Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina .... Lir 3.000
Letna naročnina...................»	6.000
Letna inozemstvo	....	»	8.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	Wl
Leto XXVII. - Štev. 25 (1357)
Gorica - četrtek, 19. junija 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Sime SO MtMtill volivci Močan premik na levo
V	zadnji številki smo opozorili na Sirene in njih vabljivo petje. Rekli smo med drugim: »Marksistične Sirene niso zaman pele, posebno na uho mladih kristjanov. Koliko jih bo v nedeljo glasovalo za PCI in PSI ?«
Nedeljske volitve so dale odgovor: Pretežna večina mladih volivcev, med njimi tudi kristjanov, je prisluhnila petju marksističnih Siren in glasovala za PCI in PSI.
Nedeljske volitve pomenijo zato občuten premik na levo, kot ugotavlja slovenski tržaški dnevnik. Temu ni kaj oporekati, ker številke govorijo dovolj glasno in jasno. Kot demokrati moramo sprejeti voljo ljudstva, ki se je opredelilo, kakor se je opredelilo. Kajti volitve so bile svobodne, to moramo priznati. Sedanja vlada ima lahko še toliko napak, eno ji pa moramo priznati: Poskrbela je, da so bile nedeljske volitve res svobodne in demokratične. Tudi razne temne sile na desni in levi niso pokvarile volivnega vzdušja s kakšnimi nepremišljenimi atentati, kot se je bilo bati. Volitve so povsod potekle mirno in svobodno.
Volivci so se zavedali važnosti volitev in je bila zato skoro povsod volivna udeležba izredno visoka. Povprečno je volilo v državi skoro 92% volivcev. Ponekod so dosegli celo 96 °/o. Za volitve v zapadnih demokracijah je takšna udeležba na volitvah res izredna.
POLITIČNI POLOŽAJ SE JE ŠE BOLJ ZAPLETEL
Med volivno propagando so vse stranke brez izjeme vodile koncentrični napad na Krščansko demokracijo. Tako z desne (liberalci in misovci) kot z leve (od republikancev mimo socialnih demokratov, socialistov, komunistov do maoistov) so brez prizanašanja osredotočili ogenj svoje propagande na KD. Na vsak način so hoteli zrušiti njeno trdnjavo.
Namen je pa le deloma uspel. Krščanska demokracija je sicer izgubila tako v odstotkih kot na številu volivcev, vendar je izšla iz volivnega boja s častnim porazom. Ni kapitulirala, kot so upali njeni nasprotniki. Kljub temu bodo številna mesta v severni Italiji imela levičarske občinske in deželne odbore, ker so marsikje komunisti izšli iz nedeljskih volitev kot najmočnejša stranka.
Zaradi izida nedeljskih volitev se v državi obeta še težji politični položaj. Igra med strankami za sestavo deželnih, pokrajinskih in občinskih odborov bo še bolj zamotana. S tem bo prizadeto tudi delovanje vlade v Rimu. Verjetno bo kaj kmalu prišlo do nove vlade in morda tudi do Predčasnih državnih volitev.
Vse bo zaviselo od komunistične partije In njene taktike. Ce bo partija menila, da so zanjo časi zreli, bo izzvala padec vlade in nove državne volitve; če bo menila, da časi niso še zreli, bo počakala na bolj ngoden trenutek. Vsekakor se bo po uspehu na nedeljskih volitvah italijanska komunistična partija resno prizadevala, da Pride na oblast v Italiji z demokratični-•ni volitvami.
Zato bo sleherna državna politika moč-n° pogojena od volje komunistov, pa naj Sre za notranjo kot za zunanjo politiko. Tako vsaj menijo številni opazovalci italijanske politike.
PO NEDELJSKIH VOLITVAH PRI NAS
Zapisali smo, da bodo nedeljske volitve ^•"a resnice tudi za našo narodno manjši-'l0- In res so bile. Izpričale so, da je “vdor komunističnih Siren med našo slo-Vensko manjšino nezadržen že vsa povoj-11 il leta«. Zaradi tega je porast glasov, od-dftnlh PCI po vseh slovenskih vaseh In testnih okrajih, zelo občuten. Demokratični Slovenci smo izgubili občino Repen-‘abor hi ohranili samo še števerjan, kjer Se Je pa tudi zmanjšala razlika med Slo-Vensko skupnostjo in Občinsko enotnostjo.
l*oleg tega smo izgubili tudi mesto pokrajinskega svetovalca v Gorici. To je za
Nedeljske deželne, pokrajinske in občinske volitve so pokazale, da si italijanski volivec želi sprememb, da se ne boji več komunistične partije in da je Krščanska demokracija po tridesetletnem vladanju utrujena stranka. Kam bo ta premik na levo pripeljal, je težko reči, a verjetnost za »zgodovinski sporazum« med KD in komunistično partijo, za katerega se njen glavni tajnik Ber-linguer tako silno prizadeva, postaja vedno večja.
Če prebivalstvo v svobodnih volitvah daje vedno bolj prav komunistični partiji, kaj je moč storiti zoper tako razpoloženje? »Volenti non fit injuria«, pravi latinski pregovor. Kdor nekaj hoče, se mu ne dela krivica, če to dobi. Tako gre Italija z velikimi koraki nasproti časom, ko bo komunistična partija najprej sodelovala na vodstvu države, kasneje pa ga, na tak ali drugi način, prevzela.
Govorica volivnih izidov je jasna: od zadnjih deželnih volitev leta 1970 je KPI napredovala za 5,5 %, nasprotno pa je KD izgubila 2,5 % glasov. Tudi druga levičarska stranka, tj. socialisti, so napredovali, a ne toliko, kolikor so pričakovali. Narasli so za 1,6 odstotka.
Najhujše izgube so utrpeli liberalci: od 4,8 % so padli na 2,5 odstotka. Tudi socialdemokrati ne morejo biti veseli: od 7 % so se spustili na 5,6 %. Edini republikanci so od manjših strank lahko zadovoljni. Od 2,9 % so porasli na 3,2 %.
Prvič se je tudi zgodilo, da je v nekaterih deželah KPI postala najmočnejša stranka in je presegla KD. Tako ima sedaj v Piemontu KPI 33,9 %, KD pa 32,1 odstotka, medtem ko je bila prej 25,9 oz. 36,7%; v Liguriji ima
iiiiiiNiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiHMiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiii
Kaj pomeni KGB?
nas najhujša izguba. To velja ne samo za Slovensko skupnost kot politično formacijo, temveč tudi za slovensko narodno skupnost kot tako. Saj se na tem političnem forumu ne bo več slišal glas neodvisnega Slovenca.
Levičarji sicer pišejo, da bosta v pokrajinskem svetu dva slovenska svetovalca, vendar vsi vemo, da slovenski svetovalci na socialistični in zlasti na komunistični listi ne zastopajo interesov slovenske skupnosti kot take, temveč le interese partije. Izkušnja pa uči, da so za slovenske komuniste interesi partije nad interesi narodne skupnosti. Zato nimamo kot Slovenci od takih zastopnikov kaj veliko pričakovati.
Ura resnice je bila za Slovensko skupnost na Goriškem in Tržaškem ura bridkosti. Vzrokov za to je bilo gotovo več. Mimo enega pa ne moremo in to so bele glasovnice za pokrajinske volitve, ki so bile izredno številne med slovenskimi volivci na Goriškem. Cemu? Iz osebne užaljenosti?
Ce je to res, potem gre za zelo majhne duše. Prav tako niso bili potrebni glasovi KD po slovenskih vaseh. Z njimi si ta stranka ni prav nič opomogla. Pač pa je Slovenska skupnost zaradi belih glasovnic in zaradi slovenskih glasov oddanih za KD izgubila svojega zastopnika v pokrajinskem svetu. To pa ni v korist prav nikomur, ne KD ne slovenskim levičarjem in seveda najmanj Slovenski skupnosti kot politični formaciji. Slovenski volivci, ki so oddali bele glasovnice ali so volili KD, tudi sebi niso koristili. Šlo je le za nesmiseln protest škodoželjnih ljudi.
Kljub neugodnim izidom nedeljskih volitev nam demokratičnim Slovencem ne sme upasti pogum. Uspehi v nekaterih občinah (Krmin, Sovodnje) pričajo, da se s primerno propagando in taktiko le dajo izboljšati tudi volivni rezultati. Na pomlajeni in prenovljeni Slovenski skupnosti je zato, da nadaljuje svoja prizadevanja za demokratično in narodno osveščenost slovenskih volivcev.
K. H.
To je kratica za »Komitet gosudarstve-noj besopasnosti« torej Komite za državno varnost. Vsakdo v Moskvi pozna glavni stan te organizacije (sovjetske tajne policije) Lubjanko. V 55 letih svojega obstoja je ta organizacija zaradi svoje brutalne in zločinske dejavnosti postala tako zloglasna, da je nič manj kot sedemkrat zamenjala svoje ime: pod Leninom je bila sprva Ceka, nato GPU, NKVD, NKGB, MVB in KGB. Od maja 1968 jo vodi Jurij Vladimirovič Andrapov. Od njegovih predhodnikov je eden umrl naravne smrti, eden je bil zastrupljen, pet jih je bilo usmrčenih, dva kar enostavno pogrešana, dva pa še živita.
Pred kratkim je izšla v Londonu knjiga z naslovom »KGB - tajno delo sovjetskih agentov«. Pisec John Barron, ki je bil sam dolga leta častnik tajne službe, v knjigi oriše podrobno sliko sovjetskega vohunskega sistema na celem svetu. Opisuje delo lisočev teh agentov, ki se skrivajo pod krinko ' osebja sovjetskih veleposlaništev in dvigajo njega število izredno visoko. Barron opiše tudi naivnost zahodnih vlad v tej zvezi, tako da se mora bralec naravnost prijemati za glavo, da je kaj takega mogoče.
ni so Rusiji za Aljasko plačali 7.200.000 dolarjev.
Na Aljaski je bilo tedaj edino naselje Sitka, kjer je imelo sedež rusiko-ameriško krzneno podjetje. Večino v tem podjetju so tvorili Rusi, ki so se potem na tem področju za stalno naselili.
INTERNACIONALA NAMESTO SLOVENSKE HIMNE
Ko so 10. maja v Ljubljani na bivšem Kongresnem trgu, sedanjem Trgu republike imeli osrednjo slovensko proslavo ob 30-letnici osvoboditve, so združenj zbori in »stotisočglava množica« zapeli ne kako slovensko himno, ampak internacionalo. Da bi peli bolj ubrano, piše ljubljansko »Delo«, sta pesem »dirigirala pevovodja Pavle Brzulja in Franc Hriberšek, ki sta vihtela taktirki, obrnjena proti množici.« Za vsak primer, da kdo le ne bi znal internacionale, jo je isto »Delo« objavilo en dan prej v svoji številki 9. maja letos.
