.Gorioa* izhaja vsaki torrk in uoboto. Ako pade na ta dneva praznik,|dan poprej. Uredništvo se nahaja v .Narodni Tiskarni', ulica Velturini st. [9, kamor je naslavtjati pisma. Hefrankirana pinma so iic sprcjemajo, euako sc ne üvazujejo pisnia brcz podpisa. ftokopisi dopisov se ne vraßajo. TBLEFON it. 201. stane na ieto 10 K, za pol let» b K, za četrt leta 250. Upravnlitvo se nahaja v .Narodni Tiskarnl* ulica Vctlurmi št. 9. %t plačuje od čveterostolpne petft vrste po 14 vin.. za večkratni natis pnmeren popust. PoMamexne fttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih goriških trafikah. St. 76. V Gorici, v soboto dne 27. scptembra 1913. Leto XIV. Huke avsf rijskih iahov. Mctida je |uu: ui narodiiostnc maiij- sine v kaki dr/avi. ki hi micia take ngo- duosti, kakor jili miajo laški poüiiM-.ki pri nas. /c davno pied iksrcciiiini ias- kiini \(,isKaiiii s(, v/ivali i> 1 i nas \ el;- kanske ugodiiosli, poiem |»a nc boi.i. Med iciii l\o so si 11. pr. Slo\aiii koina.i in koiuaj pribnrili koščck pravic, so iiik'ii l.alii ze \ sega v i/.ohilju. In cclcni (loiiskein, po cell Istn 111 po ccli I >al- HKki.ii so oiii .gospodo\ali iiad Mi win i'i Slouiki 111 ii.iili jc/ik je hil uradni ie/'!. liri ohlasiih dc/.cluc 111 diva ik upia.c. In sc k M\cd;i uekoliko sprcineiiilo, a SC U'dllo Ik' do\oij. Sc \cdllo IK: i.u^''- \aiia sic\ ilu 111 1110Č slounskih .il, iir- \askili uraduiko\ .številu lu\ askcv;.i ah slo\ ciiskc^a naroda, ki indi prcbi\ >i. Nu, \ s.ii dcloiua je \ ciklar r;i/lii(a oua imic- Iii.i laska mre/a, ki je \ inia iiad s!o- \aiiskiiiii prcbis ak 1. kdlcit' mi l.alii i.ar bre/uh/.inio steil /u kalic. d.i so i/ka- /ali \ccie sic\ ilo -^\ <>j 111 Ijudi. ki jüi '. rcsiiki in biio. Siaiislikc /adniüi k't pa so dü^nak' \ ciidar, da so l.alii raziiicro- ina pia\ sihki na < ioriskcin 111 I ivas- kcni, \ I »ahikiciji pa jili je komaj par (idsi(!iko\ \ primcn s llrvati. < ) tisti laški nadmoci torci pra\/apia\ ii; 111< »- K<;-*-" nikjer v. i\' govonli, ker cc ic, je unk ina 111 po \ cčiui ic In /aki \\ ila ra\ - in» nasa \ lada. ki ic Ski 11a ruki. Italia- llnill pioil >l( !\ aili »III. .1 s| stclll Ml kiil'i- siiln, kakur n«> poka/ah ndmcvi /ikinc Ir/a.škc akic. Na iiai.siisi podla:4i ra/pra\ l.ia Ic iln: (i kn\kalk. k: sc ^odiio a\¦sh'iiskiiii l.aiiMii laski |is[ Lori kic Uclla hi .i \ .Mikiiui. la list je pinicscl ra\iiu le dni daiisi, sei ijo elaiikn\ i/pod |icrcsa ^iki- ncK'ii easnikaria l)ai/iniia pod 11a- slo\-i!iii I .c eoiidi/ioni dciili ilalkiin in Ansiiiii". Ti vjkniki so ud pr\ c do />ul- njc \ rsic pisaiu s iisinii .'ikliiiiii ki^'^iin na\ tliiscnicm. ki laku rado i/.^'iihi irdiia lla piid s.iho in poiciii i'picla okoli po /rakti lie \ cdc. kai pra\ /;ipr; 1 \ !:o.'. Objckti\iic rcsiiosii tedai od lakili n: podolniili i/\ aiani in pikako\ at i, a iikl.iul) tciui, dosc/eio pri laškcin l.iiul- m\ii s\iij \ spell, kajii Italjan je obainia 111 '. i'oea iialnra in ne \ piasa dosn. aii je 1 es ali ne. Ker iniaio tedaj take pis.i- 1 ii(. poschiio na širše inase jako \elil\ \ pii\. je lie ha, da jili Midi pri nas oiik- niiiii;, da vs.ij \eiiio, na kakšnih - li'dni.. doka/ili sicnijo laske lidit\c. !a i',<-spoj iiaivini \ iu 1 \ sc vlrnti, \ se iicsre^iin. ! Im«vii l.alii so iaki re\eki, da sc l*o^ vsinili. Nikdo Jini ne |)i)ina^a. sc i'M /alira. < iodi sc inn pra\p ^otovo lmise kot K'Lsnikoiii \ peklu. I Hniajska \ lada sploh ne ucla po iiniciiiii ^ospuda Üai- /iniia nie dniv;ee,'a kot kakc stioic 111 na- le/alniee /.1 le iicm'cciic kaiie. \ .se pra\ \ sc urade ic pi/s!i;\ amla in nivd iuiiihi haiiiiiii so lui^lii\ lie 111 saini s|o- \ciiski inadniki ko! iickaki hiriJi eeii- iralne diniajskc upra\e. v.clo laška inie- 11.i po Kin in dni^oel hočci" |Kislo\ anit! 111 par priiniM.v ic baic nekic /apdsanüi s slo', ciiskim pra\ opisom. Najlmi^i ele- laeüt ic pa ' r/as|-.lt polkiia. I a pa k'r kosj n; ic/e \h' kar je laške:4a in nikd') .'