the oldest and most popular slovenian newspaper in united states op america. Amerikanski Slovenec PRVt SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN 2APADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 136. Javnosti v pojasnilo. ZAKAJ SAKSARJEV1 FRAKARJI IN LJUBLJANSKI ŽERJAVOV LIST LAŽEJO IN BLATIJO MR. ANTONA GR-DINA IN DRUGE? — O ČINIH SVOJIH NE GOVO-RE, A O DRUGIH BI RADI LAGALI. CHICAGO, ILL., PETEK, AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 28, 1925. LETNIK XXXIV. MLADENIČ, KI JE USMRTIL SVOJEGA OČETA. West Park, Ohio. — Gl. Naroda je v štev. 190 priobčil doltf članek pod naslovom: "Gospod Grdina ga lomi.'' Povod temu je bil dogodek na 2 a lost ni gori pri Preserju. Saksarjevi žurnalisti pri Gl. Naroda že dolgo časa izlivajo vsakovrstno gnojnico na Mr. Antona Grdina, kateri jim nikakor noče biti pokoren ter noče simpatizirati z njimi. Zato je Saksarjevim frakarjem sila na poti in nikakor ga ne morejo dovolj sramotiti, zlasti sedaj, ko se nahaja s svojo soprogo Ji a obiska v stari domovini. Sila odveč jim je, ker je pri tem obiskal Rim. Pisali in mazali so tako, da so pri tem pozabili na vsak čut dostojnosti to pritrdijo celo Gl. Narodov-ci (imena na razpolago). Zadnje čase jim je že primanjkovalo, ščem naj bi še mazali Mr. A. Grdino in patra Kazi-mirja zraven. Zato je Saksar-jev dvorni norec v svoji koloni samo ugibal, prorokoval, ter priobčal izmišljena pisma, ki jih je pisal v svoji neslani domišljiji pod vplivom alkohola, (drugi trdijo, da ima od alkohola rdeč nos). Na srečo pa se je nekaj zgodilo, kar je dalo Saksarjevim žurnalistora prili-, ko, da zopet stresejo blato na Mr. A. Grdino. Dogodek na Žalostni gori pri Preserju je bil za Saksarjeve žumaliste,' kakor hladeč obliž za skeleče rane. Ljubljansko liberalno "Jutro" je prinesel o tem dogodku notico, katero je seve po svoje zaobrnil in tega je Gl. Naroda brž ponatisnil ter v dolgi klobasi še sam povedal, kako ga gospod Grdina lomi. Dober tek Vam za odpadke, katere ste pobrali iz Zerjavo-vega "Jutra", ki sovraži in napada vse, kar je katoliškega. Dogodek na Žalostni gori tudi mene zanima, spadam namreč pod Žalostnogorski zvon. Prvi dogodek iz leta 1920 augusta 15, o katerem1 omenja tudi "Jutro", mi je osebno dobro znan, zato posežem vmes tudi jaz. Med drugim pravi "Jutro" (Gl. Naroda je to ponatisnil z bolj vidnimi črkami, da ja ne bo kdo prezrl tega*mast-nega ocvirka), kjer je imel Ant. Grdina pred štirimi leti tak govor, da jei malo manjkalo, da ni prišlo do splošnega pretepa. Sera rekel, da je "Jutro" stvar po svoje zaobrnil in to tudi dokažem. Uredniku "Jutra'' ni morda stvar tako j znana, če mu je, pa vedoma laže. Da bi bil radi Grdinato-vega govora na Žalostni gori pretep ? to je laž! Ko je prišel Mr. Ant. Grdina meseca julija 1920 na obisk v staro domovino, so ljudje takoj, ko so zvedeli o tem prišli od vseh strani ter1 spraševali Antona Grdina o Ameriki, kako je tam— kaj je z našimi, bi li mogli v Ameriko, pomagajte nam, itd. Vse bi radi izvedli kako pa tudi ne, kq je bila toliko časa pretrgana zveza med Ameriko in starim krajem. Vsakemu je rad dajal pojasnila glede Amerike. Ampak vsakemu posebej razkladati na dolgo in široko je bilo nemogoče, vzelo bi tedne, samo sedi pa razkladaj, pride eden, zdaj drugi in tako se vrste naprej. Zasebne stvari je razložil, kot je imel naročene, ter razdal, česar so mu ljudje tu poverili. Drugih javnih zadev iz Amerike, o katerih so ga izpraševali, pa ni bilo mogoče vsakemu posebej, ker ni bilo časa. Zato je določil, da bi kar vsem skupaj na Žalostni gori povedal kaj o Ameriki. Zato je določil dan 15. augusta, ko je ondi cerkveno opravilo. Označeni dan je prišlo veliko število ljudi na Žalostno goro. Vse bi bilo dobro, če bi Grdina ne prinesel seboj tele napake, namreč da bi ne bil prinesel seboj večje svote denarja, katero so dali ameriški Slovenci orlovski organizaciji v starem kraju. To, da je Grdina prinesel toliko denarja "čukom", kakor na-zivajo nasprotniki naše vrle slovenske Orle, je silno togoti-lo nekatere Sokole in Samo-stojneže, pravzaprav Liberalce, sikali so od. jeze, kakor gadje in rajši bi videli, da bi se dal tisti denar magari turškemu dervišu, samo ne Orlom. Ker se je Mr. Ant. Grdina družil še z ondotnim župnikom č. g. Perčičem, so se liberalci togotili brez meje. Svojo jezo so stresali v neki gostilni ter jo zalivali z vinom. Videč Mr. Ant. Grdina v družbi večkrat z tolikrat prekletim "farjem'', kakor jih namreč nasprotniki nazivajo so naravnost besneli. Pa samo besedičenje jih ni potolažilo, oni ki so hoteli Mr. Ant. Grdina dejansko wiapasti. Vedoč, da bo imel na žalostni gori govor so tuhtali, kako bi vso stvar razbili ter napravili pretep, da bi tako dali duška svoji jezi, a vso stvar, t. j. je povod naj bi oprtili na hrbet klerikalcem, predvsem Grdina-tu. Potem bi bili pa upili, češ glejte, kaj so klerikalci počeli na Božji poti. Stvar napraviti pretep na Žalostni gori se je snovala nekaj dni pred 15. augustom. Mr. Grdina sam je bil obveščen o nameravanem kravalu, pa ker se ni čutil nikjer nič krivega in ni hotel žaliti javnosti, čemu tudi. Povedal, je, da bo govoril o stvareh, o katerih ga izprašujejo, drugo, da ga ne briga. Dan 15. augusta dopoldan so napeteži nestrpno čakali pod lipami, da mine sv. maša. Po maši pa je imel Grdina govor. Priložnosti za nameravani kraval ni bilo in nada za te-pež je šla Sokolom in Liberalcem po vodi. S pestmi v žepu so jo stisnili domov, kot pes iz cerkve, razun enih 4veh zares korajžnih, ki sta jo zavila tudi k "Mežnarju" med druge goste v nadi, da vsaj tam napravita rabuko. S svojim klafa-njem na papeža, škofa, duhovščino in klerikalce sploh. Na piko sta vzela Č. g. Perčiča, kateremu niti največji verski nasprotniki niso mogli ničesar očitati druzega, kot da je "far", moža sta pozabila na vso dostojnost. G. župnik je mirno trpel, svest si,- da ga napadajo po krivici. Dostojanstveno je odgovoril včasih na napad na vero. Ljudem se je g. župnik smilil, vedoč, da se mu godi krivica. Nekateri so se zgražali nad nasilniki, a držali mirno, vedoč za nakane na-v(Dalje na 3. strani.). I KRIŽEM SVETA. Siika nam pokazuje R. J. Vandervoorta, pastorja iz Parker-sburg, Iowa, soprogo in med njima njujinega'sina Warrena, kateri je pripoznal, da je umoril svojega očeta in težko ranil svojo mater. V ozadju stoji hiša, v kateri se je odigrala tragedija. LASTNIKI ANTRACITA J BANDITIYSTRAHOVALI. NEIZPROSNI. CELO VAS. j ' Hazelton, Pa. — Podjetniki in trgovci v okrožju trdega ; premoga so poslali iz svoje I srede odbor na konferenco s ^ premogarji, na kateri so slednji predložili vzroke, zakaj se ne sme prenehati z delom v industriji trdega premoga, tudi v I slučaju, ako se ne pride do sporazuma z lastniki. Premogarji so obljubili, da se hočejo podati v nadaljno pogajanje, s pripombo, ako ne bodo zahtevali lastniki pogojev, ki bi vplivali na zvišanje cene njih produkta. Lastniki so v svoji lakomnosti izjavili, da je njih stališče neizpremenjeno. Pravijo, da jim ni mogoče povišati plače, da bi pri tem tudi ne zvišali ceno premogu. Predsednik Lewis je navedel številke in dokazal, da lastniki lahko, ne da bi pri tem trpeli škodo ugodijo pravičnim zahtevam premogar-jem. Tako zvani protistavkini odbor si prizadeva še nadalje zbližati obe stranki do sporazuma. Stališče Coolidgea se pa lahko smatra — vrana vrani ne skljuje očesa. Coolidge pravi, da bo gledal nato, da ne bo po-mankanje premoga, če tudi stavka izbruhne, a ne bo pa posegal v spor, da bi stavko preprečil. Tudi to kaže kam pes taci moli. -d- SPOPAD MED KOMUNISTI IN NACIONALISTI. Gelsenkirchen, Nemčija. — Tukaj je prišlo ob priliki razvitja neke zastave med komunisti in člani nacionalistev ta-kozvane "Werwolf" organizacije do spopada, pri katerem je bilo sedem nacionalistov težko ranjenih. 