SOLŽENICIN NA ALJASKI
Potem ko se je pisatelj Solženicin mudil en mesec v Kanadi, je odšel na Aljasko, da bi tam preučil ostanke ruske kulture. Kot znano, je bila Aljaska do leta 1867 del carske Rusije. 18. oktobra omenjenega leta pa jo je car prodal Severni Ameriki. Nakup je tedaj v ZDA vzbudil več godrnjanja kot odobravanja. Američa-
Italijanski škofje so zborovali
V začetku junija so v Rimu zborovali italijanski škofje in se dotaknili mnogih perečih vprašanj. Veliko so govorili o stanju italijanske družine. Zelo so poudarjali potrebo po dobri pripravi na zakon. Poverjena komisija je pripravila drugi del katekizma za otroke in knjigo predstavila zbranim škofom. Katekizem je namenjen za versko vzgojo otrok od 8. do 10. leta.
Sv. oče je potrdil za nadaljnja tri leta za predsednika italijanske škofovske konference kardinala Poma, ki je nadškof v Bologni.
KPI kar 38,4 %, KD pa komaj 30,4 % (leta 1970 so komunisti prejeli 31,3 %, demokristjani pa 32,1 %). Tudi v deželi Marche so komunisti za 0,4 % presegli KD.
V koliko so na ta premik na levo vplivali mladi volivci od 18. do 21. leta, ki so pred kratkim dobili volivno pravico, je težko reči. Bilo jih je 2.300.000. Da so dali največ glasov prav komunistični partiji, je pa zelo verjetno.
Dokončni rezutati deželnih volitev kažejo naslednje: KD 35,3 % (leta 1972 37 %), 10.707.682 glasov; KPI 33,4 % (27,9 °/o), 10.149.135; socialisti (PSI) 12,% (10,4%), 3.633.670 glasov; socialdemokrati (PSDI) 5,6 % (7 %), 1.700.983; republikanci 3,2 % (2,9 %), 961.016; liberalci 2,5 % (4,8 %), 790.749 in MSI 6,4% (7,2%), 1.951.011 glasov.
POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE
V naši deželi to pot ni bilo deželnih volitev, pač pa pokrajinske in občinske. Pri tem smo bili v igri tudi mi Slovenci. Žal nam te volitve niso dale mnogo zadoščenja. Tako je Slovenska skupnost za las izgubila edinega predstavnika v goriškem pokrajinskem svetu; na Tržaškem je občina Repenta-bor, ki jo je do sedaj upravljala Slovenska skupnost, prešla v roke komunistično-socialistične koalicije, ki si je dala blesteč naslov »napredna lista«. V devinsko na-brežinski občini je Slovenska skupnost izgubila enega svetovalca (od 3 na 2), prav tako v Dolini (od 4 na 3). Boleče je ugotoviti, da je Slovenska skupnost na Tržaškem padla od 6.994 (3,3 %) na 6.300 (2,9 %). S tem si je sicer zagotovila svojega predstavnika v tržaškem pokrajinskem svetu, ki bo Bojan Brezigar, a osip je le znaten in da misliti.
Na Goriškem kot rečeno Slovenska skupnost ni uspela pri volitvah v pokrajinski svet. Ohranila pa je dva svetovalca v goriškem občinskem svetu. Vendar je z ozirom na občinske volitve leta 1970 nazadovala. Tedaj je prejela 1.765 glasov (6,1 %), sedaj pa 1.623 glasov (5,2 %).
V treh slovenskih občinah na Goriškem ni prišlo v vodstvu do sprememb. V Števerjanu je ponovno zmagala Slovenska skupnost 263 (leta 1970 278 glasov), v Sovodnjah in Doberdobu pa listi Občinske enotnosti. V Sovodnjah je prejela zmagovita lista 552 (prej 587), lista Slovenske skupnosti 336 (prej 306) glasov, v Doberdobu pa prva lista 435 (435), lista Slovenske skupnosti pa 232 (309).
Lep uspeh je zabeležila lista Slovenske skupnosti na občinskih volitvah v Krminu, ki se je tam prvič predstavila. Prejela je 141 glasov (2,5 %), kar pa je bilo za polovico premalo, da bi si osvojila lasten sedež.
V Gorici si je na občinskih volitvah največ glasov pridobila KD 12.875 (41,5 %). Zagotovila si je 18 sedežev; z ozirom na leto 1970 je izgubila enega. Druga po moči je komunistična stranka. Od treh sedežev je prešla na šest (leta 1970 2.598 glasov ali 8,9 %, sedaj 4.863 glasov ali 15,7 %). Tudi socialisti so porasli od 2.508 (8,6 odstotka) na 3.109 glasov (10 odstotkov). Zato bodo imeli 4 sedeže (+1). Misovci so ohranili tri mesta kot so jih imeli, republikanci so pridobili enega (imajo se-
daj 2), socialdemokrati so nazadovali od 5 na 4, liberalci pa od tri na enega.
Na pokrajinskih volitvah v Gorici je dosegla KD 9 sedežev (do sedaj 10) in 36.821 glasov (35,8 odstotka, leta 1970 37.387 glasov in 39,4 %; PCI 8 sedežev (+ 2), 32.556 glasov (31,7 %), leta 1970 22.203 (24,5 %), to je porast 7,2 odstotka; socialisti so porasli od
2 na 3 predstavnike: 11.307 (11 odstotkov), leta 1970 8.582, tj. 9 odstotkov. Republikanci so si prvič osvojili svoj sedež, social demokrati ostanejo pri dveh, MSI pri enem, liberalci pa so izgubili edinega predstavnika, kakor tudi žal Slovenska skupnost.
Ta je leta 1970 prejela 2.937 glasov (3,1 %), letos pa 2.970 (2,9 odstotka). Kot je razvidno, je celo pridobila na glasovih, a odločilen je bil volivni koeficient. Na socialistični listi je bil izvoljen v goriški pokrajinski svet tudi Slovenec dr. Štefan Bukovec, na komunistični pa prof. Ivan Bratina.
V	tržaškem pokrajinskem svetu so sedeži takole razdeljeni: KD 10 (8); PCI 9 (6), PSI 3 (1), MSI
3 (3), PSDI 1 (2), PRI 1 (1), Slovenska skupnost 1 (1), PLI 1 (2), MIT 1 (0), skupaj 30 (24). V novem svetu bodo 4 slovenski svetovalci: Bojan Brezigar z liste Slovenske skupnosti, Boris Iskra in Alojz Markovič (PCI) ter Lucijan Volk (PSI).
Krščanska demokracija se je pri teh volitvah na Tržaškem za razliko od drugih pokrajin in dežel kar dobro držala. Prejela je 69.244 (31,7% glasov), leta 1970 69.943 glasov (33,1 %). Komunisti so od leta 1970 porasli od 47.436 (22,5 odstotka) na 62.282 glasov (28,5 odstotka), socialisti pa od 11.976 (5,7 %) na 18.803 glasov (8,6 %). Slovenska skupnost je prejela leta 1970 6.994 (3,3 %) glasov, letos pa 6.300 (2,9 %).
Ozrimo se še na videmsko pokrajino! Tam je razdelitev sedežev v novem pokrajinskem svetu sledeča: KD 13, KPI 6, PSI 5, PSDI 5, MSI 2, Furlansko gibanje 1.
Krščanska demokracija je prejela 146.691 glasov, tj. 41,2 % (3,6 % manj kot leta 1970), komunisti 74.300 glasov, tj. 20,8 % ( + 1,8), socialisti 54.844, 15,4 % ( + 2,3), PSDI 31.119 glasov, tj. 8,7 odstotka (— 3,5 %).
POLITIČNO NASILJE
V	ARGENTINI
Od 1. julija 1974 do konca letošnjega maja je po statistiki, ki jo je objavil angleški dnevnik »Buenos Aires Herald«, kateri izhaja v argentinski prestolnici, postalo žrtev političnega nasilja 503 oseb, od teh samo letos 277. Sedemdeset jih niso mogli niti razpoznati, kdo so bile.
Od 433 identificiranih žrtev je bilo 190 levičarjev in 38 desničarjev; policija je izgubila 54 mož, vojska pa 22. V oboroženih spopadih je bilo ubitih 91 ljudi, večinoma levičarskih teroristov; pri tem so prišli ob življenje tudi en diplomat, štirje otrooi in 13 trgovcev.
STISKA VZHODNIH CERKVA
Kongregacija za vzhodne Cerkve je v zadnjem letnem poročilu objavila, da ni v Albaniji, Romuniji ter v sovjetskih republikah Belorusija, Ukrajina in Georgija niti enega rezidencialnega škofa. Po vsem svetu je trenutno 12.322.753 katoličanov vzhodnega obreda. Od njih jih 5.651.879 živi v omenjenih deželah, kjer so izpostavljeni neprestanemu pritisku s strani komunističnih režimov.
Akademija gimnazije v Celovca
Zapisani molku in pozabi
lllliili imStm kmetomle
IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI V GORICI
Slovenska skupnost se toplo zahvaljuje vsem, ki so jo v tem nelahkem političnem boju podprli in zanjo oddali svoj glas.
Pri tem še posebej ugotavlja, da je velik del slovenskih volivcev razumel in podprl veljavnost samostojnega političnega nastopa, ki je edina prava politična usmeritev za ohranitev popolne slovenske samobitnosti.
Slovenska skupnost je ohranila svoje položaje v vseh občinah, je pa kljub večjemu številu glasov izgubila mesto v pokrajinskem svetu, kar pa ne zmanjšuje afirmacije naše stranke na teh volitvah.
Slovenska skupnost je morala kljubovati napadom ne samo od strani vsedržavnih strank in zlasti še nekaterih slovenskih predstavnikov istih, ampak tudi od strani določenih oseb, ki so s svojim neodgovornim zadržanjem škodili našemu skupnemu nastopu.
Slovenska skupnost bo po tej prvi preizkušnji še okrepila svoje vrste in vabi vse goriške Slovence, da se še bolj strnejo okrog nje. To je gotovo jamstvo za naš nadaljnji razvoj.
SLOVENSKA SKUPNOST - GORICA
Nekdo je rekel: Diktatorji imajo v vsem prav, njihove žrtve so v vsem krive. Resničnost teh besed moremo ugotoviti tudi danes ob 30-letnici po končani drugi svetovni vojni in ob proslavah zmagovitega osvobodilnega boja in revolucije. Zmagovalci so sami heroji in njim se poje samo Hozana, premaganci so vsi izdajalci in zanje je samo Smrt!
