Iskra GLAStiLO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 10. - leto XIII. - 16. marec 1974 Izredno zanimanje za izvoz v SZ Iskro v Moskvi Podpredsednik izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič je otvoril specializirano razstavo Iskra 74 v Moskvi Po dolgotrajnih in skrbnih pripra-yah je bila 20. februarja 1974 v Mos-odprta posebna samostojna raz-,ava Iskre, ki je tako prva med jugo-s‘°vanskimi podjetji v svoji branži predstavila sovjetskim strokovnjakom jP »irši javnosti del svojega bogatega in nVa ’tetnega proizvodnega programa. Ihtava je obsegala najnovejše do-žke Iskre na področju telekomuni-,a% naprav za posebne namene, ektronskih elementov in merilnih naprav. Razstavo je odprl Rudi Čačinovič, P°dpredsednik slovenskega Izvršnega Jv^ta. Poleg najvišjih predstavnikov /kre, se je otvoritve udeležilo tudi 200 sovjetskih strokovnjakov s P°dročja zvez, zunanje trgovine in gospodarskega plana, med njimi tudi (dedni predstavniki petih ministrstev. ed jugoslovanskimi gosti pa naj penimo še člane jugoslovanskega e[eposlaništva v Moskvi, med njimi eleposlanika Milorada Pešiča, eko-oniskega svetnika Hasana Šiljka in ojnega atašeja Mileta Apostolskega. Zanimanje za razstavo je bilo izred-de upoštevamo laskave ocene vo-^oih sovjetskih gospodarstvenikov, j , s° v javnem priznanju poudarili, da Kra razstavlja resnično vrhunske ^ tej številki ^^-mišljanje pred VII .kongresom pV6ze komunistov Slov. -1 rogram dela zveze mladine "Združenega podjetja Iskra -2 Pspešno poslovanje se miške livarne v 1.1973 -3 e*ež Iskre pri gospodarskem Ant?-*11 Slovenije "4.5 ^up in mrežno Paniranje -6 ^sebni dohodki kranjske lovarne v letu 1973 -7 feznoč smučarjev Iskre *ektr6mehanikc "S dosežke z omenjenega področja. Lahko zapišemo, da je razstava uspela bolj kot smo pričakovali. Zanimanje zanjo se je pokazalo tudi v številnih gospodarskUr razgovorih naših in sovjetskih predstavnikov. Rudija Čačinoviča in v.d. generalnega direktoija ZP Iskra Jožeta Hujsa pa je sprejel tudi podpredsednik sovjetske vlade in predsednik komiteja za ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo V. N. NOVIKOV. Namen samostojne razstave Iskre je bil predvsem v tem, da bi okrepili gospodarske stike in utrdili poslovno sodelovanje. Ta namen smo s to razstavo tudi dosegli. Ob tej priložnosti so naši komercialni predstavniki vodili razgovore o nakupu avtomatske med- ISKR A-ELEKTRONIK.A, HORJUL Petina kolektiva v krvodajalski akciji V naši horjulski tovarni že dolga leta imajo izredno velik posluh za krvodajalstvo, zato nič čudnega, če si je doslej že lepo število članov kolektiva pridobilo zlato in srebrno značko krvodajalca. Mnogi med njimi pa so postali že pravcati krvodajalski „pro-fesionalci“, saj nikoli ne manjkajo pri odvzemu krvi. Tudi zadnja akcija, ki je bila 28. februarja, je s strani članov kolektiva Elektronike več kot zadovoljila. Pozivu za darovanje krvi se je od 300 članov kolektiva odzvalo prek 60 delavk in delavcev, pri tem pa niso sodelovali le tisti stalni darovalci, pač pa tudi lepo število novih mladih, ki so jih pritegnili zgledi starejših sodelavcev. Takšen posluh za humano akcijo, vsekakor zasluži pohvalo. Sindikalna organizacija v tovarni je za udeležence krvodajalske akcije organizirala pogostitev in ob tej priložnosti ni manjkalo obljub, da bo tudi prihodnja krvodajalska akcija privabila številne Hoijulčane. narodne telefonske centrale v polelek-tronski tehniki, o nabavi telefonskih aparatov, razen tega pa tudi za prenosne sprejemno-oddajne radijske postaje. Opravljeni razgovori kažejo, da lahko pričakujemo že letos zaključek ustreznih pogodb. Vzporedno z razstavo je bil organiziran tudi simpozij, na katerem so naši strokovnjaki sovjetskim strokovnjakom natančneje obrazložili dosežke v tej panogi, demonstrirah praktično uporabo razstavljenih izdelkov, njihovo funkcionalnost in sposobnost. Simpozij je bil uspešen, to pa je tudi prispevalo k skupnemu uspehu prvega kompletnega nastopa Iskre na sovjetskih tleh, ki pomeni pomemben mejnik v sodelovanju Iskre s sovjetskim gospodarstvom. V tovarni električnih aparatov so za žene ob 8. marcu priredili proslavo v spodnjih prostorih hotela „Lev“. Vse sodelavke so dobile hkrati s čestitkami in vabili na to proslavo tudi rdeč nagelj z zelenjem na delovnem mestu. Nad 75,% žena se je zbralo v „Levu“, kjer so preživele prijeten večer in tako počastile svoj praznik. Razmišljanja pred VII. kongresom zveze komunistov Slovenije V Ljubljani se bo 3. aprila začel VII. kongres ZKS. Kongres bo analiziral delo v preteklem petletnem obdobju. Temeljna in akcijske resolucije bodo začrtale bodoče naloge komunistov in vseh naprednih socialističnih sil, sprejete statutarne spremembe pa bodo prilagodile delovanje in organiziranost ZKS potrebam razrednega boja v sedanji etapi socialistične revolucije. V vseh OO ZK potekajo razprave o kongresnih materialih. Te razprave povezujemo z analizo lastnega dela in snovanjem akcijskih programov za bodoče delo, saj se v predkongresnem obdobju končuje triletno intenzivno delo za ustavne spremembe. Končalo se je obdobje pomembnih idejnih razčiščevanj o temeljnih vprašanjih naših socialističnih samoupravnih odnosov in nadaljnjega razvoja. Ponovno je poudarjena odločna usmerjenost v revolucionarno presnavljanje družbe, vračanje k prvinam socialistične revolucije in poslanstvo delavskega razreda. Z novo ustavo se ustavno-pravna ureditev v celoti usklajuje z našo sedanjo prakso in pogledom na bodoči razvoj samoupravljanja. Vsebina osnutka resolucije nakazuje smer akcij za uresničevanje določil nove ustave. Zavedamo se dejstva, da je graditev socializma bila in bo razredni boj, ki zahteva zavestno aktivnost in ustvarjalno delo pri oblikovanju novih družbenih odnosov. Ta boj je in bo tudi v bodoče zapleten in težak. Ne more biti spontana aktivnost, ampak organiziran boj, ki ga lahko uspešno vodi le organiziran delavski razred. Zato imamo komunisti kot organizirano jedro delavskega razreda dolžnost, da se brezkompromisno borimo za oživljanje določil ustave. Naši akcijski programi morajo vsebovati konkretne naloge za osnovne organizacije ZK in za vsakega posameznika, da ve kaj mora v svoji sredini storiti, da bo ustava del našega življenja in ne le lepo napisana beseda. Ali smo komunisti v Iskri tako organizirani, da smo povsod kos nalogam, ki se od nas zahtevajo? Po svoje si prizadevamo, toda naše akcije niso usklajene, premalo se dogovarjamo o konkretnem delu. To je verjetno vzrok, da z uresničevanjem ustavnih določil nismo prišli dlje, kot smo. Zavedati se moramo namreč, da naša učinkovitost ne bo odvisna le od ustrezno sestavljenih resolucij in statuta, marveč in predvsem od naše sposobnosti za resnično spreminjanje razmer, od enotnosti in akcijske učinkovitosti, od poznavanja in razumevanja razrednih ciljev ter od odločnosti pri obračunavanju z vsemi nasprotniki in ostanki starega. Resolucija nikakor ne more biti navodilo za konkretno reševanje vsakega posameznega problema. Zato bo pri našem delu potrebno veliko samostojnosti in ustvarjalnosti. Mnogo naporov bomo morali vložiti, da bomo od formalno-pravnega organiziranja TOZD prešh k temu, da bo TOZD res osnovna celica družbeno-ekonomskih odnosov, v združenem delu. Z našo dejavnostjo bomo morali zagotoviti, da bo delavec v tej osnovni celici združenega dela resnično odločal o vseh vprašanjih, ki so povezana z njegovim delom in poslovanjem organizacije, v kateri dela, o vseh vprašanjih iz medsebojnih razmerjih ter o vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Prav tako bomo morali izboriti ustavno zagotovljeno pravico, da bo delavec v svoji TOZD odločal o svojem presežnem delu ter minulem delu v celoti, da bodo odnosi pri upravljanju dohodka in odločanju o njegovi delitvi onemogočili razne podjetniške težnje, da se bo v odnosih med proizvodnjo in trgovino onemogočilo odtujevanje dohodka proizvodnim organizacijam, in da bomo pri upravljanju z dohodkom poudarjali boj proti skupinsko-lastninskim težnjam in poudarjali pomen socialistične solidarnosti. Pri vsem tem akcijskem snovanju nam morajo biti pred očmi misli, ki jih je izrekel Sergej Kraigher ob proglasitvi ustave, da „dokler ne bo delavec v popolnosti podredil bančna, trgovska, zavarovalniška sredstva in državni kapital, pa tudi sredstva v velikih sestavljenih organizacijah proizvodnih organizacij združenega dela, omejil moč strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnostih, ali poslovnih skupin v komunalnih in podobnih podjetjih, bolnicah, ipd., bodo določila ustave le zapisan neuresničen program preobrazbe družbeno ekonomskih odnosov, odtujeno delo pa bo v najrazličnejših oblikah ostalo podlaga za odvisnost delavcev, ki ta sredstva ustvarjajo za skupinsko-lastninsko obnašanje raznih skupin, za neobvladano delovanje tržnih zakonitosti, na škodo potrošnikov in uporabnikov storitev ter eden izmed izvorov vseh mogočih konfliktov v družbi." Urejevanje vseh teh vprašanj bo tudi solidna podlaga za vsa integracijska gibanja v združenem delu, za vse oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja TOZD kot osnovnih nosilk vseh integracijskih procesov. Nova ustava prinaša bistvene spremembe tudi glede vključevanja družbeno-političnih organizacij v dejansko skupščinsko odločanje in prevzemanje odgovornosti za uresničevanje, z ustavo določenega samoupravnega socialističnega sistema. Uveljavljanje delegatskega sistema bo zahtevalo nenehno soočanje potreb in interesov delovnih ljudi v TOZD in med njimi, kakor tudi med najrazličnejšimi strukturami in dejavnostmi, zahtevalo bo sposobnost strpnega dogovarjanja, upoštevanja argumentov in več strokovnih analiz ter skupnega iskanja najboljših možnih rešitev. Ves ta proces nalaga večje politično znanje in odgovornost, kakor tudi aktivnost družbeno-političnih organizacij v zagotavljanju možnosti dela članov delegacije. Aktivnost ZK se mora iz dneva v dan stopnjevati in nadaljevati po kongresih. Sklepi in stališča, sprejeta na VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ pa morajo biti vgrajena v delo vseh 00 ZK in slehernega komu- nista, ALEKSANDRA GORUP -ko- RAZGOVOR Z DIREKTORJEM PREDSTAVNIŠTVA ISKRA COMMERCE V MOSKVI Začenjamo novo obdobje trgovanja s SZ V Moskvi imamo svoje predstavništvo. Naslov pri vhodu se glasi, Komercialno tehnični biro pri ambasadi SFRJ v ZSSR, Mosfilmovskaja 42. V tej stavbi so še predstavniki drugih jugoslovanskih podjetij in organizacij. Jugoslovan se tu počuti kot doma, saj se vsi pogovarjajo v enem od jugoslovanskih jezikov. V pritličju je naše predstavništvo. Vodi ga Dojčin Jelič, pomaga pa mu simpatična Natalija, ali po domače Nataša. Prava Rusinja, ki govori odlično srbsko, živela je 7 let v Beogradu. Konec februarja 1974 je Iskra priredila prvo samostojno specializirano razstavo s poudarkom na telekomunikacijah in specialnih napravah za zveze. Razstava je bila plod dolgoletnih priprav in prizadevanj tovariša Jeliča, ki je zainteresiral vodilne funkcionarje iz ministrstva plana in ministrstva zvez, da so se začeli zanimati za izdelke Iskre, ki bi prišli v poštev za izvoz v SZ. Prav zato smo izbrali za pogovor tovariša Dojčina Jeliča. Z veseljem je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z življenjem in trgovanjem v Sovjetski zvezi. Začetek je vedno težak, kako ste se vi znašli v tej prostrani deželi? Začetek je bil res težak, pogoji dela so drugačni kot pri nas, tudi življenjski pogoji se zelo razlikujejo od naših, drugačen je način prehrane. Privaditi sem se moral tudi na klimatske razmere, saj tukaj traja zima skoraj 8 mesecev in je precej hujša kot pri nas. Pa tudi lepega vremena je zelo malo. Kako pa z ruščino? Z ruščino nisem imel težav, bil sem že prej 4 leta v Sovjetski zvezi. Moja sekretarka je Rusinja in tudi odlično govori srbsko, tako da sem se po tej strani lahko hitro vključil v delo. Videti ste pri najboljših letih, oprostite, koliko časa ste že pri Iskri? Pri Iskri delam že 7 let. In kako tečejo posli v Sovjetski zvezi? Specializirana razstava Iskra 74 je vzbudila veliko zanimanje pri strokovnjakih in funkcionarjih. Po mojem mnenju je tak način predstavljanja naših izdelkov zelo uspešen. Razstava bo verjetno pripomogla, da bo možno v čim krajšem času podpisati pogodbo za izvoz telefonskih aparatov in prenosnih UKV radio postaj. Pogajanja za dobavo elektronske telefonske centrale za Moskvo trajajo že skoraj dve leti. To obdobje je sedaj mimo in pričakujemo v najkrajšem času poziv za sklepanje pogodbe. Pri svojem delu moram obiskati več raznih institucij, razna ministrstva predvsem ministrstvo za zunanjo trgovino. Poseben problem je, kako blago plasirati. Tukaj je težko skleniti ali podpisati pogodbe, če izdelek ni na blagovni listi. V Iskri tudi ni dovolj koordinacije uvoz-izvoz. Težave so tudi v dolgih rokih pri testiranju naših naprav. Ministrstva ne sprejmejo zapoznelih pošiljk blaga. Kam moramo po vašem mnenju še storiti, da bo imel nastop še večji komercialni uspeh? Zaželeno bi bilo, da