30 komunistov je bilo aretiranih. VLAK ZADEL AVTO — 4 MRTVI, 2 RANJENA. Rockford, 111. — Dva moška in dve ženski sta bili mrtvi in dva moška težko ranjena, ko je voz električne železnice zadel v avto v katerem so se, nesrečneži vozili. Kdo je zakrivil nesrečo, ni pojasnjeno. Odbor prebivalcev iz okrožja Skupina banditov v avto je na-trdega premoga v konferenci padla vas in oropala banko s premogarji. — Premogarji za $5000, pred napadom so so pri volji se pogajati z last- porezali žice telefcnske na-niki. peljave. Heyworth, III. — Kakor je bilo v tistih starih časih na divjem zapadu, tako se je zgodilo v sredo ob zgodnji uri v tukajšnem malem mestu, ki leži ob Illinois Central železniški progi in je oddaljeno od Chicago 120 milj. Deset maskiranih in od nog do glave oboroženih banditov je prišlo z avtomobili v mesto, kjer so porezali žice telefonske in brzojavne napeljave, na-vrtali in razstrelili blagajno na State Bank of Heyworth, pobrali denar, $5000 v gotovini, nakar so se odpeljali, ne da bi pustili kakšno sled za seboj. Predno so šli banditi na delo v banko, so vstrahovali prebivalce mesta s tem, da so streljali v okna trgovin in grozili s smrtjo vsakomur, ki bi se upal zoperstavljati. Eazstrelba blagajne je bila tako silna, da je bančno poslopje poškodovano in vse šipe pobite. Maršal mesta je takoj po odhodu banditev dirjal v avtom v Bloomington, kjer je obvestil tamošnjega šerifa Erthel-la. Šerif je stopil v stik tele-foničnim potom s chikaško policijo, ki je takoj poslala svoje ljudi na glavne ceste, katere so zastražili. — Chicago, III. — Truplo v Tokio umrlega poslanika Ban-crofta je bilo pripeljano v Chicago v sredo jutro ob 9 :55, na Northwestern postajo. Sorodniki so čakali na postaji, kakor tudi več prijateljev pokojnega. Truplo bo počivalo v Gales-jburgu in bo pokopano z vojaške* častjo. — Columbus, O. — V tukajšnem- letovišču ob Buckeye jezeru so imeli voditelji Klanov iz vseh držav Unije sejo. Seja se je vršila povsem mirno. — Gary, 111. — Martin Vre-lič, Srb, o katerem se je govorilo, da je umrl, je sedaj aretiran ker je na sumu, da je u-moril nekega profesijonalnega igralca v Gary. Vreliča so a-retirali v Midland, Pa. — Pariz. — Ilukaj so štiri osebe iz Chicago zadobile tež-]ke poškodbe pri neki avtomobilski nesreči. Vse so prepeljali v ameriško bolnišnico, ki se nahaja v Parizu. — Chicago, 111. — James Ta-volino, 1129 S. Ashland Ave. je povabil svojo 18 let staro ženo, s katero že par mesecev ne živita skupaj v bolnišnico j obiskati neko prijateljico. Le i tam jo je izvabil v neko sobo jin ji z britvijo prizadjal težke poškodbe, nakar je pobegnil. Za mlado ženo ni upanja, da bi okrevala. — Santa Ana, Cal. — Med San Diego in Santa Ana so roparji skočili na mimovozeči vlak in napadli čuvaja v eks-presnem vozu, kjer so pobrali več kosov pošte in odšli. Čuvaj je težko ranjen, koliko znaša Iplen ni vgotovljeno. — Denver, Colo. — Prvič v zgodovini se je posrečilo ženski, da je preplezala vzhodni vrh Long, s Peak gore. Plezalka je iz Chicago, Mrs. E. B. Edmons. t — Kairo, Egipt. — Iz Sirije poročajo, da so Francozi porazili armado upornikov, broječo 1500 mož, ki so korakali proti Damaskusu. Iz neodrešene domovine. ITALIJA VIDI STRAHOVE V JUGOSLAVIJI. O OBOROŽEVANJU KRALJEVINE SHS. ZANIMIVE VESTI. GOVORI DRUGE ŽALOSTNA SMRT DELAVCA V PASTI. Aurora, 111. — George J. Po-monska, star 31 let, je umrl žalostne smrti v sobi, ki ni imela okenj, kamor se je zatekel ko je nastala eksplozija v neki tukajšni čistilnici. HoteČ se rešiti pred dimom, ki mu je zapiral sapo je šel v past, od kjer ni bilo rešitve. -o- KRASIN IMA NEMIRNE POČITNICE. Pariz. — Ruski poslanik Krasin se nahaja s soprogo in hčerko na nekem francoskem letovišču na oddihu. Skupina nasprotnikov sovjetske vlade je pa to z\tedela in hodi tjakaj poslanika nadlegovat z vzkliki: "Doli Krasin." Ni posmeh in zabavo množice, se mora poslanik v takih slučajih u-makniti — v temo. ZGUBILO SE JE 19 AMERIŠKIH MORNARJEV. Auckland, N. Z. — Tukaj se je nahajalo ameriško vojno brodovje. Mornarji so v prostem času pregledovali pokra-Ijino in se oddaljili od pristanišča. Ko je; bilo čas za odhod, 'je manjkalo 19 mornarjev, kateri se niso vrnili. Brodovje je odplulo dalje, ne da bi iskali pogrešane. -o- ZOPET ŽRTEV SOVRAŽNIH ITALIJANOV. Chicago, 111. — Italijan, Sal-vatore Mostioiami, ki vodj "poolroom" na 726 Taylor cesti, je bil najden v nezavesti na ulici, zadet od treh krogel iz revolverja. Umirojočega so odpeljali v bolnišnico. Pri sebi je imel $300, toraj tu se ne gre za slučaj roparskega napada, temveč medsebojno sovraštvo. Na vprašanje policije, kdo je streljal, ni hotel Mostioiami ničesar odgovoriti. -o- FRANCOZOM PREDE SLABA V SIRIJI. | London. — Semkaj je prišlo poročilo, da so uporniki, Drusi premagali francosko posadko v mesto Zor v Siriji, katero leži na desnem bregu r«ke Eu-| i phrates. Poročilo pravi, da se uporniško gibanje v Siriji hitro! širi. • ___ v ,, ^.. 1 Italija o Jugoslaviji. Neki rimski list, ki je znan po tesnih zvezih z italijansko vlado in posebej še z zunanjim ministrstvom, je objavil članek o jugoslovanskem oboroževanju. V tem članku pravi med drugim: Jugoslovanska vlada je naročila v Franciji stotino aeroplanov tipa Breguet. To so aeroplani najbolj modernega in najpopolnejšega tipa. Oboroženi so s 4 strojnicami. Z ozi-rom nato, ker imajo nekatere države še vedno aeroplane stare konstrukcije, katerih hitrost ne presega 150 km na uro, je ta nova jugoslovanska zračna flotila silno opasna, zlasti še, ker je izvršno organizirana. Italija, katere zračno brodovje je dovolj močno, mora z največjim zanimanjem slediti razvoju jugoslovanske avijatike. Mi smo sklenili z Jugoslavijo sporazum in jo moramo za to smatrati kot prijateljsko državo, toda kljub temu je treba, da povečamo svojo silo. Jugoslavija bo v kratkem prav močna država. Najbrže so na celi stvari samo velike oči italijanskega strahu, lahko je pa tudi, da je jugoslovanska vlada res naročila ta materijal. * v« Izgon. Oblast je izgnala iz tolminskega okraja znanega fašistov-skega kolovodjo Corinija, ki je prizadejal tamkajšnjemu ljudstvu silno veliko gorja. Corini je bil prvi pri vseh kazenskih pohodih; represalijah in maščevanjih v tolminskem in ko-bariškem okraju. Sedaj ima ljudstvo zadoščenje, da je moral na najsramotnejši način zapustiti te kraje. -o- Na lastni zemlji si ne smejo služiti kruha. Italijanska oblast je začela odpuščati iz službe vse cestarje domačine. Namesto njih bodo prišli Italijani. Tako si Slovenec niti na lastni zemlji ne sme služiti vsakdanji kruh in ga meče država z otroci vred enostavno na cesto. Zapomnimo si to i-zvrševanje neptunske pogodbe! -o- Smrt iz malovernosti. V Gorici je v samomorilnem namenu skočila v vodnjak in se ubila 22 letna Marija Širca. Potegnili so še živo iz vodnjaka, a je kmalu nato izdihnila. Po splošnem prepričanju je dekleta pognala v smrt misel, da jo je njen ženin, Mirko Sla-vič, zapustil. Leta je bil namreč brez sledu izginil iz vasi. Tisti dan pa, ko je Marija izvršila samomor, se je ženin vrnil domov z namenom^ da jo poroči in vzame s seboj v neki kraj blizu Ljubljane, kjer si je bil našel zaslužek. -o- Nova vremenska nezgoda. V noči od j 2. na 3. avg. je divjala v podgorski občini silna nevihta. Pevmica je narasla in preplavila vso okolico. Odnesla je več mostičov, poljski pridelki so uničeni, ceste raztrgane. Najbolj je prizadet Podsabotin. j -o- Smrtna kosa. V Pošani pri Sv. Petru jej umrl Jakob Požar, star 84 let. Julijska Krajina in Rusija. Iz Rima poročajo: Neki listi so zadnje čase poročali, da se kmetje iz Goriške in Istre v velikih skupinah izseljujejo v Rusijo, kjer je sovjetska vlada dala večji kompleks zemlje v zakup Italiji. Službene agencije preklicujejo to vest. Italijanska vlada ni dala nobenega dovoljenja za izseljevanje iz Julijske Krajine v Rusijo ter stoji slej ko prej na stališču, da je treba komunizem pobijati in preprečevati vsak poskus izseljevanja iz Julijske Krajine v Rusijo. -o Samomor tržaškega krčmarja. 52 letni krčmar Ivan Gruber, lastnik buffeta "Alia Ro-tonda" uri Sv. Andreju si je z britvijo prerezal žile na levem zapestju in na vratu. Mož je radi izkrvavitve umrl. Cepljenje proti rdečici je strogo zabranila videmska prefektura, češ, da je cepljenje prešičev prepovedano, če ni v deželi kužne bolezni. Posledice te strokovnjaške prepovedi se že kažejo. Rdečica se je pojavila v kobariškem okraju in v goriški okolici ter na Vipavskem in je ugonobila že veliko število prešičev. Vprašanje je sedaj, če bo videmska prefektura, ki je zakrivili nespametno naredbo, poravnala tudi nastalo škodo. -o r Smrtna kosa. V Nabrežini pri Trstu je umrl Jernej Novak, doma iz Kostanjevice na Krasu. Pokojnik je bil star 65 let in po poklicu kotlarski mojster ter je bil v Nabrežini splošno priljubljena oseba. Iz Koroške. Smrtna nesreča graškega j trgovca. Dne 26. julija se je pri Brežah z avtomobilom smrtno ponesrečil ugledni gra-ški trgovec Izidor Lelisch. Peljal se je s svojima sinovoma in svakom. Pri obelisku na šta-jersko-koroški meji se je poškodovala pnevmatika, nakar se je avtomobil prekucnil in padel preko ceste na bližnjo njivo. Welisch star je ostal na mestu mrtev, dočim so dobili ostali le lahke poškodbe. DENARNE POSlUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJC AVSTRIJO. ITD. Naš* banks ima svoje lastne zve* s pošto in zanesljivimi bankami • starem kraja in naše pošiljata so 4» stavljene prejemnika na dom ali a« zadnjo pošto točno in brez vsake«« odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in » rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din......... $ 9.70 1,000 — Din.........