Toda ali je takšno gledanje upravičeno pred zgodovino in krščansko vestjo?
PRICEVALEC ZA RESNICO
Vemo, da je že vsak dvom v takšno upravičenost zločin in izdajstvo. Kljub temu so se že našli nekateri, ki jim vest in ljubezen do resnice nista pustili, da bi potrdili takšno enobarvno gledanje na dogodke iz polpreteklega časa. Odgrnili so kulise zgodovine in pokazali na preteklost takšno, kakršna je bila v luči dokumentov in dejstev. Zaradi tega so jih proglasili za izdajalce in reakcijo; toda ti so opravičili svojo vest in rešili zgodovinsko resnico.
Med temi pričevalci gre prvo mesto Aleksandru Solženicinu. V svoji knjigi Otočje Gulag je brez kompromisov in brez mehkih rokavic pokazal tudi na tisto podobo sovjetske revolucije, ki je do sedaj ostala pokrita z molkom in cenzuro. V svoji knjigi je Solženicin tudi odstranil molk nad usodo sovjetskih vojnih ujetnikov po zadnji vojni in neštevilnih množic bivših vojakov in civilistov, ki so bili vrnjeni v Sovjetsko zvezo v juniju 1945.
O	ujetnikih pravi: ZSSR ne priznava haaške mednarodne konvencije o vojnih ujetnikih. Zaradi tega ne sprejme nobene obveznosti za ravnanje z ujetniki v njeni oblasti, pa tudi ne pričakuje, da bo kdo skrbel za ruske vojake, ki bi prišli v ujetništvo. Sovjetska zveza ne priznava mednarodnega Rdečega križa. Sovjetska zveza ne priznava svojih včerajšnjih vojakov; ne splača se ji, da bi zanje skrbela v ujetništvu.
USODA SOVJETSKIH VOJNIH UJETNIKOV
Odtod tragična usoda sovjetskih vojnih ujetnikov v nemških taboriščih in usoda tujih vojakov v ruskih rokah. Brez sleherne zaščite so bili eni in drugi izročeni samovolji sovražnikov.
Višek krutosti so sovjetski ujetniki doživeli ob povratku domov poleti 1945. Vsi so končali v številnih taboriščih. Razlog: predali so se sovražniku in se okužili s tujo ideologijo. V taboriščih so končali tudi težki vojni invalidi. Ker so ostali živi v nemških lagerjih, so postali narodni izdajalci.
Kaj pa »vlasovci« in drugi kolaboracionisti? Tudi teh se Solženicin spominja. Z njimi se je seznanil v celicah Lubjanke. Skuša jih razumeti, zakaj so stopili na pot sodelovanja s sovražnikom. Največkrat je šlo za to, da se rešijo iz nemških uničevalnih taborišč. Premagala jih je najbolj človeška slabost, lačen priti do kruha, nečlovek postati znova človek. Pa so se priglasili v pomožne nemške čete.
Ali so bili Izdajalci? Saj se niso prodali za denar ali čast, temveč da si rešijo življenje, potem ko jih je izdala domovina, ki se zanje kot ujetnike ni nič brigala.
O	teh pravi Solženicin, da so vedeli, kaj jih čaka. Ali vendar po njegovem pričevanju niso vseh postrelili ali pobesili, temveč so jih veliko poslali v razna taborišča širom Sibirije.
Na Jalti je bila zapečatena usoda sovjetskih in vseh drugih oboroženih vojaških sil, ki so iz enega ali drugega razloga, v eni ali drugi obliki sodelovale z Nemci. Tam je Stalin dosegel, da je potem dejansko postal največji krvnik v zgodovini, Roosevelt in Churchill pa sta mu pri tem pomagala. Že prihaja namreč na dan, da je največ ljudi v zgodovini bilo pobitih brez vsakega procesa prav po drugi svetovni vojni, ko ni šlo več ne za zmago na frontah ne v revoluciji, temveč samo za maščevanje, za rodomor ideoloških nasprotnikov.
POKOL DOMOBRANCEV
Če gledamo na tiste mesece 1945 v luči Solženicinovih pričevanj, se ne bomo čudili, da je bilo tudi v Jugoslaviji podobno. Saj pravi Kocbek, da »so zadnji dve leti vojne in prva leta po vojni slovenski komunisti zvesto posnemali sovjetske metode in stalinislično prakso. Po vojni je bila Jugoslavija izven ZSSR najbolj stalinistična država«.
V	našem slovenskem zamejstvu Je pred dobrim mesecem završalo kot že dolgo ne. Vzrok temu nemiru je bila knjiga »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«, ki sta Jo
v Trstu izdala pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. Vzrok za ta nemir tostran in onstran državne meje je bilo predvsem poglavje »Odgovori«. Kocbek se v njih dotika nekaj spornih točk iz časa druge svetovne vojne in komunistične revolucije pri nas.
Partijce je posebno prizadelo Kocbekovo pričevanje o pokolu domobrancev. O tem pokolu so bila v Ameriki napisana že številna pričevanja, vendar se v Sloveniji o tem ni še nič pisalo, čuvali so ta pokol kot državno tajnost. To pot pa je prišlo pričevanje iz ust nekdanjega člana Izvršnega odbora OF v sami Sloveniji.
»Kdaj si zvedel za pokol domobrancev,« se glasi vprašanje Kocbeku.
»Razmeroma pozno, poleti 1946, ko sem se z družino vrnil iz Beograda. Novici nisem mogel verjeti. Začel sem preverjati njene prvine, toda vsa pota do resnice so bila hermetično zaprta, niti velika večina komunistov ni vedela zanjo, kaj šele ostali državljani...«
Prav zaradi Kocbekovega pričevanja danes po 30 letih dejstvo o pokolu 10.000 domobrancev v juniju 1945 ni več državna tajnost. O njej smo lahko brali tudi v »Naših razgledih«.
MOLK SRAMOTE
Aleksander Solženicin se v svoji knjigi sprašuje, kako je mogoče, da je bilo v zapadnih demokracijah med zadnjo vojno ie nekaj desetin resničnih izdajalcev ali še manj, v socialističnih državah pa jih je bilo na milijone, med njimi tudi otroci, matere, mladi fantje. Kajti vsi ti so končali kot izdajalci. Tudi med slovenskimi domobranci je bilo veliko mladih fantov izpod 18 let, ki so bili ustreljeni, drugi so bili prisilno mobilizirani v zadnjih tednih vojne. In vendar za vse enaka sodba: Smrt brez preiskave.
V	Numbergu so po vojni sodili skupini vodilnih nacistov. Nekatere so obsodili na smrt, druge na zaporne kazni, nekatere celo izpustili. Ljudska sodišča v ljudskih demokracijah so pa tisoče in tisoče svojih lastnih ljudi obsodila na smrt, češ da so bili zločinci. O procesu v Numbergu in drugih sličnih procesih se govori in piše,
o	»ljudskih procesih« in njih žrtvah se ne govori in se ne piše. Nad njimi naj vlada sramoten molk in večna pozaba.
Kot ljudje in kristjani pa čutimo, da to ni prav. Ohraniti je treba časten spomin tudi na tiste, ki so jih v revoluciji zapisali molku in pozabi, potem ko so jih brezčastno ugonobili.
(r+r)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Visoko odlikovanje primorske rojakinje v Sev. Ameriki
Predsednik italijanske republike Leone je na predlog parlamenta podelil posebno odlikovanje zvezdo solidarnosti italijanske republike (Stella della solidarieta della Repubblica Itaiiana) naši rojakinji Viktoriji Komjanc-Vogričevi za posebne zasluge za poučevanje italijanskega jezika in utrjevanja italijanske kulture v Ameriki.
Gospa Vogričeva že 25 let poučuje na college v San Frančišku, kamor se je izselila iz Gorice kmalu po vojni. Goričani jo poznajo kot profesorico na učiteljišču in na liceju v Gorioi. Advokat dr. Lojze Vogrič in gospa Viktorija živita v Oaklandu blizu San Francisca, kjer je njihova hiša redno zbirališče slovenskih rojakov in bližnjih iin daljnih znancev.
Redko čast je dosegla rojakinja posebno v tem, da so navadno odlikovani le odličniki italijanskega rodu ali pa tujci, ki imajo politične zasluge za Italijo. Ga. Vogričeva je dosegla odlikovanje z resnim in vztrajnim poučevanjem ameriške mladine. Vsi, bodisi da jo poznamo ali ne, ji iz srca čestitamo za visoko odlikovanje.
Spet uvedena svoboda vere
Nova vojaška vlada v srednjeafriški državi Cad, ki je nedavno strmoglavila in ubila dolgoletnega diktatorja Tombalbaya, je izdala odlok, da se morajo nemudoma odpreti vse cerkve in svetišča, ki jih je dal prejšnji režim zapreti. Odslej sme vsak državljan Čada, pravi sporočilo, brez ovire svobodno izpovedovati svoje versko prepričanje in se udeleževati verskih obredov in shodov. Zaradi vere v bodoče v državi ne sme biti nikakšnega razlikovanja.
Is dosti let se veliko govori o zapuščanju kmečkega poklica. Včasih nam strokovnjaki prikažejo pojav kot dobrodošel, češ da se bo zaradi manjšega števila kmetovalcev povečal dobiček tistih, ki bodo ostali. Drugič nam prikažejo pojav kot nevaren za vse gospodarsko ravnotežje.
Dejansko je ta težnja koristna do določene mere, če pa nastane množična in se je ne da več zajeziti, potem upravičeno povzroča skrbi. V Evropski gospodarski skupnosti (EGS) smo to mero že dosegli ali smo ji prav blizu. Prenasičenost z delovno silo v industriji in odpuščanje delavcev iz mnogih tvrdk velja za prvi opomin.
Pri zapuščanju zemlje je bilo že od prvih časov negativno to, da so odhajali mladi, starejši pa so ostali. Pozitivno bi bilo prav nasprotno. Vzroki, da se mladina še danes izmika kmetovanju, so številni in so gospodarskega ter socialnega značaja. Gospodarsko gledano odšteje kmetijstvo premalo dohodka, če upoštevamo delo in skrb, ki sta pri tej dejavnosti potrebni. Poleg tega vodijo veliko kmetij starejši po zastarelih načinih in se skušajo pri tem za vsako ceno obdržati, zato mladi na njih ne morejo dati dovolj duška svoji živahni gospodarski podjetnosti.