! nc sta\i aikakih nici. \ lakih ra/ine- rah s;\cda "i ipm^o.c. da h iiho^c ü,1- liaiist\o uspe\ alo se daije in kmalu sr>-i vlaka sinriiia uia. l>i\ia ^lo\anska plcinciia hodo potcin pkmla in -opala po nMJli kraiili. Kjer ^1 liodili s\ni Oas siari riniski \oiscaki s iiiriaii^'-.inn v-;- kliaiiii na klasienili lü/^ati. \očei!ii. slciliti \scpo\si".!j leir.i /:^o\ ornenin 1 ahn. kaili doüisliija na- \ adne^a v'lo\ cka. ki |id\ rlm sc ne po/na /i\licn.ic \ nasih kraiili 1/ lasinc skuštii.. iii lako plmiu\ it.i, da bi m lahko pnJ.i- rala pred oji \ sc 0110, kar ti jlanki ^'o- \ ori.io. / um besedo bi rekli: l.alm\ \ nasih kraiili \ par lelili \eč nc bn; !n- ic . slmansko plenie ho /a;rlo te ple- niciiitc Miim c. potomee s'arih riniskili eesariex. Ic laške pisariic pa ka/c'o \ciular "iio \ eliko oliolost m nadtilos!. 1.1 sc ic naseüla tndi /c po nekaterili laškili -1a\ ali. ker sc lern lindem i" •>'¦' da\ nih dni rikoli nie /vindilo. so p>.>tali Ouda ohicstm in /di se iim. da sc iini lu- di sedai ne miic nie /uoditi. Tcda kar •>¦' ^odi. in je eisio naraWMi proees in :n lena laška moe e,a nc ho \ te^nila pre- preeiii za trajno. Njih 11 111 e t 11 a nioč in obiasi sc tfrudi m pada na k 11 p. slovan- sk;. Insa |)a raste trdno in solidiuj po koneu. Mi iiisino bili razvajeni kot La- hi. kar iiiiaino smo si moraii piiborili. Od '.seh strani so prcžali nusprotniki na nas. a nas mso mo^ü Mrcii in spr.i- viti strani. ke|)o or^aniüio se razviia- iii!» !k.]»rej in ra\ im 10 laski/ in tucii lie.n- ško ei\kanje nam ka/.e. da ^u\<> irdni. Naiboii pa \idi sedai naša \ lada. koliko je dose^la s tem \ e«lii!in |)rizanašaniem in i)\)(,/c\; 1! 1Jv. !i! la^ke ^(i^pnde. Sedai oeitaio i.;;m isti \ ladi. da iih zutira in davi. da jili hotlv /a \edno krmJati. '-i- sanie laškili lis-.o\- pf/.odftni znanih Tr- /.a.škili i)dloko\ je lako zna-Jilno in p>i- iieno. da niora \ sakoiiuir odpreti oei. Kdor sc sedai ne \idi pra\ e poti : insali o niili ze od nek- üai ikiiiški listi. /v^odilo se je. kakor ic znaim. ra\no proti prieako\ anjn nein- škili politiko\. ki so raeimiii. da bndo liüliiari prednjaeib na Halkanu. Srbi da bodo pa tepeni do sile. Ia /akl.ineek halkanske voiske. ka- kor v,ra iniatiio -edaj pred seboj. je tudi pri na.šili di|-i«»ukuüi v/budil \ eliko za- endenje in presuieeen.ic. \:r na to 111 bil nikdo pripravljen. da bedo Srbi zma^a- ii. ker je biU) ze lMei sklenjeno-, da zma^a.io Uo!i;ai i. /.au \\\ snio kar na- enkrat stali ze pred izvrsenini dei- s!\oin. iic da bi hil kdo picj nili inislii nam. l:'ra\ilno pa in na noben ikiein n: bilo. kaili raeunili je ireba na \ se 111c- ^rec ra/pki!\c. bodisi da so iivi'odni. bo- disi da \\i\ Naši diplomatic so sc pa bili /e \si z,ainis,lili in /avciili v to. kar se io zdelo nilin utfodnu 11: tako jiti je zudelo dcjst\'o 0 sri)ski :a nasa |iolitika |)roii Srbiii z ozi- ruin na nieiio va/nust 111 bila skoro ni- koli du\olj resna in prem;>ljcna. to pri- z.iiaio danes skoro vsj nas.i i)olitieiii kro- ^i. toda nekateri z\ raeajo krivdo na >ri e. nainesto Ja bi jo lskaii kje driiy;je. ha pri Srbiii ni nikoli manikalo pamet- 111h 111 solidnih politikov, ki so poznali polo/.aj do konea. to je '^otü\ o. Ravno zadnie dni sL jc u^lasil lam doli tak moz. proiesor 1 >eric. ki zastopa Avstriji priiazno politiko in lioče na pudla^i nied^eboine^ra sporazuma doseči irajne u^odiie odnušaje med obeina država- ma. ha nidi za Srbiiu to ne bi bilo sla- bo. to sc razunic. ... \ prašanie je. kako raz.širjetia je ta misel med liudstvom. — .Nam se zdi to le boij poskus in proiesor Perie brzkone ne bo imel za seboi toli- ko obeinstva. kakt*r u» misliio naši neitkški listi. ki poročajo. da ima Periče- \ a ideja p nvsodi svoje pristaše. Ta trditev se nam zdi preeei prisiljena, ako pomislimo. kako razburkane so bile razmere še pred kratkim. Nam se zdi ta ^las iz Srbiie le bolj pobožna želja ne- katerili nemških politienih krogov. ki hoeejo sedaj pod pritiskom eele naše ja\nosti poka/ati. da vendar nisnio še toliko zavozili na Srbskem kot sc pri- pio\eduje. Ako pomisliino. da se je v /adnjeni Ictu od nase strani Srbe prav sistematieiio odbiialo. potem je težko misliti. da bi se bilo sedai kar naenkrat porodüo \ Srbiii tako prijatelistvo proti nam. \ interesii nasih try;ovskili odno- šaiev bi seveda bilo, a drugi momenti sii. ki nas siliio. da d\ila omar:: s knik'.aiüi. 1 a niso hile lake, kakoršn.. so \eemonia /dai. Naivcč iih je imelo kseiic platniee. obleeeiic so bile \- s\ ini- sko iisnje; iii kdor bi jili lioiel deian \ žep, hi bil moral iiiieli 111:1 lo \eejo suk- njo, kot jo nr.sijo dandaiies. Dolgo je moral eakati sino\'a; na- posled sta vendar došla. I5ila sla videti skoro kot uhoga gi ešiiika; luuela sla gledati uporiio, pa imela sta -nuieka¦< na lelesn in na diiliu. Tedaj eioxek ne zre dolgo ii|)orno, \ediio um spei n- pack1 sree in ne more sc iibraniti >>ms;i- hlegan (revnegn) obra/.a. Oee Stefan je stal velik in mego- čcii pred njiina; in tak hi bil \sakega navdal sč s|)oštovai',jein. Videlo se 11111 jc, da ni le mesar, tudi ne iiinio sveto- valce, ampak moz; in eutil je. da je moz. (n tedaj sta cutiki tudi sinovu, da stojita kot nialopridne/.ii pred uiozcni in -skoro tresla sta se. Oče pa se ni mogel iibraniti <ypli M'lil hli'_ goin je sezidal grad. kakoršnegani bilo v i!e/eli; irden je hil ako, da ga. ni mogjl ü'lkv prunagati. Imel je dva sin;!, in ta sta se veselila oeetove smrti in sta se pos\ v-tr.\ ala. kako bi'sta potcin iinenitno /i\ ela iu ropala po deželi in pri sosedih i/ Moicga \arnega gradu. ko oee 1.1 i/\e, in ptdxiiee pred se iu de: ^Ljuba sinova. !o hišo sein sezidai svoii di'ii/ii'.i \ to!¦i/bo iu \ sej dezeli \' korist. Ker pa zdai po/uam \ajino uauiero. noeem. da bi bila o^\ tu dc/ela (>škodr.van.i !i' ue. e1.! hon1, ia/ kri\" le dezeine skode « Iu prisilil je ol-.a deeka. da sta moral.1 zazgati grad: in zgorel je, da ni im;: '! uihee sianovati \- uieiu.- »\ eeraj na povratku mi je prisla Ia zgodlui na um. in dasi nisem vitez in iiisem sezidal giadu. spcznal sein ven- dar resnieo \" tej /godbi: uaj starši te- ga. kar so si pridobili z blagoslovom bozjein, ue zaptistijo otrokoni v pre- kletstvo, ampak uaj rajši to uuieijo. In podobno bodeva storila z materjo. Nai- prej porabixa to po svoji volji in potem poskrbixa. da v \-ajinih rokali ue bo \' prekletstx'o.n "Ali preduo storiva kot o\\\ vitez, hoeeva posknsiti: da vaju zboljšava z bo/.jo poinoejo in ocistiva vajinc roke v; iiriiiii>i-iiiiii //1 ivi \-1 ii%ni.->tn i Ce to lečeuie volino vzpreimeta in I dobro piestaueta. prav! potem hodeta ! spet uajiua dobra iu Ijuba r.troka in te- i dai bosta pae tudi najin spomin (^lirauila j \ easti. Ce v>d ne. tudi dobro! za- gotoxita si pa sama svi>i spr.niin; a ta- ko. da ne hosta umgla nie zr;i\eu. Pre- üiislita; v treh dnevib hoeem odgo- vora. \li tega ue pozabita. ee ima Ste- fan heriiik eukrat odprte oei. potem ui \ ee slep; iu kdor ga je eukrat osleparil, ga ue l'o \cv; iu kar je enkrat sklenil. lega ue |irelomi. Poskusila hosta, da sem Stefan IVrnik. in \c ne le \" uiesni- k'. ab s\ eiov.dniei. uego tudi proti ta- kima deeakoma. ki nistn nie in ue nn- reta nie. ki si ne moreta zdai zasluz.iti nili /a tedeu dui krulia. Idita, v treh dneh pa odgovor: in kar poreeem tedaj. to bo dr/alo!" Za iri dni sta odgm'orila bojeee ;n zdiliuje: da vzpreimeta »zdravlienie¦<. In zaeelo se je trdo leeenje. iu bilo ie nspesno. In zdaj ßernikova lahko /. \eseljeiu zatisneta svoje oei. Saj vesta, da sta sinova spet dobra iu da bosta eastila njijuu spomin in bosta v blago- slovu podedovala, kar sta pridobila ouadva z blagoslovom. koliko drugače. Hivši srbski ininistcrski predsednik dr. lieorgevič jc namrec :ia- pisal inalo knjižieo z naslovonr. »Kam gres, Avstrija?« 'l'a knjižica vsebuie toliko podatkov in dejstev, ki ne govo- rc ravno ugodno za naše diplomate. da prekriei vse ugodne glasove, ki so pri- šli v zadnjem času iz Srbije. Pisec pra- vi, da je bila že od nekdaj cdiua želja srbskcga Ijudstva, da bi politično spa- dalo k Avstriji. Stari oee sedanjega srbskega kralja, znani Crni Juri, jo pri nastopu svoje vlade naznanil to željo tedanjima avstrijskima ministroma Coi- loredo in Cobenzl in je tudi izjavil. da ie že vsc pripravljeno, da sprejme avstrij- ski cesar Belgrad, Sinederovo in Šabae v svojo last. Srbi so takrat žcleli, da ^c popolnoma priklopijo Avstriji in da pri- de kak cesarski princ za namestnika tja doli. Toda nasi ministri so takrat ova- dili Srbe turškemu sultaiiu, nanicsto da bi jih bili vzeli v svojo oblast. Takih epizod je bilo v casu srbskega prebuje- nja preeej dosti in vse so končale na enak način: naši ministri so odklanjah srbskoljudstvo innjegove