$ 19.05 2,500 — Din.........$ 47.50 5,000 — Din.........$ 94.50 10.000 — Din.........$188.00 100 — Lir ........ $ 4.45 200 — Lir ........ $ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. afi nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan* ie absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaiej* po cenah onega dne, ko mi sprejav mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUW V JUGOSLAVIJO IN SICER po POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV* NO. Vse poš»ljatve naslovne na—SLO vensko banko - zakrajSek * cešarek 455 w. 42nd st„ new york citv 'AMERIKANSKT SLOVENEC" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen l*ta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America ^jm Established 1891. Izhaja vsaki tore«, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 . I Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za cclo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........ $2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _*_For Chicago. Canada and Europe^per half year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki morajo biti dcposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira jonarmh načrtov Tu* ^obi siPoljakine bili prilastili toliko Mr. Grdinata, mora reči, da je tolilkl iajiki smo z Vami, mi 'mile prošnje delavcev, to je beloruske in ®zgodilo bi morali to grdo obrekovanje, zakaj,,Vaše delo odobrujete in Vaše več kot zakrknjeno in kaj ta- budno m dobro oboroženi čuvati svoje vzhodne meje. Histo- kjer je še Mr. Grdina govoril, delo cehimo. cega je v stanu storiti samo nčno nasprotje.se poučuje te izvore medsebojne nezaupnosti ;je napravil vedno dober utisj Kako veseli bi bili lawndal-l0ni, ki je zgubil vsako krščan-» jo stopnjuje do one nervoznosti, ki je značilna za današnje ?e ravno ni visoko šolan, pa ski in cortlandski pajaci, ako 8ko ljubezen do bližnjega. In stanje. Koliko vlogo igrajo pri tem emigranti, se da težje kon- vendar izobražen in vnet kato- bi mogli vse Slovence od Boga ker so naši rdečkarji na Lawn-tionati. mož> ki S€i ne ustrasi na- odtrgati. Mislijo, da bi se po- dale brezverci, ni potem nič Pri vsem tem P& Je vendarle značilno, da skušajo sovjetski 'stopiti nikjer, čeravno je še to- tem Katoliška Cerkev zrušila.'čudno, če so hladnokrvno za-listi vplivati na zboljšanje odnosajev s Poljaki s tem, da kaže- liko boljševikov nasproti nje-IVseh Slovencev v tej deželi je vrnili prosečega slovenskega na ?r6 ° IJev;arnost- Odkar so boljseviki v Rapallu mu. Toda on kot ameriški gen-'pa 200 tisoč. Torej niti toliko trpina, prošnjo slovenskega sklenili z Nemčijo kot prvo evropsko državo sporazum in zvezo, Itleman se ni postavi protivil, se ne bi v tem slučaju pozna- premogarja, ko je pred par leti se je smatrala rusko-nemska alijansa naperjena ne v zadnji zato je tudi on še ljudstvo po- lo, kakor odpade suho pero od prosit pomoč iz miljonskega vrsti zoper Poljsko. Sedaj pa pišejo Izvestja,' izražujoč svo- miril, da se ni zneslo s svojo drevesa. A hvala Bogu tudi fonda je nezadovoljstvo z rusko-poljskimi odnošaji, da je sovjetska jezo nad postopanjem orožni-'vsi Slovenci nismo še suho pero ' Rusija indignirana vsled ojačenja kapitalistične Nemčije, ozi- ka. !na mogočnem neusahljivem1 roma vsled zbližanja med kapitalistično Nemčijo in Anglijo, Prosveta in drugi nekateri drevesu Katoliške cerkve. V to _o_ ker to vzbuja v Rusiji nezaupanje do Nemcev. To nezaupanje listi, pa vse drugače čenčajo, potrjujejo številne slovenske Ottawa, 111. pa je zope* vzrok, da ima Poljska za Rusijo višjo ceno in "Iz- ker so pobrali iz tistih brezver- cerkve po slovenskih naselbi- 1 Pri nas v Ottawi je tudi ved-vest j a" to izrecno naglasajo ter označujejo Poljsko kot dobro- jskih listov iz Jugoslavije. Zato nah po Ameriki. Posrečilo se je no kaj novega. Akoravno ni doslo vmesno državo. — lo bi bila seveda popolnoma druga .vprašam Vas Prosvetovce, ali brezverskim lumpom na Lawn- tukaj posebno veliko Sloven-osnov* za rusko-poljsko razmerje, kakor hitro bi tako pojmo- Je Ameriška vlada zabranila dale in Cortlandtu, da so jih Cev, pa vendar se pridno gib-vanje odnosajev med Moskvo, Berlinom in Varšavo postalo j govoriti Kristanu in drugim nekaj zapeljali in da zdaj ti ljemo na polju naših društev, merodajno za sovjetsko vnanjo politiko. Danes se tega gotovo .Vašim pristašem, ki ste ljud-' rojaki žive življenje ne vedoč kot tudi v svojih privatnih živ-še ne da trditi, toda z zadovoljstvom se mora zabeležiti, da se jstvo samo za nos vodili? Ali si čemu in zakaj. A tudi ti, eni Ijenjih. s sovjetske strani že razpravlja v tej smeri. Kadar bo tako jstem tolažite svojo pekočo že, drugi še bodo spoznali, da Delavske razmere so tukaj pojmovanje položaja prodrlo na obeh straneh, tedaj šele se bo (vest? Zato Vas prosim, da ako tako življenje je nesrečno že srednje. Dela se, a plače so O priliki še pridem. John Golobic. 'Entered as second class matter August 10, 1925 at the oost nffir,. a* i , • • . , - j v . , i - , - - .---------- ------, - «------- Chicago, Illinois, under the Act of March a, 1879." atjmoglo upati na resnično izboljšanje odnosajev na rusko-poljski ste ljudje, tedaj pišite po člo- na zemlji, a po smrti, to bodo bolj majhne, kakor se to pri [Veško, ako ste pa opice, potem vedeli vsi, k; se ne bodo pobo- tožujejo tudi po drugih našel Pljučnica nevarna moritka ljudi. Ni jo bolj nevarne bolezn( kot je pljučnica. Človeku postane slabo, od ure do ure pritiska večja vročina; v prsih bode I in žge: to so znamenja, da so se vnela pljuča. Koliko ljudi umre za pljučnico. V nekoliko dneh je človek zdrav in mrtev, ker ljudje ne vedo pomoči. Navadno pride i zdravnik v takih slučajih prepozno, nekateri ljudje imajo še to navado, da ravno v najhušiU urah spremene zdravnika, kar ! najslabše upliva na bolezen. Prvi zdravnik ravno po poizkusih prouči, kako je treba zdraviti bolnika, pa je odslovljen in za njim pride drugi, ki mora delati nove poizkuse, da spozna bistvo bolezni. V tem kritičnem času bolezen premaga in* neizprosna smrt ima svojo besedo. Zadnje dni, kakor go.vore poročila po mnogih krajih se pojavlja nevarna morilka pljučnica. Po več mestih imajo te dni rekordiranih izredno veliko slučajev za pljučnico. Zato priporočajo zdravstveni odbori potom časopisja, da naj se ljudje čuvajo, da ne obale na pljučnici. Naj pri porogljiva sredstva so: zračite stanovanje, gibajte se mnogo na svežem zraku, posebno priporočljivo vsak dan nekoliko hoje, ne jejte čez mero, raje nekoliko manj kot navadno, ravno čezmerno uživanje jedil pvzroči marsikatero bolezen in da tudi povod pljučnici. Za slučaj, da začutite, kake slabosti in zbadljaje v prsih, takoj pokličite zdravnika in .se strogo ravnajte po njegovih predpisih. Edino na ta način je mogoče varovati svoje življenje pred to notorično morilko ljudi pljučnico. - | Leta 1918 je umrlo v Chicago nad 7000 oseb radi pljučnice. Letos jih je že nad 2800. Sezona za morilko pljučnico je zlasti ugodna v jeseni in spomladi. Zato čuvajte se, da vas ne dobi \ roke in ne po vede v p reran i grob. meji. | pa pišite za opice in sicer za ljšali poprej, predno bodo dali binah. I tiste, ki so že izdelale Vašo viš- svetu slovo. Zato slovenski na- Naš znani rojak Matthew jo šolo. Toliko odgovora od rod, vi potomci najsrčnejšega Bajuk, tukajšni zastopnik za moje strani. Če se pa kateri iz- naroda, ki je prelival stoletja automobile je zadnjo soboto med prosvitljenih oglasi in ho- svojo srčno slovensko kri za slavil- svoj rojstni dan, krogu če kaj več pojasnila mu rade principe Krščanstva proti krvo- številnih svojih prijateljev in , volje storim, zato ker vam, da loku Turku, pomisli kaj delaš, I znancev. Zabava se je vršila jso prav slabi v svojih zmožno- kako izdajaš tradicije svojega na domu znane družine Frank stih za kaj dobrega. Odgovoril naroda: vse za vero dom in Parušič na Pine St. Skupaj je bo gotovo tudi naš glavni pred- narod, za katero geslo so umi- bilo blizu 60 gostov, ki so se ~ šednik naše slavne K. S. K. Jed- rali