V socialnem pogledu je mladina na kmetih razočarana, ker moderna družba ne prizna kmetijstvu važnosti, ki jo v resnici ima. Posebno v velikih mestih ljudje niti več ne pomislijo, kako pride do tistih pridelkov in jestvin, ki jih vsak dan kupujejo na trgu: to pač mora tako biti. Posebno šola bi morala skrbeti, da vcepi otrokom neko kmetijsko zavest in spoštovanje. Pomanjkanje tega osnovnega razumevanja pomeni za kmeta poniževanje in občutijo ga predvsem mladi; zato jih tudi starejši ne preveč prepričujejo, naj bi ostali.
Ponekod na kmetih so tudi družinski pogoji še taki, da jih mladina ne sprejema. Večkrat živi v isti hiši več generacij in več družin, stari gospodar in njegova žena pa imata nad vsemi oblast. Njihove posebne navade, včasih tudi prave vraže, so vsiljene vsej hjši. Sin, tudi če dozorel mož, mora biti podvržen očetu in nevesta tašči. Prostega časa je malo in počitnic nič, delovni urnik gre od zore do mraka. Navadno so mladi tudi brez denarja, razen če ni stari oče radodaren: v tem primeru pa ga navadno nima. Marsikje na kmetih, tudi pri nas, je še danes tako.
Ni čuda, da mladina zapušča kmetije in gre rada v mesta, predvsem v šole. Kdor se odloči za kmetovanje, navadno ni zlepa deležen izobrazbe in mora kar brez šol ostati doma. Tisti, ki gredo po svoji želji študirat, pa se le redko odločijo za kmetijsko šolo, samo da bi se ne nikoli — niti kot tehniki — vrnili na kmete.
Velik problem v kmetijstvu je tudi razdelitev med dediče ponavadi že majhnih posestev. Na takih posestvih je moderno kmetijstvo ovirano predvsem z vidika mehanizacije in gospodarske veljavnosti. Zato bi bilo nujno dedno in družinsko pravo prilagoditi novim potrebam.
V nekaterih državah so ta problem delno rešili. V Franciji dobi posestvo en sam dedič: tisti, ki ima namen kmetovati in je do tedaj največ pomagal. Ta mora drugim njihov del dediščine odplačati v petih letih. V Luxemburgu je podobno, le da ima za to odplačilo deset let časa. V Nemčiji se lahko zemljo deli in prekupčuje samo če je to v skladu z uradnimi smernicami. Kmetijo dobi nasplošno samo eden in ta mora pomagati ostalim dedičem, da najdejo druga delovna mesta. Starejši dobivajo pokojnino samo pod pogojem, da kmetijo dejansko prepuste mlajšemu gospodarju. V Belgiji državn£> družba kupuje vsa zemljišča, Ki so na voljo, jih združuje v večja posestva in jih z ugodnimi pogoji prepušča mladim kmetovalcem.
Strokovnjaki EGS že več let študirajo kmetijske smernice za vso Evropo. Med temi je tudi pobuda, da bi ostalo posestvo samo enemu dediču in bi se drugim odplačalo. Mladi gospodar bi moral dobiti več kapitala tudi zato, ker je na kmetiji vedno pomagal, ne da bi bil za to plačan.
če se bodo članice EGS pogodile na tej točki, kar pa je težko, ker so potrebe ze-
lo	različne, potem bi tak mlad gospodar dobil še posebno pomoč iz sklada EGS. Moral bi biti star manj kot štirideset let, voditi kmetijo manj kot pet let in predložiti bi moral plan za razvoj svojega po-sestva. Taka pomoč bi mu prišla zelo prav, ker se mladi kmetovalci v začetku zaradi številnih stroškov in novih investicij ma j dejo navadno v škripcih.
Ni dvoma, da bo kmetijstvo dobilo nove življenjske sile in zagona, ko bodo gospodarski in socialni pogoji, ki ga zavirajo, vsaj deloma rešeni. Taka sprememba bi gotovo oživljajoče vplivala tudi na vsa druga področja. Vedno namreč z gotovostjo velja pravilo, da je kmetijstvo vsemu osnova in brez njega vsaka druga dejavnost zamre.
D. čotar
V	nedeljo 8. junija je bila v Celovcu na Koroškem zaključna prireditev slovenske gimnazije. Gimnazija je bila ustanovljena leta 1957 in prireditev je pokazala njeno vitalnost. V osemnajstih letih obstoja je dala preko 400 maturantov; letos jih je 36.
Prireditev je potekala pod geslom »Osvoboditev 1945 - državna pogodba 1955 - dva temelja naše šole«. Nastopali so predvsem razni gimnazijski pevski zbori, ki jih vodi prof. Jožko Kovačič (dekliški zbor, fantovski zbor, otroški zbor, izbrani zbor in inštrumentalna skupina); dalje igralska skupina s kratkim prizorom v angleškem jeziku ter skupina, ki je recitirala na te-temo »Iz razvalin v novo bodočnost« ob spremljavi skioptičnih slik in s prologom, ki ga je sestavil dr. Reginald Vospernik.
»Če bi ne bilo osvoboditve leta 1945,« je poudaril ravnatelj dr. Zablatnik, »in če bi prevladal Hitlerjev nacizem, bi koroških Slovencev ne bilo, ker bi bili preseljeni v daljno Ukrajino.«
Prav nič ni bilo poudarjanja ali pripisovanja zaslug za svobodo temu ali onemu, pač pa je ravnatelj stvarno gradil na sodobnosti in pribil: »Očitajo nam, da je slovenska gimnazija strup za našo deželo, toda strupa je treba iskati kje drugje, ne pa na slovenski šoli.«
Iz ravnateljevega izvajanja smo tudi izvedeli, da je slovenska gimnazija po 'zaslugi nekaterih uvidevnih zastopnikov oblasti že en mesec v novem poslopju, čeprav to še ni uradno končano; tako je po osemnajstih letih konec popoldanskega pouka, ki je bil nujen, ker je bil zavod gost v poslopju nemške šole. In še to je povedal ravnatelj: da šola stalno raste, in prihodnje leto bodo kar trije prvi razredi. To objavo je pozdravilo burno ploskanje.
Ko se je po več kot dveurnem programu prireditev končala, sem opazoval in prisluhnil obiskovalcem, ki so vstajali, se pogovarjali in počasi razhajali. Z obrazov jim je odsevalo veselje in navdušenje in gotovo so vsi ti Rožani, Podjunci in Zi-Ijani čutili isto, kot sem čutil jaz: Dro, zemlja koroška, ne boš še propadla, dokler bo na slovenski gimnaziji toliko mladine. - K. M.
Binkoštno srečanje v Nemčiji
Z letošnjega binkoštnega srečanja slovenskih izseljencev v Zahodni Nemčiji 18 maj» v Stuttgartu: pred cerkvijo sv. Jurija pripenjajo udeležencem slovenske zastavic«
Binkošno srečanje slovenskih izseljencev, ki živijo v Zah. Nemčiji in je bilo 18. maja, je izredno lepo poteklo. Krasen sončen dan je privabil na Killesberg v Stuttgartu nad 2.000 rojakov. Kaj takega spričo gospodarskega nazadovanja v Nemčiji prireditelji niso pričakovali. Slovenca pač veže slovenski svet in tega je bilo na binkoštnem srečanju res dovolj: narodne noše (15 parov), pesem, domače melodije, narodni plesi in še toliko drugega, kar nas druži in povezuje.
škof dr. Georg Moser iz Rottenburga, ki je doživel nabito polno cerkev naših ljudi, se je pohvalno izrazil o slovenskem petju in sodelovanju pri službi božji. Kar je povedal pri maši, je bilo povzeto na magnetofonski trak. Tudi narodne noše so mu zelo ugajale in po maši je parom veselo stisnil roko.
časnikarji, ki so obiskali srečanje, so bili presenečeni nad toliko udeležbo in nad pestrim programom. Dnevnik »Stutt-garter Zeitung« je v poročilu navedel posamezne točke pestrega programa.
Binkoštno srečanje je tako postalo osrednja točka slovenske zavesti v Zah. Nemčiji. To potrjuje tudi dejstvo, da je postalo tradicija in bilo letos že deveto po vrsti. Ako pridamo 2.000 udeležencem na Killesbergu še tisoč onih, ki so obi-
skali istega dne binkoštno srečanje v Diisseldorfu, skupaj torej 3.000 ljudi, potem to pomeni, da toliko Slovencev še ni bilo nikoli zbranih kje v Nemčiji. To dejstvo pa dobi še posebno utež ob misli, da nosijo vso težo organizacije in finančne odgovornosti naši izseljenci sami. Pomoči od doma še nikoli niso zaprosili, saj vedo, da vsak dinar, ki bi moral v inozemstvo, obremenjuje slovenskega delavca doana, ki stoji finančno mnogo na slabšem kot pa naši ljudje v Nemčiji.
»Slovenski svet, ti si krasan«, pod tem geslom je bilo letos zbranih teh 3.000 Slovencev v Nemčiji. Kaj naj mi, ki živimo izven domovine, razumemo pod slovenskim svetom, je povedala mlada delavka v začetku programa na Killesbergu: »Slovenski svet, to je naše zvesto slovensko srce! Slovenski svet, to je naša materina beseda! Slovenski svet, to je naša pesem! Slovenski svet, to je naša ljubezen do narodnih in verskih izročil naših dedov!«
Da, veliko tega sveta je odsevalo iz binkoštnega srečanja. Bog daj, da bi ta slovenski svet še dolgo živel med našimi ljudmi v Nemčiji! Kdor bi ga v tem ali onem pogledu okrnjeval, ta ne bi oznanjal pristnega slovenskega sveta, temveč mu dajal masko na obraz.
Liibki Šorliievi. ko ofliaio o ookoi
Občinske volitve na Tržaškem
Zgonik: Slo>v skupnost 274 (29 %, leta 1970 333 , 46,8 %), socialistično-komunistična koalicija: 542 (57,2%, leta 1970 378, 53,2 odstotka); KD 65 (9,6 %).
Repentabor: Slov. skupnost 148 (36,8 %, leta 1970 179, 54,4%), socialkomiunistična koalicija 255 (63,2 %, leta 1970 149, 45,5 %).
Devin-Nabrežina:	Slov. skupnost 660
(11,8%, leta 1970 753, 15,8%, 2 sedeža: Brezigar in Terčon, prej 3); KPI 1.734, 31 % (1.232, 35,7 %, 7 svetovalcev, pridobili enega); KD 1.623, 29,01 %, 7 svetovalcev, izgubili enega); PSI 582, 10,4 % (439, 9,2 odstotka, 2, svetovalca); PSDI 316, 5,65 % (281, 5,9%, 1 svetovalec), MSI 306, 5,45 % (187, 3,9%, pridobili enega svetovalca).