bi vse Iskrine tovarne preučile možnost nakupa reprodukcijskega blaga in obdelovalnih strojev v SZ, kar bi omogočilo večji manevrski prostor za prodajo naših izdelkov. Tako imamo velike možnosti za sodelovanje pri varilnih napravah in pri avtomatizaciji v prometu. V poštev pridejo še krmilne naprave za obdelovalne stroje, progra-matoiji za pralne stroje in merilne naprave. Ali so kakšni zadržki za izvoz? Zadržkov ni, predvsem moramo biti ažurni. Na kakovost ni pripomb, niti ne na količino. Seveda pa je to pogojeno, kot sem že omenil, z nakupom sovjetskega blaga za Iskrine tovarne. In največji uspeh predstavništva v Moskvi? Za dosedanji največji uspeh smatram, dogovorjeno za prodajo mednarodne elektronske telefonske centrale za Moskvo in prodajo telefonskih aparatov. V bodoče pa širšo vključitev pri dobavi telefonskih naprav in znanstveno tehnično sodelovanje. Ali bodo potrebne, seveda če se bo realizacija povečala, še kake organizacijske in kadrovske dopolnitve predstavništva? Vsekakor, če bomo začeli dobavljati ATC, bo nujno potrebno v zvezi z montažo dopolniti tudi kadrovsko zasedbo. Nastali bodo tehnični problemi pri usklajevanju z njihovimi sistemi. Živite v Moskvi z družino? Tu sem z družino. Hčerka hodi v 8. razred ruske šole. Naša šola je na naši ambasadi dvakrat na teden in jo tudi obiskuje, zato da bo spričevalo veljalo tudi v Jugoslaviji. Pripomniti moram, da imajo v Sovjetski zvezi 10 razredov in se to šteje kot popolna srednja šola. Pedagogi so odlični. Koliko časa mislite ostati v Moskvi? To je odvisno predvsem od razvijanja poslov in potreb. Želim pa ostati vsaj še toliko časa, da bo hčerka končala 10 letno šolo pa tudi sicer, ker so mi všeč razgibani posli in dinamično delo. Ali lahko še kaj poveste o uspehu pravkar končane razstave? Zadovoljen sem z delom sodelavcev sektorja servisnih služb marketinga. Razstavo so likovno in funkcionalno zelo lepo pripravili, zadovoljen pa sem tudi z odlično organizacijo. Zahvaljujem se tudi vsem strokovnjakom iz Razvojnega inštituta Iskre, Iskra Commerce in strokovnjakom tovarn za izvajanja na simpozijih. To je bil strokovno neoporečen tim, kije odlično izvedel vse naloge in akcije v pravem času. Dojčinu Jeliču želimo še veliko delovnih uspehov v Sovjetski zvezi. Marjan Knoll ISKRA-GOSPODINJSKI APARATI RETEČE ■ V Doslej najuspešnejše poslovanje 377 zaposlenih ustvarilo nad 94 milijonov dinarjev proizvodnje, kar je v zgodovini te tovarne najboljši poslovni dosežek Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja direktor Iskrine tovarne »Gospodinjski aparati “ Reteče — Škofja Loka — LJUBO SLAVKO VIČ. dnevno do 30 kosov. Najbolj se je vpeljal predvsem tip Venera 10. Čeprav so to ekskluzivni artikli in zato tudi dokaj dragi, je po njih vedno več povpraševanja, zato zalog ni. Vprašanje: Katere izdelke izvažate? Odgovor: Največ izvažamo električne peči in kaloriferje, električne kuhalnike in rešoje. Plinskih peči še ne izvažamo, čeprav močno obdelujemo tržišče. Precejšen interes obstaja v Bolgariji in Vprašanje: Kako ocenjujete poslovanje v letu 1973? Odgovor: Plan zaposlenih za obseg proizvodnje 100,000.000 N din v letu 1973 je predvideval 450 delavcev, 94% predvidene proizvodnje pa smo dosegli s 377 zaposlenimi. Poprečni osebni dohodki so lani znašah 1.896 N din. Nasproti leta 1972 so bili'za 26 % večji. Poslovanje v letu 1973 lahko ocenimo, glede na obseg dela, kot eno najbolj uspešnih poslovnih let v zgodovini tovarne. Proizvodni plan smo sicer dosegli s 94 %, vendar je bil ta plan postavljen za večje število zaposlenih kot smo jih dejansko imeli (pomanjkanje delovne sile). Če primerjamo doseženo proizvodnjo v letu 1973 po celotnem dohodku z letom 1972, lahko ugotovimo indeks povečanja 132. Od celotnega asortimenta gredo najbolj v promet sušilci za lase, električne peči, kaloriferji in phnske peči. Nekateri od teh artiklov (sušilci, električne peči) predstavljajo kar masovno proizvodnjo. V maloserijsko proizvodnjo štejemo električne štedilnike tipa Venera, ki jih naredimo ISKRA deželami Bližnjega Vzhoda, vendar nastajajo problemi, ker so naši izdelki opremljeni z dodatki za kontrolo atmosfere in avtomatski vžig, kar predstavlja za nekatera tržišča določen luksus. Vprašanje: Ali obstaja sodelovanje z inozemskimi firmami? Odgovor: Pri proizvodnji plinskih peči sodelujemo v obojestransko zadovoljstvo s špansko firmo Super Ser. Le-ta nam nudi tehnično pomoč, seznanja nas z določenimi raziskavami in inovacijami na področju plinskih peči, prav tako nas je v zadnjem času seznanila z njihovim novim proizvodom: to je električna modulna peč na podlagi tiskanega upora oz. v tehniki, ki je bila uporabljena pri vesoljskih ladjah. Omenjena firma je odkupila zadevno licenco. Letos nameravamo izvršiti zadevni preizkus tržišča s tem, da bomo iz nekaj uvoženih delov zmontirali in opremili z dodatnimi deli ter materiali domačega trga približno 3.000 omenjenih peči, ter jih ponudili našemu tržišču. (nadaljevanje na 3. strani) S SESTANKA SEKRETARIATA KK ZMS ISKRA |> Program dela ZM ZP * Sekretariat je na 1. seji 5. februarja v Ljubljani obravnaval delo mladinske organizacije ZP in sprejel okvirni program dela za leto 1974. V začetku marca je predviden seminar predsedstva koordinacijske konference, ki ga sestavljajo vsi predsedniki mladinskih aktivov po TOZD. Potreba po organizaciji takega seminarja se je nakazovala že dalj časa, saj je bilo delo nepovezano, zato tudi nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji. Dosedanje delo nekaterih aktivov je bilo razpeto med občinskimi konferencami in koordinacijsko konferenco ZP ISKRA. Pričakujemo, da bo seminar utrdil pripadnost mladih združenega podjetja ISKRA, kar bi omogočilo celotnejši in enotnejši nastop pri akcijah mladih. Teme seminarja so izbrane tako, da zagotavljajo pregled dela v okviru združenega podjetja. Konferenca je bila mnenja, da je naloga mladih v tem, da rešujejo predvsem probleme, ki se pojavljajo v ZP, drugotnega pomena pa je povezava z družbeno pohtičnimi skupnostmi po občinah. V smislu povezovanja mladih v ZP nameravajo organizirati skupaj s Počitniško skupnostjo ZP več mladinskih delovnih brigad. Brigade naj ne bi bile opravičene iz čistih ekonomskih računov, ampak je potrebno na uspeh gledati s širnega družbeno političnega staUšča. Poleg fizičnega dela, ki je predvi- za] deno za reševanje problemov počit- dn niške skupnosti ŽP ISKRA v interesu pri celotne skupnosti ZP, bo organizirano tudi idejno pohtično izobraževanje voi mladih, ki bodo delali v brigadah, sla Zadevno bodo v prostem času orga- in nizirana razna predavanja. lav Ker so pri organizaciji mladinske let delovne brigade za delovno akcijo na vsi Dugem otoku, ki bo od 1. do 20. me aprila (z izmeno) nekateri mladinci že ker naleteli na težave pri nekaterih delovnih organizacijah, je prav, da skupi- pra čina ZP ISKRA in DPO pri izvedbi noi takih akcij mladino podprejo. nej Za afirmiranje mladih ZP ISKRE tre bo organizirana mladinska štafeta v t ISKRE ob dnevu mladosti. Ta štafeta bat naj bi zapolnila vrzel, ki je nastala z v n ukinitvijo republiških štafet. Nedvomno bo štafeta mladih ISKRE ob je primerni publiciteti, ki jo zagotavlja pri] RK ZMS, koristna tako za afirmacijo del mladih ZP ISKRA v širšem družbe- tor nem merilu, kakor tudi za ime ISKRE kot celote v ekonomskem smislu. i in 1 Sekretariat mladine ZP je mnenja, no da so navedene akcije bistvenega cev pomena za delo organizacije, zato že; pa lijo podporo skupščine ZP ISKRA, ki del naj bi zagotovila enoten pristop k pri izvedbi v vseh TOZD ZP ISKRA. sod Poleg navedenih akcij se bodo do mladi vključili v izvedbo akcij družbe- pol no političnih organizacij, kot za dan ISKRE, športne igre itd. zap lav< Nove vzpodbude za izumitelje in novatorje Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) nam je prek Iskrine službe za industrijsko lastnino posredovalo okrožnico o delu tega društva. Okrožnica vsebuje tudi strnjen pregled vseh akcij, ki so v naši družbi stekle z namenom, da končno zares na široko oživimo inventivno dejavnost. • Zaradi aktualnosti objavljamo okrožnico v celoti. Morda ne bi bilo napak, ob tem razmisliti tudi o ustanovitvi Iskrine sekcije DIATI. Naj na koncu povemo še to, da je pri naštetih akcijah imelo zasluge tudi naše podjetje. Na našo pobudo je bilo namreč sprejeto zakonsko določilo o oprostitvi davka na dohodek iz odškodnin za izume in tehnične izboljšave. Izumitelji in novatorji, vremena se vam jasnijo, zatorej na dan s predlogi in idejami! Preberite spodnjo okrožnico! DRUŠTVO IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV LJUBLJANA Cenjeni tovariš! Kot aktivnega avtorja izumov in tehničnih inovacij Vas vabimo, da se pridružite naši organizaciji in sodelujete v prizadevanjih za oživitev inventivno-inovacijske dejavnosti v naši družbi. Naše društvo si kljub svojim skromnim možnostim že vrsto let prizadeva opozoriti družbo, zlasti gospodarstvo in samoupravljavce na veliko škodo, nastajajočo zaradi dolgotrajne^ zastoja inventivno-inovacijskega in izumiteljskega dela pri nas, ki predstavlja pravo anomalijo v okvirih naše sicer zelo dinamične samoupravne družbe. Kot kaže, so sistematična prizadevanja v pogledu oživitve te dejavnosti le naletela na razumevanje. Nekatere velike družbene organizacije, med njimi zlasti Zveza sindikatov Jugoslavije, Ljudska tehnika Jugoslavije in drugi so spoznali, kako velike ekonomske koristi lahko doprinaša gospodarstvu dobro organizirana inventivno-inovacijska dejavnost in kako pomembna je ta dejavnost za jačanje samoupravnih sil v okvirih združenega dela. Zato je vddstvo sindikatov Jugoslavije predlagalo zveznemu izvršnemu svetu, da se leti 1974-1975 proglasita za leti tehnoloških inovacij in industrijske lastnine. Ob tej priliki se bo razvila široka družbena akcija za oživitev inventivno-inovacijske dejavnosti ter njeno polno vključitev v samoupravni družbeni in gospodarski sistem. Tudi razvojni plani (dolgoročni, srednjeročni in letni) v SR Sloveniji predvidevajo razne družbene ukrepe v cilju aktiviranja te dejavnosti. Ena prvih mer v tej smeri je bilo zmanjšanje davka od avtorskih storitev pri tehničnih inovacijah in izločitev avtorskih odškodnin za izume ter tehnične izboljšave iz osnove za ugotavljanje davka na skupni dohodek občanov za L 1973. S tem je podana potrditev, da je naša družba proti socialni diferenciaciji, ki ne temelji na delu, da pa podpira stimulacijo onih ljudi, ki znajo z novimi tehničnimi rešitvami povečavah dohodke gospodarstva. Tem prvim, za izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav tako važnim ukrepom bodo sledile še druge, v razvojnih programih predvidene mere za stimulacijo tako organizacij združenega dela, kot tudi ustvarjalnih avtorjev ter drugih dejavnikov, pomembnih za inovacijske procese. Ob povečanem interesu družbe za našo dejavnost pa se mora ojačati predvsem delo naše organizacije, ker je sedanje število aktivistov in sodelavcev mnogo premajhno. Ko se nam boste pridružili in spoznali naše delo, boste še bolje uvideli, kako koristno in potrebno je organizirano delo, ki gopravljamo tako v interesu zaščite aktivnih avtorjev, kot v interesu družbe. V letu 1974 planiramo različne akcije, predavanja in seminarje, pri katerih pričakujemo Vaše sodelovanje. Dalje bo zaželeno Vaše sodelovanje v komisijah in odborih za inovacijsko dejavnost znotraj delovnih kolektivov. V gospodarskih centrih moramo ustanoviti nova društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, delovanje obstoječih pa moramo pojačah itd. Ponovno Vas vabimo, da se odzovete temu vabilu in se vključite v našo organizacijo, če še niste včlanjeni v njej ter da v bodoče sodelujete pri našem delu. Članarina društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) znaša 12,-din letno. Članom Dl AH se nudi: - Pravno posvetovalnico Zveze vodi odvetniška pisarna Ivan Japelj, Ljubljana, 2 * s* * * T T « 1 . * « • * • • m «• * - J W + *Jr 3 -m Kotnikova 12, tel. 311-392. Uradne ure vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Za nasvete je potreben predhodni telefonski dogovor z odvetnikom. Vsak član DIATI ima 1 uro svetovalnega dela na leto brezplačno. Posvetovalnica deluje 3 leta in je zelo uspešna; - dežurna služba Zveze in DIATI Ljubljana dela vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure v prostorih Ljudske tehnike. Ljubljana, Lepi pot 6, nasproti fakultete za arhitekturo, tel. 24-904. Avtorjem daje podatke in nasvete; - „NOVUM“ biro za pospeševanje inovacijske dejavnosh in poslovanje za licence, pomaga avtorjem pri razvoju in uporabi njihovih movacij, pripravlja in v zvezi s prenosi industrijske lastnine (svetovalno delo, pogodbe know-how ali tehnološki inženjering i.sl.); - Jugoslovanska avtorska agencija, Ljubljana, Titova 21 sklepa pogodbe in posreduje izplačila avtorskih odškodnin za tehnične inovacije ob sodelovanju naše Zveze. „ , , S tovariškimi pozdravi! Predsednik Jože Jan 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. za Zm 