naši praočetje stoletja. prav po domače zabavali. Ta- 0 . ,, , .j j ■ v. * t, i • j * * ne Pusfll°, note in njegovi sopotniki, ki ni- Vi slovenski janičarji, ki nač kih prireditev bi bilo treba Prosim Vas da sprejmi te ta poštenih ljudi m mož prt miru, lso kaki lažimožje, kot ste Vi narod zapeljujete, Vi pa glej- večkrat da dopis v predale Vašega lista, ker mislijo, da so oni nadvse pri chicaškem koritu! Homar City, Pa. T;e bolj jih bo, ker Tukaj so delavske razmere ze- pošteni, kar seveda je ravno na-lo slabe. Tukajšna B. R. P. Co. sprotno. Zatorej jaz protesti-je začela obratovati — a čujte ram proti tem grdim napadom in pomislite — na plačilno lest- od strani Prosvete, ki dan na vico iz leta 1912. Toraj s to dan napada slovensko delav- John Mesec, član Jožefa, štev. 169, -o bi se rojaki tako te. Tudi Vam ne odide ka- večkrat sešli in bolj spoznavali dr. »v. zen. Tudi Vi boste klicani k ra- se med seboj. KSKJ. čimu, pa magari to zanikujete Pozdravljam vse in ostanem in se s tega norčujete še tako. zvest naročnik Amerikanskega Pred tistim sodnikom božjim Slovenca. J. Medic, boste stali, kakor je doslej stal -o- Pittsburgh, Pa. Dragi g. urednik:— V zad- plačo naj se preživlja družina, stvo. katero še ne trobi v njih njič sem obljubil, da pridem še vsak zemljan in tedaj boste ali ni to sramotno? Prišlo je cog . Pravijo, da so za delav- še. Evo me, zopet sem tukaj videli, kdo semkaj veliko vnanjih, HTtii ne- stvo in da se potegujejo za z en par odgovori. Naši zakle- vi ? ! kaj črncev, tako da so še do- njih interese, kako pa? Ali ti sovražniki, t. j. verski na- mi a Vojaška konkurenca med Poljaki in Rusi. me. Eden najbolj konstantnih in nespremenljivih pojavov v evropskem političnem ravzoju povojnih let je neprestana rus- . I , I ko-poljska napetost. Baš zadnje dni se je pokazalo zopet zelo S° ^ razstrel1' kar postalo m meriški Domovini o napadu na izrazito: sovjetska armada prireja tik ob poljski meji velike Pozagali pri naše romarje v stari domovini, vojaške vaje in natančno v istera času se vršijo tudi manevri poljske' vojske na ruski meji. To je natančno tako, kakor je bilo tik pred izbruhom svetovne vojne med Rusijo in Avstro- Houston, Pa. prav, mi ali Dragi g. urednik : — ' Naznanjam Vam in drugim čita- .. v , i j - o ♦ ■ - , , .. paT JAU tl ~vraiwkif t. j. verski na- Vi biufate slovenskega de- teljera tega prekoiistnega lista zaceh ?e,aa Sramotno je morda zato. ker jim ne pustijo sprotniki napadajo brezobzir- Uvea na desni in levi. Vi upije- Amer Slovenca da smo imeli postopanje kapitalistov ki ta- s svojim časopisjem svobode, no nas katoliške lajike, zlasti te, koliko Vam je za delavski tukaj v naši župniji IG auiru-ko zatirajo ubogega delavca da bi živeli po njih prepriča- pa imajo še veselje do napada- razred. Toda kdo naj Vam ver-trpina. Poleg tega imamo tudi nju, kateri so še ostali dobri, nja naše duhovščine in vere. jame? Ali slovenskega delav-vse povsodi ogleduhe, ako le da niso odpadli od naukov svo- Kako jih boli, ker so naši ljud- ca ni še izučila preteklost, v slišijo, kakšno besedo, da je jih st arise v, da niso še sedli na je še verni. Vse bi dali, samo kateri ste iz njega norce brili, proti kapitalistom, pa že dobi, limance zapeljive zalege okoli da bi spravili naš narod ob ga skubli in pehali v nesrečno notice" Prosvete v Chicagi, kateri so ta-'vero. To jim kali veselje in časno življenje in po smrti....? liške družine v tej župniji . |ko slepi, da sploh ne vidijo več, strašno jim je hudo, ne vedo Vi vpijete koliko ste že storili Njegova mati <*re vsaki dan k I ukajsni nasprotniki Klanov kaj Se okrog njih godi, zakar kaj bi še storili, da bi bili Za slovenskega delavca. Po- mizi Gospodovi že Več let In go zapahli tnnadstropno po- jih je strah, ker ne delajo dru- uspešni. Zadnje čase imajo vejte mi, kje ste vi Lawndal- za napredek cerkve ona naj-slopje Klanom, ki je bilo rav- gega. kakor same prepire po posebno piko na Father Trun-ski rdečkarji in vi cortlandski več pomaga Mlajša hčerka bo no dograjeno in seničzavaro- naselbinah. ka, zato ker jih pošteno "trun- liberalni frakarji še pomagali šla tudi v kratkem v samostan vano. lako so imeli free pic-1 Pred kratkim sem čital v či", da že ne vedo kam bi se samemu enemu slovenskemu kakor pravijo Ko pa se je storila noč dveh katoliških listih in v A- djali in kar poskakujejo. Naj- delavcu, da je dobil radi Vas Rev Tobin je bil že 7 mar brže revčki že tudi v spanju kje kak cent priboljška pri ca v mašnika'posvečen v Rimu ■ »imajo m*™ pred njim, da še plači, povejte, za koliko ste ker je zadnja štiri leta tam ki so bili ' kateri je kaj govoril za "mufat." sta v cerkvi veliko slavnost. Namreč prvo slovesno sv. mašo je obhajal Rev. Father Tobin, rodom nemški Amerika-nec sin najbolj ugledne kato- Ogrsko, ko so se vršili veliki ruski manevri v bližini meje, kar je navdajalo Dunaj s tako nezaupnostjo, da je koncentriral velik del armade V Galiciji. Sovjetski činitelji očitajo Poljakom, da pospešujejo zbiranje belih gardistov v bližini meje, da podpirajo njihove na- |korenini. ki so bili na Žalostni gori- pri na postelji skačejo, zato ga že slovenskim delavcem zboljšali študiral, zato zna tudi izborno Log ve koliko časa bo se Preserju. Kakor poročajo, bil tudi milo prosijo, da naj odne- razmere, radi tega, ker jih italijansko govoriti Na Veli vdrihal po nas bič kapitalizma ? je Mr. Grdina ustavljen od Ju- ha, ko so revčki že tako upeha- trgate od vere ? Nič nimate po- kega Šmarna dan je imel kr i-i Pozdrav vsem citateljem goslovanskega orožnika, da se ni, da se kar zvijajo in cvilijo kazati svoje lažnjiva usta paLsno v srce segajočo pridigo v M. G. ni smel niti zahvaliti vladnemu pred vprašanjem in pravimi raztezate naprej, kakor da bi i italijanskem jeziku Veliko -o--svetniku za pozdrav, kar si je odgovori. CoIIinwood, Ohio. j štel v dolžnost in to mu je bilo Le tako naprej Že dolgo časa se nisem ogla- prepovedano. O temu pa piše Trunk, le dobro pade preko meje, sploh da so nemiri v zapadnem predelu RuM* ? nobenim doP*som> kei- do- Prosveta z dne 19. aug. 1925 da boste vse rdečkarje in njih kaj tacega. Vem že v naprej,'sti na tiste polovičarje^ aH ka sije delo belih emisarjev, ki prihajajo preko poljske meje. In l • ** ?Va ™*a °*lafa^rv stev- 194- da Mr' Gldina ni »eumno bevkanje in zavijanje da bodo bevskali že v naprej ko bi se jim reklo, ki imajo še na rusko-poljski meji ni nikdar miru, streli se prožijo tako re- i ™ pra\do^ro dajata kontro naznanil shoda, zato ni dobil strunkali v michigansko jezero, po svojih rdečih metodah. To- toliko vere, ki pravijo da so koč sami od sebe, straže so si sovražniki, kakor v vojnem času. kl vedno besede na Žalostni gori. Nada- Ne bojte se zaplotnih kužkov, da ničesar resničnega pa ti fa- vse vere enako dobre' samo Težko si je napraviti pravo sliko o vzrokih teh pojavov in J*J° Ilad kak?r PSl m lje piŠe pravi lsti ČIanek' da je,kl Vam ne more^° nič Godova- lirani študentki ne morejo po- da veruje, ubogi zaslepljenčki' krivdi. Toda v glavnem se zdi stvar vendarle jako enostavna; Z^« ^ h ^Tt^r ^ ^ V^" ^ Za Plači}° naj Vam bo to' ka2ati' ker nič resničnega ni- Tudi med našim ljudstvom je vsaj mi. ki imamo za seboj več let neurejenega mejnega raz- T ' 1 ^ ? ^ ' f6 U ,malU St/Ph m koJvldlte- da za slovenski na- majo. MU jonski fond in potem veliko takih revežev. merja z Italijani, s pogostnimi spopadi in spontanimi sovTaž- \ Ne.vem' kaj Jlh tako da zat0; da.ie sedaj vlada pre- rod tako dobro delo vršite in premogarski štrajk sta odprla Gospodu Trunku na "Pisa- grize m pece, menda samo to, povedala ta shod, kar pa ni bil ko vidite na lastne " ' ■ ff I " " " - - — j- ----------------ouspouu irunnu na "risa n ostmi, si kaj lahko predstavljamo, kako da je tako nemirno 'f"^ -,|puveuaia ta snoa, Kar pa m dh ko vi aire na lastne oci, kako marsikateremu oči, in katere- nem nolju" pa iz srca cesti življenje na rusko-poljski meji. Poljska ve, da je na najopas- kei~PravlJ°> dai m ^k|a in ^^ shod ampak samo obisk ro- vas zato napadajo, a Vaše de- mu še niso jih morajo odpreti, tam. ^arkomet kar stoka ker nejši toč k j Evrope, kar se tiče boljševiških 'evropskih revVuci- ^T^ZT'^ t ^^Jl S* ^^^ »S^« - ™re več logično in ^ Duh v Kentervilu. f Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. Duh je seveda skrbel, da pokaže, da še ni izgubil svoje moči nad Stiltoni, s katerimi je bil poleg tega še v daljnjeni sorodstvu. Njegova prava sestrična je bila namreč poročena z gospod Bulkeley, iz katerega