ponudbe. zato da se niso zamerili prijatelju Turku. Panes, ko se stvari ne dado vec popiaviti. pae vidimo, da je naša zuna- nia politika bila že v prejšnjem stoletju veekrat napačna. Nikdo od naših Ta- kratnih zunanjih ministrov ni uvidel po- niena srbskib dežel za balkansko vpra- sanje. Panes bi lahko mi gospodovali ob rigejsketn morju. ako bi bili poslu- šali glasove. ki so svetovali velikopote- zno politiko na slovanskem jugu. Tako nam pa ni ostalo drugega kot majhna trgovinska pogodba. ki jo natneravamo te dni skleniti s srbsko državo. In še tu. nismo mi gospodarji, ampak pretkani srbski minister Pasie, ki prav dobro ve. kako trdno stoii on in koliko lahko zah- teva. Dopisi. Z Goriškega. Due 5. avgusta t. 1. vršil se je v (iorici ustanovni občni zbor društva obč. uradnikov in name- ščeneev na Goriškem. Po 2V2 letnem trudapolnem delu se je vendar enkrat ustanovilo to za obč. tajnike in nameščence prepotrebno dru- štvo. ki ima namen organizirati vse obč. oslužbenee v eno skupino in delati na to. da se njih ugled pcveea in zbolj- šajo njih gmotne razmere. Danes so v naši deželi pri županstvih nameščeni obč. uslužbenci jako na slabem stališču, brez stalnosti v službi, odvisni le stran- karski volji in milosti. Qlavna naloga društva bode; da si obč. uslužbenci iz- vojujejo stalnost v službi, kakor tudi da se ustanovijo poučni tečaji za svojo na- obrazbo, kar bode v blagor njim samim in vsem občinam v naši deželi. Kako mora obč. oslužbenec, ki je nameščen le začasno, izvrševati z veseljem svojo službo, ker mu ni zagotovljena nobena bodočnost, vsled tega je večina obč. u- radov tako zanemarjenih; ako pride veščak v tak, urad se mora ustrašiti in zbežati. Pri več županstvih komaj da vo- tlijo opravilni zapisnik in še ta ni ve- zan, in tudi ne sešit, ternuč v letajočih listinah. Kaj je pa z obč. knjigovo- stvom? Tega se sploh ne pozna, iz- vzemši nekaterih občin. Tu pa tarn si kak župan vodi blagajniško knjigo (štraco) iz katere sestavlja obč tajnik konee leta letni račun, na več krajih še tega ne, se račun sestavlja na pamet. zapišejo se dohodki in stroški, kakor jih narekuje župan, kar se spominja, da je prejel in izdal. Potem ni euda, da pri- de vsled takega knjigovodstva dotični župan po dokončani dobi županovanja v zagato in velikokrat v občutno škodo, ker novo izvoljeno starešinstvo, da prc- gledati po dežel. računarju vse račune njegovega županovanja. (Kar je že po- polnoma v navadi). Koneeno sledi iz tega eelo pravda. katero tudi župan izgubi, ker si sam se- bi nc verjame, da ima obeini plačati, kar jc sam nakazal. Temu krivo je le, slabo obe. knjigovostvo in tudi to, ker si in; dr/i /upan obč. deuarja popolnonia lo- ceuega od svojega. Kjer se vkve «ioba županovanja in in \ee let, ni iih^oco vsled zastarelosti uataiiciio pregLdati uaeunov, in tarn ima obcina ^n.inno škodo. Največje /lo in poguba v gospixiai- skein oziru je obciuam, kjer ne po/na obc. tajnik novega domovinskega /a- kona. Koliko domoviucev v vsaki obeiiii naše de/.ele, biva izveu svoje dotnovne občine v drugih naše države in dež-Me. ne sanio skozi 10 let in vee prostov lj- 110 in nepretrgano. temuč celo od svo- jega rojstva dalje -Mi do 50 let starosti. Kjer biva, se je rodil, tain je pivživel že srednjo starost in pustil tam vse svo- je nilade moči, ves svoj zaslužek in ko-- neeno tudi zdravje. Konec vsega tega je, da ga mora v bclnišniei vzdržev.iti njegova domovna obeiua, ki ga uajbrž še ne pozna. Ali ni to neoprav'u:uo? Res da pri več obeinah je temu krivo starešinstvo saino. ker ne da sp.osob- netnu tajniku potreben čas in uenar na razpolago. da bi zamogel to preiskati in ugotoviti. Puša telega obe. poslo\ anja ic vcn- dar in vedno le dober obc. taji'.i.