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 0. N U. 12. D P vpr 1 To; Ode i cess deli izde njej Sa vzr< Pos cija Pog izde 1 kol< sam deh heit tlak Jfes VP$ i Praznovanje v tovarni baterij Zmaj Vsako leto, kot doslej že vrsto let Ivi- zapored, so tudi v petek, 8. marca, ob Sit- dnevu žena zaposleni v tovarni baterij ;su praznovali praznik podjetja, mo Že pred leti so se v Zmaju dogo-nje vorili, da enkrat letno na skupni pro-ah. slavi podelijo nagrade delavcem za 10 ga- in 20-letno delo, se poslovijo od sode-lavcev, ki so se upokojili v minulem *e letu in se zbero na skupni svečanosti na vsi zaposleni, ki so lokacijsko ločeni 20. med seboj ter povabijo tudi vse upo-že kojence. S tem, da so 8. marec proglasili za p»; praznik podjetja, so posvetili pozor-iDi nost zaposlenim ženam, ki od skupne ne®a. števila predstavljajo skoraj dve Km tretjini zaposlenih. Drugi razlog pa je eta v tem, da je bila ljubljanska tovarna eta baterij ustanovljena pred 51. leti prav i z v mesecu marcu . im/ . Letošnje praznovanje s programom f je potekalo v hotelu „Slon“. Ob tej rT Priložnosti sta govorila predsednik Jjo delavskega sveta Peter Zaletel in direk-tor Fdjetja Milan Slemnik. ^ . Zapestne ure z vgravirano letnico m besedo ZMAJ je za 10-letno delov-ija, no dobo v podjetju prejelo 24 delav-;ga cev, nagrade za 20-letno delovno dobo h3i ^ delavcev. Poleg teh je bilo 7 la delavcev nagrajenih za izredne uspehe k Pn delu. Z darili so se spomnili še 12 sodelavcev, ki so od lanskega 8. marca do uo letošnjega praznovanja odšli v be- pokoj. lan Za desetletno delo v tovarni so j^pestne ure prejeli naslednji sode- L Franc Madjar 2. Janez Rebernik 3. Julijana Peretič 4. Vera Balantič 5. Ana Batis 6. Terezija Dolničar '■ Savka Djukič 8. Grozdana Kneževič 9. Zora Kojič 10. Katica Levančič 11. Andja Pantič 12. Katarina Popovič 13. Olga Popovič 14. Pavla Prah 15. Mara Sladojevič 16. Ana Zinko Letošnji nagrajenci za izredne zasluge pri delu: Franc Lendero za izredne zasluge pri razvijanju in poglabljanju samoupravnih odnosov v podjetju. Franc Lendero je bil v času od 1.7.1971 do 19.10.1973 predsednik delavskega sveta, sedaj pa je predsednik sveta za medse ojna razmerja v združenem delu. Kot predsednik DS v pretekli mandatni dobi je s svojo prizadevnostjo in zavzetostjo veliko pripomogel h poglobitvi samouprave v kolektivu. V obdobju njegovega predsedovanja je DS poglobil koncept samouprave v najširšem krogu zaposlenih. To se je odražalo v aktivni udeležbi delavcev pri pripravljanju, razčiščevanju in soodločanju o problematiki, ki so jo obravnavali samoupravni organi. Z osebno zavzetostjo in vzgledom je Franc Lendero znal vskladiti dolgoročnejše interese s kratkoročnimi, s čimer je znatno prispeval k uveljavitvi in razširitvi samoupravne misli kolektivu. Anica Radinkovič je bila nagrajena za svoj pozitivni odnos do dela v kon-tr Ini službi. Zaposlena je v Zmaju že 13 let, od tega 5 let na delovnem mestu izhodni kontrolor. Njene pozitivne karakteristike pri izvajanju delovnih nalog sodijo v celoten sklop -posebnih značilnosti, ki jih ni moč v celoti vnesti v opis delovnega mesta, ampak so odraz osebnega odnosa do "dela v-kontrolni- službi-kir-zahteva strogo natančnost in vestnost in, ki sovpliva na doseganje predpisane ravni kakovosti finalnih izdelkov na izhodnih delovnih operacijah v baterijski proizvodnji. Za vzorno, izredno uspešno in nadvse prizadevno delo so bili nagrajeni še: Sava Klepič, Urška Petelin, Ana Trdin, Amalija Rus in Fani Gorišek. Vsem jubilantom in nagrajencem čestitamo! —Mv— »Trenta«, Bovec — TOZD Avtoelektrike Od 1. januarja letos je „Trenta“ TOZD „Avtoelektrike“. Tako sta se sporazumela oba kolektiva. V podjetju „Trenta“ Bovec je 145 zaposlenih (izdelava kovinske galanterije in termoelektričnih aparatov). Kot TOZD Avtoelektrike se bodo preusmerili na izdelavo vžigalnih tuljav. Podjetje ima novo halo v izmeri 1200 kvadratnih metrov, podobna proizvodna površina je tudi v starejših zgradbah. Poleg tega je na prostoru 100 kv. m manjša orodjarna, ki ima na skrbi tudi vzdrževanje strojev. Že v začetku razprdv o ustanovitvi TOZD v okviru delovne organizacije „Avtoelektrika“ Nova Gorica, je bUa prisotna iniciativa, da se v delovno organizacijo vključi kot TOZD Kovinsko podjetje TRENTA Bovec. Pobudo za to so dali predstavniki tega podjetja. boljše ekonomske učinke. Zato je treba sedanji obseg proizvodnje 170.000 kosov čimprej povečati na okrog 700.000. Hitro povečanje obsega proizvodnje in uvajanja bolj ekonomične tehnologije v okviru današnjega obrata II (bodoči TOZD), je težko izvedljivo, ker so močno angažirani na razvijanju proizvodnje altematoijev in malih zaganjalnikov. Za razvoj te proizvodnje je Avtoelektrika močno obremenjena s krediti, zato bi težko zmogli nove obremenitve. Obstoječe Kovinsko podjetje TRENTA Bovec nima velikih kreditnih obremenitev, poleg tega pa ima možnost, da dobi sredstva iz tistih virov, ki so namenjeni za razvoj manj razvitih in mejnih področij. Ob praznovanju 8. marca - dneva žena in praznika tovarne baterij Zmaj. Na sliki: predsednik zbora delovnih ljudi Štefan Hurjan izroča zapestno uro sodelavki Pavli Prah za njeno desetletno delo v tovarni. O ekskurziji štipendistov Iskre po dolenjskih obratih smo pisali zadnjič, danes pa objavljamo še posnetek z njihovega obiska v Žužemberku 17. Frančiška Gorišek 18. Milan Kahne 19. Vida Kastelic 20. Ana Kolenc 21. Stanka Dimitrijevič 22. Ivo Štraus 23. Stane Končina 24. Stevo Lažarevski Nagrado v znesku po 2.000 di ^ 20 letno delovno dobo v to\ roaj prejeli naslednji sodelavci: L Amalija Flis Angelca Kodrca 3. Štefka Korošec 4. Slavica Kolar j. Marija Krajnc Fani Kršlin 7. Marija Nemec 8. Mara Vardjan 9 Tilka Lemut ,• Marija Žerovnik 1. Anka Hajdarovič 12. Kati Hlebec Na osnovi načelnega stališča političnega aktiva ob razpravi o tezah za ustanovitev TOZD, so predstavniki obeh delovnih organizacij prišli do naslednjih predlogov: Kovinsko podjetje TRENTA Bovec se vključi v delovno organizacijo kot TOZD Avtoelektrike z enakim statusom kot ostale TOZD. V TOZD Bovec se postopoma prenese proizvodnjo avtomobilskih vžigalnih tuljav ob možnosti, da se postopoma ob izvajanju programa in povečanja obsega proizvodnje vžigalnih tuljav, opusti del obstoječega programa proizvodnje v Bovcu. Predlog, da se v TOZD Bovec prenese proizvodnjo vžigalnih tuljav, temelji na naslednjih osnovah: Obstoječa proizvodnja vžigalnih tuljav je premajhna, zaradi tega po eni strani ne moremo zadovoljiti potreb tržišča, po drugi strani pa tak obseg proizvodnje ne omogoča organizirati proizvodnje tako, da bi z njo dosegli Doslej najuspešnejše poslovanje (nadaljevanje z 2.strani) Vprašanje- TOZD?0 86 *c0*e*<^v °riločri glede Odogovor: Zaradi enotnega proizvodnega pro-ni kazalo delovno organizacijo Peiiti na več TODZ, ker nobeden od delkov, ki se izdelujejo Preteklo leto je bilo značilno za težave pri nabavi domačega in tujega reprodukcijskega materiala, predvsem zaradi nenehnega dviganja cen. Zaradi nesortiranosti tržišča in pomanjkanja likvidnih obratnih sredstev je morala delovna organizacija večkrat manj proizvajati. Če primerjam to s preteklimi leti, so se zadevni zastoji povečali kar za 20 %, kar pomeni, da so se ki se rzoeiujejo v posa- povečale razne delovne motnje, ki iz-zruh delovnih enotah, ne predstav- . hajajo od omenjenih vzrokov. Ena od prave ekonomske enote. r-,a'mi —:l- — v"*- vzrok Glavni . da se je kolektiv odločil, da *?rsluje kot enotna delovna organiza-Ja, so ekonomski vzroki in tržni P°8oji, saj tovarna samo s finalnimi delki nastopa na tržišču. kolpw-p05agi statuta> ki Sa je sPreiel Ktrv, bomo v kratkem sprejeli tudi j£°upravni spor • 0 osebnih dohodkih in družbe- irazum o združenem v/1lli 1 UVHUUMIl m U1UZ.UV- naka stanriardu. Le-ta je sedaj v delu, tres r predložen kolektivu v pre- Vašanje- letu 50 kiL problemi in težave v glavnih težav se kaže tudi v zamrznitvi prodajnih cen in nenehni rasti cen repromateriala in vseh stroškov. Zamrznjene cene so tudi vplivale, da je naša tovarna kljub visoki proizvodnji v letu 1973 ustvarila nekoliko nižji čisti dohodek, kot ga je planirala v preteklem letu. Glede na pomanjkanje delovne sile v loškem industrijskem bazenu je morala tovarna v preteklem letu močneje poseči po racionalizaciji in intenzifikaciji dela. Večjo proizvodnjo smo dosegli na ta način, da smo intenzivno uvajali sistem študija dela in časa po Work faetor sistemu. ABC Uspešno poslovanje semiške tovarne Prejšnji teden smo obiskali tovarno kondenzatorjev v Semiču. Kot je znano izdeluje ta kolektiv kondenzatorje v papirni, folijski in metalpapimi izvedbi za fazni premik, za kompenzacijo jalove energije, proti motnjam, za telefonijo in elektroniko ter za razvoj kondenzatorjev. Že v prejšnji številki smo zapisali, da je postal novi direktor semiške tovarne Jože Kočevar, saj je dosedanji direktor Franc Košir odšel v pokoj. Vrednost proizvodnje v tej tovarni ZP Iskra je znašala lani 92.890.000 dinarjev. Prikazana proizvodnje je nižja, če jo primerjamo s fakturirano realizacijo, oz. celotnim dohodkom, saj se to vrednotenje računa za statistično merjenje fizičnega obsega proizvodnje. Kratek pregled proizvodnje po posameznih grupah izdelkov in primerjava z letom 1972 po planski ceni: Ob koncu lanskega leta je bilo v podjetju zaposlenih 955 delavk in delavcev. V povprečju se je število zaposlenih povečalo lani v primerjavi z 1. 1972 za 16 odstotkov, od začetka pa do konca leta pa za skoraj 200 delavcev. V semiški tovarni kondenzatorjev je zaposlenih skoraj 70 odstotkov žensk. Nekaj besed o štipendiranju. Ob koncu poslovnega leta je imela tovarna okoli 60 štipendistov. Za štipendije je izplačala 234.309 dinarjev, za učence na poklicnih šolah, se pravi za poklicno izobraževanje pa za 16.000 dinarjev manj. Povprečni mesečni netto osebni dohodek je znašal lani 1.903;50 dinarjev in se je v primerjavi z L 1972 povečal za skoraj 36 odstotkov. Semiška tovarna se je uspešno usmerila v izvoz. Vrednost izvoza lani je znašalnekaj več kot 29.000.000 deviznih dinarjev oz. 1.767.000 dolarjev. Največ blaga so prodali predvsem v obe nemški republiki. Od skupne prodaje predstavlja izvoz tovarne v Semiču 30 odstotkov. Med mnogimi številkami, na primer o ustvarjenem dohodku, doseženem dohodku, ostanku dohodka za razdelitev, pa tudi o obratnih sredstvih mi je padel v oči naslednji podatek o koeficientu obračanja materiala. Le-ta je znašal 7,6, kar pomeni, da so se zalogyporabile povprečno v 47-tih dneh. O obratmh sredstvih še tole: povprečne terjatve so znašale lani 34.273.000 dinarjev, kar je za 66 odstotkov več kot v letu poprej. Kupci so poravnali terjatve po 131 dnevih. Vrednost investicij je znašala lani 7.160.778 dinarjev, od tega so porabili za opremo skoraj 4 milijone dinarjev, ostalo pa za graditev novega objekta v Črnomlju. Kot vemo je proizvodnja v tem obratu stekla prejšnji mesec. Izdelujejo styrofleksne kondenzatorje, v čmomeljskem obratu pa dela 220 delavk in delavcev. Lani je tovarna kondenzatorjev v Semiču dosegla 115,423.405 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 54 % več od realizacije v 1. 1972, oz. za 35 % več od načrtovanega celotnega dohodka. Tudi dohodek in ostanek dohodka kažeta zelo ugodno sliko. Dohodkje tovarna v preteklem poslovnem letu dosegla za 80% več kot je znašala realizacija v 1. 1972, oz. za 47 % več, kot so ga načrtovali, ostanka dohodka pa je bilo lani celo za 160% več kot v 1. 1972, oz. glede na letni načrt za 1. 1973 za 121 %. Vse to priča, da je bilo poslovanje tovarne v minulem poslovnem letu zelo uspešno. Plan za leto 1974 je takle: Celotni dohodek 141.410.408 Porabljena sredstva 85.425.289 Dohodek 55.985.119 Zak. in pogodb, obveznosti 6.707.007 dohodki Osebni < Ostanek dohodka 36.474.762 12.803.350 Prva predstavo Filmskega gledališča v Kranju Sporočamo vsem, ki so se zanimali za abonmaje filmskega gledališča da je pnšlo do spremembe. Prva predstava bo v soboto, 16. marca v kinu Center. Ogledali si boste lahko film Preiskava o neoporečnem državljanu. Ered predvajanjem bo o filmu spregovoril režiser Vojko Duletič. Abon-majske vstopnice za vseh 6 predstav lahko dobite pri Občinski konferenci ams, prijave sprejemajo do 12. marca. Med mladimi Iskraši in dijaki ŠC Iskra že vlada veliko navdušenje za filmsko gledališče, kar je zasluga dobrega informiranja prek glasila Iskre IVO Grupa izdelkov Realiz. 1972 Realizacija 1973 Indeks — kondenz. za popravo (cos) — kondenz. za fazni premik — elementi proti motnjam — telefonski kondenz. — polyester kondenzatorji — kondenz. za elektroniko — sesalci 4.995 27.523 9.731 5.114 5.136 4.140 7.511 16.945 28.969 11.990 6.999 8.814 5.303 13.870 339 105 123 137 171 128 184 64.150 92.890 145 Delitev ostanka dohodka: Rezervni sklad 900.000 Skupna poraba 2.000.000 Za nerazvite rep. 1.432.000 Skup. rez. 600.000 Poslovni sklad 7.171.350 Za družbene službe 700.000 Vse to kaže na uspešnost poslovanja tovarne kondenzatorjev v Semiču, hkrati pa tudi na obsežne ter zahtevne naloge, ki si jih je ta kolektiv zastavil za letos. Lado Drobež ■■■■■■■■■■■■■■■■■S VVBSSMSIBI Delež Iskre pri gospodarskem razvoju Slovenije Iskra danes Združeno podjetje Iskra je največje slovensko industrijsko podjetje in deveto v Jugoslaviji. Je tudi največje elektroindustrijsko podjetje v državi. V Iskri je združena večina slovenskih tovarn iz panoge elektro in elektronske industrije. V njenem sestavu je 21 organizacij združenega dela s 56 TOZD, v katerih je zaposleno ca 24.000 delavcev. Vrednost proizvodnje je znašala v 1. 1973 ca 315 mio din, izvoz pa 37 mio Razvoj Iskre je bil ves čas od ustanovitve dalje zelo dinamičen. Proizvodnja je vsako leto naraščala poprečno za 25 do 30 %, proizvodnost pa za 15 do 17 % (v Sloveniji je bila v 1. 1973 6,6 oz. 3,1 %). Proizvodni program obsega ca 85 % profesionalnih izdelkov in le ca 15 % izdelkov za široko rabo. Zaradi takega sestava asortimenta odvaja Iskra za razvojno-raziskovalno dejavnost ca 3 % vrednosti celotnega dohodka, kar je mnogo nad poprečjem ostale slovenske in jugoslovanske industrije. Razvito poslovno-tehnično sodelovanje z renomiranimi podjetji v svetu in sodobna tehnologija sta omogočila, da so Iskrini izdelki po kvaliteti med vodilnimi v državi itd. Vsi ti uspehi niso slučajni, temveč so plod dolgoletnega vztrajnega in sistematičnega dela Iskrinih kolektivov. Za razumevanje vloge Iskre pri gospodarskem razvoju Slovenije, je potrebno navesti nekaj podatkov o nosilcih tega razvoja. Razvoj Združenega podjetja Osnovni nosilci razvoja elektro in elektronske industrije v Sloveniji in današnji Iskri so bili: Iskra - Elektromehanika, Kranj Inštitut za elektrozveze, Ljubljana, katerima so se v prvem obdobju pridružili Iskra - Tovarna električnih aparatov, Ljubljana Iskra - Tovarna električnih motorjev, Železniki v naslednjem obdobju pa še druge proizvodne organizacije s tega področja. 5. panoga: telefonija 6. panoga: usmerniki in usmemiške naprave. S stalnim povečevanjem proizvodnje so bili sčasoma zasedeni vsi prostori in zmogljivosti v Kranju. Za nadaljnji razvoj je bilo nujno razmišljati o povečanju zmogljivosti v ma tični tovarni, ali pa na prenos določenih proizvodnih panog izven Kranja. Ker ni bilo na razpolago investicijskih sredstev za širitev proizvodnje v matični tovarni, je bil 1. 1955 ustanovljen obrat za proizvodnjo električnih ur v Lipnici pri Podnartu in v Tovarna usmemiških naprav v Novem mestu Iskra-Elektromehanika, Kranj V prostorih nekdanje tovarne „Jugočeška“ v Kranju, ki jo je okupator med vojno preuredil v tovarno letalskih delov, je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS v 1. 1945 ustanovilo „Strojne tovarne" Kranj. Naziv kmalu ni ustrezal novo oblikovanemu predmetu poslovanja, zato je že naslednje leto bU sprejet predlog za preimenovanje v Iskra - tovarna za elektrotehniko in fmomehaniko, Kranj. Naloga tovarne je bila proizvajati izdelke, ki jih je tržišče tedaj nujno potrebovalo in, ki jih je bilo možno proizvajati na obstoječem strojnem parku, prilagojenem za specifično proizvodnjo v velikih serijah. Kot proizvodni program so bili izbrani izdelki elektrotehnike in finomehanike, ki so najbolj ustrezali strukturi tovarne. Prvotno postavljeni proizvodni program, Id se je zaradi velikih povojnih potreb stalno širil, je zajemal preveliko število izdelkov tako, da se proizvodnja v danih razmerah ni mogla harmonično razvijati in izpopolnjevati. Stanje se je spremenilo v 1. 1948, ko je vrsta proizvodov, kot so stenske ure, nožne stiskalnice, razne okove za žarnice ter razne druge elektroinštalacijske materiale in tehnični pribor, kompletno s tehnologijo in proizvajalnim orodjem odstopih drugim, novo ustanovljenim proizvajalcem v Sloveniji in Jugoslaviji. V naslednjih letih se je preostali proizvodni program nadalje razvijal, selekcioniral in ustalil v naslednjih panogah: 1. panoga: avtoelektrični pribor, električna orodja in elementi za avtomatizacijo 2. panoga: električni merilni instrumenti, števci in elektr. ure 3. panoga: stikala 4. panoga: kino naprave in ojačevalci ISKRA 1. 1960 obrat za proizvodnjo avtoelek-trične opreme v Šempetru pri Novi Gorici. Naslednje leto, t.j. v 1. 1961 je bil ustanovljen obrat za merilne instrumente v Otočah pri Radovljici, obrat usmerniških naprav v Novem mestu in prenešena proizvodnja se-lenskih usmernikov v novo tovarno v izgradnji v Trbovljah. Pozneje, v 1. 1970 pa je bil ustanovljen še obrat relejev na Blejski Dobravi. V minulem letu se je tovarni priključila še tovarna optičnih naprav „Vega“ iz Ljubljane. V istem času se je tudi Elektromehanika Kranj preimenovala v Iskra - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko Kranj. Inštitut za elektrozveze, Ljubljana Kmalu po osvoboditvi, t.j. v 1. 1947 je bil na pobudo Borisa Kidriča ustanovljen v Ljubljani Inštitut za elektro zveze, katerega naloga je bila razvijati in pripravljati proizvodnjo posameznih elektronskih elementov in kompleksnih elektro aparatur, oz. sistemov. Po nekaj letih intenzivnega razvojnega dela v zelo skromnih razmerah, je kolektivu uspelo pripraviti za serijsko, oz. maloserijsko proizvodnjo vrsto elektronskih elementov in aparatur za visokofrekvenčno telefonijo. Ker tedaj še ni bilo podjetij, ki bi prevzela te izdelke v proizvodnjo, je inštitut ustanovil vrsto novih obratov v Ljubljani in na nerazvitih področjih Slovenije in sicer: Obrat za papirne kondenzatorje v Semiču Obrat za upore in potenciometre v Šentjerneju Obrat za ferite v Ljubljani Obrat za permanentne magnete v Ljubljani Obrat za miniaturne žarnice v Ljubljani Obrat za visokofrekvenčno keramiko v Ljubljani Obrat za aralditne in druge special ne kondenzatoije V Ljubljani Obrat za elektronske merilne inštrumente v Horjulu. Kot specialna enota je bila formirana skupina za polprevodnike v prostorih inštituta ZAZU „B. Kidrič" v Ljubljani. V 1. 1952 se je izdvojil še preostah del proizvodnega sektorja inštituta in Tovarna elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu ustanovljena je bila tovarna »Telekomunikacije" v Ljubljani, ki je prevzela proizvodnjo radijskih sprejemnikov in aparatur za žične zveze. V tovarni »Telekomunikacije" je proizvodnja radijskih sprejemnikov hitro napredovala. Zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev za razširitev tovarne, je uprava prevzela v 1. 1953 objekt bivše tovarne pletenin v Sežani in preselila tja najprej samo montažo manjšega radijskega sprejemnika, pozneje pa celotno proizvodnjo RA sprejemnikov s strojno delavnico, navijalnico itd. Iskra-tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana je lani organizirala dva dislocirana proizvodna oddelka in sicer oddelek za serijske ojačevalne naprave v Štorjah pri Sežani, kjer je zaposlenih okrog 20 delavcev in inženiring za elektroakustiko v Kranju, kjer je zaposlenih 17 sodelavcev. Podobno je potekala ustanovitev obrata elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu, kjer je bila na razpolago starejša stanovanjska zgradba, ki jo je bilo potrebno najprej še ustrezno adaptirati, da se je lahko v 1. 1958 preselila proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev iz Ljubljane. Pozneje tj. v 1. 1961 je tovarna »Telekomunikacije" prenesla proizvodnjo VF-elementov v nov obrat v Višnji gori. V 1. 1960 je Inštitut za elektrozveze, ki se je v 1. 1955 preimenoval v Industrijo za elektrozveze, ustanovil še obrat za proizvodnjo keramični! kondenzatorjev v Žužemberku. Ob rekonstrukciji in programski specializaciji obratov in tovarn v okviru Zdmženega podjetja v 1. 1960 je bilo ugotovljeno, da je nujna za zagotovitev nadaljnjega razvoja elektroniki v Iskri, ustanovitev specializirane tovarne za polprevodnike. Zato je bila* 1. 1963 zgrajena nova Tovarna polprevodnikov v Trbovljah Tu se je organizirala velikoserijska proizvodnja, laboratorijsko že v Ljubljani razviti! polprevodnikov, kot tudi selenskil usmernikov iz Kranja. Iskra - tovarna električnih aparatov, Ljubljana Tovarno „Tela“ je ustanovilo tedanje Zvezno ministrstvo za gospodarstvo z namenom, da bi tovarna izdelovala zaščitne releje in naprave za varovanje energetskih naprav v električnih centralah, transformatorjih' razdelilnih postajah in daljnovodih. Z ukinitvijo zveznega ministrstva za elektrogospodarstvo je prišft „Tela" pod republiško upravo. Ob tej priložnosti je morala odstopiti tovarni „Elma“ v Črnučah praktično vse svoje proizvodne in stanovanjske OBRAT OBČINA LETO ZAČET. SEDAN. POVPR. CELOTNI DOHODEK 000 VREDNOST DEL. SRED. SKLADI NA STANOV. POMOL USTAN. Štev. ŠTEV. OD v IZVOZA DOL. NA DELAV. DELAVCA DELAV. DELAV. 1. 1972 1.1972 plan 1973 OCENA 73 v. 1.1973 v. 1. 1973 Tovarna polprevodnikov, Trbovlje Trbovlje 1963 102 325 1.590 28.882 75.000 3,300.000 42.444 27.836 ji Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče Radovljica 1963 212 446 1.751 38.584 50.400 634.900 45.000 10.000 •7) Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana Sežana 1953 40 487 1.420 62.799 85.000 200.000 19.500 5.818 13 Tovarna usmerniških 28.000 50.000 3« naprav. Novo mesto Novo mesto 1964 159 176 1.685 27.258 18.198 10.417 Tovarna avtoelektričnih 231.753 2,877.000 izdelkov, Nova Gorica N. Gorica 1960 240 1.239 1.667 176.814 109.176 15.993 221 Tovarna kondenzatorjev, Semič Črnomelj 1951 18 745 1.404 74.993 85.301 1,538.600 26.588 6.502 9« Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki-proizv. odd. Želez. Škofja Loka 1962 485 730 1.783 183.556 189.327 4,710.000 57.003 9.199 14* Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki-montažni oddelki Idrija Idrija 1971 70 270 it Tovarna električnih aparatov, Lj ubljana-proizvod-ni oddelki, Dobrepolje Grosuplje 1960 43 145 1.480 150 175 180.000 40.000 16.000 23 Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj- • Tovarna mehanizmov, Lipnica Radovljica 1958 30 263 J Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj-proizvodni oddelki. Blejska Dobrava Jesenice 1970 28 421 33 Industrija elementov in zabavne elektronike, Ljubljana-Upori, Šentjernej Novo mesto 1951 9 1.000 1.380 54.426 72.000 3.042.850 13.502 37.000 9« Industrija elementov in zabavne elektronike, Lj.— Keramični kondenzatorji, Žužemberk Novo mesto 1960 11 434 1.329 18.370 , 40.528 1,021.790 22.803 10.500 8* Industrija elementov in zabavne elektronike, Lj,-Elektroliti, Mokronog Trebnje 1958 51 83 1.690 9.500 1« Industrija elementov in zabavne elektronike, Lj,-Avtomatika, Lj.-proiz. odd., Višnja gora Grosuplje 1961 22 75 1.461 9.100 trO' alv ovil nih iški kvi- )je igo- like to- lav $ 51 •7) 13 3l 221 9l 14» 23 5« )! 9t 8j lH objekte. Proizvodnja se je preselila v majhne, začasno najete prostore (cca 240 m ) v Ljubljani. Nadaljnji razvoj podjetja je bU močno zavrt, vendar pa ni prenehal. Kolektiv je žilavo vztrajal in najemal v Ljubljani nove in nove proizvodne prostore. Ob koncu 1. 1960, ko je bila dograjena I. etapa novega tovarniškega poslopja na Savski cesti v Ljubljani s 600 m , je bila proizvodnja raztresena na območju štirih ljubljanskih občin in na šestih lokacijah. Do 1. 1953 je podjetje proizvajalo le zaščitne releje in signalnovarnostne naprave za zaščito v elektrogospodarstvu. Proizvodnja je bila docela odvisna od menjajoče se investicijske politike gradnje novih energetskih objektov, zato je podjetje razširilo svoj proizvodni program še na kontaktoije, signalno-vamostne naprave za zaščito pred požarom in vlomom, cestno in železniško signalizacijo ter naprave za avtomatsko krmiljenje strojev in naprav. V 1. 1960 je tovarna preselila del proizvodnje kontaktoijev v adaptirane prostore novega obrata v Dobrepolju na Dolenjskem. Iskra - tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki V 1. 1962 se je izdvojila proizvodnja elektromotorjev iz tovarne „Niko“ v Železnikih. Ustanovljena je bila nova specializirana tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, v kateri se je koncentrirala predvsem proizvodnja malih elektromotorjev v združenem podjetju. priključila Iskri in je sedaj specializirana tovarna za termične gospodinjske aparate. Iskro - tovarna baterij Zmaj, Ljubljana L. 1923 je bila v Ljubljani ustanovljena delniška družba za galvanske elemente in elektrotehniko, ki je bila prvo jugoslovansko specializirano podjetje za proizvodnjo baterij. Poleg domačega je bil soudeležen tudi inozemski kapital. Zaradi slabe kvalitete izdelkov je prišla tovarna že v 1. 1925 v stečaj in nato v likvidacijo. Ob likvidaciji je tedanja Zadružna banka odkupila vse delnice in ustanovila novo podjetje, ki je 1. 1927 dobilo ime „Zmaj“. Po osvoboditvi in raznih reorganizacijah je tovarna z odločbo MLO Ljubljana postala ponovno samostojna organizacija z istim imenom. Kljub zastareli opremi in neustreznim prostorom se je podjetje uspešno razvijalo in v 1. 1957 ustanovilo nov proizvodni obrat v Šentvidu pri Stični. Zaradi sorodnosti proizvodnega programa in drugih ekonomskih razlogov se je podjetje vi. 1973 pripojilo k ZP Iskra. Iskro—TOZD elektrospojno vezjo—ELA Novo mesto Tudi to podjetje se je razvilo iz majhne uslužnostne elektrodelavnice, ki je bila ustanovljena 1. 