izhajajo, kakor je splošno znano, vojvode iz Cheshire. — Sorazmerno vsemu temu se je pripravljal, da se prikaže malemu ljubimcu Virginijinemu v svoji znameniti vlogi kot "menih-vampir ali brezkrvni benediktinec." To je bila tako strahotna panto-mina (brezbesedna igra), da je onega u-sodnega novoletnega večera 1761 gospodično Startup zadela možganska kap, vsled katere je tri dni nato umrla, potem ko je Kentervilce, svoje bližnje sorodnike razdedinila in vse svoje premoženje zapustila londonskemu lekarnarju. itek pa je premagal duha _ pa že tukaj peče. Prav je? Pa rej je to gola laž. Kdor pozna Zato naprej in vztrajajte I Ka- potenr hladnokrvno odvrniti (Dalje na 3 strani ) strah pred dvojčkoma, da se ni upal zapu-j stiti sobe, in mali vojvoda je mirno spaval v svoji postelji in sanjal o Virginiji. I IV. Nekoliko dni pozneje sta jezdila Virginia in njen zlatolasi mladi vitez preko hoeklejskih travnikov na izprehod. Pri skoku čez neko ograjo si je tako raztrgala jahalno opravo, da je domov prišedši šla po stranskih stopnicah, da je ne bi nihče videl. Ko je šla mimo stare gobelinske sobe, katere vrata so bila slučajno napol odprta, se ji je zazdelo, da je nekdo notri. Mislila je, da je najbrž materina služabnica. Sla je noter, da bi si takoj popravila obleko. V njeno neizmerno začudenje pa je bil sam kentervilski duh! Sedel je pri oknu in opazoval zlatoorumenelo iistje, ki ga je veter odnašal po zraku in rdečkaste liste, k| so se v divjem plesu vrteli po dolgih drevoredih. Glavo je podprl z rokami, vse njegovo telo je izražalo globoko potrtost. Da, videti je bil tako zapuščen in potrt, da je mala Virginija, ki je najprej mislila zbežati in se zakleniti v sobo, polna sočutja sklenila, da ostane in potolaži u-bogega duha. Tako lahek je bil njen korak in njegova otožnost tako globoka, da jo je zapazil šele tedaj, ko je začela govoriti. "Smilite se mi," je rekla, "toda jutri morata moja brata nazaj v Eton, in če se hočete potem obnašati kot izobražen človek, vas ne bo nihče več jezil." "To je neumna in čisto brezsmiselna zahteva za duha," je odgovoril in ogledoval ljubko deklico, ki se ga je upala nagovoriti. "Moram roži jati s svojimi verigami, stokati skozi ključavnice in bloditi ponoči okoli, če je to, kar mislite. To je edini moj živijenski smoter." "To sploh ni nikak živijenski smoter, in vi prav dobro veste, da ste bili hudoben in slab človek. Gospa Umney nam je prvi dan, ko smo prišli, povedala, da ste umorili svojo ženo/' "No da, priznam to," je rekel strah jez-^ no. "Toda to je bila čisto rodbinska zadeva, ki ne gre nikomur nič mar." "Zelo krivično je kogiv ubiti," je rekla Virginija, ki se je je včasih lotevala neka neizmerno ljubka puritanska resnoba. "O, kako sovražim- to ceneno strogost miselne, morale! Moja žena je bila grozno grda in mi ni pošteno oškrobila zapestnic' in ni znala prav nič kuhati Pomislite, nekoč sem ustrelil krasnega srnjaka, in veste, kako ga je prinesla na mizo? Toda, sedaj je to vseeno, ker je že dolgo od tega, vendar se mi od vaših bratov ne zdi lepo, da me puste do smrti stradat) samo zato, ker sem jo umoril/' "Do smrti stradati? O, ljubi gospod duh, — hočem reči, gospod Simon, vi ste lačni? Malo kruha s sirovim maslom imam pri sebi, ali ga hočete ?" "Ne, najlepša hvala, ničesar več nočem zavžiti; a kljub temu je zelo lepo od Vas, in sploh ste mnogo bolj prijazni kot vsi drugi iz vaše nesramno surove, prostaške, nepoštene družine." "Molčite!" je zavpita Virginija in udarila z novo ob tla. "Vi ste surovi, nesramni in prostaški, in kar zadeva nepoštenost, prav dobro veste, da ste mi ukradli vse barve iz moje slikarske omarice, da ste mogli tisti smešni krvavi madež v knjižnici vedno znova narediti! Najprej ste vzeli vse rdeče, celo vermilonovo, da nisem mogla več slikati solnčnih zahodov* potem ste vzeli smaragdno zeleno in kromovo rumeno 4n končno mi ni ostala druga kot indigo in kineško belo, da sem- lahko slikala samo še pokrajine, zavite v mesečino, ki narede vedno tako otožen vtis in jih je sploh težko slikati. Nikdar Vas nisem zatožila, četudi sem bila zelo jezna in je bila sploh vsa stvar grozno smešna; kdo pa je že kdaj v življenju slišal o zelenem krvavem madežu ?» "Kaj pa naj bi storil," je rekel duh ma-lodušno; "dandanes je zelo težko dobiti prave krvi, in ko je začel vaš brat odstranjevati madež, tedaj res nisem uvidel, čemu ne bi vzel vaših barv. Kar se pa'tiče posebnosti barve, je to stvar okusa; Ken-tervilci imajo n. pr. modro kri; še bolj modro imajo Angleži; vem pa, da vi Ameri-kanci ne daste nič na to." "O tem pa ne veste prav ničesar, in naj-' bolje bi bilo, da odpotujete in izpopolnite svojo izobrazbo. Moj oče bo presrečen, da vam lahko izposluje prost prevoz in vam na carinami ne bodo delali težkoč, ker šo vsi uradniki demokrati. Ce boste kdaj v New Yorku, vam jamčim, da boste imeli velik uspeh. Poznam nebroj ljudi, ki bi dali tisoč dolarjev, da bi imeli takega starega o-četa, in neskončno več bi še dali za družinski strah." "AMEWKANSKI SCDTENECT Družba IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) sv. Družine Chisholm, Minn. zahvalimo. Zato v nedeljo 30.1 JAVNOSTI V POJASNILO. (Nadaljevanje 1. strani.) ,ce. Ko bi Anton Grdina storil Tukaj je utonil 29 letni H J. ° »videnje pri ^aaa.jevanje I. stran,., |le malce podobnega Kristanu, Chapman v Dewey jezeru. Ko- -01 ariji Fomagaj, društva m po- L u- » , , , , no odgovarjati. Neka tukajšna pati ge je šel takoj po južni samezni od blizu in daleč! Ker RProt»ikov, ki bi radi videli, da,to bl Stehtali, pa ne veste do žena, sicer goreča čitateljica kar je najbrže povzročilo, da ** Pa prekmurski Slovenci ved- bl nastal PreteP> katerega bi nj.eTga mc* B,atite ga le z laz- Presnete je rekla, ko je čitala ga je prijel krčf prj gemer ,-e no radi vdelužujejo naših radi liberalci n» vsak način mi- . . Pisanri nnlip ? no. sai ta na DO- ____ povzročili. Pustili so crnhpzria- 10 sem napisal, da bo jav- (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. *e*aKmh Driavah MQMi JQUgT JU Utt. v dri. 111. Severne Amerike VUUUU UUUITii, IUli. Jukor y ^ p sc tiu>iki in ženske, od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $.250.00 ali $500.00. tvo dosežemo število 2G00. se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta so zavaruje le za $250.U0. PoIcr smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI. PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! VABILO NA VELIKO SLAVNOST! Prekmurski Slovenci pozor! večji uspeh na tej prireditvi se —Tem potom se vsem Slovencem v eago, da bo društ Krstitela štev. 13. D. S. D. ime- na steno povedal. Kajti on zna tudi s takimi ljudmi se pogovarjati. . Helena Turk. -o- Chicago, 111. Kar je vročina v juliju zamudila, to nadaljuje v augu« stu. Zato imamo še precej gor- PREKMURSKIM ROJAKOM! sa ogrnili z ovčje obleko samostoj- ga vprašale vse hkrati. Prekmurski Slovenci so pokazali za našo cerkvico pri Mariji Pomagaj v Lemontu toliko zanimanja in toliko velikoduš- ne dneve. Vendar toliko je že jim v Marijinem imenu zahva j boljše, da kar so noči daljše, limo, kar so storili za njen dom da so tudi nekoliko bolj hlad- in jim damo priliko, da se na ne, kot so bile v prejšnih po- „jonem hribu malo čisto podo-letnih mesecih. Vsekakor bo maC.e zabavajo in porazvesele. vročina kmalu jenjala in zače- izbrali so si nedeljo 30. augu-lo se bo takozvano indijansko sta Kor nam ni mopoče vaeh POZOR SLOVENCI!!! Proda se lepa tli nadstropna hLša blizu slovenske cerkve. V nosti, da smo se čutili dolžne so vse udobnosti, kakor jih posebej povabiti sem, da se elektrika, plin, kopalne sobe itd. Vsako nadstropje ima 6; kusili, bi bilo to kot nosti, ker po starem ni šlo več. Zato so bili vsi švoh. Sedaj so pa že na nogah, za kako dolgo se seveda ne ve. Ker še gojijo staro sovraštvo od takrat, so poskrbeli žandarje. Kajti, če bi bili to zopet sami poiz- je bilo v žepu bi "Kaj delam?" je odgovoril. 'Saj vidite: čakam na starine!" -o- ŠIRITE AM. SLOVENCA. sob- I pred 4. leti. samo Rojaki ne zamudite te lepe stiskali pesti. tem, kar so napravili 26. e naznanja uljudno obračamo, na vsa ka- poletje. Ta pa lahko nadaljuje nylh društev po Chicagi in oko-okolici Chi- toliška društva v Chicago in do starega leta" dan in ne bomo ]jci posebej vabiti na ta njih vo sv. Ivana okolici, da pridejo ta dan nam nič kikali, pač pa bomo hvalež- dar iih torn notnm nhvoWnmn prilike, kajti hiša se proda radi odhoda v staro domovino. Podrobnosti se poizve pri Martin Laurich-u 1900 W. 22nd. Pl. Aug. 28, sept. 1, sept 2 dan, jih tem potom obveščamo pomoč. Posebno naše so- ni, ker bi v takem slučaju mno- in jim kličemo: Dobrodošli v lo veliko siavnost prihodnjo bratsko društvo v Jolietu se go na premogu prihranili. nedeljo 30. augusta pri Mariji nedeljo 30. augusta v Lemont, vabi, da poseti naš piknik pri- Naša šola je na zunaj in na Pomagaj! * ' ..... 