Dolina: Slov. skupnost 616, 14,4 % (764,
20,4	%, trije svetovalci, prej 4); KPI 2.248 52,7% (1.811, 48,4%, 12 svetovalcev, prej 10); KD 648, 15,3 % (731, 19,5%, 3 svetovalce); PSI 458, 10,7 % (267, 7,2%, 2 svetovalca, prej enega); socialdemokrati so izgubili edinega -svojega predstavnika.
Ljubka Šorli med malčki svojega razreda v zadnjem šolskem letu
Z zaključkom letošnjega šolskega leta odhaja v pokoj učiteljica Ljubka Šorli, ker je dopolnila 65 let. Ob tej priložnosti so se je spomnili zlasti na osnovni šoli v ul. Randaocio, kjer uči, in pa njeni kolegi. Prav je, da se je spomni tudi širša javnost, saj spada med tiste osebnosti na Goriškem, ki so se s svojim delom v povojni dobi usidrale v sredino naše narodne skupnosti na Goriškem.
Ljubka Šorli je Tolminka po rojstvu in po svojem srcu. Toda življenje jo je zaneslo v Gorico, kjer se je poročila s pok. Lojzetom Bratužem. Zakonska zveza s tem našim mučenikom jo je povezala tudi z njegovo trpko usodo. Med vojno je predvsem zato, ker je bila Bratuževa vdova, prišla v zapore v ul. Bellosguardo v Trstu in tam prestala vse hudo, kar se prestati more. Od tam so jo pregnali v internacijo v Italiji skupaj z materjo. Ko se je vrnila v Tolmin, je takoj stopila v službo ljudstva kot pomožna učiteljica v tolminskih hribih. Toda prijatelji so jo nagovorili, da je prišla v Gorico, kjer je dobila mesto tajnice na slovenskem učiteljišču za časa zaveznikov. Leta 1947 je kot privatistka položila učiteljsko maturo in začela svoje učiteljsko poslanstvo po naših šolah. Najprej v Števerjanu. Potem je šlo po vrsti: Skriljevo, Štmavar, Ronke, Gabrje, Pevma, Podgora in še kje.
Leta 1967 je pristala na osnovni šoli v Gorici v ul. Randaccio. Tja je prišla v zelo kritičnem času za tisto osnovno šolo. Iz petrazrednice je namreč postala že enorazrednica. Vse je kazalo, da bo usahnila. Toda nova učiteljica je s svojim delom in taktom vlila najprej veselje otrokom, potem zaupanje staršem. Že med letom so dobili zato še eno učno -moč. Takrat so se zganili tudi starši v južnem delu Gorice. Začela se je velika akcija za poživitev šole. Uspehi niso manjkali. Iz leta v leto je rastlo število vpisanih otrok in tudi razredov.
Ob slovesu učiteljice Šorlijeve ima šola znova pet razredov, četudi so priznani le štirje. M. Waltritsoh je pravilno poudaril: »Ko smo starši bili hud boj za obstoj in razvoj te naše šole, smo imeli v vseh učiteljih, posebno pa v gospe Bratuževi iskrenega, poštenega in zavzetega zaveznika.«
V	soboto 7. junija so se v šolskii akademiji poslovili od Ljubke šorlijeve otroci in starši. V imenu teh slednjih je spregovoril najprej Marko Waltritsch kot predsednik okrožnega šolskega sveta, ga. Irena Vrtovec v imenu staršev, občinski odbornik za šolstvo Moise v imenu občinske uprave.
Gospa šorlijeva se je želela posloviti tudi od kolegov in kolegic. V ta namen jih je povabila na večerjo pri Nanutu. Prišli so polnoštevilno šolniki z vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem, didaktični ravnatelj Milan Brešan, inšpektor dr. Lebani in še kdo. V imenu kole-Sov je spregovoril Miro Lojk. Takole je orisal delo in osebnost učiteljice šorlijeve:
Zbrali smo se, da bi se poslovili od tebe, draga kolegica, ki sicer zapuščaš šolsko Poslopje in učilnice, a naše šole in naših °l>ok gotovo ne, ker vem, da boš še na-Prej z zanimanjem in zavzetostjo sprem-Vala naše šolsko delo in njegove težave.
Na učiteljskih konferencah te sicer ne bo>no več videvali, prepričan sem pa, da ,e bomo srečavali na naših šolskih prit e-dit vah. Govorila boš še naprej srcem na-Vh otrok iz revij, namenjenih naši mla-dbii, kot si to delala že do sedaj.
Bistrila nisi samo uma svojih šolatčkov, Ugajala si tudi njihovo srce in z mate-Vnsko ljubeznijo lajšala malčkom »gorje« °b prvem vstopu v šolo. Vsakega si lju-
beznivo prijela za roko in mu, kot nekdaj svoji hčerki, prišepnila:
»Na tvoji peresnici / ptički molče, / a tebi se zdi, / da žgolijo, / da s kljunčki ti srečo želijo, j ko prvič namerjaš korak / med šolske klopi. / Ti se smejiš, / a meni tesno je, / saj vem, da ta hip / brezskrbno otroštvo / za vselej pustiš.«
Pri svojem učiteljskem delu si predvsem gojila ljubezen do naše lepe govorice, ker si s Slomškom verjela, da je »materin jezik najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev, da jo moramo skrbno hraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.« In to neprecenljivo doto si znala ohranjati neoskrunjeno tudi v tistih hudih časih, ko smo mi »v zlate sanje verovali...«
»Spet se čez polja, kakor pesem ptice, / glasijo zvoki naše govorice, / ki nam molitev je in vrisk in jok,« kot si sama zapisala in jo potem (to doto) razdajala svojim učencem s tisto ljubeznijo, ki je tebi tako lastna. Končujem s trditvijo, da si vedno in samo iskala »pot v človekovo svetišče, ki mu pravimo srce«, kot si zapisala v svoji zadnji pesniški zbirki.
Ko odhaja v pokoj, želimo tudi mi ge. Ljubki šorlijevi, da bi še veliko let uživala zasluženi pokoj in še nadalje skrbela za blagor slovenske dece.
K. H.
V nedeljo 22. junija ob 17. uri
priredi Slovenska glasbena šola v Finžgarjevem domu
na Opčinah
ZAKLJUČNI NASTOP SOLISTOV IN ANSAMBLOV
M nat se nMieie
»Svetovni popotnik« - kot ste me na-živali: sprva odgovorni dejavniki pri Goriški Mohorjevi družbi z izbiro naslova mojemu spisu spominov, nato zaporedoma rojaki, ki so se udeležili mojih sestankov v Gorici, Trstu, Števerjanu in Doberdobu ■ se iz srca zahvaljujem za prijaznosti, izkazane med mojim prebivanjem med vami v preteklem tednu.
Spoznavanje z vami, že sami razgovori v našem jeziku, je zame pomenilo prijeten doživljaj. Nikdar nisem slutil, da bi moji preprosti zapiski iz življenja vzbudili toliko zanimanja in celo navdušenosti. Srečanja niso bila predavanja, le predstavitev in prijateljski razgovor o vsebini knjige, z vprašanji poslušalcev in odgovori z moje strani, vse po domače, iskreno, izmenjava misli med brati in sestrami, ljudmi, katerim se po dolgem življenju med tujci po vsem svetu še vedno s ponosom prištevam.
Dragi rojaki na Goriškem in Tržaškem, iskrena Vam hvala za prisrčni sprejem!
Moji odgovori na stavljena mi vprašanja po začetnih nagovorih so bili, vsaj upam, povoljni. če sem se v izrednih primerih izognil zadostnim pojasnilom, namenoma ali ne, se oproščam. Držal sem se pravila, kakor pri pripovedovanju o doživljajih, za mojo letošnjo knjigo pri GMD in za prihodnje leto (knjiga je že v tisku), da beležim ali povem zgolj resnico. Po takem načelu je pač modro in včasih zapovedano ne obelodaniti vsega.
In oproščam se zaradi nekaterih pikrih besed, ki so mi prišle na jezik z ozirom na pomanjkanje sloge med našimi ljudmi.
Mladino sem opozarjal pred pretečim
VI. Pokal »Peter Špacapan«
V	ponedeljek 16. junija se je vršil finalni del odbojkarskega turnirja za pokal »Petra Špacapana«, ki ga je organiziralo š. Z. 01ympia. Za 3. in 4. mesto sta se pomerili ekipi 01ympia A in Lambertin Sportivo. Zmagali so slednji z rezultatom 2 : 1. Vi-demčani niso imeli lahke vloge, čeprav so naši 01ympijci nastopili z močno okrnjeno postavo. Sploh pa se »plavi« na tem turnirju niso preveč izkazali, saj so v polfinalnih srečanjih komaj premagali gori-ški Dom, potem pa so s Torriano zaigrali zelo klavrno in izgubili s čistim 2:0.
Veliki finale je bila tekma med Torriano in Kennedyjem, to je med moštvom, ki predstavlja presenečenje letošnjega turnirja, saj je v prvenstvu nastopalo v III. diviziji, kjer je doseglo prvo mesto. Tekma se je končala z izidom 3 :1 za bolj izkušene igralce Torriane, bila pa je vseskozi napeta in zanimiva. Omembe vredno je dejstvo, da sta obe ekipi pripeljali s seboj veliko število navijačev.
Končni rezultat turnirja je bil torej:
1.	Torriana (Gradiška), 2. Kennedy (Ade-gliacco - UD), 3. Lambertin Sportivo A (UD), 4. 01ympia A (Gorica).
Torriana je prejela prehodni pokal, ki je bil doslej last lanskega zmagovalca Lambertin S. Druge pokale pa so darovali: občina Gorica, Turistična ustanova Gorica, Katoliški glas in FIPAV Gorica.
Finančna kriza SSG v Trstu se nadaljuje
Izvršni svet Stalnega slovenskega gledališča je obravnaval finančni in pravni položaj ustanove. Z obžalovanjem in največjo zaskrbljenostjo je sprejel na znanje izjavo ministra za turizem in prireditve Sartija, da tudi v sezoni 1975-76 SSG ne bo vključeno v seznam stalnih italijanskih gledališč.