1957. V nadaljnjem razvoju in s postopno rastjo notranjih sil, je kolektiv začel osvajati tudi proizvodnjo električnih izdelkov, predvsem električna spajkala. Svojo dejavnost je podjetje znatno razširilo toije, kopalne kadi, odpreske za avtomobilsko industrijo, kontejnerje itd. V 1. 1972 seje kolektiv odločil, da se vključi v ZP Iskra. Razlogi, ki so vodili Iskro do ustanavljanja novih obratov V obdobju po osvoboditvi so bila potrebna velika finančna sredstva za izgradnjo nove jugoslovanske industrije. Gospodarske potrebe so bile večje od možnosti, zato so iz zveznih fondov lahko zagotovih finančna sredstva le za tiste prioritetne panoge in objekte, ki so bili določeni v srednjeročnih načrtih Jugoslavije. Nadaljnjo izgradnjo podjetij, ki niso bila zveznega značaja, so prevzele republike. Iskre niso šteli za prioritetno tovarno, zato ni imela možnosti za večje investicije, še posebno ne za izgradnjo novih objektov. Proizvodnja v matičnih podjetjih je hitro naraščala, nastajalo je akutno pomanjkanje prostora; Nastopilo je tudi pomanjkanje stanovanj za novo vključene delavce, ker gradbena dejavnost ni mogla slediti hitro rastočim potrebam; Na odročnih, posebno še na nerazvitih področjih, je bil velik presežek delovne sile in zaostajanje v nacionalnem dohodku. Zaradi takega položaja so iskali različne rešitve, ki naj bi zagotovile nadaljnje vključevanje povih kadrov z minimalnimi investicijami. Začeli so z ustanavljanjem novih proizvodnih obratov v prenaseljenih področjih in v najskromnejših razpoložljivih prostorih. K ustanavljanju novih proizvodnih obratov je mnogo pripomogla tudi zavest Iskrinih delovnih kolektivov, ki se niso zapirali v ozke lokalne okvire, temveč so nesebično odstopali kompleksne proizvodne programe in proizvajalna sredstva ter tako v okviru svojih možnosti že od vsega začetka pomagali pri razvijanju slovenske elektroindustrije, posebno še na nerazvitih področjih. Razvoj novih Zaradi velikih potreb tržišča in pomanjkanja delovne sile v Železnikih in bližnji okolici, je tovarna ustanovila vi. 1971 nov obrat za montažo elektromotorjev v Idriji. Iskra - tovarna industrijske opreme, Lesce Predhodnik današnje Tovarne industrijske opreme TIO je bila tovarna „KEM“, ki je bila ustanovljena 1. 1954. Zaradi spremembe predmeta poslovanja, se je tovarna v 1. 1958 preimenovala v TIO, Lesce. V teku poslovanja je tovarna doživljala razna obdobja, vse do tedaj, dokler se ni ustalil ustrezen proizvodni program. Zdaj je tovarna specializirana za proizvodnjo elementov in naprav fluidne tehnike in tako imenovane cenene avtomatizacije, ki se uspešno razvija. Industrijska fluidika se v avtomatizaciji dopolnjuje z elektriko in elektroniko, kar je bil poleg ostalega tudi razlog, da se je tovarna v 1. 1972 vključila v združeno podjetje Iskra. Iskra - tovarna orodij, Ljubljana Rastoče potrebe po specialnih proizvodnih orodjih so narekovale ZP Iskra, da je 1. 1963 zgradilo novo specializirano Tovarno orodij v Ljub- Iskra - tovarna gospodinjskih aparatov, Škofja Loka Tovarna se je razvila iz elektrodelavnice, ki je bila ustanovljena v 1. ‘()45, pod imenom ELRA, za popravilo električnih strojev in radio aparatov. V 1.1966 je bila organizacija na podlagi sklepa OLO Škofja Loka uvrš-ttena med industrijska podjetja, s Predmetom poslovanja: izdelava električruh aparatov, elektromehanskih sestavnih delov in elektroter-mičnih aparatov. L. 1969 se je podjetje, v skladu s proizvodnim Programom, preimenovalo v ELRA -tovarna gospodinjskih aparatov. Kmalu na to, t.j. 1. 1971 seje tovarna po 1. 1964, prostore in v svoj program vključilo še elektrokonfekcij o in elektrospojne elemente, ki danes predstavljajo že več kot 90 % celotne proizvodnje. S spojitvijo organizacije ELA z Iskro-tovamo usmerniških napfav, Novo mesto v začetku 1. 19.74, kot samostojne TOZD, so se povečale možnosti za pridobitev novih proizvodnih prostorov, ki poleg premajhnih obratnih sredstev predstavljajo ozko grlo pri organizaciji optimalne proizvodnje. Iskra - Industrija EMO, Celje Podjetje EMO — emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje, obstaja že od 1. 1895 in je na začetku proizvajalo le emajlirano posodo. Kasneje je pričelo proizvajati tudi kotle in radiatorje. Po osvoboditvi je ustanovitelj podjetja bila vlada LR Slovenije. V 1. 1966 se je k EMO priključil obrat v K ruševcu v SR Srbiji, v 1. 1968 pa še obrat TOBI v Bistrici pri Mariboru. Sedaj ima EMO devet specializiranih proizvodnih TOZD, v katerih proizvaja frite, posodo, kotle, radia- dislociranih obratov Razvoj novo ustanovljenih obratov je bil v večini primerov kljub skromnim finančnim sredstvom izredno hiter in gospodaren. Razlog za hiter in gospodaren razvoj novih obratov je bil v tem, da so tja prenašali že obstoječo organizirano proizvodnjo, poleg tega so nudili novim obratom predhodno možnost priučevanja kadra, pomoč pri organizaciji strokovnih služb, pomoč pri nadaljnjem razvoju tehnologije, visoko strokovne vodilne kadre, zagotovljen je bil odjem in kvaliteta izdelkov, itd. V času od ustanovitve do 1. 1973 se je število delavcev v novih obratih povečalo od ca 1500 na 6800. Celotni dohodek se je stalno večal in dosegel v 1. 1972 že ca 857,000.000 din, od tega je bilo za ca 15.5 milionov dolarjev izvoza. Podajamo pregled razvoja in nekaj gospodarskih pokazateljev za novo ustanovljene obrate ZP Iskra v tabeli na strani 4. spodaj. Tovarna kondenzatorjev v Semiču Vpliv novih obratov na gospodarski in kulturni razvoj krajev Ustanovitev novih obratov je imela vsestranske in zelo pozitivne rezultate. Navedli jih bomo samo nekaj: — zaposlovanje nove, posebno ženske delovne sile, je marsikje pomagal reševati moreči eksistenčni in včasih tudi politični problem kraja jn okolice; — novo zaposlenim je bila omogočena zaposlitev v bližini in odpadla je izguba časa zaradi dolgih prevozov; — preprečili so emigracijo in odhajanje ljudi, predvsem s kmetijskih področij; — novi viri finančnih sredstev v obliki osebnih dohodkov (v 1. 1973 n.pr. mesečno poprečno prek 10.6 mio din), dajatev krajevnim skupnostim in skladom,je omogočila gospodarski in kulturni razvoj krajev. Zgrajene so bile nove šole, otroški vrtci in zdravstvene ustanove; tem, da so se samostojno širili in ustanavljali spet nove obrate. V celoti bi lahko rekli, da so noyi obrati veliko prispevali k temu, da so se spremenili življenjski pogoji, preobrazili ljudje in kraji v Sloveniji. Zdaj ima Iskra 1.500 štipendistov - 500 na fakultetah in visokih šolah, 500 na tehniških srednjih šolah in 500 na poklicnih šolah, razen tega pa se 800 delavcev izobražuje ob delu. Nadaljnji razvoj ZP Iskra Proizvodne, programske, kadrovske in finančne osnove današnje Iskre so solidne. V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih je sedaj že 56, se neprestano snujejo nove ideje. Obdelujejo se novi m revidirajo stari proizvodni programi. Za realizacijo postavljenega srednjeročnega načrta razvoja Mre, bo potrebno poleg modernizacije proizvodnih kapacitet obstoječih obratov, povečanja produktivnosti itd. tudi nadaljnje vključevanje novih sodelavcev. Nadalje so v teku organizacijske priprave za ustanovitev naslednjih novih obratov, oz. proizvodnih oddelkov: Tovarna elektronskih naprav v Stegnah Ustanovitelj Kraj Občina Začetno štev. zaposlenih Iskra -Tovarna električnih Makole aparatov, Ljubljana Slov. Bistrica 40 Iskra —Tovarna polprevodni- Poljčane kov, Trbovlje Slov. Bistrica 40 Iskra - Tovarna električnih Boh. Bistrica merilnih instrumentov, Otoče Radovljica 20 Iskra -IEZE Ljubno TOZD Feriti, Ljubljana Mozirje 30 — nove ceste in telekomunikacije so pospešile povezavo z ostaUmi kraji Slovenije; — obogatilo se je družabno in kulturno življenje krajev; — omogočeno je bilo odpiranje novih trgovin za boljšo oskrbo prebivalstva; — na tisoče zaposlenim in njihovim družinam je bilo omogočeno pridobiti nova kulturna stanovanja; — izboljšala se je prehrana, zdravstveno varstvo in šolstvo; — s štipendiranjem in šolanjem je bilo vzgojenih mnogo novih kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov, ki bodo nosilci nadaljnjega razvoja; — mnogi na novo ustanovljeni obrati so se zelo hitro organizacijsko in tehnološko osamosvojili in postali tudi sami nosilci nadaljnjega gospodarskega razvoja širšega okoliša s — DOPISUJTE V ISKRO Letos je v okviru Iskre-tovame kondenzatorjev v Semiču začela obratovati nova tovarna styrofleksnih kondenzatorjev v Črnomlju, ki zaposluje okrog 100 delavcev. K tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici se je pripojilo obrtno podjetje „Trenta" v Bovcu, kot najmlajša TOZD v Iskri. Proizvodni program novega obrata bo obsegal proizvodnjo vžigalnih tuljav in zaposluje okrog 145 delavcev TOZD „Upori“ v Šentjerneju, ki posluje v okviru Iskra-Industrija elementov in zabavne elektronike, je organiziral nov montažni oddelek za svetlobne regulatorje v Kostanjevici, ki trenutno zaposluje 20 delavcev. Z ustanovitvijo navedenih obratov se proces širjenja še ne bo končal. Iskra bo še nadalje pobudnik za nove proizvodne zmogljivosti, predvsem na tistih področjih, kjer je na razpolago še dovolj kadrov in, ki se danes še mnogo kje zaposlujejo v inozemstvu. BKRA-CAOP, LJUBLJANA AOP in mrežno planiranje Ta članek je nastal z namenom, da bi vzbudil zanimanje za mrežno planiranje v širšem krogu ljudi, ki se ukvarjajo z razvojem, planiranjem, kontrolo izvajanja planov, ponudbami na trgu, pripravami poteka remontov, itd. Z avtomatsko obdelavo podatkov na tem področju smo dobili možnost hitre in ažurne časovne analize projekta, stroškovne analize projekta in analize potreb po virih (delovna sila in stroji). Drugod po svetu je mrežno planiranje stalna praksa, v organizacijah združenega dela ZP Iskra pa ga v praksi skorajda ne zasledimo. Morda je to zaradi nevednosti, lahko pa zaradi napačnih razlag posledic mrežnega planiranja. Ker so začetniške težave povsod, se velja ravnati po misli: „ne boj se in ne sovraži". Prvo, kar se nam pri mrežnem planiranju pojavlja, je seveda vprašanje, kaj je mreža? Vzemimo projekt, recimo izgradnjo nove naprave. Ves projekt lahko razdelimo na posamezna dela, ki jih imenujemo aktivnosti. Aktivnosti so na primer: izdelava načrtov, razvoj sklopov, meritve, preskus v ogrevalni komori, itd. Vsaka aktivnost traja določen čas in se začne natanko tedaj, ko so bile izvršene vse aktivnosti, ki so potrebne za njen začetek. Odtod lahko sklepamo, da aktivnost A, katere konec je pogoj za začetek aktivnosti B, ne more imeti aktivnosti B za predhodnico. Vsaka aktivnost je torej enolično povezana s svojimi neposrednimi predhodnicami. Tako dobimo verige med seboj povezanih aktivnosti, ki vežejo začetno in končno aktivnost. Ves projekt smo razdelili na množico med seboj povezanih aktivnosti, ki jo imenujemo mreža. Običajno se mreža * predstavi z diagramom. Primer: Na sliki je mreža s šestimi aktivnostmi A, B, C, D, E, F. A je začetna aktivnost, ki nima nobene predhodnice; B je aktivnost, katere predhodnica je aktivnost A; D je aktivnost, katere predhodnici sta aktivnosti B in C, torej pogoj za pričetek D je, da sta končani aktivnosti B in C; E je aktivnost, katere predhodnica je aktivnost C; F je končna aktivnost, ki ima za predhodnici aktivnosti E in D. Verige, ki vežejo začetno aktivnost A in končno aktivnost F, so v našem primeru: A — C-E-F;A — C-D -F;A-B-D-F. Veriga, ki veže začetno in končno ISKRA ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI Večja aktivnost mladih aktivnost in katere vsota trajanj aktivnosti je največja, se imenuje kritična pot. Kritičnih poti pa je lahko več. Povedo nam, na katera dela — aktivnosti je potrebno paziti pri izvajanju projekta, da se delo ne bo zavleklo prek predpisanega roka. Če se podaljša trajanje aktivnosti na kritični poti, se podaljša tudi čas trajanja projekta. Aktivnosti, ki niso na kritični poti, imajo časovni rezervni, tako imenovani prosti hod in skupni hod. Prosti hod je čas, za katerega lahko podaljšamo trajanje aktivnosti ne da bi se struktura mreže pri tem kaj spremenila. Skupni hod pa nam pove, kolikšna je celotna časovna rezerva pri posamezni aktivnosti. Imamo pa tudi sekundami hod, ki nam pove, koliko smo pri posamezni aktivnosti v zamudi, oz. smo bili prehitri glede na planirani konec projekta. Vsaka aktivnost veže določeno vrsto virov, to je delovne sile in strojev. Določiti moramo normalne in maksimalne porazdelitve virov za čas trajanja projekta. Poleg tega pa moramo določiti še zahteve po virih za posamezno aktivnost. Celoten projekt veže tudi stroške in sicer stroške aktivnosti, režijske stroške in stroške na enoto vira. Stroški aktivnosti so v glavnem stroški za material in za poskuse, kjer stroški naraščajo V času trajanja aktivnosti. Režijski stroški so stroški režije, penali, itd. Stroški na enoto vira so plače delavcev na uro, obratovalni stroški strojev na uro, ipd. V praksi je poglaviten problem zbiranje podatkov. Čas trajanja aktivnosti je podatek, ki ga ocenijo neposredni izvajalci in je zato