\.. Kjer ima občina dobrega in vescega obc. taj- nika, tam je lahko vesel župan, ker go- tovo mirno in brez skrbi spi m toüko več pa dotična občina, ker ima žniim zagotovliene najveeje gospodarske kn- risti. To bi niorala državna in dežchui uprava že zdavno priznati. Posed.u so to priznali s potrditvijo novih >beinskih rcdov. dežeini zbori: Bukovinski. Če- ski, Dalmatinski, Istrski in Predarel- ski. Trdno upamo, da bode leinu ';otc- \ 0 sledil tudi naš novi dezelui zbor. Odb)r. Iz Sovodenj. Ker se vsestransko poprasuie. kedaj se bodo vršile občin- ske volitve smo pooblaščeni od pristoj- ne strani izjaviti. da se novosestavlieni volilni imeniki nahajajo pri goriškem c. kr. okr. glavarstvu že od avgusta. Po- kier se volilni imeniki od strani c. kr. okr. glavarstva ne rešijo, kar se bo - upamo — v kratkem zgodilo. se le-ii ne morejo razpoložiti volilcem na vpo- gled. Upraviteljstvo občine bo kmalu potem razpisalo volitve. Toliko v po- jasnilo. da bi se ne mislilo, da se nalašč zavlačujejo nove občinske volitve. Iz Bovca. Tukajšnji vojaški novinci so priredili v nedeljo- dne 21. t. in., ve- selico za odhodnico v gostilni »Eksel«. Cisti dobiček v znesku 45 K so darovali podpisanemu društvu katerega člani so za kar se jim podpisano društvo najto- pleje zahvaljuje. Prostovoljno gasilno društvo v Bovcu. Politični pregled. Ministerski svet. Včeraj se je na Dunaju vršil mini- sterski svet, ki se je bavil s političnim položajem in s pripravami za jesensko zasedanje parlamenta. Zlasti se je raz- pravljalo 0 razmerah na Češkem in v Oaliciji ter o vojaških zahtevah. V po- litienih krogih so mnenja, da hoče vla- da zavlačevati delovanje drž. zbora, vsled Cesar so prorokovanja glede zmožnosti delovanja preeej slaba. Nove vojaške zahteve. Vojna uprava zahteva zvišanje re- krutnega kontingenta za 40.000 mož ter obsežno reorganizacijo artiljerije, zlasti l?a trdnjavske artiljerije. Vprasanje fi- nančnega kritja naj se po nazorih voja- ških krogov reši tako, da se vzameio potrebne tozadevne svote brez kredit- nih operacij iz blagajniških preostankov. - ülede vojaškega proračuna, ki bc> predložen delcgacijam, se zatrjuje, da bo obsegal za prvo polletje 1914 priiično 250 milijonov stroškov za armado, torej 25 milijonov več nego lani in 38-40 milijonov za mornarico; poleg tega pa pridejo še nove izredne zahteve za zgradbo ladij, ker je doscdanji tozadevm izredni kredit v znesku 312 milijonov v.<: izčrpan. Delegaeijam bodo predloženi mdi Hiobiiizačni račutii, ki /našajo okoli (1:0 tnilijouov krou. Kraujski dc/elni zbor. \ sredo se jc seiel v Ljubljaui krauj- ski deželni zbor. Deželni glavar dr. Iv. Šusteršič je otvoril sejo ob 11. uri pred- poludnc. \ svojem govoru se je spoiui- njal umrlega poslanca Vilfana. Stavlje- uih je biio od cue in druge strauke vec liujnih predlogü\ in interpelacij. Spo- polnjeul so bili uekateri odseki. Za de/.. odbornika iz volihie skupiue mest in trgov je bil izvljen dr. Karol Triller, nakar je bila seja zaključena in uapo- vedaua druga seja ob 4. uri pop. Ta seja pa je bila neuavadno burna. Po- slanci ene in druge stranke obsipali so se z najrazličnejšiini psovkaini ter si ocitali razue nelepe reci. Povod tern Iirizorom je dala razprava 0 predlogih, zadevajoeili dežclno garancijo za po- sojila ljudske posojilnice ter elektricne cent rale ob Završnici. Napredni poslau- ci so zahtevali revizijo vseh tell zadev. Poslauci S. L. S. pa so se temu upirali. \isek razburjenja pa je nastal, ko jc dež. odbornik dr. Lampe I:'a\slarju, od katerega je dcžela kupila voduc sue, ocilal nekako kri\o prisego ter dostavil. da je P'avslar s takini činom nipra\ ii izpit za vstop v liberahio stranko. r'i'ilioduja seja v torek. Štajerski deželni zbor. Po dolgili razgovorili in pogajanjib je kakor kaže prišlo na Štajerskem ko- nečno vsaj za kratko dobo do spcrazu- ma. Dr. Korošec je izjavil. da slovenski klub ne bo obstruiral, ako se skličc de- žclni zhor tekoiu prihodnjih tednov 11a kratko le pardnevno zasedanje. Tako bi bilo vsaj za silo rešeno vprasanje štaierskega deželnega zbora, katerega nadalina bodoenost je pa jako kočljiva. Ceško-nemška pogajanja začno zopet turn, kjer so že stokrat za- čela. iui bi bilo sedaj kaj več vspela, o tern seveda ni inogoce govoriti, kajti razmere se niso drugače spremenile prav nič, le osebe ministrov so druge. Notranji minister baron Heiuold in im- nisterski predsednik grof Stiirgkh sta sedaj oba na delu, da bi vsaj toliko ublažila uporue duhove, da se bo lahko nemoteno vršilo zborovanje državnega zbora. Ali se jima posreči, to je drugo vprasanje. Iz Galicije prihaiajo le nerazveseljivi glasovi. Ka- kor je že znano, je dežela v velikih stl- skah radi zadnjili