2al nam je, da jim ta dan še POZOR ROJAKI! i S t. 1. niso Antonu Grdinatu prizadeli stvari, katere bi mu škodile, kaj še, le sebe neumno spravljajo v javnost. "Jutro" pravi tudi, poznamo Grdino, že iz otroških let, poznamo ga iz Amerike. Kar se 111. na kanov. farmi slov oo. Naše društvo je kupilo za cerkev Marije Pomagaj v Lemontu dva angel j na za pri vratih, kateri bodo držali* v rokah posodo za blagoslovljeno vodo. To si je društvo zbralo za svoj spomin obstanka in za spomin svoje 5-letnice. Frančiš- hodnjo nedeljo v Lemontu. Iz vrhu že skoro dogotovljena. Jolieta je blizu. Vsem že vira- Sedaj se začne notranje delo prej kličemo dobrodošli. Kdo obmetavanje in prezidavanje bi želel iti s trukom, se naj pri- sob. Sredi prihodnjega meseca glasi pri Mr. Andrew Glavachu bo delo večinoma dokončano, na 18-11—West 22nd Place do Zadnjo sredo je nas obiskal petka večera, Truki bodo od- stotnik Rev. F. S. Mažir iz šli od Mr. A. Glavacha v ne- Camp Grant, 111. kjer se naha- kompanije nimajo v zalogi "in deljo jutro ob pol 9. uri. Vož- ja na orožnih vajah. Z njim je se nočemo prenagliti. Nekatere nja stane za osebo 7oc. tja in prišel poročnik E. P. Coady, lepe darove že iraamo> Tako od Na prodaj je hiša s petimi tiče Amewke naj sodi tukajšna javnost, sAj vidi njegova dela. ne bomo mogli pokazati vseh vidnih znakov njih velikodušnosti za naš Marijin dom. Eno in drugo, za kar so oni prevzeli stroške, bo pozneje prišlo, kakor smo mislili, ker dotične sobami oddaljena le en blok od slovenske cerkve in tri bloke od. slovenske šole, tako da se nahaja v sredini slovenske naselbine v West Allis, Wis. Za pojasnila se obrnite na lastnika Frank Lipoglavšek, 430— 66th Ave. West Alis, Wis. Aug. 26-27-28. I Krstit nazaj. Za otroke od 12 do 16 od stotinje M. 130 illinoiškega društva presv. Srca Jezusovega bi naše društvo sv. Ivana leta 2oc. Vse drugo bo preskr- pešpolka. Ogledala sta si našo ga K. S K J št 177 iz Chester-ititela napravilo, kar naj- bel in pripravil Odbor, tiskarno, o kateri sta se jako ton *Ind Nadalje od družin* NAZNANILO za VI. glavno zborovanje Družbe sv. Družine, vršeče se dne 28. septembra v Chicago, m. Za društvo štev. 1. _ Joseph Gersich, Joseph Wolf, John Gersich, John Mutz, John Russ, Joseph Horvat, Frank Widic, Anton Cauko, Martin Bluth, Martin Kramarich, Nicholas Žuegl. Društvo štev. 2. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 3. Šc ni poročalo. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIR zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. DELEGATOV. Društvo štev. 4. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 5. Še ni poročalo. Za društvo štev. 6. Frank Grom, Anton Marinčič. Društvo štev. 8. Ne pošlje delegata. Za društvo štev. 9. John Jerich. Za društvo štev. 10. Anthony Motz. Za društvo štev. 11. Rev. Joseph Škur. Društvo štev. 12. Še ni poročalo. Za društvo štev. 13. Stephen Foys, John Denša, Martin Gabor. Za društvo štev. 14. George Miketich. Za društvo štev. 15. Joseph Lesjak, Jr. pohvalno izrazila. Oba sta se Glavač, Salaj, Farkaš, Zapčič udeležila pogreba vojaškega Zagotovljenih nam je več dru-majorja v Gary, Ind. Nazaj od društva sv. Ivana Krsti-1 jvracujoc sta med potjo obiska- telja, sv. Ane, in od družin bra-| tov Majcen, ter Kolenko. Go- smo se zelo la nas, katerih zveselili. Od našega preč. Father Kazimirja OFM. smo prejeli pismo, v katerem poro-iča, da se vrne nazaj nekako okrog 12. septembra. V krat- tovo ne boste zaostali društvi g. župnika sv Martina in sv. Križa. Iz tega se vidi, da imajo prekmurski Slovenci, kakor za farno kev sv. Štefana, tako tudi za našo odprte rOke, kar nam na- kem za njim, poroča, da pride- laga do]žnost, da jih z odprti- jo še štiri Frančiškan je. Dva | že kot duhovnika patra in dva klerikalki bosta potem v krat-ikem tu v Ameriki posvečena. Za ameriške Slovence je to go-I tovo vesela vest, ker tukaj itak jprimankuje slovenskih duhovnikov. Več naselbin bi rado ustanovilo svoje župnije, a do-Jslej ni bilo duhovnikov na razpolago. Tako se bo polagoma | tudi za take naselbine poskr-1 belo. -o- ŠIRITE AM. SLOVENCA. mi rokami sprejmemo in se jim s FATN- :llcrjem bvujc bolečine. Trdno vriba-te, rfa bo ta čudoviti hn.nisnt frodrl »l.o;i lukiijicc ter dospel do bole. eca mesta. P«-n-Expeilcr odporaore abiranju ter povzroča praviiao kreienje ' krvi. 35 in 70 centov lekarnah. Pazite na tvorniiko ztsinik Sidro. f. AD. fichter & co. Berry 3t South 5th Su Brooklyn. n. -y. "Jutro*' naj tudi pove, če ve kaj slabega, to bi gotovo storil, pa ničesar ne ve. Kaj mu more "Jutro'* očitati iz otročjih let? ničesar, ampak samo zavija, "poznamo". Ste tatovi dobrega , imena. Ker se tako zanimate za Vaše rojake iz Amerike Vam svetujem, da se lotite rajši rojaka g. Kristana, ki je po Ameriki fehtal dolarje za Primorce, potem pa odšel ter pri tem spremenil značaj. Anton i Grdina ga ni, ne doma, ne v I Ameriki in ociganil tudi še nikogar ni, pač rajši sam dodal v dostih slučajih, ter pošteno odpravil vse, kaj^ pa g. Kristan? Opišite njega! Bo vsakogar zanimalo zlasti Primor- V državi New York bo letos grozdje zaradi zelo - toplega vremena zgodaj zrelo in zato bo izredno lepo in sladko. Mi bomo kakor že zadnjih pet let tudi letos razpošiljali grozdje na debelo. Vsi oni, ki nameravajo naročiti to grozdje, naj nam čim prej pišejo po podrobna pojasnila, a naši stari odjemalci naj nam sporoče, koliko vagonov grozdja nameravajo rabiti. Zaradi pičlosti pridelka, naj se vsakdo čim prej preskrbi, sicer utegne biti razočaran. New-yorško grozdje je našemu ukusu najprijetnejše in zato je povpraševanje po njem od leta do leta večje. Mi smo lansko leto razposlali blizu pedeset vagonov grozdja po raznih naselbinah. V vašo korist je, da nam poverite nakup grozdja to leto in uverjeni ste lahko, da bode-te dobili najboljši pridelek. — Za vsa nadaljna pojasnila se o-brnite na JUGOSLAV AMERICAN CORP. (Prej Jos. Vogrič) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. VABILO POZOR SLOVENCI! Čemu trpite grozne bolečine na revmatizmu in drugih notrajuih boleznih? Crez vsake bolečine ozdravite, ako i.c poaluiite ugodne prilike! S CHIROPRACTIC z električnim zdravljenjem vas popolnoma ozdravim vseh kroničnih bolezni. Najstarejši zdravnik* na tem renču. — NA — zabavni večer Vsa pojasnila dobite brezplačno v moji pisarn L DR. LORENTZEN Miner's Bank Bldg. -:- Eveleth, Minn. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, dk hladi z njim pijače, da meso ne radiši, mleko ne skisa, i." t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori-: Pokličite na telefon: Canal 2686 »n v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd S!. CHICAGO, ILL. Ou pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les m prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. ---- Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so neprekosljive-Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam DIGgočc poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi pri.šh sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU. ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski poiti ali pa v čekih Cdraftu), plačljivih po ta-inošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v.kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi niši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce. kssir. Joseph Dunda. pomor, kssir. ki ga priredi v cerkveni dvorani Dram. Klub sv. Jurija V SO. CHICAGO, dne 30. avgusta, ob pol S. uri zvečer 1925 IGRA: GORJE MU, KI PRIDE ŠTUDENTOM V ROKE. Burka s petjem v dveh dejanjih. OSEBE: GaSpcr, kmet in krčmar v Zakotju .............. Viktor Stone. Matijčc, stari oce ............................................ Ad^Jf Mertich Janko, j ..................................Izidor Grir/ek Vinko! Študentje. -Z........................... Tony Progar Zdravko, 1 "...................-......... Charles Perko Zdravnik ............................................................ John Progar Branjevcc ................................-...................................... ^ Prvi hlapec ........................................-............................ C- P' Drugi hlapec..........................................................Joe Perko Čisti dobiček je odločen za korist cerkve. Občinstvo So. Chicaške naselbine in iz vse okolice je najuljudneje povabljeno k obilni udeležbi. " DRAMATIČNI ODBOR. <*:nrniiiiiun"nimi!!!ummMUin!ir>iniiu:umni:niuu;!iriiaiu: s j Izdelujemo in razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle z kapo in cevmi, kakor slika kaže. Ste lahko čisto brez skrbi, da bi kakšno sitnosti imeli, ker ti kotli se lahko upoi'i\bijo za preku-hovanje vode, kakor tudi druge take namene. V zalogi imam tudi najboljše peči na petrolej za to rabo. — Razpošiljamo na vse kraje NOVE VRSTE LUBASOVE HARMONIKE, literne steklenice, starokrajske kose in plankače za tesanje. Napišite naslov samo: STEPHEN STONICH CHISHOLM - MINNESOTA | $ ntic3tmiHi;ittciitintntiiiniuHiiuiu[3nijii!(tictc3iiuiiiiHnc3iHmiiiiiic3[iiiitiiiiiic]iiiiiiiuiii^ ......mt^ Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.. x0q2 — n. chicago. st. JOLIET, ILL. •mm --' i""-'. "AMERIKAN5K3 SLOVENEC" G L ADIATORJI Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristual. — Angleški »pisat G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Izza temne sence stebra pa se prikrade debela, velika postava Damasipova in dvanaj-storica močnih, dobro oboroženih sužnjev se pojavi v nočni temi med razvalinami. Ni še starka dvakrat ponovila čara, ko pade široko ogrinjalo nesrečni deklici preko glave —. V hipu jo zavije vanj Damasip tako skrbno in močno, da nobenega glasu ni bilo slišati. — Krepko roke jo zagrabijo še preden se je mogla geniti, in sužnji jo naglo od nesejo na voz s štirim belimi konji, ki je čakal v bližnji ulici —. Starka pa vrže raz sebe svojo žensko obleko in — prikaže se prekanjeni obraz in suha, drobna postava Oarsesova. Tiho se je nasmejal zlobni Egipčan. "Moj načrt je bil najboljši!" je pravil Da-masipu, ko sta hitela za sužnji. "Ampak kako neumne so ženske, prijatelj ! — Ali je še kje kako bitje, ki bi šlo tako bedasto v zanke _? Košček ogledalca in obraz odsotnega ljubčka —!" Pa damasip ni imel časa, da bi bil odgovarjal. Skrbelo ga je, da kakor hitro mogoče naloži svoj plen na voz. Koj ko je bilo to storjeno, je naročil Oarsesu in sužnjem, naj hitijo, kar se da tesno za vozom, sam pa se je naglo odpeljal proti tribunovi hiši —. Toda tista noč je bila nemirna in dasiravno je splošna zmeda zelo pospeševala tako nasilje, ni bilo lahko, s štiri-vprežnim vozom se preriti naglo in neopaženo skozi vrveče ulice. Krik, ki sta ga čula oprošč-enca gori v svoji podstrešni sobi, je bil napoved bližajočega se viharja. In vihar je izbruhnil in divjal z besno silo po ulicah. Rim je bil tisto noč pozorišče krvave meščanske vojske —. Vitelij je razpustil staro pretoriansko stražo in odslovil vojake brez običajnih časti in daril, do katerih so pretorianci mislili, da i-majo pravico. Sestavil si je novo stražo in jo je imenoval v nasprotju s predniki nove pretoriance. Odredba je nosila v sebi kal krvoločnega sovraštva in poboja. Upajoč, da jih bo Vespa-zian zopet vpostavil v prejšnje časti in službe, ako doseže cesarski škrlat, so se stari pretorianci izlahka dali pridobiti od pristašev zmagovitega vojskovodje in bili pripravljeni za vsako, še tako drzno in krvavo podjetje, ki bi dvignilo Vespaziana na prestol. Na to oboroženo moč so stavili Vespaziano-vi privrženci svoje nade. Med njimi je bil tribun Julij Placid eden najdelavnejših in najbrezvestnejših — čeravno se je hinavsko znal vkrasti v Vitelijevo zaupanje. Drzno so dvignili zarotniki uporniško zastavo in niso imeli nobenega strahu zaradi u-speha. Prevratni načrt je bil pripravljen in tisto noč so ga hoteli uresničiti. V rednih bojni hčrtah, tri vrste globoko, z nastavljenimi sulicami in z orli v svoji sredini so napadli stari pretorianci tabor svojih naslednikov. Krvav boj se je vneU Obupno se je borila nova telesna straža, zvesta svojemu gospodu in ponosna na svoje povišanje. Vedno na novo je odbila napadalce. Še le ko so padli vsi, mož za možem, je prišel tabor upornikom v roke. Pa njihova zmaga jih je tako oslabila, da so v nadaljnih bojih in podjetjih le še malo prišli v poštev. Toda to je bil le del krvave meščanske borbe, ki je zaplamtela tisto noč v Rimu. Sabinus, Vespazianov privrženec, je zasedel Kapitol, in se proglasil v imenu Vespazia-novem za cesarskega namestnika v Rimu. Kdor je imel kapitolski grič v rokah, ta je imel mesto v oblasti. Zato se je vnel strasten, krvav boj za ta prostor. Četa nebrzdanih vojščakov, oboroženih s samimi meči, polna bojaželjnosti in krvoločnosti, je ob solnčnem zapadu korakala preko foruma na kapitolski grič. Niso imeli ne lestvic ne drugega bojnega orodja in hudo so krvaveli pod nepristopnim obzidjem, dokler jim ni prišlo na misel, vreči plameneče bakle na lesene strehe kapitolskih stavb. Stoletja stari suhi les je gorel kakor smola in kmalu je bil ves grad, trdnjava rimskega ponosa in rimske zgodovine, v plamenu. In Sabinus je#pozabil na razne Tarkvinije, Sci-pione in na druga slavna imena rimske pro-šlosti, ki so z nevenljivim spominom ovenčali kapitolski grad, izgubil je svojo hladnokrvnost takrat, ko bi jo bil najbolj potreboval, ni več mogel obvladati svojih čet, v blaznem strahu pred sovražnikom, ki je bil že na obzidju, in pred ognjem, ki jim je plamtel za hrbtom, so eni pobegnili, večina pa je padla pod mečem. Nekje v daljnem predmestju so mnogoštevilni redni legionarji razvili zastavo Vespazi-anovo in začeli boj z Vitelijevimi četami. Večinoma so podlegli, pa to je le še bolj razvnelo njihovo bojno razpoloženje. V redu in po vseh pravilih boja so v treh oddelkih korakali proti notranjemu mestu. Pri Salustovih* vrtovih, ki jih je bogati rimski pisatelj nasadil pač za vse druge namene ko za borbo 111 prelivanje krvi, so se vneli ljuti boji. Oddelek upornih legionarjev pa je vrtove končno le zavzel in se utaboril za njihovimi zidovi. Krvavi boj, ki se je dotedaj odigraval le samo v zunanjih delih mesta, je bil s tem pre-nešen v sredino Rima . Meščani so gledali krvavo pobijanje pred lastnimi vratmi in ognjišči: — domače ulice opolzle od krvi, ranjene vojščake, sloneče ob podbojih hišnih vrat, mrtva in razmesarjena trupla ob nekdaj mirnem vodnjaku, kjer so se ob poletnih večerih zbirala živahna segava rimska dekleta, — in kar je bil najhujše, gledali so, kako je brat davil in moril lastnega brata in someščana —. Rimsko ljudstvo je bilo prav do mozga prežeto s krutostjo, zlobnostjo in hudobnostjo. V krvavih igrah amfiteatra so vsrkavali krvoželjnost, ničesar se rimskemu meščanu tiste dobe ni zdelo zanimiveje, ko gledati svojega sobrata-človeka umirati v zadnjih stresljajih nasilne smrti. Zato se zdeli strahotni prizori meščanske vojske ob njihovih vratihNRimlja-nom kakor nalašč za njihovo zabavo prirejene zanimive igre —. ' Z glasnimi vzkliki so spodbujali borilce, omahujoče v valovanju neodločene bitke. "Euge !" in "Dobro !'* je donelo iz oken in vrat, kot da gledajo gladiatorje boreče se za denar v areni. — Da, in če se je ranjen vojš-čak zatekel za varna hišna vrata, iskajoč zavetja, so ga sprejeli s kriki nezadovoljnosti in ga pognali nazaj v bojni metež, da ga po-bije nasprotnik po vseh brezsrčnih pravilih arene —. 2enske z blaznimi očmi in razmrščenimi lasmi so divjale med vrstami, poljubovale borilce in jih podžigale z vinom in ljubkovanjem k novemu, krvavemu pogumu. — Smrt in greh sta uganjala svoje najostudnejše orgije. — Skozi ves ta vrvež in vso to krvavo pobijanje je moral Damasip varno pripeljati svoj težko pridobljeni plen. Žal mu je bilo, zelo žal, da se je sploh lotil nevarnega podjetja. *Salust, rimski zgodovinar, je živel 86—36 pr. Kr. Obogatel je kot cesarski namestnik v Afriki. Zasadil si je razkošne vrtove na kvirinajskem griču v Rimu. 4.4.** 4. 4. 4 ^ S. P. D. [****^**d jSv. Mohorja »»M USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL, 31. DEC. 19«, Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Pt. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902 W. 22nd St. Druitveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West »nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. NADZORNI ODBOR: John Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach at. Organizator, Frank Kobal. , URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v sv«jo sredo moške in ženske od 12. do 55- leta starosti. Pristop t družbo je samo en dolar. Družba plačuje $700 na teden bolniške podpore, asa kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. T« je i z van-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! 