To je v nasprotju z odgovorom ministra Sartija na poslansko vprašanje Albina Škerka v rimskem parlamentu dne
3.1.1975, v katerem je rečeno: »Ker vse kaže, da ima tržaško slovensko gledališče vse značilnosti za vključitev med gledališča z javno upravo, bomo proučili to vprašanje med sestavljanjem okrožnice za gledališke dejavnosti sezone 1975-76.«
Izvršni odbor je sprejel na znanje obljubo poslanca Belcija, da se bo na ustrezen način zanimal za zakonsko ureditev pravnega položaja SSG in izjavo ministra, da želi v kratkem času dokončno rešiti to vprašanje kot tudi naklonjenost, ki jo je za tako rešitev pokazal tajnik tržaške federacije DC Dario Rinaldi.
To bi bila v sedanjih pogojih edina pot, da se reši pereče finančno in pravno stanje slovenske gledališke ustanove, ki zaradi zadržanja osrednjih rimskih oblasti prehaja iz ene krize v drugo. Dejstvo je, da so ponovno izčrpani vsi krediti in da je za jesen položaj gledališke ustanove povsem negotov, ker ni nikjer nobenih možnosti za kritje naraščajočih stroškov. Edina trajna rešitev je v dokončni ureditvi statusa SSG z zakonom, ki bo predvideval kritje dolgov za nazaj in stalno
ustrezno letno podporo, s katero bo omogočeno normalno poslovanje ustanove.
Dijaška proslava 30-letnice osvoboditve
V	četrtek 5. junija je bila v Kulturnem domu v Trstu proslava 30. obletnice osvoboditve, ki so jo priredili dijaki višjih srednjih šol. Do te izvenšolske prireditve je končno prišlo po številnih nesoglasjih.
Šolska proslava na liceju »F. Prešeren« je zadobila obliko obiska Rižarne, kjer sta spregovorila prof. Košuta in časnikar Albin Bubnič. Prvotna proslava je predvidevala zborovanje na liceju, na katerem bi govorila nekdanji partizanski komandant Tone Ukmar in bivša partizanska učiteljica Rada Premrl-Pahor. Med pripravami pa je prišlo do prerekanja med dijaki in grobe žalitve do predavateljice. Dijak, ki jo je izrekel, je bil upravičeno kaznovan z izključitvijo, dijaki pa so sklenili, da v znamenju medsebojne strpnosti umaknejo oba povabljena govornika. Ustanovili so medšolski odbor za proslavo, ki je izbral dva nova govornika in sestavil primeren kulturni program.
Tako je končno prišlo do proslave. Spregovorila sta poslanec KPI Albin Škerk in deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Pozdravni nagovor je imela dijakinja Maja Lapornik, ki je tudi povezovala posamezne točke. Sledile so recitacije dijakov slovenskih in tujih avtorjev, ki so odražale hrepenenje po svobodi. Nastopil je tudi violinist Črtomir Ši-škovič ob spremljavi Mojce Šiškovič-Pa-nizon, nato pa kvartet Glasbene Matice. Ob zaključku je dijaški zbor zapel pet pesmi pod vodstvom Ignacija Ote.
»Partizanski miting«
odtujevanjem od našega jezika in rodu; dokazoval sem, da je sramovanje nad svojim izvorom le njej na škodo, nikoli ne v korist.
Na ugledu in gmotno boste pridobili le, če odločno nastopite kot ste — Slovenci — in kot taki dobri državljani, sem rekel.
In obtožil sem rojake pri nekem srečanju: »Naše črno prebivalstvo v Ameriki, dasi pomanjkljivo v izobrazbi, je pametnejše z ozirom na njihovo uveljavljanje kakor pa moji primorski rojaki. Držijo skupaj! Ne cepijo se strankarsko ali versko. Pri volitvah se ne družijo z republikansko, demokratsko, socialistično ali drugo stranko, temveč nastopajo, kjer le morejo, skupno. Tako, čeprav manjšina v mnogih krajih, zmagujejo. Oprostite, dragi rojaki, zakaj bi se vi v tem oziru ne naučili prav od njih, da je v slogi moč? Po takem vzorcu bi kot skupina ne izgubljali politično: to pa je nujna potreba, da ne bo vedno več grobov slovenskega do-movja.
Bodite ponosni na svoj izvor in na svojo lepo domovino! Držite se in v skupnosti ohranite svoje!
Miinchen, 1. junija 1975
Andrej Kobal
Sestanek glavnega odbora za sveto leto
V	Rimu se je sestal glavni odbor za sveto leto pod predsedstvom kardinala Fiirstenberga. Pregledali so dosedanji potok svetoletnih romanj in slovesnosti ter pripravili načrte za drugi del svetega leta.
Podpisani učitelji celodnevne šole Ric-manje-Domjo so poslali v zvezi s člankom »Drugače smo pričakovali«, ki ga je naš list objavil 5. junija 1975 naslednje pojasnilo:
Pisec J. J. podaja v omenjenem članku svoje mnenje o zaključni prireditvi šol dolinskega didaktičnega okrožja.
Nikakor pa ne moremo mimo grobih in žaljivih sodb, ki nam jih je omenjeni J. J. izrekel v naslednjem odstavku: »Obžalujemo in odklanjamo pa tiste točke akademije, v katerih so bili otroci nekako zlorabljeni v propagandno-ideološke namene. Kako so se mogli tako spozabiti pobudniki one točke na sporedu, ki so jo imeli otroci celodnevnega pouka Domjo-Ricmanje? Tisti miting je bil za otroke in za večino gledalcev res "cvetka” neokusnosti. Človek je dobil vtis: hudiča izganjajo s hudičem. Tako se ne moremo pametno boriti proti zloglasni ideologiji, da sami zapadamo v malikovanje enako odvratnih metod« ter še «... Šola in mladina ne smeta biti zlorabljena v nečastne namene, kot sta bili v grdi in težki preteklosti pred tremi desetletji.«
Naša celodnevna osnovna šola je sklenila primerno počastiti 50-letnico osvoboditve z uprizoritvijo dokumentarne predstave »Partizanski miting«, povzete iz originalnih virov. Izbiro takega dokumentarnega prizora nam niso niti zdaleka narekovali nameni, ki jih nam pripisuje omenjeni J. J., marveč želja, da se naši učenci seznanjajo z nepotvorjenim prikazom odlomkov iz tistih časov, ko se je naš narod boril proti okupatorju in njegovim hlapcem. Še manj pa menimo, da je bil naš miting za večino staršev »cvetka neokusnosti«. Sicer naj se o tem starši sami izjavijo.
Kar se pa tiče opomina, ki ga pisec daje onim, »ki so na vodilnih mestih«, si dovoljujemo pripomniti, da je prosvetno ministrstvo z okrožnico št. 77 z dne 1. aprila 1975 dalo vsem šolnikom v Italiji navodila v zvezi s počastitvijo 30-letnice osvoboditve. Med drugim priporoča: »...branje in razpravljanje o sestavkih, ki obravnavajo tematiko narodnoosvobodilnega boja, projekcijo filmov na to temo...«
Zato podpisani smatramo, da smo z uprizoritvijo »Partizanskega mitinga« skušali izpolniti dolžnost, ki jo imamo učitelji do lastnega naroda in hkrati, da smo se ravnali po navodilih ministrske okrožnice.
Podpisani: Evgen Dobrila, Mara Dobri-la, Benita Fachin, Ester Kočevar, Anita Saide, Nerina Švab, Marija Vecchiet, Alenka Verč, Sergij Verč, Boris Žafran.
Ricmanje-Domjo, 14. junija 1975
K vašemu »mitingu« imamo tudi mi nekaj pripomb, ne samo naš dopisnik, in sicer:
1. Ministrska okrožnica, ki jo navajate, govori o »resistenzi«, to je o odporništvu v Italiji in njegovih vrednotah. Odporništvo v Italiji je pa bilo upor zoper fašistično diktaturo za demokracijo, kakršna se je pozneje izoblikovala v ustavi italijanske republike leta 1947. Slovenski »narodnoosvobodilni« boj pa ni bil samo odporništvo zoper okupatorja in diktaturo, temveč tudi socialna revolucija. »Bio je to, dakle, gradjanski rat,« je priznal sam Tito. (Šlo je za državljansko vojno.) Zaradi tega nastane vprašanje, kako prikažemo tiste čase na Slovenskem, kot osvobodilni boj zoper okupatorja ali kot »državljansko vojno«, to je kot oborožen spopad med pripadniki istega naroda. Ce je poudarek na slednjem, se ne smete čuditi, če se kdo s takšnim prikazovanjem tistih časov ne strinja. Saj živimo v italijanski republiki, kjer je v ustavi rečeno: »Vsi imajo pravico, da svobodno izražajo svoje misli bodisi z govorjeno ali pisano besedo ali s katerim koli drugim primernim sredstvom« (čl. 21).
2. Primorsko odporništvo je bilo drugačno kot na ostalem slovenskem ozemlju. Začelo se je s požigom Narodnega doma v Trstu leta 1920 in se je nadaljevalo celi naslednji dve desetletji z internacijami, aresti, procesi. Ste svojim otrokom tudi
o	tem kaj povedali, da bodo poznali tudi našo domačo zgodovino, ki ni samo zgodovina osvobodilne borbe? Dolžni bi bili, ker učite na Tržaškem.
3. Nismo bili navzoči pri vašem »Partizanskem mitingu«, smo pa bili navzoči pri resničnih »mitingih« med vojno. Včasih so bili dostojni, včasih pa, da milo rečemo, grdi, ker so bili polni sovraštva in obrekovanja poštenih ljudi. Nekdo, ki je bil navzoč, je zapisal, da je bil vaš miting »cvetka neokusnosti«. Pomeni, da ste izbrali drugo obliko, čeprav ste imeli na izbiro tudi boljšo in za naše primorske razmere tistega časa povsem sprejemljivo. Zakaj tako?
Zaradi tega zaključujemo z mnenjem, da kot učitelji primorske in tržaške dece s takim »mitingom« niste izpolnili svoje dolžnosti do slovenskega primorskega ljudstva in ne do otrok, ki so vam zaupani. Lahko bi bili prikazali primorskega človeka, ki je hrepenel po narodni svobodi, se zanjo boril, trpel in umiral 25 let; vaša proslava bi lahko izzvenela kot »Rižarna« v malem. Toda ne, iskali ste rajši neokusnosti, kot so jih iskali na nekaterih drugih proslavah izven šol. Zato se ne čudite, če ste postali predmet kritike.
Konzulta za severni del mesta
V	torek 10. junija je bila prvič sklicana rajonska konzulta za severni del mesta. Na otvoritveni seji je rajonske svetovalce pozdravil goriški župan. Odbornik Fantini je nato vodil sejo do izvolitve predsednika. V tretjem glasovanju je bil izvoljen predstavnik Krščanske demokracije Daniele Jug.