povodenj in rabi tc- daj takoj 270 milijonov kron, da se iz- ogne polomu. Namestnik vitez Kor\ - towski je te dni na Dunaju, da se toza- devno pogaja z grofom Stiirgkhom. Oališki deželni zbor bo morda sklican tekom oktobra, a se bo posvetil le novi volilni reformi. Doba zasedanje bo prav kratka. Grof Tisza o položaju. Cirof Tisza se je pred kratkim iz- razil o politiki na Ogrskem, da bode on zasledoval vedno isti cilj, kakor si ga je zastavil. Njegov namen je, koristiü narodni stvari. Kako grof Tisza razume to politiko narodnih koristi, to je znano že celemu svetu. Kar se tiče Hrvaške, pravi Tisza, da hočejo Mažari vedno živeti v najboljšem razmerju s Hrvati. Oni so vedno zato, da se urede razmere med Hrvati in Mažari na podlagi na- godbe iz 1. 1868. itd. Toda vedeti je tre- ba, da mažarski magnatje razumejo in razlagajo člene iz omenjene nagodbe vedno le po svoje in sicer tako, da bi njim odletelo vse, Hrvatom pa nič. V besedah hoče sedaj grof Tisza nekako popraviti krivice, ki jih dela mažarska vlada Hrvatom v dejanju, a od samih besed Hrvati ne bodo debeli. Laška diplomacija in odloki tržaškega namestništva. Piplotnatični seniorski svet kou- zulte v zadevi tržaških odlokov je skli- can 10. oktobra. Dogodki na Balkanu. Srbski uradni krogi smatrajo vsled neprestanili vpadov Albancev v Srbiio položaj za jako resnega. Srbija bi bila prisiljena k ostri akciji proti Albaniji. Toda Albanija je sedaj \' rokah velesil in tainošiijim raziiierani l5 gojenk n; dunajskcin konscrvatoriju, med kateri- ini jc g.Cua Medvedova cdiiui aihstmja Goriško mesto ]e rešil tc dni nek brczinmi »učenjak«, ki jc v mali 32 str obsegajuči brošuri dokazal, da iine O<; rica ni slovcnsko, ampak laško. Kai j-j ta niož v teni dclcu na 32 straneli spra- vil skupaj, jc naravnost ncvcrictiio. Ako kdo ziuorc na tako inaicin piostoru ic- liko oslarij, ta tudi ni brcz poscbni'ga ta- k-nta. lirali snio na tcm svelu ze marsi- kaj. tudi jczikoslovnc razprave, ki niso imelc niti irohice znia. smo /c dobili v rokc, u;da vse prcscga ta vforiško-laška modiost, ki tako puiižno liodi med nami meščani in mi sc uc vemo za njeno ime. Naslov ..prisniiik" jc za tako duševno rcvščino prav ocitno sc prcdobcr. bio pa jc v tej grozoviti razpravi original- no, ta možak jc optistil stum liipotczo. da bi bila (iorica nastala iz Noricuiii. Noreia itd. Sicer se mn zdi to včasih inogoC'c, kcr tudi na Toliniiiskciii me- njajo b in v. torcj sc laliko mcn.ia tu-Ji g in n. To gre brez znanstvenih težav, a kažc sigurno, da la laški filolt.g nc pozna niti znanstvenega alfabcta in ne razdelitve konsonantov. Bržkonc sc jc pa zazdela ta trditev teiriu novcinu rc- šitelju goriškcga papirnatega italjanstva preneumna in dobil je n o v o p o t, ki pelje v laški paradiž. On inodrujc tako- le: (joriško mesto je imelo svoj čas dva kanala, kanal sc pa inicnujc laško »go- ra« torej sledi iz tega »neizpodbitnoi;n. ako hi imcli zadosti primcniili solskili stavh in sob. Kužne bolezni na Priinorskein. Kuga mi gobcu in parkljih \ Klancu. \' Podgradu. v Materiji in v I rstu. Pasia sicklina v Mošeenicali. Svinjska kuga na Crcsu. v |)injaiui. \ Kastru. \' Lov- rani in \ Trstu. Uny.n pila v Dornber^u, v Prvučini, v Runčah in v Šmarjah; ra- zun ti'ua \- večih istcrskih kraiili. Kurja kolcia \ Jclsanah in tr/.iskcm okraiu. rVeüiuinarne železniške koncesije. /elc/ii:ško ministcr^ivo jc dalo inu. '.". ;•..¦..• vju Lonrad na I »unaiu predkon- ccsiio /a tehiikiKi dcla za žcleznico Opatija - \ cprinac. rinako koncesijo sta dobila Anton K'occo in stnvbeni svetnik l;d\ard Honavia z« tehn-cna prcddela za proi^c: I. od tržiške^a pnstanišča prcko Selc. I >oberdob. Mircn do Stan- dreža: 2. Zagraj - Riasol - Romans - Medea - Borgnaiio - Kormin: 3. Biasol- \ ilesse - Ruda - Pcrtcolc - .Mortcsins in Kaxencan. Koncesijc trajajo cno leto. CENTRAL BIO nam nudi včeraj in tiaiics zaniiiiiv \spored. »Otrok umo- bolne .ŽIVECl MRTVPX". Leon Tolstoi, slavni ruski pisatclj. katerega dcla so prestavljcna v \seh civiliziranili jezi- kih, je spisal svoj zadnji roman "2ivi inrtvec« po rcsničnih doživljajili. 1 >ra- inatizacija tega romana se bo predstav- liala \ torek in naslednje dni \ »Central Bio«. Misiimo, da ni treba posebnega priporoeila. in da zadostuie, ako pove- mo, da se jc ta tragedija igrala v berlin- skih ^lediščih z naivečjimi vspehi. Mo- rala tega romana jc. da ne obstoji sre- ča življcnja \p uživaniu in tratenju časa, inarxxC v pridncm dclu. Zato je ta film pri vzkr"ii iniadiric dober pripomocek, na kar si uovolimo opozoriti slavna č.nNku vodstva. Drzni vlomi. \ Tržiču se je izvr- silo v zadnji dobi več drznih \iomo\\ nc da bi bila policiia zasačila preveja- iiL lopovc. Neke noči so neznanci vlo- mili pri .lakobu E3enesu in so odnesli 550 kron. drugie v gostilni Paloni, po- tcm pa zopet v vinarni Covacig, kier jini jc po\sod zapadlo blizu 100 kron. Radi njiju sumljivega vedenia ie po- stala policiia pozorna na 27 let starega K\gcna Stoccovaza iz I^irana in 20 let starega Julija Barta iz Tržiča ter je oba zaprla. v nadi. da je uiela prava tička. Vczni red. veljaven od 1. oktobra dobe naročniki ¦ (iorice« s prihodnjo .številko. \'ozni red, katerega izdaia znana manufakturna tvrdka Teod. Hri- bar. bo še popolnejši od zadniega. Ob- segal bo 1 tiskano polo več. Ta vozni red se je naseinu občinst\*u splošno pri- Ijubil in težko bi ga bilo pogrešati. Ne nioremo kaj, da bi ob tej priiiki ne iz- rekli svoio zahvalo imenovani' tvrdki. l:i nam redno preskrbuje ta zanimivi in ¦ jirckoristni vozni red. Tužnim sreem naznanjamo, da je naš ljubljeni sin. ozi- roma soprog in brat JOSIP PIPHN danes po dolgi bolezni večkrat previden se sv. sakramenti, v 48. letu izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo jutri v nedeljo dne 28. t m. ob 4h popo- ludne v škrbini. ^ Dragega pokojnika priporočamo v molitev. škrbina, dne 27. septembra 1913. Žalujoea rodbina. m" ' "AT ^\ TTTT \ s\ \\ 111 I TT s\ ^a b° mogoče z elegantnim aran^ 111 Ills ill I I A I ^ I žiranjem izložb vsaki čas prepričati 111 II If II* AI s Cenf odjemalce ° n*Jini niJP°pol- I1IIV II nils ne-J^ izteri sukna volne in manu- V 11 U I 1 1 UlllllU 1 — faUtuenoh _ Radi ogromne zaloge oddajava blago po IzddtnO znlžanl cenl in to še pred sezono in pred selitvijo v prejšnje prostore. Ostanke prö- •dajava pod lastno ceno. — Cene stalne ( — Priporoča se Vam tvrdka J4EDŽET & KORITNIK, začasen uhod le iz Šolske ulice št. 3 Vsem gospodinjam toplo priporocamo K02.INSKO CIKORIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. ===== v kor ist obiiiejnim slovencem. piAn tt"^ 1 T34 As ^b^ vsaki clan zmmvelezanimivi programi* ^¦B^WiLX Will vLXt JLjXkKJ m V uedeljo predpoludno od 10.-12.: Scstaurk vsoh oko- - ... —------------------------^_-^.,- lic-anov v ., H 10". --^=:==^,=r,,—: LßV TolstOieVO *'^ivi mrtvec" Pri^el se bode predstavijati v „CENTRAL BIO" v torek due 30. t. in. * Opozarja se inteligenca in učeča se mlad na. — ______ — _____ Tiskarna Druzbe sv. Mohorja v Celovcn opozarja vse gg. giwn. profe- sorje. ki /ele imeti i/vode /a svojo so!- sko uporabo, naj se takoj priglasijo za dotične zvezke. Knji^c sc bodo potcui skupiio poslale dotičnenm ra\nateljst\;:. katen» ie prosnio potrdilo. Slovensko planinsko drustvo na- znania. da ie /atvorilo do sodaj Ie sie- deee planinskc koee: Yodnikovo Kočo na Yelenipolju. Triglavski dorn na Kre- darici. (b'o/.novo kočo pod C'nio prstio. kanmisko koeo na kauinišketn sedlu ter kočo na Yeliki planini. Odprte in st vedno kot prej oskrbovane pa so Sc sledeče postojanke: Aljažev doni v \'ra- tili, Zlatia'OR ob Boliinjskem jezeru, Ka- dilnikova koča na (lolici ter Bistriska. koča. Cesar je imenoval dosedanje^a poveljnika eskadre kontreadinirala Maksiiniüjana Niegovana predsedni- kom niornarienega tebničnega komite- ia. Poveljnikntn eskadre pa je hneno- van komreadniiral Franc Löiler, povelj- nik lnornaričnega arzenala v l:iilin. Kontreadiniral Franc Löiler sln/.i v voi- tnornarici od leta 1n7 in je bil v /adnii kri/i kot povelinik eskadre tudi pri- sednik admiralskega sveta \- Skadrn. Komreadtniral Franc Löiler slnzi v voi- ni mornariei od leta !S7. se- ptembra 1913 št. 621 1.) Fouč_valo se bo dve rri na teden, zveet-r, v ŠolskeTii Dornu. Plačilo inesečno, po številu udeleženjev. Koncc let;; dobi \'sak itdelezenec potrdilo, da je obiskoval te • čaj, ki velja kot izpriče\".ik:. P T. gospice in ^ospodje nai bla^o- volijo iaviti pristop podpisancinu pis- meno ali ustno dne 21. in 29. septem- bra x Šolsk. Dornu. ¦¦/ pritlieni sobi. JOSIP MSTRAVEC, c. kr. proiesor stenografije. se tako poeetje označevalo. Ce donia pobije kmetu toča do zadnjega grižlje- ja, se inorajo poslanci pebati in letati od ministerstva do ministerstva, da se zganejo in uspeli je uazadnje ta, da se da prizadetim par kronic; stroje si morait naši kmetje seveda sami nabavljati. Črnogorski princ Mirko operni skla- datelj. Zdraviliški orkester v Monte Carlu je te dni izvajal več toek iz opere, ki jo je bil spisal ernogorski princ Mir- ko, ko je bil 17 let star. Princ se sedaj lnudi v Monte Carlu. üinogrodnihi! (.'.ast inium priporo- »üiti V a tn cppljpne trto na amorikanski podlagi, ilaljo nrceo- ljfiio amerikanske kolči in biltV iz inojih tttnih nasadov, Trte rods i_vrstn<>. so ziir;-V'\ izrt'jt>ne so po prodpisih iz lista »Stručnjukt. Obisko- val sem 4 Iota kraljevsko državno vinosradarsko in sad.jarsko solo. Bil sem 12 let v strokovni službi. /ato ravnani s trtinii tako, kakor sem se ueil in kakor mi nauki pravijo. — Xarocbe izvr- šujem hiiro. Cenike v hrvaskem joziku poŠiljam brezplačno. Za obilna naročila prosi •lanko Šiirie, izpraiani vinograilnik in sadjar in po- sestuik trtnih nasadov. K a m t- ii i c a n. 1) on. (S r i e m) Sluvonija. Dopifujem v hrvatsko-slovenskeni in v neniAkein .ifziku. >'ajfooljisi <*eski il<*l>nviii vir! ^¦^ Perjezablazine po zelo nizkih cenah. 1 kg razcepljpnega -Q p~~ • &)&&ž*r-.,- i Sivega perja 2 K; ...j^nr ^y^^T -- boljše vrslP 2 K 40 v: pnlubolo najboljše K2 80 v: čisto belo 4 K: belö. i vih 5 K 10 v: 1 k? najiinejše bi'lo razcepijfiio 6 K 40 v, « K ; 1 k« puh-perja. sivo K ü. 7; belo fmo 10 K; i ajfinejše prsno 12 K. Posiljatev 5 kg, poŠtnine prosto.* Izgotoviiena rosieljna oprava iz gostfga. rdečt^a, plaveira. belega ali rumsn- k^stfga nankiiiga: 1 pernira ( olga 180 cm. ši- roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dol -jenar. Oniki za- ston; in poštnine prosto, v S. Benisch, Ihschenita it. g()2, Ceško Kdo hoc 1 uro /astoni? Da razžirinio n a š e izvrstne **žepne ure povsod, razdelimo 5000 ur z a s t o n j. Posljite nam Vaš natančen naslov na dopisnici na tovarno jQKoD nonig, uuna] in. z Postni uradTšt. 45, predal st. 359. 1-Z mala dijahr^vrr™; stanovanje. Svitla soba, vrt, vestno nadzo- rovanje. Cena 44 K mesečno Naslov pove upravništvo „Gorice". » Zdmvnik dr. J. Bacer! ordinira j v ulici Tre Re št. 9 v GORICf._____ Dečka, starega 14 do 16 let; za po- strežbo in za spremstvo na potovanjn; sprejme nekdo. Ponudbe na upravo na-; šega lista. i Priporoča se, pod novini vodstvom, na novo urejenä hotel »Pri Zlatem Je- lemiu. Istotam se spreiemajo abonenti po dogovuru po zelo ugodnih cenah. ', Ätäerfni ctanentni J • sKrUjevecFirmU i | jeumet^kamen < i naiboljše vrsle.! FIRFIITOVE TOVARMEzadr mt WEI//ENBACH0.TRIE/TINGI ^J^ÄftÖB/TVP IN 2ALOCA:ft. CGREGORIČ GQRlCAozKAuiicA/ri ^upujle samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši in na boljši bociisi za na- vadno labo ali za dirke ^ivalni strojiOrigin rt 1 „Victoria" | so i.iiipraktičncjši za vsako hiši. \ lsti služijo za vsakuvrstno ~i\- va njc in stikanjt' i vj^zenjel.S':Oj I ti'Ci- brc/.äiiiniio in je jako trpe- \ züii. PuSkc. s.'iiiiORrv'sc, sl.inii- rcxiiice in vsc v to s uko spa- I dajoče prc'tntU- >u dobi po to- \ varniški ci'iii pri i•• i ; ure od 9.—12. in 3.-5. ptp. Vložna obrestna meFa 4°|o »Splošna lmiiillnitt."- v TRSTU je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravicen sprejemati vloge, za katire se zahteva /mpilnrnn varnost! Central» Ljubliang- }Mm<-o : Celje, r- ^: Sarajevo. So'it. : n LL¦» 'SS^K^SSST'^ ~~~ vloge na knjižico po 434ll(1. v lekomn ranmu po dogovora. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseb vrsl. deviz-valut. i =--= Hskor.t menic Sprcjemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. i -Stavbeni Krediti. - ^les. Promese za vsa žrebanja. Predujmi na vrednostne papirje. Nakaz.ia v inozemstvo. _________________________— - - ---.-----:«- —>-¦-.. II Srečke na obroke. ij Kuditna pisma. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. llSKa »^ai"«»« —------—^—n------------------------------