7.a vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja ■e obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO! Chicago, III. Prihodnjo sredo večer dne 2. septembra se vrši redna mesečna seja naše Slovenske podporne družbe sv. Mohorja; Začetek seje točno ob pol 8. uri zvečer . Vsi člani in članice so vabljeni, da se te seje zagotovo udeleže. Obenem so člani in članice tudi prošeni, da agitirajo za novo članstvo, zakaj čim večja bo naša organizacija tem večja bo smrtninska podpora pri naši družbi. Prigovarjajte svoje prijatelje in znance, da pristopijo v našo družbo. Anton Stonich, tajnik. SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo »veže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET, ILL. Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. clevelandCanje i kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph" 1881 ali 4550. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom sa naročila premoga, katerega pri po 1 jam na dom. Prevažam pohi stv* ob času selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. * Ca A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo JRoad — Phone Eddy 5849 ************************* boljše delo zq- x bozdravilstva * za manj novcev. Ako imate kaj sitnosti & svojimi zobmi, je najbolje. če jih daste popra- ^ viti predno greste na do- ^ pust ali počitek. Ako jih J» zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od V doma, ni misliti na zobo-zdravnika. a Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo- T VSE DELO JAMČENO J •te zadovoljni. ^ Preiščemo in ocenimo T zastonj! — Fostreinice. Phone 4854. 4g» ZOBOZDRAVNIK * D'Arcy Bldg. 2 nadstrop- *§» je. ^ Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Boren ceste. Jotiet, I1L ^ - ............................ -l-T-HVH Na 4. strani iste številke Gl.io atomih, je imel nedavno V, Sv. pride na vrsto: Krst v Jor- Los Angelesu predavanje v; danu. Tu imam tudi za ured- društvu za proučavanje kemi-nika samo — figo. Nič ni na(ke. In kaj je rekel? "Razvitek tem, da me imenuje očitnega fizične vede zadnjega četrtlet-hinavca, ko pravi, "da sam res-1 ja mora znanstvenike (learned nice ne bom povedal, mojih men) učiti, da naj so bolj misli pa ne moro uganiti." Če skromni (modest) in preudarni pa kdo piše o vzvišeni osebi (thoughtful.") Dalje je svaril našega Zveličarja take stvari,'pred presmelim podarjenjem da si jaz ne upam takih bogo-| (over assertiviness) in dogma-skrunstev ponavljati, zanikuje tizmom, znanstvenim in teolo-zgodovinsko osebnost Krista,1 gičnem (protest, fundamenta-imenuje evangelij, katerih veli- listov). častno moč so občudovali celo' Dobesedno-^-dejal: "In the znani brezverci, pravi, da so last quartet* of a j century wei bili spisani samo za to, da so have accumulated a remark-vse potegne za nos, imenuje able collection) of facts and cerkev največje sleparstvo, ki data, a group of new pheno-je s prfevaro dobilo zaupanje mena which are henceforth the ljudi, čveka, da "ni bilo, ni in permanent heritage of the race, nikdar ne bo nobenega hudiča "It looks, at first, as tho we na zemlji, dasi ga na prvi stra- now could see it all; as though ni dene celo v okvir. . . pa pri- we could begin to interpret the čakuje, da bi kdo z njim malo universe in terms of these sin-pomodroval, -potem morajo biti gle relations, but there are na mestu le v enakih slučajih many things we do not know, že večkrat poudarjene besede "How, for instance, does tha Spasiteljeve: "Ne biserov svi- Beta ray shoot itself out of an atom with terrific velocity? Whence comes this amazing energy? We don't know, we hvali v Prosveti predsednikajare completely up in the air in Cainkarja S. N. P. J. in njeno our understandings of what "podlago." Prav, prav, vsak ! it's all about." naj dela po svojem prepriča- Za g. Moleka je tu široko nju. Ce se pa kdo bije na prsi polje, ne pisano! in pobaha: Mi smo mi, oni so Končno pravi: "The pathe-pa d. . .potem hvala ne bo do- tic (meji na duševno bolezen) sti vredna niti pohvaljeni. O thing is that we have scien-katoliško mislečih delavcih tr- tists, who are trying to prove di enkrat, da so razredno za- evolution, which no scientist vedni, potem zopet, da tega bo- can ever prove." Pravi znanja ne razumejo, in so krivi njih stveniki toraj, tako pravi ta u-voditelji, ki nočejo ničesar po- čenjak, skušajo evolucijo do-vedati o tem važnem upraša- kazati, katere pa nihče doka-nju itd. Družba se more vzeti zati ne more, niti kak učenjak, kot celota, posameznik bo do- Slovenski "učenjaki" s kram-segel svoj namen le, ko bo so- pom in lopato so hujši kerlci, lidaren z drugimi, razredi, boj njim je vse dokazano in resni-je nekaj zgrešenega, zavednost ca. Ako jim ugovarjaš, jih do-delavcev je pa vsakemu delavcu potrebna. njam !*' Joe Hočevar, Pueblo, Colo., BURROWS NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: . Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE« CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-oje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj-] nižje! Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostati boste naši stalni prijatelji. (*. * P.) Golo čvekanje je, ko pravi: i "Vsak slovenski delavec, ki je duševno svoboden in prost verskih spon, ima v sebi ponos, katerega nimajo delavci, ki verujejo duhovniku kot božjemu namestniku ,ki vidijo v njem svojega voditelja, ker jim ved-j no ponavlja o posmrtnem življenju, bodisi o kaznih v peklu ali plačilih v nebesih . . . "Poglejte malo v družine. Kje je bolje urejeno, ali tam, kjer "so prosti verskih spon," ali pa tam, kjer je poleg delavske zavednosti, dasi brez razredne, tudi še nekaj vere ? ? Nihče ne more pričakovati vsega samo od drugih, od razmer, plače, on sam mora skrbeti tudi zase. Za to je pa treba moralične podlage, katera pa manjka, kakor skušnja kaže, ravno tam, kjer so "duševno svobodni." Danes tisočaki, juri po golem uživanju nič. To "podlago" Mr. Hočevar hvali, edino pravo podlago pa smeši. Vsak mu ne bo nasedel. * * * Prosveta pravi, da sem jaz v fiziki in kemiji slabo podkovan, če sem sploh kaj podkovan. Sicer so gg. slovenski fizi-karji mnenja, da se modro-slovna uprašanja režejo z nožem, kakor špeh, no naj imajo svojo metafiziko. Gotovo je pa, da ima pri uprašanju o evoluciji fizik ali kemik mnogokaj za govoriti. Vsi slovenski evolucijonisti se hudo pridušujejo, da je evolucija — njih evolucija, prosim, — dejstvo, dokazana, resnica. To se ponavlja v vsaki številki in pri vsaki priliki. Če jim kdo le količkaj ugovarja, ga razglasijo za duševno revše. Izgleda, da so slovenski fiziki in kemiki, p. d. uredniki slovenskih listov, to stroko študirali s krampom in lopato, in tako našli resnico evolucije. Dr. R. A. Millikan iz Chicaga, ki je dobil Noblovo nagrado in kot fizik in kemik izrabil nauk biš s — krampom. ♦ * # Juri Previc, Export, Pa., se strašno togoti na farje in poka-zuje na nosove, ko bi imel samega sebe zmirjati in se prijeti za lastni nos. Sin mu je umrl. Ker je v takih slučajih "po šin-tarsko'* tudi za najbolj zagrizene žrce farjev le pregrob, in se nekaj priplazi v srce posebno kake jnatere, da mora v človeku vendarle, biti malo več-kaj, kakpr v kaki živali, bi bil prok. . . far le dober, da bi bilo vsaj kaj farških ceremonij, ne samo gola šintarija. Pa Juriju Previcu ni uspelo. Prej se je brigal bržkone prav pogosto-ma za — farja v zabavljanju, ni dal za cerkev ali duhovnika niti ficka, duhovnik za njega ni obstajal, zdaj, ko se je zglasila smrt, bi bil pa vendar kak duhovnik dober, pa so se mu pred nosom zaprla vrata. Ostalo je samo pri farju, še manj, niti farških ceremonij sinček ni dobil, deležen je bil le tega, kar se včasih skaže tu-,di kaki živali. 1 Zdaj je v Glasu Svobode polno farjev, Kristusovih nevest, klaftre dolg nos, vera peša, pa je vsega tega prav sam kriv, ko se ni brigal za duhovnika in cerkev, kadar bi se imel, in je potem dobil le nos niti farja ne. Krist pravi: "Me bote iskali, pa me ne bote našli." Na drugem mestu evangelija je zapisano, da je nekdo klical: "Odpri, odpri," od znotraj pa je prišel glas: "Ne poznam vas." S takim zmirjanjem ne oblati Mr. Pevic nobenega duhovnika, temveč samo — samega sebe. Ženska je bila na svetu prej ko ogledalo, radi tega pa še sedaj najraje stoji pred ogledalom. * * * Ne zabite, da onim, ki imajo zavarovalne police jim večje število sorodnikov želi smrti, kakor onim, ki niti zavarovani niso. ^