Nekateri od prisotnih so izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi zamude, s katero je bila sklicana prva seja. Drugi se niso strinjali z določenimi načeli, ki jih uvaja pravilnik. Občinska uprava ni poskrbela za prevajalca iz slovenskega jezika, kakor predvideva člen 20 pravilnika. Predstavniki Slovenske skupnosti, naših kulturnih društev in šole so to odločno zahtevali, zato da bi se lahko izražali v svojem jeziku. Občinski odbornik je skušal pomanjkljivosti opravičiti z ugovori, ki so bili kaj malo prepričljivi.
Končno je bilo odločeno, da bo v primerih, ko občma ne bo mogla razpolagati s prevajalcem, zagotovil prevajanje predsednik konzulte sam, ki slovenščino pozna ali kak drug predstavnik italijanskih strank, ki je sicer Slovenec. Kompromis je bil sprejet, ker bo s tem zadoščeno načelu, da predstavniki Slovencev lahko govore v slovenščini in jih morejo vsi razumeti.
Rezultati pokrajinskih volitev v Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu
Števerjan: Slovenska skupnost 243, leta 1970 253, KPI 162 (72), PSI 55 (87), KD 43 (28), PSDI 18 (22), MSI 12 (3), PRI 12 (6),
PLI 2 (6), belih glasovnic 30, neveljavnih 4.
Sovodnje: Volišče št. 1 v Sovodnjah: Slov. skupnost 156, KPI 193, PSI 190, KD 41, PSDI 9, PRI 5, PLI 4, MSI 4, belih 34, neveljavnih 5. Volišče St. 2 v Gabrjah: Slov. skupnost 180, KPI 189, PSI 129, KD 23, PSDI 25, MSI 4, PRI 3, PLI 1, belih 18, neveljavnih 8. Skupni rezultati na obeh voliščih: Slov. skupnost 336 (leta 1970 306), KPI 382 (199), PSI 319 (439), KD 64 (66), PSDI 44 (40), PRI 8 (22), MSI 8 (10), PLI 5 (16).
Doberdob: Volišče št. 1 v Doberdobu: Slov. skupnost 160, KPI 341, PSI 33, KD
11,	PRI 4, MSI 3, PLI 2. Volišče št. 2 v Jamljah: Slav. skupnost 116, KPI 148, KD 34, PSI 20, PSDI 7, MSI 7, PRI 3. Skupni rezultat na obeh voliščih: Slov. skupnost 276 (leta 1970 269), KPI 489 (410), PSI 53 (60), KD 45 (42), PSDI 9 (7), MSI 10 (2), PRI 7 (5), PLI 2(1). Belih glasovnic je 20, neveljavnih 14.
Filatelistična razstava v Števerjanu
V	dneh, ko je bil v Števerjanu 5. zamejski festival domače glasbe, tj. 7. in 8. junija, je bila odprta v župnijskem domu tudi filatelistična razstava, ki je dosegla prav lep uspeh. Zadoščenje so dobili razni filatelisti, ki so ob koncu razstave prejeli razne plakete in pokale, dar naših podjetij in ustanov. Nagrajeni so bili:
Carino Sgrazzutti za tematiko: Jugoslavija 1959-1973. Prejel je pokal SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana;
Lucio Poggiali, predsednik Filatelističnega društva iz Tržiča, za tematiko »Znam-
Šolski uspehi v Gorici
Nižja srednja »Ivan Trinko«
I	A: Cevdek Simon, Devetak Lovrenc, Devetta Valter, Fait Lucijan, Jug Robert, Kobal Pavel, Malic Julijan, Marvin Flavij, Pahor Ivan, Sanzin Samo, Skolaris Marijan, Waltritsch Aleksander. 3 dijaki imajo popravne izpite, 4 dijaki so zavrnjeni.
I	B: Devetak Igor, Dornik Ugo, Juren Igor, Laureneic Darij, Marson Moreno, Novosel Evgen, Orzan Mihael, Rener Jakob, Sosol Marija, Terpin Damjan, Vogrič Ivan, Vogrič Savo, Winkler Matija. 4 dijaki imej a popravne izpite, 3 dijaki so zavrnjeni.
I	C: Cemic Marina, Cijak Eleonora, Di Gleria Doris, Frandolic Marta, Grusovin Nadja, Komjanc Danijela, Kosič Aleksandra, Lukman Vera, Morandin Vivijana, Pettarin Fiorenza, Pinzan Ivana, Primozig Lilijana, Rupil Ana, Sobani Katarina, S teka r Sonja, Višini Klara, Zago Klara. 4 dijakinje imajo popravne izpite, 1 dijakinja je zavrnjena.
I D: Bauzon Katarina, Bensa Sidonia, Devetak Anastazija, Devetti Adrijana, Ger-golet Vera, Juren Nataša, Kovic Mirjam, Lavrenčič Katarina, Lavrenčič Norma, Pe-lioon Magdalena, Pelicon Sonja, Persolja Lidija, Tabaj Katarina, Tomšič Emanuela. 6 dijakinj ima popravne izpite, 2 dijakinji sta zavrnjeni.
II A: Cemic Marijan, Devetta Klavdij, Cossutta Igor, Frandolic Zvonko, Ienco Lucijan, Jarc Marko, Krizrnancic Dušan, Monti Valter, Peteani Valter, Terrana Marijan, Visintin Fabij. 8 dijakov ima popravne izpite, 4 dijaki so zavrnjeni.
II B: Conzutti Denis, Cotič Boris, Devetak David, Gabrijelčič Aleksander, Klanjšček David, Komjanc Niko, Lavrenčič Hi-larij, Leban Darij, Marcosig Marko, Mer-molja Boris, Sirk Andrej, Srebernic Martin, Zavadlav Marijan, 8 dijakov ima (popravne izpite, 3 dijaki so zavrnjeni.
II C: Bensa Maura, Brajnik Lavra, Cro-selli Tatjana, Devetak Rozana, Devetti Livijana, Ipavez Mirijam, Klanjšček Sonja, Malic Silvana, Marušič Darija, Pinzan Rozana, Predan Lucijana, Rustia Barbara, Socol Tanja, Tommasi Neva, Valantig Tamara. 6 dijakinj ima popravne izpite.
II	D:	Bertagnolli Marjetica, Bonetta
Majda, Gergolet Danijela, Grillo Anastazija, Kovic Elizabeta, Lavrenčič Danijela, Marussi Elizabeta, Marvin Julijana, Peric Klavdija, Pieri Emanuela, Sgubin Karla, Simcic Mirjam, Tomsic Nadja, Ursic Anamarija, Zniderčič Jožica. 6 dijakinj ima popravne izpite, 1 dijakinja je zavrnjena.
Ena privatistka in 84 dijakov je pripuščenih k nižjemu tečajnemu izpitu.
GLASBENA ŠOLA - ŠTANDREŽ
Gojenci glasbene šole v Štandrežu vabijo na
PRIREDITEV
ob zaključku glasbenega tečaja. Nastop bo v petek 20. junija ob 21. uri v prosvetni dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
ke Organizacije združenih narodov«. Prejel je plaketo Zveze slov. katol. prosvete iz Gorice;
Maria Quaiat iz Fare je prejela plaketo »Cassa di Risparmio« iz Gorice za tematiko »Umetniki in jugoslovanska umetnost«;
Antonio Suffi je prejel pokal Kmečke banke iz Gorice za tematiko o znamkah ZDA;
Giuseppe Villani je razstavljal »Živalstvo Afrike, Azije in Oceanije«. Prejel je pokal, ki ga je poklonila goriška pokrajinska uprava;
dr. Pascoletti iz Turjaka je prejel zlato plaketo podjetja Terpin iz Gorice za tematiko »Rusija«;
Alfredo Casini pa je dobil kolajno, dar Slovenske skupnosti iz Gorice za zbirko »Francija«.
Gimnazija licej »Primož Trubar«
4. razred: Aleš Doktorič, Maver Dornik, Renco Frandolič, Aleš Lojk (srednja ocena 8), Marko Lutman, Mavricij Petejan, Marija Terpin, Bojan Tomažič, Franka Jarc. 5 dijakov ima popravne izpite.
5. razred: Marko Bukovec, Vladimir Korit, Marko Cubej, Davorin Devetak, Anamarija Ferletic (8), Maver Leban, Simon Makuc, Loredana Nanut, Lovrenc Peršolja, Ivan Sirk. 2 dijaka imata popravne izpite, 1 dijak je bil zavrnjen.
1. licej: Vivijana Berlot, Eleonora Ku-lot, Albert Devetak, Marko Marinčič, Enco Pavletič, Goran Rustja, Marija Špacapan, Ivo Tomšič, Lucija Tomšič, Arijana Tomšič.
2. licej: Loredana Antoni, Karel Devetak, Onorina Monti, Marko Petejan. 2 dijaka imata popravne izpite.
3. licej: Vseh 7 dijakov je pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Učiteljišče »Simon Gregorčič«
1. razred za vrtnarice: Vesna Cargnel, Rita Cej, Franka Devetak (8), Valentina Feri, Luiza Gergolet (8), Suzana Krulc, Aleksandra Maraž, Ana Mikluš, Nives Oblak, Damijana Peric, Mirjam Petejan.
1. razred: Loredana Alt, Julijana Ba-stjančič, Kazimir Cemic, Dorela Cingerli (8), Štefan Cotič, Sonja Kuljat, Tomaž Devetak, Ivanka Devetak, Boris Gergodet, Ana Gravnar, Ivana Perše, Lucija Uršič, Erika Zavadlav (8). 7 dijakov ima popravne izpite.
2. razred: Rafael Butkovič, Marko Černič. 3 dijaki imajo popravne izpite.
3. razred: Marko Cotič, Valter Devetak, Nives Gravnar, Marija Jarc (8), Marko Jarc, Eleonora Pahor, Aleksandra Prinčič. 5 dijakov ima popravne izpite.
4. razred: Vseh 7 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
Trgovska šola
/. razred: Loredana Berlot, Ivo Cotič, Cirila Devetak, Patricija Gergolet, Marta Koren, Livij Rožič, Klavdija Terrana. 3 dijaki imajo popravne izpite, 5 dijakov je zavrnjenih.
2. razred: Marijan Bevčar, Marija Cijan, Damijana Cotič, Dodana Devetak, Bernarda Figelj, Darija Gergolet, Loreta Humar, Elena Mavrič (8), Adrijana Petejan, Lilijana Semolič, Jolanda Srebernič. 2 dijaka imata popravne izpite, 1 dijak je zavrnjen.