le približen. Izkušnja uči, da so ocene časov, ki jih dobimo na začetku nerealne, kasneje pa se ljudje navadijo bolje ocenjevati svoje delo. Vpliv subjektivnih psiholoških faktorjev na ocene časov je zelo velik. Predsodki se pojavljajo predvsem zaradi bojazni, da ne bi prišlo do nezaželenih posledic, če podatki ne bi ustrezali resnici. Zato je potrebno predvsem na začetku pazljivo preverjati resničnost podatkov. Mrežo izdelujemo v sodelovanju z odgovornimi nosilci nalog, ki dajejo ustrezne podatke o vrstnem redu del, času trajanja del, številu potrebnih delavcev, nadurah, spremembah, itd. Potrebno je določiti tudi začetni datum, ali pa planirani končni datum projekta, kakor pač kažejo potrebe. Ko imamo vse te podatke zbrane, mrežo narišemo in se lotimo mrežnih analiz. Lani je norveška firma IKO dobavila programski paket OPTIMA za mrežne analize na računalniku CDC. Ker so rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo OPTIMA v Iskra CAOP zelo uporabni, bom poskušal na kratko opisati, kako poteka avtomatska obdelava mrež s pomočjo paketa OPTIMA na računalniku CDC. Najprej si oglejmo, katere podatke potrebujemo za strojno obdelavo mrež. Za projekt planiramo začetni in končni datum, določimo koledar ter vpišemo proste dneve in dopuste. Določiti moramo tudi v kakšnih enotah bomo merili čas in stroške. Nadaljnji podatki, Id jih potrebujemo, so časi trajanja aktivnosti Za vsako aktivnost moramo poznati njene neposredne predhodnice, vire in stroške. Obdelava poteka takole: S pomočjo časovne analize določimo začetek, ali konec projekta ter odpravimo napake. Potem dodamo še podatke o virih in analiziramo projekt. (nadaljevanje na 7. strani) Konec februarja je bila v Moskvi specializirana razstava Iskra 74 Jd je vzbudila v krogih sovjetskih strokovnjakov veliko zanimanje.Najuglednejše gosteje po razstavi vodil direktor našega predstavništva v Moskvi,Dojčin Jelič. Seji stnkimga odbora CAOP Z zamudo iz tehničnih razlogov objavljamo kratek zapis s prve seje novega strokovnega odbora Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (7.2.1974). Na seji je najprej direktor ČAOP Miodrag Staparsti poročal o poteku podpisa sporazuma med organizacijami združenega dela ZP in CAOP o dolgoročnem medsebojnem sodelovanju. Omenjeni sporazum je podpisalo doslej deset organizacij ZP. S strani IRI predlagani dopolnili sporazuma so prisotni soglasno potrdili in sta tako postali sestavni del sporazuma. Prvo dopolnilo pravi, da CAOP storitev za druge naročnike ne sme izvajati v breme sredstev rednih partnerjev in ne na škodo opravljanja osnovne dejavnosti CAOP za redne partnerje, ali v škodo obveznosti, ki Mladinski aktiv v Iskrini tovarni Elektromotorji je letošnjo jesen doživel preporod. Mladinska organizacija v kraju je namreč pod novim vodstvom povezala v delu vse mladinske organizacije delovnih kolektivov v Železnikih. Tako je nastala skupina mladih delovnih ljudi, ki je polna dobre volje in elana zastavila delo na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Prav sedaj se terenska organizacija ZM poteguje za prostore v renovira-nem Kulturnem domu. Tam p« imajo že redne plesne vaje, organiztrali so uspešen recital ob Prešernovem dnevu in priredili prisrčno slovesnost za osmi KUDU, Matevža Šmida, tudi Iskraša, da bi z njimi naštudiral še v tej sezoni, večje, celovečerno dramsko delo. Seveda pa mladinski aktiv tovarne Elektromotorji dela tudi samostojno. 23. marca bodo imeli letno konferenco, kjer bodo pregledali lansko delo in si zastaviti nove načrte. Izvolili bodo tudi novo vodstvo. Lani so mladi Iskraši v Železnikih sodelovali v vseh akcijah Občinske konference," tekmovali za pokale v nogometu in kegljanju - in oba osvojili. Organizirali so tekmovanje za pokal Iskre in ga v ostri konkurenci tudi osvojili. Sodelovali so v Titovi Mladi iz tovarne Elektromotorji, ko so bili na Jelovici marec. Vabijo tudi izkušenega in priznanega režiserja pri domačem _ ISKRA Številka 10 — 16. marec 1974 štafeti, njihov član, planinski as Jernej Tolar, pa je štafetno palico odnesel prek hribov 6 ur hoda daleč v Gorenjo vas in jo predal tamošnjim mladincem. Vsekakor je to prizadeven kolektiv, kar je dokazal s svojimi uspehi. KF ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA Lepi pot 6, telefon 22-270 RAZPIS FUNKCIONALNIH SEMINARJEV IN TEČAJEV ZA MESEC APRIL 1974 Pb letnem programu funkcionalnih seminarjev in tečajev za vodstvene, vodilne in strokovne delavce v organizacijah združenega dela razpisujemo za mesec april naslednje seminarje in tečaje: 1. VOZNIK VILIČARJA - pričetek 1.4. in 15. 4. 1974 2. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA VARSTVA PRI DELU - 3.-5. 4. 1974 3. UPRAVLJALEC Z MOSTNIMI ŽERJAVI - pričetek 8. 4. 1974 4. KOMUNICIRANJE IN DELO Z LJUDMI - 15.-17. 4. 1974 5. INDUSTRIJSKA PNEVMATIKA - II. stopnja - 22.-26. 4. 1974 6. OSNOVE PSIHOLOGIJE (ponovitev) - 22.-26. 4. 1974 Pismene prijave s podatki o prijavljencih (priimek in ime, izobrazba, delovno mesto) in eventuelno rezervacijo prenočišča pošljite Zavodu za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, najkasneje osem dni pred pričetkom posameznega seminarja ali tečaja. Udeležba na nekaterih seminarjih in tečajih je omejena, zato bomo prijavo upoštevali kot nepreklicno. Želimo Vas obvestiti, da bomo zaradi velikega zanimanja ponovno razpisali naslednje seminarje in tečaje: METODE POUČEVANJA PRAKTIČNEGA DELA, v mesecu maju; TEČAJ ZA TELEFONISTE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH (intenzivna oblika: 14 dni dopoldne in popoldne ali ves mesec v popoldanskem času), v mesecu maju; Prav tako bomo v mesecu aprilu naknadno razpisali seminar KOMERCIALNO POSLOVANJE, če bo dovolj kandidatov. ~ Prosimo za informativne prijave, da se bomo lahko odločili za ponovitve navedenih seminarjev in tečajev. Hkrati Vas informativno obveščamo o predvidenih seminarjih in tečajih v mesecu maju 1974 po letnem programu: pričetek VOZNIK VILIČARJA 6. 5. in 20. 5. 1974 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA V PROIZVODNJI 20.-24. 5. 1974 FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE Z 8 mm KAMERO 20., 21. in 27. 5. 1974 PNEVMATIKA V INDUSTRIJI - II. STOPNJA 20.-24. 5. 1974 jih CAOP sprejema s posebnimi sporazumi, ali pogodbami s partnerji. Nadalje pa je bilo sprejeto, naj se v drugem odstavku 13. člena sporazuma črta zadnji stavek, ki pravi: „Bivši partner ima dolžnost, da pol leta po izstopu prispeva k fiksnim stroškom skupnih investicij ter, da do kraja sofinancira v času svojega članstva dogovorjene skupne razvojne naloge." V nadaljevanju seje je sledilo po razrešitvi starega konstituiranega novega strokovnega odbora CAOP, za čigar predsednika je bil ponovno izvoljen Albert Burnik (Elektronika), za njegovega namestnika pa Cveto Demšar (Aparati). Sledilo je imenovanje desetih področnih delovnih teamov za: mate-railno poslovanje, obračun dela, obračun osnovnih sredstev, saldakonti, obračun stroškov in ugotavljanje poslovnih rezultatov, planiranje in krmiljenje proizvodnje, kalkulacije, kvaliteto, kadrovsko področje in za aplikacije teoretskih modelov. Vsi ti področni delovni teami imajo nalogo ugotavljati stanje in opravljeno delo, izdelovati plane nalog za tekoče leto ter spremljati delo med letom v CAOP in pri partnerjih. V zvezi s problematiko, ki jo je podal direktor CAOP, je strokovni odbor sprejel vrsto sklepov, zlasti pa je bila poudarjena potreba, naj bi organizacije - redni partnerji čimprej poravnale svoje finančne obveznosti. Glede izbire računalnika, ki bo postavljen v PPC Iskre, so prisotni postavili zahtevo, naj komisija za izbiro upošteva mnenje strokovnega odbora CAOP glede končnega izbora računalniškega sistema v te namene. -ar Galvanski postopek za kombinirane prevleke kositer-nikelj Pri galvanskem postopku kositre-nje - niklanje delajo pri firmi Metallic GmbH, Stuttgart, nekoliko drugače, kot je to običajno pri takih postopkih. Uporabljajo samo nikljevo anodo, s tem je vzdrževanje veliko bolj enostavno. Postopek uporabljajo v elektronski industriji in na splošno za dekorativne namene. Galvaniziranje je možno na vseh kovinah, sestava je običajno 65 % kositra in 35 % niklja, prevleke so odlične. Posebne prednosti so: visoka korozijska odpornost, izredno visoka odpornost proti obrabi, proti ijavenju, sposobnost poliranja in spajkanja, trdota 650 (po Vickersu), prevleke niso magnetne. S.O. Galvanotechnik, 1964/10 ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Osebni dohodki v 1.1973 I. SISTEM DEUTVE Z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom kovinske in elektroindustrije SRS so določene okvirne osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov. S tem sporazumom smo sprejeli načela poslovne uspešnosti, produktivnosti dela, rentabilnosti poslovanja in nagrajevanje po delu in rezultatih dela. S pravilnikom o delitvi osebnih dohod-kov.smo ta načela uzakonili. Povečan obseg poslovanja in spremenjena organizacijska shema tovarne v letu 1973 je zahtevala tudi spremembo in dopolnitev pravilnika o delitvi OD. Vrsta novoustanovljenih in spremenjenih delovnih mest je bila vrednotena po sistemu analitske ocene delovnih mest. Povečane so bile vrednosti kvalificiranih in visokokvalificiranih delovnih mest, kjer se zahteva 3-letna poklicna šola. S tem so bile odpravljene dotedanje nestimulativne osnove, ki so ravno pri tem kadru povzročale precejšnjo fluktuacijo. S podobnim namenom in zaradi deficitarnosti poklica smo v preteklem letu vpeljali korekcijski faktor za orodjarje, ki delajo po normi in zanje uvedli poseben sistem nagrajevanja, kar vse naj bi povečalo produktivnost dela v Orodjarni, s čimer bi vsaj delno odpravili ozko grlo za proizvodnjo. Da bi stimulirali večjo produktivnost dela, smo za dela po normi sprostili limit doseganja norme od 140 % na 147 %, vendar pa smo s postavljenimi limiti vezali vodstvene delavce posameznih proizvodnih enot na planirani odstotek doseganja norm, s čimer smo hoteli vskladiti gibanje preseganja norm s planiranimi proporci in doseženimi rezultati poslovanja. D. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV 1. Poprečni OD na zaposlenega Z gospodarskim načrtom za leto-1973 je bil planiran poprečni osebni dohodek v neto mesečnem znesku 2.100 din na zaposlenega. Po še ne-dokončnih podatkih smo v letu 1973 dosegli poprečno 2.098 din na zaposlenega in s tem dosegli 100 % planirano poprečje. Medtem ko je bilo v januarju 1973 doseženo poprečje 1.957 din, pa je znašalo decembrsko poprečje že 2.382 din na zaposlenega (vključno z izplačilom 15 % rezervnega sklada OD). Nasproti letu 1972 je osebni dohodek na zaposlenega poras-tel na 16,1,%. Porast nominalnega osebnega dohodka je v okviru s sprejetimi republiškimi in občinskimi načrti porasta OD za leto 1973, kljub takemu porastu pa je bil še vedno med najnižjimi v okvim občine. Realni osebni dohodek zaposlenega se je zaradi večjega porasta življenjskih stroškov celo znižal za cca 4 %. Grupiranje delavcev po razponih OD Vse kaže, da so v letu 1973 — podobno kot v prejšnjih letih — nasta- li močni strukturalni premiki. Preslo-jevanja so posledica povišanj OD predvsem najnižjim kvalifikacijam in nekaterih ukrepov v plačni politiki, ki vplivajo tudi na notranjo porazdelitev — prevrednotenje KV in VK delovnih mest v letu 1973. Opazen je prehod celih skupin delavcev iz nižjih razponov v višje, kar nam zlasti kaže modalni razred, t.j. tisti, v katerem se pojavlja največje število delavcev. Medtem ko je bil v letu 1972 modalni razred od 1.401 do 1.600 din, v katerega se je uvrstilo 20 % delavcev, opažamo v letu 1973 največjo frekvenco — 24 % v razredu 2.001 do 2.500 din, V preteklem letu je bil spremenjen tudi sistem osebne ocene delavcev po času, s tem da zbir ocene po posameznih kriterijih ni dal novega obračunskega razreda, temveč je predstavljal % na obračunsko postavko delovnega mesta. Prav tako je bila uvedena novost, da se delavcem, ki delajo v stroki, ki je potrebna za delovno mesto, nad 20 let, ne odbijajo % zaradi manjkajoče izobrazbe. Obračunske osnove so bile povečane za 14% v začetku leta, od 1. julija dalje pa za 6,9% pri nekvalificiranih delih in do 2,9 % pri najvišji grupi polkvalificiranih del z namenom, da bi pri teh kategorijah delavcev vsaj deloma omilili porast življenjskih stroškov. Za dela, ki so težka, zdravju škodljiva, umazana, nevarna ipd. smo skupaj z Zavodom za ekološke meritve v Mariboru vrednotili posebne pogoje dela in izdelali nov pravilnik, po katerem smo višino dodatkov izenačili z določili samoupravnega sporazuma. Po tem so dodatki porasli za 100 % in predstavljajo tistim, ki ga prejemajo od 9 % do 20 % vrednosti delovnega mesta, odvisno od pogojev, pod katerimi se določeno delo opravlja. Dodatki so se ne samo povečali, temveč tudi razširili od 2.225 delavcev na 4.026 delavcev, kar naj bi izkazalo, da 2/3 naših delavcev dela v slabih oz. zdravju škodljivih pogojih dela. V skladu s spremembami samoupravnega sporazuma smo prav tako povečali dodatek za nočno delo od 40 % na 50 %, dodatek za delo na praznik od 50 % na 100 %, nadomestilo za boleznine za prvih 30 dni bolo-vanja iz 80 % na 90 %; nagrade upokojenim in pomoč ob smrti pa ne smejo biti manjše od dveh poprečnih mesečnih OD v SRS v preteklem letu. S pravilnikom o priučevanju za dela po normi smo dodatek za priuče-vanje povečali v skladu z določenim minimalnim OD in poprečnim 140% doseganjem norme, kar naj bi pripomoglo k boljšemu zaslužku v dobi priučevanja, obenem pa naj bi bila to stimulacija za čimprejšnjo priučitev. V sistemu delitve dohodka smo predlagali spremembo samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije SRS in sicer s spremembo izračuna rentabilnosti vloženih sredstev in akumulativnosti poslovanja A0P in mrežno planiranje (nadaljevanje s 6. strani) Dana nam je možnost, da skrajša-mo trajanje aktivnosti na kritičnih Poteh tako, da dodamo več virov (delavcev, strojev). Ko dosežemo želen datum konca trajanja projekta, dodamo še stroške in tako dobimo celotno analizo projekta za v naprej. Seveda je v praksi največkrat povsem drugače. Zato analizo projekta med izvajanjem večkrat ponavljamo z novimi podatki. Tako dosežemo, da •mamo neposreden pregled nad izvrše-Hnni deli, napoved za naprej in možnost skrajševanja del ter pocenitev Projekta. Tabele, Id jih dobimo, so razdeljene v štiri skupine. V prvi skupini so tabele s časovno analizo, v drugi tabele z analizo virov, v tretji so tabele z jrnalizo stroškov in v četrti skupini ta-“cle z analizo mrežne strukture. Tabele so zelo lične in jih lahko tvorimo na več različnih načinov. Tvorimo jih ?a več ravni: za vodilne delavce morajo tabele vsebovati le najosnovnejše Podatke, za planski oddelek mora biti ^Podarek na tabelah, ki v razšujeni Oliki podajajo dejansko stanje in apoved za naprej, za nosilce posa- (FS 1). Smatrali smo, da s to spremembo zmanjšujemo razliko med velikimi podjetji, ki so prizadeta zaradi visokih vloženih sredstev in velikega celotnega dohodka napram manjšim podjetjem. Poleg te zahteve smo predlagali še nekatere manjše korekture. Predlog smo izdelali skupno z APARATI in ISKRA COMMERCEM in s predlogom delno tudi uspeli, saj je Izvršni svet SRS te spremembe v decembru 1973 registriral, uporabljajo pa se od 1. julija 1973 dalje. Poprečni enotah OD na zaposlenega po Višina doseženega poprečnega OD posamezne enote je v glavnem odraz kvalifikacijske strukture, vsebuje pa redne OD, dodatke, nadomestila in nadurno delo. V navedenih OD pa niso zajeti neindividualizirani OD, ki sicer po finančnih predpisih bremene sklad osebnih dohodkov. Delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) Ob sprejemu gospodarskega načrta za leto 1973 smo z velikim optimizmom postavili plan dela v podaljšanem delovnem času z 218.600 urami, čeprav smo t letu 1972 dosegli 315.507 nadur. V letu 1973 je bilo plačanih 323.008 nadur in s tem presežen plan za 47,8 %. Iz navedenega je razvidno, da smo tako v letu 1972 kot v letu 1973 opravili isto število nadur. Na zaposlenega pa smo v poprečju opravili mesečno 4,3 nadure, kar kaže v primerjavi z letom 1972, ko smo opravili 4,5 nadure na zaposlenega, celo tendenco lahkega upadanja. Opravljene nadure so nadomestile poprečno mesečno 144,5 delavcev, oziroma drugače — delovni čas zaposlenega se je v poprečju povečal iz 182 na 186,3 ure mesečno. Trend števila opravljenih nadur po mesecih kaže od aprila upadanje in doseže najnižje število v juliju (zaradi kolektivnih dopustov), nato se začne dvigati zaradi povečanega tempa pri izpolnjevanju plana in doseže vrh v decembru (inventura). Če upoštevamo trende iz predhodnih let, ugotavljamo enaka gibanja, kar vse kaže na sezonski vpliv do nadurnega dela. Opravljene nadure kažejo tudi na to, da se število nadur s povečanim zaposlovanjem ne zmanjšuje. Ne glede na to, ali so nadure opravičljive ali ne, negativno vplivajo na poslovne rezultate podjetja, saj stopnja produktivnosti po 8 urah pada in opravljen ni bil enakovreden fizični obseg dela, kar zvišuje lastno ceno proizvodov. K Z.N. hitieu siusa Jože Demšar, vodja orodjarne iz Iskre v Železnikih se je poglabljal v načrt novega orodja, ko sem prišel k njemu na razgovor. Jiže Demšar ..Tovariš Demšar, te dni' ste dobili priznanje za 25-letno zvesto delo v Elektromotorjih. Kako ste začeli? “ „Lepe spomine imam na pionirske čase naše tovarne. Izučil sem se za strojnega ključavničarja in se zaposlil v tovarni NIKO (1962. leta se je priključila Iskri). Seveda so me bili veseli, saj je bilo kvalificiranih delavcev takrat še malo. Delali smo štedilnike. Na različnih strojih sem delal, da mi res ni bilo dolgčas. V kratkem sem postal vodja remonta. Ob preselitvi v novo tovarno smo hiteli, kar se je dalo. Popoldne smo po drugi uri dvignili stroj in ga prepeljali v novo tovarno. Zjutraj je moral ob šestih že steči, da ni bilo zastojev v proizvodnji.1* „Kako pa se počutite na delovnem mestu? “ „Kar v redu je. Tu delam s presledkom že 7 let. Seveda so včasih težave, saj imam opraviti z ljudmi in stroji. Pa včasih tudi zaškriplje. Orodjarna se namreč ni razvijala organsko s tovarno, saj nas je zaposlenih toliko, kakor pred desetimi leti, čeprav je tovarna postala dvakrat večja, potrebe po orodjih pa tudi.11 „S čim se ukvarjate popoldne? 11 ..Nobenega takega dela nimam, da bi mu lahko rekel konjiček, Delam pa rad. Imam svojo hišo in urejujem, kar je za dom potrebno. Vrt imam rad — tudi sadjarim. Nisem kmet, pač rad brskam po zemlji.11 Mož se je nasmejal in ko sem se poslovil se je spet poglobil v načrt pred seboj. Delo zahteva svoje. KF tikali Mišini koltklivi Ko odhajam iz kolektiva, v katerem sem deloval skoraj dvanajst let in delil dobro in slabo, je prav, da v slovo povem nekaj besed kolektivu kot celoti. Bela Krajina in ljudje, ki prebivajo v tem predelu Slovenije, je bila poznana že pred vojno, kakor tudi mnogo let poprej, kot področje, kjer ni bUo nikoli dovolj kruha, kraj, odkoder so se ljudje izseljevali v inozemstvo, da so lahko preživljali sebe in svoje družine. V tem kraju pa kljub pomanjkanju in bedi, ki je vladala takrat, so živeli ljudje, pripravljeni pomagati drug drugemu. V takem okolju je Bela Krajina pričakala 2. svetovno vojno, v katero se je že v samem začetku vključila kot celota po zaslugi delovanja KP na tem področju. Vojna vihra je uničila še tisto skromno imetje in vrednost, ki smo jo imeli pred vojno, poleg tega pa je padlo in umrlo v taboriščih prek meznih nalog pa tvorimo le tabele, ki neposredno prikazujejo rezultate njihovega dela in naloge, kijih še čakajo. Poudaril bi še, da mrežno analizo uporabljamo le za enkratne projekte in za serijsko proizvodnjo enakih proizvodov. To bi bil kratek opis mrežnega planiranja s pomočjo programskeg paketa OPTIMA na računalniku CDC. Upajmo, da bo v prihodnosti tudi v organizacijah združenega dela ZP Iskra zaživelo mrežno planiranje, kot sestavni del pri organizaciji in zasledovanju projektnih nalog ter avtomatski obdelavi podatkov. Na seji Strokovnega odbora ISKRA CAOP, ki je bila v februarju 1974, je bil imenovan tudi področni delovni team za aplikacijo teoretskih modelov. V Iskra CAOP smo realizirali mrežno analizo, v pripravi pa imamo še programe za statistične raziskave tvorjenje statistik, faktorsko analizo, analizo za eksponencialno napoved, itd. V bodoče bi želeli, da bi bile povezave med organizacijami združenega dela v ZP Iskra še tesnejše, da bi v praksi laže uveljavili teoretične izsledke. Jože VELUŠČEK DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU Star papir v humane namene Rak je bolezen našega časa. Zaradi nje umre pri nas vsak četrti človek. Toda mediana se danes že uspešno zoperstavlja tej zahrbtni bolezni z najsodobnejšimi izsledki znanosti. Za to pa so potrebna velika sredstva, tako za medianske naprave, kot za gradnjo bolnišnic. Gotovo želijo tudi občani prispevati svoj majhen pa dragocen dele! Kako? Društvo SRS za boj proti raku v Ljubljani in Sklad za gradnjo bolnišnice Mari-bor-Ptuj s sodelovanjem UNIJA PAPIR SERVISOM v Ljubljani in Mariboru že več let uspešno organizirajo zbiranje med občani ter trgovskimi, delovnimi in drugimi organizacijami. Samo v letu 1973 je bilo vplačano za boj proti raku od zbranega papirja 115.000.7 din, del sredstev pa je šel v sklad za izgradnjo bolnišnic v Mariboru. To so sicer skromna sredstva, vendar darovana iskreno in plemenito, z željo, da se čim prej uresničijo predvidene nabave medicinskih naprav m gradnje ter podpre delo na področju boja proti raku. Od trgovskih in drugih organizacij Unija papir servis prevzema star papir v korist zgoraj omenjenih humanitarnih organizacij, redno, dnevno ali po dogovoru ob določenem času. Za prevzete količine dobijo darovalci ustrezno priznanico z zahvalo. Večji problem je zbiranje starega papirja med občani oziroma v gospodinjstvih. Do sedaj je bilo to zbiranje le občasno. Za leto 1974 pa je predviden program rednega zbiranja starega papirji venije. Čas in kraj prevzemam; ia v korist humanitarnih ori •ganizacij na področju časopisju, radiu, telev Slo- nije. Čas in kraj prevzemanja bo objavljen v dnevnem časopisju, radiu, televiziji. Pred akcijami pa bodo občani obveščeni tudi z letaki in posebnimi pismenimi obvestili. Star papir bo prevzemal Unija papir servis s svojimi vozili izpred stanovanjskih stavb. Drugi važni vir starega papirja so šolske akcije, katere so že tradicionalne. Obseg teh akcij in količina vsakoletnega zbranem papirja sta odvisna od vsakokratnega cilja ali finančnih potreb šole in mladine. Sole z najboljšimi rezultati dobijo poleg denarne protivrednosti tudi denarne ali materialne nagrade. Slovenski papirni industriji manjkajo znatne količine starega papirja z ozirom na kapacitete in možnosti za predelavo. V letu 1972 so porabile slovenske tovarne 66.000 ton, v letu 1974 pa bodo potrebovale že 92.000 ton starega papirja. V letu 1973 so bila namreč končana dela in povečane zmogljivosti v skoro vseh slovenskih papirnicah, kjer rabijo star papir kot sekundarno surovino. V Sloveniji zberemo cca 35.000 ton papirnih odpadkov. V letu 1974 pa računamo na cca 40.000 ton, če bomo intenzivno zbirali. Tako bo še vedno manjkalo cca 52.000 ton, da bi pokrili zmogljivosti slovenske papirne industrije. To manjkajočo količino bodo tovarne sicer poskusile dobiti iz ostalih republik, kjer tudi uporabljajo njihove izdelke, delnd pa iz uvoza. Da bi čim bolj zainteresirali občane za zbiranje starega papirja, bodo tovarne skupno z Unija papir servisom organizirale nagradno žrebanje za zbiralce oziroma občane, ki bodo darovali star papir v mesecih marcu in aprilu 1974. ..Sladkogorska11 bo dala družinske pakete Paloma izdelkov. Tovarna lepenke Ceršak - kovčke, izdelane iz svojih izdelkov, Papirnica Količevo — žoge in druge športne rekvizite, DJuro Salaj Krško, Tovarna celuloze in papirja - polletne naročnine za časopis, Tovarna lepenke Prevalje - knjige, Unija papir servis pa kot nagrado enodnevni avtobusni izlet za izžrebanih 40 občanov - darovalcev. Izžreban bo torej vsak deseti kupon, katerega bodo občani privezali ali nalepili na ^oddani paket starega papirja v zbiralni akciji zbiranja v mesecih marcu in aprilu Poudariti pa moramo, da so nagrade in propagando v tej akciji zagotovile tovarne papirja in Unija papir servis in da ti stroški ne bodo bremenili čistega dohodka od papirja, darovanega za humanitarne namene. 1.200 ljudi. Tako smo dočakali tako težko pričakovano svobodo in začeli z obnovo gospodarstva. Že v nekaj letih so bili postavljeni prvi temelji sedanje industrije. Poleg ostalih objektov je tudi Semič dobil tovarno kondenza-toijev pred 22 leti, katera se je iz leta v leto razvijala in dosegla dodanes že lep obseg. V njej je našlo zaposlitev že približno 1.000 ljudi, vrednost proizvodnje pa uvršča tovarno na 1. mesto v občini. Za tako hiter razvoj in uspešno rast tovarne gre zahvala vsem zaposlenim, ki so z razumevanjem ves čas delali tako, kot je bilo to v danih momentih potrebno. Odveč bi bilo govoriti, s kakšnimi težavami smo se srečevali v zadnjih letih, od kadrovskih, finančnih in materialnih, ki so pogosto povzročali nemajhne težave pri rasti proizvodnje. Danes, ko ZP Iskra iz leta v leto viša obseg proizvodnje, ki je znana doma pa tudi v zunanjem svetu kot dobro organizirana organizacija, ki izdeluje kvalitetne izdelke, kije organizacijsko med seboj povezana tako, da je dana možnost za še hitrejši razvoj vsake posamezne tovarne, lahko tudi mi v Semiču smelo gledamo na svojo bodočnost. Prav bi bilo in moja osebna želja je, da bi Iskra kot v Semiču in Črnomlju, živela z okolico, to je prispevala s svojimi sredstvi k rasti ostalih dejavnosti in s tem posredno pomagala pri dvigu življenjskega standarda v celoti. Prav na tem področju, v pomoči krajevni skupnosti je naš koleKtiv vedno našel razumevanje in se iz leta v leto odrekal znatnim sredstvom- v te namene. Tovarna, ki deluje tako, daje tesno povezana s krajem, v katerem živi, ima lahko ljudi kot celoto za seboj in ima možnost še hitrejšega razvoja. • Na kraju želim, da bi bila rast tovarne še hitrejša kot do sedaj, da bi bili vsi zaposleni enotni v mislih in akcijah, kajti le v enotnosti je moč, katera se odraža v večji in kvalitetnejši proizvodnji. Želim, da bi čimhitreje dosegli zastavljeni cilj in vodili v občini Črnomelj. Prav je, da izrečem zahvalo za iskreno sodelovanje tudi ostalim institucijam, predvsem ZP, ki je z razumevanjem pomagalo pri razvoju naše tovarne. Ljubljanski banki, kije vedno bila pripravljena sodelovati s finančnimi sredstvi pri uresničevanju zastavljenih ciljev, tovarišem, zaposlenim na IC, kot v nabavi, tako tudi v prodaji, ki so s svojim vestnim delom odpirali vrata nam doma in v inozemstvu, skratka vsem, ki so živeli in sodelovali z našo tovarno. Iskrena hvala kolektivu za sodelovanje in za darila, ki sem jih prejel ob odhodu v pokoj. Franc Košir Spet očitna premoč smučarjev Iskre V Mojstrani je bilo v soboto 9. in v nedeljo 10. marca že VII. tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo Občinskega sindikalnega sveta Kranj, na katerem je nastopilo prek 400 smučark in smučarjev iz delovnih kolektivov in ustanov na področju Kranja. Seveda bi bilo tekmovalcev še precej več, ko bi se tekmovanju odzvali vsi, ki so se predhodno zanj tudi prijavili. To še zlasti velja za mlajše tekmovalce, kjer je bila udeležba, glede na prijave zares skromna, medtem ko so pri ženskah in starejših moških razredih zabeležili le majhen odstotek tistih, ki se kljub prijavi niso pojavili na Startu. To pa je bila tudi hkrati edina slabost letošnjega tekmovanja, saj so se za dobro organizacijo in izvedbo potrudili tako organizacijski odbor ObSS Kranj, pokrovitelj — tovarna Sava Kranj in znani požrtvovalni smučarski delavci v Mojstrani. Na letošnjem veleslalomu je nastopilo tudi močno zastopstvo kranjske Elektromehanike. Tudi za smučarje Iskre velja, naj bi se v bodoče prijavili tisti, ki ima tudi resen namen na tekmovanju nastopiti, saj bi glede na prijave lahko tekmovalo precej več tekmovalcev iz te naše največje tovarne. Dobra pa je bila udeležba tekmovalcev iz Šolskega centra Iskra. Spričo tolikšnega števila nastopajočih (prijavljenih je bilo okrog 500 tekmovalk in tekmovalcev) sta bili tudi letos pripravljeni dve tekmovalni progi, krajša — Triglav za ženske in starejše razrede moških, daljša — Kepa pa za mlajši ženski in ostale razrede moških. Letos je vse kazalo, da zaradi neugodnih snežnih razmer tega tekmovanja sploh ne bo mogoče izpeljati, vendar se je v zadnjih dneh le naletelo toliko snega, da je Mojstrana spet lahko izkazala gostoljubje kranjskim smučarjem. Progi sta bili dobro pripravljeni in lepo speljani tako, da imeli tudi zadnji tekmovalci niso preveč preglavic med vratci. Novost letošnjega veleslaloma za prvenstvo ObSS Kranj sta bili ločeni ekipni uvrstitvi pri ženskah in pri moških, za kar je občinski sindikalni svet namenil lična prehodna pokala. Le-ta si najboljša ženska in najboljša če upoštevamo, da je tudi v drugih kolektivih kranjskega območja nekaj zelo solidnih tekmovalk in tekmovalcev. Tehnični rezultati: Na tekmovanjih v soboto, 9. marca so bili doseženi naslednji rezultati: ženski razred A: ... 8. Lidija Vovk zastopnice; moški razred A: 1. Milan Nadišar 46,85; 2. Stanko Sova 48,91; 3. Miran Plešec 49,20; 4. Drago Terlikar 49,61;... 8. Bojan Plešec 52,10;... 10. Davorin DOlar 53,41;... 12. Jože Jurjevčič; 13. Janez Gosan ... 16. Jože Šajnič;... 20. Stane Cernilec; 21. Borut Piču-lin;... 27. Tomo Toman;... 29. Janez Dobravec;... 35. Jože Šlibar; ... 47. Marjan Kramar;... 49. Stane Vidic;... 52. Bojan Kajzer;... moški razred E: ... 5. Zdene Mačefat (ŠC Iskra) 36,08;... 9. Franc Bajželj 37,07; 11. Stane Golob 38,03; 12. Vladimir Peneš; 13.-14. Ciril Omahen in Božo Bašelj (ŠC Iskra); 15. Peter Križaj;... 17. Alojz Košenina (ŠC Iskra);... 19.—20. Anton Č mileč (Central) in Srečko Paul (Iskra);... 32. Zvone Mastnak;... 34. Štefko Vidic; 35. Anton Štrukelj;... moški razred G: ... 3. Avgust Smole 44,02;... 7. Gabrijel Perko 45,05;... 10. Vinko Giacomeli; v nedeljo 10. marca: moški razred C:..-. 3. Peter Starc 46,63;... 6. Roman Pikec 48,10; 7. Janez Ankele 48,30;... 17. Rqko Križnar; 20. Ivan Premoč Iskrašev Niti pred tekmovanjem,niti po njem ni bilo mogoče spraviti vseh članov zmagovalnih ekip Elektromehanike pred fotografsko kamero,zato je na sliki le del tistih tekmovalcev,ki so 'krivi' tako solidne zmage Iskre. moška ekipa po treh zaporednih, ali petih nezaporednih zmagah priborita v trajno last. Poleg diplom, spominskih kolajn in dveh prehodnih pokalov so najboljšim namenili lepe praktične nagrade, katere so darovala kranjska podjetja. Kot rečeno — letošnji VII. veleslalom ObSS Kranj v Mojstrani je odlično uspel, popoln uspeh pa so si priborili tekmovalci iz kranjske Elektromehanike. Tako sta ženski ekipi zasedli 1. in 2. mesto, moški ekipi Elektromehanike pa 1. in 3. mesto/ kar je nedvomno izredno lep uspeh, Zmagovalec moškega F razreda je bil Ivan Stražnik,ŠC Iskraf v sredi),drugi pa je bil v končni razvrstitvi tega razreda Vinko Šarabonjskra Kranj(desno) V ženskem razredu B se je to pot Avrelija Prelovšek,Iskra Kranj morala zadovoljiti z drugim mestom)na levi). "■S Izlil m Mus Planinsko društvo Iskre prireja 23. marca, 1.1. enodnevni izlet na Nanos. Udeleženci se bodo peljali z rednim avtobusom ob 6.00 z avtobusne postaje do Razdrtega, nato pa se napotili čez Nanos do Predjame, odkoder bo povratek v Ljubljano. Izlet je primeren za vse. Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Preko-morstih brigad 1, tel. 57-969. Vodja izleta bo: Milivoj Žmitek iz IRI, tel.: 20-341, int. 264. Cena izleta za člane 20,00 din' za nečlane 40,00 din. 1:13,90;... 11. Marija Oman 1:17,76;... 14. Marjetka Jocif 1:25,16; ženski razred D: Iskra-Elektromehanika tu ni imela nobene 58. Franci Zor;... 60. Boris Kopač; ... 69. Marjan Čarman;.“.. 73. Stane Bešter; diskvalificiran Jurij Vojvoda, odstopil Florjan Resman; Spominski pohod na Stol Za Planinsko sekcijo ISKRA Elektromehanike prvi korak — Zaradi močnega snežnega meteža je bila osrednja proslava pri Valvazorjevem domu. Tudi letošnji spominski pohod na Stol smo z našo udeležbo počastili planinci ISKRE Elektromehanike, ki je bil za nas še posebno pomemben, saj smo istočasno proslavljali tudi prvi korak naše Planinske sekcije. Že ob 4. uri zjutraj smo se skupaj s planinci PD Kranj odpeljali izpred hotela Creina. Od Završnice proti Valvazorjevi koči smo jo mahnili v dolgi koloni pod lepim in čistim zvezdnatim nebom, seveda peš. Vzdušje je bilo na višku, toda ne čisto planinsko, saj je tiha kolona dajala pravi videz partizanske čete. Stezo so nam osvetljevale redke svetilke, ki smo jih imeli pred seboj, cepini in smučarske palice so se z udarci ob kamnita tla oglašali kot nekakšno rožljanje orožja, poki petard pa so dajali svojstveno obeležje. Tako smo ob prvem svitu prispeli do Valvazorjevega doma, kjer se je kar trlo planincev. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali proti vrhu že ob dnevni svetlobi. Pogledi proti vrhu so oznanjali rekordno število udeležencev pohoda, vrh sam pa ni obetal nič dobrega, saj je bilo videti, da se snežni metež in veter bliskovito stopnjujeta. Zaradi silnega vetra je bil organizator s člani GRS prisiljen kolono obrniti nazaj zaradi nevarnosti ozeblenj. Najbolj pogumni in prekaljeni ter dobro opremljeni so pot nadaljevali, ki je bila od grebena naprej zelo težavna. Veter je bil namreč tako močan, s seboj je nosil poleg snega tudi kosce ledu in kamenja, da bi človeka prav lahko premaknil v nepravo smer, zato smo napredovali zelo počasi, prižeti ob tla in nadaljevali pot le, ko so sunki vetra popustili. Vrh oziroma Prešernovo kočo je zato doseglo le malo udeležencev pohoda. To je bil vzrok, da je bila osrednja proslava pri Valvazorjevem domu. Poleg jeseniške godbe na pihala so na proslavi sodelovali še Franc Konobelj-Slovenko, Uroš Zupančič ter ing. Pavel Šegula kot predstavnik planinske zveze Slovenije. Poudarili so, da je tradicionalni pohod na Stol pomembna manifestacija, ki je iz leta v leto masovnejši. Pomembna predvsem zaradi stika z naravo in gibanja v gorskem svetu, ki je zdravo in krepilno množično športno udejstvovanje ter uči in krepi ljubezen do domovine. Kejžar; 21. Janez Gabron;... 24. Lovro Dagarin;... 34. Emil Se-kne;... 38. Janez Arh;... 40. Andrej Nunar;... 46. Peter Oman;... 62. Tone Pogačnik; diskvalificiran Peter Leban, odstopil Milan Čelik; moški razred F: 1. Ivan Stružnik (ŠC Iskra) 34,4; 2. Vinko Šarabon 34,8;... 7. Franc Mokorel 40,2; 8. Janko Rupar 40,6;... 15. Milan Visočnik (ŠC Iskra);... moški razred B: 1. Tomaž Jamnik 31,00; 2. Brane Jaklič 31,8;... 7. Stane Pogačnik 35,7;... 9. Anton Govekar 36,2; 10. Milan Koblar 36,4;... 13. Franc Košnik;... 18. Jože Šparovec; ... 20. Sašo Rakar; 28.-29. Janez Česen (Creina) in Janez Ženi (Iskra ŠC);... 42. Milan Bašelj; 43. Jože Frantar; 44. Janez Grimšičar; moški razred B: ... 5. Marjan Drinovec 45,58;... 11. Rudi Sušnik;... 20. Ljubo Meglič;.,. 24. Milan Šenk; 25. Jure Zupan;... 28. Boris Lebar; ... Vlado Ahačič;... 35. Jure Mohorčič;... 38. Franc Peternelj; 39. Janez Brilly;... 49. Boris Suhadolnik; 50. Franc Robežnik; ... 61. Rajko Rozman; 62. Jože Berce;.. diskvalificiran Tomislav Primožič, odstopil Alojz Tomše; ženski razred B: ... 2. Avrelija Prelovšek 50,47;... 6. Darinka Bohinc 59,77;... 8. Angelca Jaklič 1:04,84;...; diskvalificirana Mira Krampelj; ženski razred C: ... 2. Anica Finžgar 42,5;... 7. Marta Tabar 51,6;... 9. Meta Šparovec 52,2;... Ekipno moški: 1. Iskra Elektromehanika (Nadišar, Sova, M. Drinovec, Peternelj, Starc, Pikec, Jamnik, Jaklič) 5:53,62; Elektro Kranj 6:24,76; 3. Elektromehanika II (Plešec, Eržen, Andolšek, Kramar, Slivnik, Hladnik, Štefe, Premrov) 6:30,31;... ženske ekipno: 1. Elektromehanika (Oman, Prelovšek, Finžgar) 2:50,73; 2. Elektromehanika II (Vovk, Bohinc, Tabar) 3:05.27; 3. Tekstilindus4:25,65. ---C - DOPISUJTE SINDIKALNO MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO LJUBLJANE Dve zmagi in poraz ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem v obratu ERO kranjske Elektromehanike se najtopleje zahvaljujem za prekrasno darilo in iskrene želje ob mojem odhodu v pokoj. Angela Hvasti ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MATIJE BURGARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu TEA tovarne „Elektromeha-nika“ Kranj za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Tončka Marušič V 5. kolu letošnjega sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljane, ki so ga odigrali v četrtek, 7. marca popoldne, sta prva in druga ekipa Iskre spet zabeležili visoki zmagi nad svojima nasprotnikoma, tretji ekipi Iskre pa to pot ni uspelo ponoviti uspeha iz prejšnjega kola. Prva Iskrina ekipa je v tem kolu imela za nasprotnika ekipo Prometnega inštituta, katerega je prepričljivo premagala z rezulatom 4 in pol:l in pol. Pri tem so zmagali naslednji Iskrini šahisti: Pavle Sešek, Dane Čeme, Vito Šoukal in Janez Kumše, remiziral je Bogdan Brezigar, partijo pa izgubil Živojin Andreič. Ekipa Iskri je s tem v petih kolih nabrala 17 točk in prevzela vodstvo na lestvici 3. lige. V šestem kolu bo ekipa Iskre igrala z ekipo Kartonažne tovarne. Druga Iskrina ekipa se je v prejšnjem kolu borila zoper ekipo Karla Jeraja (Slepi). Tudi v tej ligi so naši šahisti dosegli visoko zmago 5:1 s tem, da so tu zmagali naslednji tekmovalci: Drago Škrbine, Anton Jerina, Janez Grčar, Marjan Mrak in Janez Oblak, Stane Furlan pa se dvoboja ni udeležil in tako je ekipa Iskre II to partijo morala predati brez boja. Ekipa Iskra II po petem kolu zaseda drugo mesto s skupno 19 točkami, v naslednjem kolu pa bo igrala proti ekipi tovarne Kolinska. Tretja Iskrina ekipa je to pot imela manj sreče, saj je z rezultatom 3 in pol:2 in pol izgubila srečanje z ekipo Avtoobnove. V tem dvoboju sta zmagala Jože Špende in Marko Jegli, remiziral je Lado Dekleva, izgubili pa so Stane Cimerman, Marjan Kovač in Lado Anžur. V dosedanjem tekmovanju je ta naša ekipa nabrala 16 točk in se je uvrstila na 4. mesto. V naslednjem, šestem kolu bo Iskra III igrala z ekipo Ljubljanske banke, —ko-' r z mamo •■■■■■•■■■■■■■■eeeeeeeeeieaeeeeeeeeeeeei ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko - Rokopisov na vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana {Tekmovanje v namiznem tenisu j J Komisija za šport in rekreacijo v letošnjem letu 1974 organižira tudi * 1 tekmovanje v namiznem tenisu med sindikalnimi odbori podjetja. Tekmo- j * vanje bo potekalo po liga sistemu. Število ekip za posamezni sindikalni • j odbor je neomejeno. Tekmuje se po pravilih N.T.Z. Slovenije. Ekipa šteje 2 e 3 tekmovalce, za eno ekipo je lahko prijavljenih večje število tekmoval- 2 2 cev) V vsaki tekmi se igra na pet dobljenih iger. Igra se na dva dobljena • seta. Prijave sprejema tov. Stane Pogačnik tel. 23-66 do petka 29.3.1974. 2 2 Prvo kolo tekmovanja pa bo v torek, 2.4.1974 ob 16. uri v mali dvorani • TVD Partizan - Stražišče. sl k p o al P si d 5.4 .2