3. razred: Vsoh 12 dijakov je bilo pripuščenih k mali maturi.
5. razred: Oba dijaka sta bila pripušče-na k zrelostnemu izpitu.
Darovi za maše ob podeljevanju zakramentov
Goriški nadškof je na predlog Duhovniškega sveta izdal dva dekreta, s katerima določa nekaj spornih vprašanj glede darov za sv. maše in ob raznih cerkvenih obredih. Glavna določila so:
1. Darovi za sv. mašo so za naprej
2.000	lir.
2. Duhovnik, ki ima dve ali več maš na nedeljo, sme obdržati zase eno inteneijo, ostale izroči na škofijo.
3. Duhovniki naj vzpodbujajo vernike, da radi darujejo za razne potrebe Cerkve in v dobre namene.
4. Vsak duhovnik naj ima posebno knjigo, v katero zapisuje prejete in opravljene maše.
5. Duhovniki naj mašujejo tudi brez darov posebno za revne vernike.
6. Pogrebi in krsti naj bodo brez vsake nagrade.
7. Pri porokah naj se zahteva samo povračilo stroškov in mašna intencija. Odpravi naj se sleherna izredna okrasitev cerkve ob porokah. Poroke naj bodo za vse enake.
8. Ob škofovem obisku za birmo in škofijsko vizitacijo gre nabrana miloščina za potrebe škofije.
Mim/I šl. 5
Peta številka letošnje »Mladike« je vredna branja zlasti zaradi objave predavanja Ubalda Vrabca »Vidalijev dnevnik XX. kongresa ruske komunistične partije«, ki ga je imel na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu 5. maja letos. Predavanje v žarki luči pokaže, koliko je vredna zaupanja stranka, ki je vedno hlapčevala Moskvi in bila v bistvu vedno protislovenska. Vidali in njegova partija sta dala usodni sunek pri raznarodovanju Slovencev v Italiji. In tako stranko naj bi zavedni Slovenci volili? Saj je to norčevanje iz samega sebe!
Poleg tega osrednjega članka, ki obsega
9	strani, najdemo leposlovne prispevke »Zlate mreže« (S. M.), pravljico Karla Brišnika »O nočnem metulju in svetilki«, ki je prejela tretjo nagrado na natečaju Mladike in pesem V. Kosa »Balada jesenskega jutra«.
N. T. piše o letu 1975 kot Letu žene, isti razmišlja o razdiralni vlogi alkohola v družini in ugotavlja, da »Dolgo živeti ni nobena umetnost«. Silna odgovornost, ki si jo prevzame mati, ki namerno splavi spočetega otroka, je na pretresljiv način opisana v »Pismu mami« (Marija Kostn-apfel).
Martin Jevnikar v zapisu o zamejski in zdomski literaturi omenja Bruno Marijo Pertot, ki je letos izdala svojo drugo pesniško zbirko »Bodi pesem«, Ivanko Hergold, katere zbirka desetih novel in črtic »Vse imaš od mene« je izšla lani pri mariborski založbi Obzorja ter Aleksija Pre-garca, avtorja pesniškega prvenca, ki obsega 12 pesmi v slovenskem jeziku in italijanskem prevodu.
Revijo dopolnjujejo rubrike »Antena«, tj. pregled raznih kulturnih in drugih dogodkov v naši sredi in v domovini, potem »Prireditve« in »Pisma«. Zlasti pismo T. R. je zanimivo. Upravičeno pisec spominja na čas, ko se je pisalo o »titofa-šizmu«, o »beograjski fašistični vladi«, o »Titu - psu čuvaju imperializma«. Te na-vzdevke najdemo ne v kakem desničarskem časopisju, temveč v »Primorskem dnevniku«, v tržaškem »II Lavoratore« in dragih levičarskih publikacijah iz dobe 1948-1952. T. R. upravičeno zastavlja vprašanje: »Ali bo treba zaradi partijskih koristi te žgoče resnice zamolčati, jih zanikati in živeti v prevari, da je vse v redu in da je edino, kar nam še ostaja — PCI?« - j k
RADIO
TRST A
Ob odkritju spomenika padlim v Dolini
Ob odkritju spomeniškega parka v spomin padlim v Dolini dne 1. junija letos je pomenljiv nagovor imel tudi domači župnik Albin Grmek. Dejal je:
Spomenik je postavljen v trajen spomin vsem našim občanom, ki so žrtvovali svoje življenje za svetle ideale svobode, socialne pravičnosti in sloge. Res je pravično in potrebno, da se na te žrtve s ponosom in hvaležnostjo spominjamo, saj nam je tudi in predvsem zaradi njihove žrtve dana možnost do svobodnega življenja, do naše narodne in kulturne bitnosti, posebno nas, ki živimo tukaj kot manjšina in smo kot taka bili v preteklosti in smo še danes v določeni meri ogroženi v našem narodnem obstoju.
Padli, ki se jih danes spominjamo, ki so umirali predvsem za slovenstvo, naj nam bodo svetal vzor zavračanja vsakega nasilja in narodnega odpadništva in vzor zvestobe malemu, a klenemu narodu, ki ni hotel in noče umreti.
Ko proslavljamo danes s to slovesnostjo zvestobo svojemu narodu, zavedajmo se, da poudarjamo s tem osnovno krščansko vrednoto do izročil svojih prednikov. Potrebno pa je, da zremo naprej: veliko se govori o 30-letnici osvoboditve. Po raznih krajih imamo proslave z govori. Posebno potrebno se mi zdi, da ob tej priložnosti opozarjamo predvsem mlade ljudi, da so v današnjem svetu potrebni pošteni ljudje, pripravljeni žrtvovati se za rast in napredek v znanju in dobroti, za pravičnost in ljubezen, za trdnost v veri in zvestobo idealom svobode in miru, za zdravo družino in svobodno domovino.
Kdo bo vse to učil? Kdo bo za vse to dal in dajal iskren, pogumen zgled? če tega ne bo, bo vsako prizadevanje za boljši svet in socialno pravičnost brezuspeštio.
Vrzimo se torej tudi mi starejši na delo in z zgledom in besedo orjimo brazde v naša srca in v srca mlajšemu rodu, da mu na bo treba nekoč spet prelivati krvi in postavljati zopet take, sicer lepe, a vendar na žalostne čase spominjajoče spomenike.
OBVESTILA
Vpisovanje v 1. razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom bo od 23. do 30. junija od 9. do 12. ure. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1969. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v naslednje razrede.
Goriška Marijina družba bo poromala v nedeljo 22. junija na Sv. goro. Razpoložljivih je še nekaj mest. Prijave sprejema voditelj dr. Humar (tel, 30536) in uprava Katoliškega glasa (tel. 83177). Odhod s Travnika ob 8. uri (z avtobusom do Prevala nato peš do vrha).
Seja Zveze cerkvenih pevskih zborov bo v ponedeljek 23. julija ob 21. uri v spodnjih prostorih Katoliškega doma v Gorici.
Dušnopastirski tečaj za zamejske in izseljeniške duhovnike bo od 18. do 20. avgusta v Celovcu v Slomškovem domu in ne v Marjanišču kot je pomotoma navedeno na drugi strani osebnih vabil.
DAROVI
Za slovensko duhovnijo v Gorici: N. N.
4.000 lir.
Za Slovensko skupnost: N. N. 4.000 lir.
Ob obletnici smrti nepozabnega moža Franca Pahor iz Sovodenj daruje žena Marija za Zavod sv. Družine 10.000, za misijone 5.000 in za sklad Katoliškega glasa
1.000 lir.
F.	B. daruje v sklad Katol. glasa, za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 5.000 lir.
Ob peti obletnici smrti Štefana Klein-diensta damje N. N. za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine, cerkev sv. Ivana in za sklad Katol. glasa po 2.500 lir.
Za podgorsko cerkev: Alberta Di Bert
10	kanadskih dolarjev.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Beličič namesto cvetja na grob Frančiški Sosič 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Bar-kovije, 10.000; N. N. 5.000 lir.
Za lačne po svetu: namesto cvetja na grob Radotu Turku daruje B. P. 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 22. do 28. junija 1975
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Roijanu. 9.45 Komorna glasba. 11.15 Mladinski oder: »V družini«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Traberški menih«. Dramatizirana zgodba. 16.50 Nedeljski koncert. 17.40 Folk iz vseh dežel. 18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni iv svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Ritmične figure.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Čopova pisma. 19.25 Za najmlajše. 20.35
G.	Verdi: »Aida«, opera. 21.40 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.35 Pesmi brez besed.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Slovenski zborovski skladatelji. 19.10 Narava in sodobni človek. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Lesketajoči okras noči«. Drama. 21.50 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni ital. skladatdlji. 18.40 Filmska glasba. 19.10 Franc Jeza: »Prevrat«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.45
V	plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.20 Orkester proti orkestru. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Srečanje v Kalabriji«. Igra. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 22. do 28. junija 1975
Nedelja: 10.00 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 18.15 »Na ptičjih zbirališčih«, film. 20.45 Mesta: Bitola. 21.15 športni pregled.
Ponedeljek: 17.30 Medvedek na obisku.
18.05	Na sedmi stezi. 18.40 Cesta in človek.
20.10 Turgenjev: »Murnu«, drama. 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 »Jadranje«, kratek nizozemski film.
Torek: 17.35 Noge v zlatu, glava v blatu. 18.15 Egipt za časa Tutankamona. 21.05 »Thibaultovi«. 22.05 Svetovno prvenstvo v kajaku.
Sreda: 17.35 Vrančeve dogodivščine. 20.05 »Družinsko življenje«, film. 22.00 Miniature. 22.55 Tekmovanje v kajaku.
Četrtek: 17.30 Na črko, na črko. 18.20 Vzpon človeka. 20.05 »Sedem ljubezni...«. 21.50 Četrtkovi razgledi. 22.20 Iz koncertnih dvoran.
Petek: 17.15 Janezek in fižolovka. 18.05 Oktet bratov Pirnat. 18.40 Oddaja o znanstveni kriminalistiki. 21.10 FiLm.
Sobota: 15.00 Tekmovanje v kajaku. 18.25 »Janošik«. 20.35 Tuji gostje na slovenski popevki 75. 21.40 »Kajak«, film. 22.35 Tekmovanje v kajaku.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo drago mamo
Štefanijo Dornik vd. Gravner
ria njeni zadnji poti, ji darovali cvetje v slovo, nam stali ob strani z izrazi sožalja, iskrena hvala.
Sin In hči z družinama
Gorica - Standrež, 18. junija 1975
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo