- ' r ' H t ' 2' - 'li :» • ■fi*' iti v wx.sr •• 1'tSM ti .j j« • ■ iiiret llluBl 8 W -CK» Official Organ of 85 Slov«-nian Societies and Organi. NO. 9a. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, AUGUST, 4th, 1916. 0 LETO IX. — VOL. IX, Slov. tevljanom pripocam*-Ven Svarca za kongresmana. ' '•—♦V ttorek &o primarne volitve. Kdor izmed slovenskih ' pavijanov se ne bi hotel ude-gOežiti teh volitev iz tega ali kLnega vzroka, naj gre na voli* Eg vseeno in voli tam za do-( Krega Slovana in Aimerikancaj Ven Svarca. Kot sipo že omenili v listu, je Ven ŠVarc rodom ( Ceh, v*Clevelandu'rojen m vz-j gojen, toda iz njega odseva navdušena slovanska ideja, in Ven Švarc, če bo izvoljen kon-gresmanom, bo prvi slovanski kongresman v Washingtonu, ki "bo delal čast vseni slovanskim narodom, ki se bo potezal za pravice slovenskih naseljencev v Ameriki, ki to skfbel, da pride slovanski narod do svoje prave veljave. Mr. Ven švarc kandidira na republikanskem tiketu. Stranka pri tem nima ničesar opraviti, gledati se mora le na moža, ki ni samo do-toer Slovan in prave vrste A-merikanec, ampak tudi sposoben bolj kot drugi kandidatje, da pride na velevažno imesto kongresmana. On je kandidat v 21. kongresnem okraju, in kakor smo že omenili, ga morejo voliti le naši slovenski državljani, ki stanujejo v New-burgu, t. j. v 15. vardi. Upamo, ^dandben slovenski državljan v Mjwytmrgu ne bo prezrl njego-Kga imena in foo izrecno za-nteval na volivnem prostoru, ■a se mu da v roke listina, na Pkateri je ime Ven . švarc za kongresmtana 21. okraja, Se-dajni Ikongrestnati 20. okraja, pod kateri okraj spadajo var-de io, (t. j. slovenska naselbina v Žužemberku) in varda 23. glavna slovenska naselbina, jej William Gordon, ki je zopet kandidat. Poleg tega imena bodete dobili še 7 drugih Imen za kongres-mane. 20. dkraja. MV. Gordon je istega nazira-nja in načela kot predsednik Wilson. Na noben način pa ne >mejo newburski rojaki? državljani, ki stanujejo v 15. vardi pozabiti voliti za Mr. Ven Svarca, na katerega j p slovanski narod lahko ponosen. —Uradniki v uradu county, elerka Mr. E. Haserodta, sa bili v sredo zjutraj prijetno ^basenečeni, ko je Mr. Hase-Sa naznanil, da se poviša pla-E vsakemu uradniku za $100 Fna leto. Plača je povišana radi [prihrankov v uradu % county j elerka. Do 1. julija letos se je prihranilo $3100. Med uradni- j ki tega važnega urada je tudi Slovenec Mr. Frank Jakšič, ki je blagajnik county urada v do-tičnem oddelku. I —Na doSedaj praznem lotu ' poleg posestva Mrs. Francis, Lausche se je pričelo graditi poslopje, ki bo namenjeno ikeg-! ljišču. Slovenci so poznani kot ljubitelji kegljišča in pričakuje dobre zabave na novem kegljišču tekom jesenskim in s zimskim večerov in dnevov.' Stavba jako hitro napreduje in Jjbo gotovo jako zanimivo sha-, jališče vseh slovenskih šport-: nikov, ki se zanimajo za keg-, f ljanje. < | I j, —Zvezini pravnik,. & S. ' Wertz je sporočil našemu ure-, ^(Jništvu s posebnim pismom,-da. ljudje, ki so ameriški državljani, pa vlečejo z Avstrijo, zaslu-j žijo strogo ikazen od strani ro-. 1 jakov, s tem da se> jih prezya. [ iNašemu uredništvu je poznan*; i neki slovenski gostilničar na 63, cesti, ki je edini izmed slo-j (Renskih gostilničarjev, ki se Biavdusuje za Avstrijo, ima npnogo psovk proti našemu li-/itu, toda ta človek je žalibog; I <}ržavljan, 4rž»vlj.am one dežele, ki pravi v svoji u-stavi, da se imorajo vsi tirani pregnati, in da ima vsak; i^arod pravico vladarja spoditi, če dela krivice narodu. Mr. Wertz, zvezini pravnik (United States Attorney), ki je prva glava za !so(li)ikom v Clevelandu, pravi, da t>i morali Slovenci popolno-I ma prezirati take ljudi, ker se se ne zavedajo, da jim je Amerika dala denar, življenje in svobodo. Objednein zvezini pravnik častita našemu listu, ker se trudi, da rojake pridobiva za ameriško državljanstvo. iFomnite torej, Slovenca, kaim zahajate v gostilne. Ne v , prostore, kjer kak gostilničar. govori proti Ameriki in za Av-i strijo, pač pa v prostore, kjer so gostilničarji zavedni Sloven-, ci-in Amerikanci in proti Avstriji. Zna se zgoditi, da gostilničar, ki prezira ameriške pra-. vice, zgubi licenco, potem naj sam sebi pripiše. —iDelavci, ki kopljejo v pod-„ vodnem tunelu na zapadni strani mesta, kjer se je pripetila nesreča, so se v četrtek uprli, ko je mestna vlada postavila Jahnsona za superintendenta. Delavci so se izjavili, da je Johnson nezmožen za ta posel, in ,da je on kriv, da je bilo 21 delavcev ubitih. Konečno so se delavci dali pregovoriti, da bodejo toliko časa delali pod Johnsonom, dokler ne dobijo še ostalih 9 delavskih trupel \a tunela, ki še vedno leži-jo^notri. Zajedno so dobili delavci tudi povišano plačo od $4.50 na dan na $5.25 na dan. Fonmani imajo $6.00 na dan, ' superintedent pa $300 na mesec. ■j —'Mrs. Helen Kamp, 30 let stara, je polagala cvetlice na grob svoje matere na St. John pokopališču,' ko jo je napadel neki moški z namenom, da ji stori silo. Na njeno kričanje sta se približala dva druga moška, ki sta jo rešila, dočim je lopov pobegnil. * —Župan je imel dolgo konferenco s policijskim načelnikom Rowe. Gotova vrsta ljudi namerava v Clevelandu upelja-ti puritanske nedelje tako da niti cestne kare ne bi smele voziti, toda župan se je temu u-stavil in se izjavil* da je on za I liberalne postave. Gamblerji in zloglasne hiše pa se bodejo še naprej bre'zmilostno preganjale. / , —Policija je ustavila ves sre-čolov pri dveh karnivalih, in sicer na Payne ave. in 19. cesta ter na Orange ave. Otroci so bili spodeni domov, in godba je morala prenehati ob 9. uri. I I —Vsi večji listi, ki se tiska-j9 v ne-angleškem jeziku v/ Clevelandu so se združili v posebno .zvezo. Namen zveze je Ipredočiti Amerikancem ideje ne-angleških listov, pojasniti 1 karakter in stališče posamez-inih narodov in' se potegati za 'pravice svojih rojakov kjersi j bodi. Tudi nas list je pri tej zvezi. —$160.000 bo veljalo, da bodejo spremenili tračnice, ki pe-jljejo preko Supertor ave. in čez ■ viadukt. Toda denarja neče nihče plačati. Mesto ne bo plačalo, kompanija tudi ne, in najbrž bo morala county plačati. ^Tračnice se spremene, ker bodejo medtem zgradili ponjze-jmeljske dohode k novemu viaduktu. Ob priliki kake v6mIIc«, botrlnjt In pri veselem omizju, apomnlte w na ' narodno atavbo "SLOVENSKI NA-i RODNI DOM". Vsak najmanjil dar ^obrodoiel. Veliki francoski uspehi pri Verdunu Francozje so dobili Fleury in cel sistem podzemeljskih utrdb od Nemcev. Na Dunaju vlada silno ogorčenje, ker jč bil Hindenburg imenovan vrhovnim poveljnikom avstrijske armade. Hindenburg bo vrhovni poveljnik. Amsterdam, 3 a v g. I?. T3e roiina se poroča, da je bil nemški general Hindenburg imenovan vrhovnim poveljnikom vse nemške in avstrijske armade na vzhodni fronti. Ne m;, k i kajzer, ki je videl na svojem obisku na vzhodni fronti, da se morate avstrijska in nemška armada neprestano umikati, je določil, da je edino Hindcnb'^g zmožen ustaviti ruski naval. Vsi avstrijski generali morajo poslušati Hindenbunga., kar se tiče bojev. Ruske armade pred Kovelom. Amsterdam, 2. avg- V Pe-trogradn računajo, da se bodejo nemške in avstrijske armade umaknile tekom nekaj dni iz Kovela in Lvova. Vsa avstrijska in nemška armada se umika sedaj za reko Bug. Nemška armada je v slabem položaju. Armada generala Linsinge-na zajedno z avstrijsko armado generala von Boehm Ermo-lly se nahaja v hudi pasti. Desno krilo ruske armade generala Brusilova Je zajelo te dve armadi od obeh strani, in na vsak način se mora izprazniti najMj važna postojanka Nemcev Kovel in Lvov, ker sicer Rusi zajamejo obe armadi. Rusi polagoma, toda nevzdržema napredujejo proti Kovelu in Lvovu. • Kovel je brez obrambe. Nemci so odpeljali iz Kovela vse težje topove, prva in druga obrambena črta pred Kovelom je od Rusov prodrta in pognana nazaj- Edino kar Ruse zadržuje, da ne dobijo Kovela takoj v svojo oblast je velikansko močvirje, ki se razprostira pred mestom. Toda ker so Rusi vladarji vseh železnic, ki vodijo v mesto, in ker so pokazali na drugih mestih, da jih močvirje ne ovira, pričakujejo vojni kritiki, da se Rusi polastijo Kovela tekom enega tedna. Zveza med Nemci in Avstrijci , pretrgana. Ruska armada, ki napreduje proti Lvovu, je naredila veliko zagozdo med nemško in avstrijsko armado, ki se skupaj •borite ravno severno nad Lvo-vom. Armadi generala Kale-dina *je odrezala vse štiri železnice, ki vodijo v Lvov, in trdnjava Stanislav je v neposredni nevarnosti, da pade pred ruskim silovitim napadom. Poročilo .nemškega generalnega štaba naznanja, da se je morala nemška armada pod generalom Linsingenom nadalje u-makniti pred ruskim pritiskom. Nemška armada je upešana. London, 3. avg. Vojaški kritiki, ki sodijo vojni položaj ob priliki tretje obletnice nemške naznanitve vojne zaveznikom, so enega mnenja, da se bliža Nemčija času, ko ne bo mogla več dovažati rezerv na bojišče. Avstrija kakor Nemčija se približujete času, ko ne bo yeč dovolj orožja zmožnih ljudij doma, da bi zadrževali ogromno ofenzivo na vseh frontah. Turki pomagajo. Poročila, da je Avstrija mo- 1 rala naprositi turško vlado, da ji pošlje dva armadna zbora na pomoč, dokazujejo, da je Avstrija odposlala vse rezerve na bojišče, kar jih je mogla sploh zbrati pod svojimi zastavami. Nadalje pa je na zaveznike jako ugodno upljivalo to poroči- lo, da centralne oblasti delijo, svoje »moči. Kakšne so nemške ?gube? Zigube Avstrije, „ Nemčije, Bulgarije in Turčije tekom zadnjih dveh let so jako ogromne, da vsakdo pričakuje skorajšnjega' konca vojne. Visoki uradniki, katerim jc\ poznan vojni položaj so inrienja, da Nemčija ne more zdržati niti eno leto, ne da bi 'bila popolnoma uničena. Nemci, priznajo sami, da so zgubili k.ooo.ooo mož, in ljudje, ki Vedo, kaj so vojne zgube, cenijo j nemške zgube celo na pet trilijonov mož. Avstrija je zgubfia do 1. avgusta v prvih 14 ttnesecih vojne 2.500.000 mož. Od lanskega septembra pa do letos dlo u.-avgusta pa se cenijo avstrijske zgube na 680.O00 mož, torej znašajo skupne avstrijske zgube 3.500.000 mož. ;Skupne nemške in avstrijske J^givbe bi znašale torej približno 8.000.-000 mož. Avstrija more mobilizirati skupno kakih 6.600.-000 mož, če mobilizira magari dvajset procentov vsegfc prebivalstva. Ker pa to rii ihogoče, se računa, da je Avstrija mobilizirala k večjem 5.000.000 mož. Skupna preostala moč avstrijske armade znaša, sedaj komaj poldrugi "milijon mož. Proglas generriOa Jtiffre. Pariz, 3. avg. Francoski vrhovni poveljnik je na obletnico nemške naznanitve vojske izdal sledeče sporočilo: "Vojaki francoske republike: Tretje leto vašega 'boja se je pričelo. Tekom dveh let ste nevstraše-no odbijali veliko močnejše sovražne napadi. Toda vi ste povzročili, da so se vsi načrti, , sovražnikov, ponesrečili. Naj-krasnejše delo francoske republikanske armade pa je poraz Nemcev pri Verdunu. Zgodovina bo imela te dogodke. Trenutek, ko se zlomi nemška moč je prišel. Nihče ne more vec ohraniti nemške armade, da se ne bi zrušila v prah. Francoski vojaki, vaša zmaga je gotova, glejte, da vztrajate dokonča!" Nemci so nepremagljivi. Amsterdam, 3. avg. Nemški kajzer je izdal sledečo prokla-macijo nemški armadi: "Kot Spomin mrtvih junakov bodejo ostala vaša junaška dela v zgo-do\fini. Vaša'moč je podžigala plamen v Nemčiji, vedno so nastajale nove čete, ki so branile Nemčijo. In, naj sovražnik nadaljuje z vojsko s hudobnim ali pravičnim namenom naše vrste bodejo stale tudi v bodoče. Z božjo pomočjo, katero nam Bog v naši pravični stvari ne more odtegniti, postanemo nepremagljivi, in konečno bo Nemčija odločevala o usodi vojne. 2.000.000 Nemcev na francoskem bojišču. Pariz, 3. avg. Nemška armada na zapadnem bojišču šteje 122 divizij. Natančna moč nem, ških divizij ni znana, ker nekatere divizije štejejo tri brigade, nekatere pa samo dve. Kljub temu pa se računa, da mia^o Nemci na zapadnem bojišču proti Francozom in Angležem do 2.500.000 mož. Zgube zaveznikov 350.000 mož Berolin, 3. avg. Uradno naznanilo se glasi: M^sec in pol je minul, odkar se je pričela velika franeosko-angleška o-fenziva. 'Sovražnik je^ v tem času napredoval na 25 milj dolgi fronti za 4 do 5 milj globoko, ■ i; . ■".'* ■ Šiji , toda glasom najbolj verojetnih poročil, so zgubili samo Angleži v tej ofenzivi najmanj 230.-000 mož, dočim se francoske zgube računajo na 120.000 mož. Skupno so plačali zavezniki za napredovanje na 25 milj dolgi fronti 350.000 mož. Boji okoli Verduna. iPariz, 3. avg. Nemci so uprizorili danes napad napram francoskim utrdbam pri Thiau-montu. Toda vsi nemški napadi so bili odbiti po strahovitem streljanju iz francoskih strelnih pušk. In ko je bil nemški napad odbit, so Francozje naskočili nemške vrste ter pognali Nemce iz mnogih strelnih jarkov južno od' Thiaumonta. Francozje so pri Thiaumontu ujeli 600 nemških vojakov. Lahi se koma] branijo. Rim, 3. avg. Napadi Avstrijcev na Jaške pozicije pri Monte Cimone, so bili sinoči odbiti. Lahi so že prt vojakov na bojišču, i radna poročila raznih itaiijans-<.-h poveljm-kov ne morejo navesti nobenega uspeha, toda poroča pa se iz vse laške fronte, da Avstrijci živahno bombardirajo laške postojanke. Poročila, ki jih Italijani pošiljajo v svet, so popolnoma nezanesljiva, ker kljub temu, da so Avstrijci odposlali 400.000 irnož iz Italijan-' ske meje, niso Lahi prišli, šc do nobene važne točke, kjer bi prizadjali Avstrijcem h-ide zgube. „ Ruski vojni izdatki. London, 3. avg. Pierre Hark, ruski finančni minister se je izjavil napram poročevalcu "Morning Post", da znašajo ruski stroški za vojno sedaj $500.000.000 na mesec. Ruski trgovski kredit je neizmerno vreden ne samo v Angliji, ampak tudi v Zjed. državah. Ruska vlada je dobila v Ameriki nad 2.000.000.000 dolarjev posojila in so ameriške banke pripravljene posoditi še enkrat toliko Rusiji, ker i»ma ruska država silne garancije v naravnem bogastvu, da bo lahko plačala te dolgove. Francozje zmagajo pri Verdunu. Amsterdam, 3. avg. Francozje se nahajajo v ofenzivi pri Verdunu, kjer so osvojili včeraj vse utrdbe pri Fleury in ves intrikatni sistem podzemeljskih jarkov in utrdb na celi Thiaumont črti. Najsilnejše nemške utrdbe so se morale podati Francozom, ki so napredovali za poldrugo miljo in ujeli 650 Nemcev. Dunaj se jezi na Nemce. London, 3. avg. Novica, da je bil Hindenburg imenovan vrhovnim poveljnikom avstrijske in nemške armade napram Rusom, je vzbudila silno ogorčenje na Dunaju. Trije časopisi, ki s'6 kritizirali to imenova nje, so bili ustavljeni. Hindenburg je že poslal domov »12 avstrijskih generalov, in to je med avstrijskimi častniki povzročilo veliko ogorčenje. Niti enega avstrijskega častnika ni imenoval Hindenburg za svoj štab. Štrajk 450.000 železmcaije? je neizogiben. Wilson posreduje Washington, 3. avg. Kljub emu, da so se aperatorji že-tznic in odbor železniških službencev dogovorili, da pri-ejo na skupni dogovor 8. av-;usta, pa je danes skoro goto-o, da d oživimo v Zjedirtjenih ržavah ogromen železniški trajk, katerega se bo udeleži- 0 450.000 uslužbencev želex-lic, in da na 250.000 miljah že-ezniške proge ne bo vozil ni- 1 en vlak. Ifdino pričakovanje, :i ga imajo železnice sedaj, je la predsednik Wilson prične osredovati Od Wilsona je odvisno. Nasprotje med lastniki že-eznic in med uslužbenci želez-lic je prišlo tako daleč, da no-»ena stvar ne reši Amerike ilnega štrajka železničarjev* azven če se predsedniku Wil-onu posreči, da pregovori de-odajalce naj odnehajo napram islužbenoem. Harry A. Whel er, posebni pooblaščenec zve- zine vlade, da deluje za mir med operatorji in uslužbenci, je poslal predsedniku Wilsonu pismo, da štrajka železničarjev nobena stva na svetu ne more odvrniti. Wilson se je za stvar takoj', zavzel in odredil nadaljn-e korake. Ogromna škoda nastane 'vsem Zjedinje-rtim državam, če zaštrajkajo železničarji. Ves promet ustavljen. Ker so železniški uslužbenci edini, bo ustavljen ves promet na vseh železnicah. Nobeno blago se ne bo moglo pošiljati po železnicah, in ravno tako se ne bodejo mogli prevažati potniki. V očigled ogromnega prometa v ameriških tovarnah v današnjih dneh, postaja stvar skrajno kritična, in splošna brezposelnost zna nastati radi železničarjev, ker tovarne ne bodejo mogle odpošiljati bla- > ga, kj je naročeno in bodejo morale zapreti vrata. Proti delavske sodnijske odločbe kandidata Hughesa. ---------------------• - ~ - - i......;.....T" .......... ' .....i i Hughesovo stališče napram 1 lastnikom zemljišč. Kot sodnik vrhovne sodnije Zjedinjenih držav je Hughes pokazal premnogokrat v svojih sodnijskih odločbah, da stoji na*nfcFani kapitalistov nasproti malim lastnikom zemljišč. Posebno je treba pomniti eno fcodnijsko razsodbo, katero je oddal Hughes v slučaju Wey-erhouserja napram nekethu siromaku z imenom Hoy t. Železniška kompanija je tožila Hoyta za 40 akrov zemljišča, ki leži zraven železniškega tira. Hugtjes je odločil, da spa da zemlja železnici, ne pa siromaku- Šlo se je samo za 40 akrov. In radi te o'dlodbe najvišje sodnije je bilo mnogo lastnikov, raznih zemljišč'obsojenih, da morajo prepustiti svoja zemljišča železnicam. Zemljišče oropano lastnikom. Dne 17. dec. 1897 je R. B. Jones podal izjavo, da lastuje gobovo zemljišče. Dne 27. marca, 1898 je Jones plačal Jx>lno kupno ceno, plačal davke in vse pristojbine. Dobil je uradno potrdilo, da je lastnik zemljišča. Dne 2. decembra, 1901 pa je kompanija vložila tožbo proti Jonesti, da nima pravice do dotičnega zemljišča. Torej tri leta potem, ko je pravi lastnik plačal kupno ceno in vse davke. Tožba se je vršila na različnih sodnijah radi tega zemljišča. Jones je dobil tožbo na vseh sodnijah. Toda pozneje je prišla tožba na najvišjo sodni jo Zjedinjenih držav,. in sodnik Hughes, ki je imel o tej stvari odločiti, lje odločil proti revnemu naseljencu v korist bngatq d^rnigfa ls j)rt~pn1jf Sodnika najvišje sodnije Day in Harlan sta odločno oporekala "Hu-ghesovi odločbi, toda stvaj- je postala pravomočna. še ena sodba- Leta 1913 je velika korpora-cija Montello Salt Co, v drfaf vi T'»ah tožila državo Utah Državna postavodaja dfžave Utah je dala državi pravici; dr. 40.000 akrov zemljišča, na kale ^ m naj se zgradi univerza in dr« ga potrebna poslopja zajfd-u«- viNiI-mii polji. M on te I k Sa'r '7o. pa ni hotela izroč ♦» državi zemljišče, katero si je po krivici pridobila. Tožilo se je po vseh sodnijah, in kompanija je povsod zgubila svoje tožbe, dokler ni prišla stvar na najvišjo sodnijo. Tu je sodnik Hughes odločil, da spada zemljišče kompaniji ne pa državi. Nauk iz tega. Hughes, kot sodnik najvišje sodnije, dasi je osebno pošten, pa vendar je skoro vse važnejše sodnijske odločbe izdal v prid kompanijam, nikdar v prid posameznikom, še manj pa v prid delavcem. Kako more voliti delavec Hughesa za predsednika, v očigled tako silnih kršitev delavskih idej. Deutschland se nahaja na Atlantiku. Norfolk, Va., 4. avg. Sem jej dospela novica, da je submarin Deutschland se srečno splazil mimo stražečih zavezniških ladij in se nahaja sedaj na Atlantiku. Eno miljo predno se neha ameriško vodovje, se je submarin potopil zvečer ob 9. uri, ko je vladala že tema. Zavezniške ladije se se vedno držijo obrežja in čuvajo. Submarin je pljul komaj 100 čevljev od ameriške torpedovke, ne da da bi na torpedovki kaj zapazili- Bremen prihaja? Zajedno z novico, da je submarin Deutschland odšel, je prišla novka, da je na potu v ameriško Iuko Norfolk drugi nemški submarin Bremen. Deutchrand in Bremen sta se ■v * f. v"'. ; Wi'i'i«<•'•', ,'f'Mf - na potu srečala in izmenjala novice ter povelja. Tp se je sporočilo iz jako zanesljivih krogov. Kako se je submarin potopil. Blizu vhoda v Atlantik se je Deutschland prvikrat potopil v globočino 135 čevljev, da preiskusi stroje. Ko so dognali, da je vse v'redu, se je Deutschland zopet dvignil in polagoma nadaljeval vožnjo, toda v četrt ure se je potopil drugič. Le štiri prste visoko je gledal periskop iz vode, in v oddalji 400 sežnjev se niti z najboljšim daljnogledom ni moglo opaziti perislfo^a- Kapitan Hintsch, ki je spremljal submarin iz pristanišča, se je izjavil, da bo Deutschland usel v?--' • ■ " ■ Si ' - • 't •vi ' . . ; J! . ,-f i ' f CLEVELANDSKA AMERIKA izhaJTVtond^Žk,sredo inpetek. NAROČNIKA« £o AmmriKo - $2^0 Zo CWrf. po poif/ fJ.OO Za Europe - £3~50 Vo*amm*na JtU%)ilKf* " Vh pita«, dopisi in denar naj m pošilja na: "Clevdandaka Amerik«", <119 ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO -j------- EDWARD KAUSH. Publish*.__LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. JW by 25.000 Slovenians «« /A« City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language onfy. TELEPHONE CUY PRINCETON 189 . i \ 1 '■■' 1 ""' .......... -- Entered a second-class matter January 6th 1909, at the post office at Cleveland, Okie under the Act pf March 3rd, 1679.__. Wto* , No. 93. Friday, August, 4. 1916 Težave pri amerikanizaciji naseljencev. Dočitn je resnica, da je prišlo mnogo prvotnih naseljencev v Ameriko, ker so tukaj pričakovali zlata cele gore in •rodovitne zemlje, pa je vendar naseljevanj« svoje čase imelo različne vzroke od današnjih. V 17. in 18. stoletju še ni bilo šifkartaških agentov, ki bi pripovedovali naseljencem, da rastejo v Ameriki na skalah sto dolarski bankovci. Tudi delavcev se one dni ni potrebovalo,, kakor se jih potrebuje danes. Prvotni naseljenci niso mogli pričakovati, da se vrnejo kmaltf domov t nagra'bljenini bogast- . vom, in parobrodne ali prek-morske zveze so bile jako slabe. Te razlike imajo precej . ' vpljiva na naturalizacijo ali amerikanizacijo v preteklih 1 dneh in danes. , H .Glavna zapreka amerikaniza- < ciji je nezmožnost angleškega) jezika, dočim so bili prvotni « naseljenci vsi Angleži, ki so se fcutili kot bi prišli domov, ko i so dospeli v Ameriko. Poleg tega pa razni faktorji stare do-^ movine onemogcčujejo hitro^ I amerikanizacijo naših naseljen-, | cev. Pomislite si duševno sta J nje kmeta iz stare domovine,[t ko pride v Afriko. Tu je ves | zmešan, ko začne boj za eksi-,i stenco in njegova industrijska,; okolica mu nudi malo priliko,1! da bi premišljeval o državljan-^ \ stvu, ki je tako važno za bo-^l dočo generacijo. In drugič, ti(< kmetje in delavci pridejo pre-'] napolnjeni z vojaškim duhom, I j s katerim so pitali uboge poda- 1 nike v monarhističnih državah, 1 in taka vojaška izobrazba je 1 prav slaba predpriprava za d-e-jj •mokratično svobodo v Ameri- 1 ki. i Aimerika ni dovolj naredila s za naseljence, da bi se hitreje t amerikanizirali. Kakor hitro < se naseljenec odloči, da odide -j v Ameriko, že objednem misli, 1 koliko denarja bo tukaj nare- 1 dil in šel zopet domov. Takoj i dela večina neizobraženih na- j seljencev. Pa tudi drugače se i z naseljencem postopa nečlove- « ško. Od trenutka ko zapusti < svoj dom, in dokler ne pride do svojega namenjenega me- 1 sta v Ameriki, je tak naseljenec'j skoro v vseh slučajih predmet ; izkoriščanja. Oslepari ga šif- \ kartaski agent, prodajalec ro- ] -be, doma se je zadolžil, pade v(| roke kakim potepuhom, ki ga zapeljajo. Na ta način dobi na-j] seljenec * jako slabe pojme o ; Ameriki, in kje morete potem'] od njega pričakovati, da se 1>o tukaj oprijel drža.vne-politične 1 ideje. Da pa se vseeno ameri-j kanizira mnogo naseljencev, je 1 pa dokaz, da prihaja v Ameriko mnogo jako zavednih ljudi. Krive so pa tudi različne postave v različnih državah. N. piv v državi Illinois mora ose-' ba, ki hoče loviti, vzeti licenco, ki velja $25, če ta oseba ni clr,-žavljan, če pa imate prvi papir, ki velja samo $1,00, tedaj pa dobite lovsko licenco za $2.00. Naseljenec proračuna, da je ] $3.00 manj kakor $25,00. Zato < . vzame prvi papir brez vsakega 1 namena, da bi pozneje dobil še drugi papir. Vzel je prvi papir ] edinole radi denarne koristi11 ■Če pa naseljenec vztraja in ho- | če pridobiti državljanstvo, pa 1 ima pred seboj jako trnjevo'.< pot. Prvič ni dovolj večernih: 1 šol ali pa so šole, ki ne odgo-! varjajo potrebam naseljenca.! 1 I>rugič pa dela tak delavec 1 osem, deset ali celo dvanajst 1 ur na dan* en teden, pa dnevu,'. lrugi teden po noči, tatko da likdar ne more redno v šolo pohajati, tudi če b'\ imel. voljo zh to. Kje naj se nauči angleškega jezika, ki je neobhodno potreben, da pridobi državljanstvo? Toda recimo, da se je naseljenec naučil jezika in pride pred izpraševalca. Ti izpraševalci so večkrat perplek-sni ljudje in vprašujejo prosil-' ca za papir v dolgih stavkih in teških besedah, da nazadnje prosilec misli, da se norčujejo z njega- Mnogokrat dobi naseljenca taka vprašanja, da bi' jih niti dobri učitelji javnih šol ne odgovorili. V Chicago so vprašali nekega prosilca: Kdo1 je bil prvi predsednik rojen v Zjed. državah? Ali pa n, pr. neki »mož v {Pennsylvaniji je •bil vprašan kdo je guverner države Washington? Poleg tega je pa še mnogo drugih zaprek pri državljanstvu. Oseba, ki s? je premestila iz enega mesta v drugo mesto, ima silne stroške in zamudo časa, predno pride do državljanstva, in v mnogih slučajih prosilec ob up d* da bo sploh kdaj rešena njegova prošnja. 'Ali pa n. pr. da ena njegovih prič mahoma zboli ali ne more na sodnijo, ker je neovrgljivo zadržana, naseljenec mora čakati in čakati, in če ne pride v pravem času na sodnijo, je zgubil vse pravice in tudi svoto $4.00, katero je že plačal, ker postava pravi, da prvotnih dveh prič ne more nadomestiti no-i bena druga oseba, četudi je mogoče na sodniji navzočih pet ali deset državljanov, ki poznajo prosilca in bi lahko za njega pričali. In še nekaj, kar se mnogokr\{ pripeti. Delavec se nahaja v mestu, kjer je štVajk. Kompanija najame posebne deputije. in ti hlapci kapitalizma navadno vedno izzivajo delavce, ki pridejo prav lahko navskriž s postavo, soj zaprti, ip taki delavci, pozneje prosijo za državljanski papir, imajo nenavadno velike sitnosti, tako da se marsikomu za-studi državljanstvo. Toda imi ne zahtevamo od , naseljencev samo naturalizaci-' je. -M4 zahtevamo ameriško državljanstvo, ki je lagodno vztrajati na demokratskih načelih, in naseljenec, ki je preska-kal vse bregove in prepade, cla je prišel do državljanstva, ima pred seboj še veliko težavnej-ši problem, razven če se jc toliko izobrazil, da svobodno misli in {la lie mislijo drugi za njega. < Mnogo je med nami tudi ljudi, ki so državljani, in ki ob vsakih, volitvah zaslužijo lepe denarje od kandidatov. Ameri-, kanec pravi takim ljudem "fo-1 reign boss". Danes se je to si-' J oer ze precej odpravilo, vendar 1 cvete ta grda navada ue marsikje. Za vzgled naj navedemo slučaj i/ Pennsylvanije, ki se je pripetil tam lansko leto. 300 premogarjev je poslalo po nekega kandidata, kateremu so povedali, da bi radi volili za njega, toda leer niso nikdar še volili, ne da bi dobili kozarec pive za to, so prosili kandidata, naj da njih voditelju moč, daJ plača vsakemu volivcu 25 centov. Kandidat je to zavrnil, a dclavci na volivni dan niso šli volit! Velika nevarnost, da se amerikanizacija ne širi hitro dpvolj med otroci naseljencev so tudi razne farne in verske šole po Ameriki. (Rojake opozarjamo, 1 - j M v 4 « - . « - ' e, • •«• I da ta članek ni napisan iz nase- L ga uredništva, ampak od dok- = na' avtoritetah naselmškcm j vprašanju, v službi vlade Zjed. | ? držav, toda piše ravno tako' = kot smo mi napisali pred nekaj' tedni o farnih šolah. Op. yred-j ništva.) V Ameriki imamo tu- • je šole, ki so večinoma zveza-" ne s cerkvijo, ki otrokom nika-j kor ne dado pravilnega pouka • o angleškem jeziku, in iz katerih farnih šol ne pridejo otroci ^ovolj sposobni, da bi uspešno nastopili težavno industrijsko pot Amerike. ■ ' Jako važno je tudi vprašanje , alkohola. Večina naseljencev, ki prihaja sem, ni vajena piti •močnega, toda pokvarjenega žganja kot se prodaja po slabših saloonih. Obstoje sicer ne- : ^ katere postave proti ponareje- j > netivu žganju, toda naseljenec i je nevešč jezika, proda se mu ] \ h h ko vsako poškodovano bla- < ^ go in posledica je, da postane 1 iz naseljenca, ki je bil prej va- 1 jen piti vino ali pivo, močan 1 žganjepivec, ki; uničuje sam se-bi vse ideale in hrepeneje po 1 višjem. Tudi je navada v sa- < , loonih, kamor zahajajo neiz- j obraženi naseljenci, da saloon j vodi vso politiko za nje. In ka- | ko blagodejna je taka politika f vidimo v tem, da novejši nase- 2 Ijenci le neradi iščejo držav- < Ijanske papirje. 1 Drug jako važen problem je ( , takozvani "bordenski sistem", s 2enr naseljenca je pozabljena | v Ameriki. Naseljenec ne ve, 2 da je žena ravno toliko vredna < kot imoški, nihče ga ne poduči, s dela in peha se skozi cel. teden j sirotna ženska, pere za dvajset, j trideset ljudij, knjige in časo- s pisje ji je malokdaj dovoljeno citati, in ni čuda, da otroci ta- t ke ženske ne morejo priti do i razumevanja ameriških idea- | lov, ker mati, kot prva.učitelji-1 č ca otrok, sama ne razume ni- t česar, j Najbolj težavna zapreka a- a merikanizaciji naseljenca pa le- l ži na ameriški strani. Ameriška d prosperiteta daje marsikomu c predmet za izkoriščanje. In na- i seljenca je veliko lažje izkori- 1< ščati kot Amerikanca, ker je 1 neveden, ker ne zna angleške- r ga, ker ne've, kam se mu jt i treba obrniti v slučaju izkori- ? ščan^a, ker je prepričan, da ne I more nikjer dobiti prayiae. K temu tudi mnogo pomaga ne- / katero tujezemsko časopisje, s ki misli, da se bo naseljencem j prav posebno prikupilo, če z vso r gorečnostjo udriha po ameri- r škem kapitalu in kaže samo čr- r ne stvari amerikanizma, ne po- s kaže pa nobenih s vitlih točk. š Uredniki takih listov so večino- t ma ignoranti, prepirljive!« nfe- c znafiiči, pri katerih znanje ne \ odločuje, ampak surova bese- r da. Nikdar ne bodejo učili na- r seljenca, kako se mora ameri- 1 kanizirati, nikdar hiu ne bo- 2 dejo pomagali pri pridobitvi i državljanskih pravic, ne bodejo mu razkladali pomen volitev in pomen posameznih uradov, pač pa če se kje pripeti kak graft, se takoj vržejo z vso y močjo na tak slučaj in kažejo naseljencu: Glejte, taka je A-merika! Ubogi naseljenec, tako zapeljan, prične rnrziti A- j meriko, namesto da bi imel pri r &ebi dobrega- voditelja, ki bi 1 mu pač pokazal Črne strani, ob- [ jedrieni pa tudi pokazal jasnej- c š« strani svobodnega ameriške- J ga življenja. Kaj vedo ameri- * ški naseljenci o ustavi, o po- 1 i stavah! 1 r Naseljenci tvorijo svoje na- y selbine, kamor pridejo. Jako r radke so izjeme, da bi se naši 2 ljudje pomešali med Ameri- { kance. In ker živijo vsi skupaj > nagnjeteni po slabih okolicah, l v slabih hišah, ne pridejo v do-tiko z Amerikanci, da bi se hi- s treje naučili jezika. Skupaj na- ® stanjeni ohranijo svoje staro- ( davne šege in običaje, ne vedo t za ameriške praznike, ne vedo t 3 za ameriške ideale, ostanejo ignoratni kljub temu, da neka- ; teri prebivajo tukaj od 15 do r 25 let, pa vedo komaj toliko 1 angleškega jezika, da.se pripe- 1 Ijpjo^a kari iz enega konca mesta do drugega. • ^ Cerkve tujezemcev ali na- ^ seljencev tudi niso zmožne v j, Ameriki, da bi naseljence ame ' i • fljani, ki ne znajo druzega kot > kričati na vernike v cerkvi, da ne prispevajo dovolj za cerkey. i So sevtsda izjeme, in res oast-ne izjeme v vrstah tujezemsWh duhovnov, katerih mnogo se trudi pošteno in neprestano, da svoje farane pripeljejo k boljšemu življenju. So pa duhovni med naseljenci, katerim ni ma* druzega kot udobno živeti, držati vernike v podložno-sti in sužnjosti, zamenjavati vero s politiko, tako da se takemu naseljencu konečno priskuti amerikanizem in cerkev in zanemari oboje skupaj. Nekaj, kar naseljenec jako sovraži, je ameriška nestrpnost glede nedeljskega počitka- Ti ljudje, ki so prišli k nam v A-meriko, «0 navajeni doma, da ob nedeljah počivajo s tem, da naredijo kak izlet v prosto naravo, in tu pasem dobijo poži-rek pijače tudi ob nedeljah. V Ameriki je pa v tem pogledu vse puritansko, starinsko. Pridiga se proti nedeljski prodaji pijač. Seveda, kdo bo zagovarjal prodajo pijač ob nedeljah, posebno pa pijanstvo, ki ipino-gokrat sledi tudi zmernemu u-živanju pijače. Toda nekaka strpnost bi se morala najti pri tem, ker pomisliti moramo, da delavec dobro ve, da višji gospodje v svojih klubih mnogo popijejo v nedeljo, kjer dobijo za denar vse, kar hočejo, dočim je premnogo slučajev, -ko se je revnim naseljencem zaplenilo njih premoženje in se jim naložile visoke kazni, ker so si privoščili kozarec pijače. Naseljence se mnogokrat tudi pri delu preveč izkorišča. Dolge ure v tovarnah bi morale biti odpravljene, na vsak način bi se morala naseljencu .dati naj-večja prilika, da se čimprej prr\iči angleškemu jeziku, ameriškim navadam in idea- ; lom. Naseljencem bi se moralo , dati razumeti, da so naseljenci 1 oni ljudje, ki pripravljajo živež in obleko, k^ gradijo železnice, 1 ki sploh opravljajo najtežja dela in ki so industrijo Amerike najvišje povzdignili. Kadar se bo Amerikanec tega popolnoma zavedal, tedaj bo tudi bolj skr- | bel za naseljenca. j Tekom časa smo pridobili v | Apieriki dovolj lojalnih, zve- < stili ameriških državljanov tujega rodu, ki so si zbrali Ame- 1 riko za -svojo edino pravo do- 1 movino. Ta skupina bi se mo- ' rala povečati, in inteligenca na- • seljencev bo naraščala, čim več ' šol se bo nudilo naseljencem, ( čim veš prilike se mu bo nudilo, da si pridobi izobrazbo in pravi pojem o amerikanizmu. Is | naseljencev prihaja naš bodoči ' rod, in če ne bo imel ta rod ' prave vzgoje, tedaj bo slabo za svobodno demokratično državo kot je Amerika. -o--r'j Kako je Avstrija vladala narode. Nemcem je rekla : vi ste izvor Ijeni narod. Vaš jezik se govori na zemlji, pod zemljo in nad zemljo. Vi ste izvoljeno ljudstvo, poklicano, da vlada, izkorišča, zani- , čuje in trebi. Kar je dobrega, bo . za vas. Jaz vas bom ajala, imeli boste vsa mastna mesta. Kjer bo največ dobrega, tam boste vi. Od , trona doli do okrajnega glavarčka , na Kranjskem bo vse vaše. Kdor j bo hotel pobirati mrvice iz vaše mize, se bo moral učiti vašega je-zika. Raziezite sp na vse kraje in j ponenicite vse, kjer morete. Jaz j vam bom stala ob strani in skrbe- j la, da bo vaša skleda vedno polna, j Mad j arom je rekla: Vi ste vite- , ški narod, ki je opravičen do tiste ^ sklede kakor moj ljubi Nemec. Vršite tisto nalogo po deželah krone sv. Štefana. Širite svojo kul- j turo, saj vaša kultura je naša kultura. Italijanom je rekla: Vi ste sino- ( vi Laške kulture. V tem znamenju nas lahko posnemate v maj- | hnem v tem, kar delamo mi na veliko. Slovanom je rekla: Molčite in , trpite, če vam ni prav, si lahko pomagate, a ne v okviru moje države. Tukaj ne bo pravic za vas, tukaj nebo kruha za vas, tukaj ne bo življenja. naletite kje na skupen odpor, na-1 pravite razdor v narodu in potem posekajte vsako stranko posebej. In ti poslaniki so vršili prav uo-bro svojo nalogof zlasti med nami, Slovenci. Ponajprej nam niso dali vstati. Kako je to mogoče, da spi en narod od svojega začetka pa do par desetletij nazaj, je vec kot svetovna uganjka. Ampak pesem uspavanko mu je pela ljuba Av-strija. Kadar se je kje kaj zarilo,: je potegnila zavese,'kadar se je, kje kaj dramilo, je nasula maka. In tako smo spali, spali in spali. Zavese so bile nemška uradovanja in nemški uradniki, mak pa mrvice, za katere se je prodajalo našo inteligenco. J In ko smo se par desetletij nazaj malo zdramili, smo začudeni spoznali, da nismo tako slabi, in majhni kot smo misjili. Da nismo tako zaspani, kot je izgledalo. Da nismo izumrli, dasi smo bili mrtvi stoletja. Avstrija se je prestrašila dra-menja. Posegla je po svoje gesio: deli in vladaj ter ustvarila razmere, kakoršne so še danes. In ne samo to. če so ljudje samo razdruženi, je mogoče, da se zopet združijo. Za to je najbolje, da se ljudij iznebi. Kako pa? Legalno ljudij klati v mirnem času ni mogoče. Ampak vničuje se jih lahko na kak drug način. Drevo lahko osušiš, ne da se ga dotakneš. Odvzainel mu hrano —» pa mora umreti. In tako je začela Avstrija našo domovino moriti gospodarskoN Svoje ljube Nemce je učila in družila ter jih uželjevala v boljše metode industrije. Učila jih je poljedelstva in živinoreje, učila, kako je treba napredovati s časom. A Slovence? Ni treba, da je človek star, da pomni razne inou-strije v raznih krajih naše domovine, o katerih ni danes, ne duha, ne sluha, Skoro v vsakem kraju so izdelovali kaj posebnega, vsak kraj je imel svojo industrijo. Kako je včasih cvetela Kropa in Železniki ter drugi kraji, kjer so izdelovali žeblje. Kje je danes ta industrija? Ni je. Domača obrt je podlegla modernim strojem, katere je upeljala vlada med Nemci. Kakšna obrt je bila leta nazaj v j Ribniški dolini. Kaj je danes? Kraj, ki da največ Američanov. Izginile so vse tovarne, razne papirnice, glajute, usnjarne, klobuča-rije — vse je šlo. Vlada je nauči- j la druge — nam ni pokazala, dasi bi bila pravtako lahko razvila indu- j strijo pied nami. In ne samo industrijo — tudi | kmetijstvo je vničila. Kmet je bil največji revež — nikdo mu ni ničesar pokazal, nikdo pomagal. Če je bila slaba letina, ni pridelal še zase. Če je bila dobra letina, ni imel kam prodati. Kadar so obrodila jabolka, so jih izvažali notri v Nemčijo. Črešnje so kar na drevesu jemale konec. Jednako češp-Ije. Vlada ni hotela pokazati in navaditi ljudi. Kaj ve kdo pri nas od "cold storage?" Koliko takih vagonov je postavila vlada na Svoje železnice za razpošiljatev pridelkov? Za Slovence nobenega ne. Kdo je kemtu pokazal, kako naj obdeluje, kako naj si pomaga ? Nikdo ne. Za parado je sicer nekh vsestransko cesarsko kraljeva kmc. tijska družba, kjer se plonka sicer razne članke, ki sploh niso za naše razrhere. Ali je vlada kdaj kupila kak stroj in pokazala kpietu, kako se dela s stroji? Ali mu je kdaj pomagala pri raznih gospodarskih nesrečah, na polji in doma? Kdo ve kaj o tem ? Medtem, ko so drugi narodi moderno obdelovali svoja polja, je moraf naš kmet še vedno tako delati, kot so delali stoletja nazaj In naravno je, da je zaostal. Kmetije so začele iti vedno bolj rakovo pot — kmet pa s trebuhom za kruhom. Ne samo industrijo in kmetijo, tudi izobrazbo nam je zadrževala, kolikor in kjer je mogla. Koroške in Primorske Slovence je pustila kar brez šol. Na Kranjskem je imela dve Nemški gimnaziji in eno vseskozi Nemško realko. Na teh gimnazijah je nastavila svoje profesorje, kateri so otroke iz kmetov vedno gonili nazaj na kmete in tudi clrugače jih podajali, da je le več ljudij ostalo brez izobrazbe. Za ves ljubi Slovenski flarod ni, dala nobene uniVerze do danes. Pa kaj univerze — saj ni niti nobene Slovenske srednje šole ali I gimnazije. Posledica napredovanja tujih narodov in za ostajanje domačega naroda je bila propadanje: propa-, dag je na vseh poljih in krajih: propadle so obrti, propadle kmc- Dalje na tretji strani. gfijl "14.50 zaloge Sni -— H 33 d* 38 1 ia»5U Si !§§ posebne cene JE ^Ur BBpWlSP Flan*lc> navadni in Čekirani vzorci, FWjiBflff, večina tek oblelrje najfinejšega izdelka 14-MMBrri & svilo. MoJrtje tn fanto*)*Kje $4.50, $5.00, £6 hlače. Kakih 200 parov moških in fantovskih m* hlač najnovejših vsorcev, vredni $4.50, ^ $5,00 jn $6.00 sedaj po . Moik« obu- ffl'^fjfi/jff/PflJrfr Mi d*J*IDO nadstropja M«* ta ^"^"tjr i Strnmp« = Wiwlii«' WIS OHr .. = PONOS SODNUE CUYAHOGA j C00NTY SODNIK - j Willis Vickery KANDIDAT ZA SODNIKA NAJVIŠJE SODNIJE DRŽAVE OHIO Val glas mu bo pomagal pri primarnih volitvam i 8. avgusta, da doseže mesto najviije aodnije države Ohio v priznanje njegove delavnosti in točnosti kot sodnik Common Pleaa aodnije. :: .POZOR SLOVENCI! :: SPODAJ PODPISANI VAS ULJUDNO VABI NA slavnostno odprtjo .......................................1 ■■ ■ ..... j .1 III 11 ■ GOSTILNIŠKIH PROSTOROV na 396 E. 160th St. V 9 v soboto 5. avgusta '16. Fin prigrizek vsem gostom. Sveža pijača vsake vrste. Različna dobro zabava. Uljudno so vabljeni vsi Slovenci na obilen poset. Tomas Stakich, 396 E. 160th ST. tel. princeton 1uc4. FRANK ČERNF JI SLOVENSKA TRGOVINA MmJk % S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are.. Kadar lelite kupitivdobro aro in drugo zlatnino, Columbia - grafofonc, plolče r vseh jezikih, posebno lmportirane »lorenake plošče ti stare domovine ter ne t to stroko spadajoče predmete, obrnite ae zaupno na tvojega rojaka. Prodajam tudi aa mta&na odplačilo. .Točno popravljanje ur, alatnine in grafofonov. Vsako blagojejamŽano. • -> :. -» ' U1«. ...... u_____■ . J----------jl!___ L ._. L._i^JkiiJ (slovenian mutual benefit ass'n0[ /■■'■' ■"" * «i v .• .'•■^•'i^'-' ......... UitaaovUona 13. no*. - Inkrtrpor. IS. marca T 1910. Ijppgljgl . 19)4. t državi Ohio »UM t državi Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI UNA ON I KI: PRBDSEDNIK: JOHN G 0RNI«, «105 JTT. ČLAIR AVT5NUB. I*ODPRBDBBDNIK: PRIM Oft KOQOJ, 3804 AT. CLAIR AVE. TAJNIK: PRANK HUDO VBRNIK, 1061 , BAST «2ad ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS. 1081 EAST «2nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLIftlKAR, «127 ST. CLAIR AVE. ODBOANIKI: Prank M. JAKSI0.1208 Norwood Rd. Jo«. RU9S, «71* Bonna m Prank ZORJC, 6909 iProner ara. Frank CERNE. 6033 St Clair ave. Anton ORDINA. 6137 St. Clftir aw. I«nac SMUK, 1061 Addison Rd. Anton OfldUR, 1168 B. 61st St _ 8«da vrhovnega odbora m nMJo vsako flstrto nedeljo v mtsocu ot> 8.30 dopoldne V pisarni vrhovnegja urada. Piaaraa vrhovnega urada 11062 B. 62nd SL drugo nadatropj«, «a-daj. Cuyahoga Telefoh Princeton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaanloe, naj m ponujajo na frrbomega tajnika. Z realno glaello: "CLHVBLAiTOBKA AMERIKA" Nadaljevanje iz «. strani. tije. V krajih, kjer je bilo nekdaj precej blagostanja, je danes največja revščina. In posledica te rev^ ščine je izseljevanje. V deželo pa prihaja polagoma tuj kapital, ttfji ljudje in izrabljujejo to, -kar sinu pustili mi po svoji nevednosti. Avstrija je čisto pozabila na nas. Pozabila? Ne v vsem. Vs^ko leto je klicala mlade faiite, d* jih šola za cesarja. Da jih uči — ne, kako naj si pomagajo, ampak kako naj ubijajo in streljajo na druge ljudi. In kako trda je bila ta Avstrija, kadar je imela kaj tirjati od kmeta. Letina taka ali taka — davki so morali biti. In še več. Ce je bil slučajno kdo nesposoben za rambo cesarja -^-nesposoben ne po lastni krivdi, je moral tudi plačevati davek. In ta davek so iztir-jali, tudi če je šel klobuk iz glave Sicer je pa najboljši dokai, kako skrbi Avstrija za nas, v tem, da da milijonski narod Sloven-(.cev izselnikov kot skoro ves Nem-Fski narod. Kako se morajo v pričo takih |! faktov še dobiti ljudje, katerim * je Avstrija še vedno na srcu, je veČ kot ugafljka. In kako morejo ljudje, ki so dovolj inteligentni, da poznajo ta fakta, da jih razumejo, ker so jih skusili sami, še vedno delovati za Avstrijo, še ve- ! dno hvaliti in držati s tistim siste- j mom, ki bi že davno zaslužil, da se ( ga posije v muzej in kaže ljudem , proti ustopnini kot kurioziteto ^ dvajsetega stoletja. "CAS'* ' -—o-— Pred konvencijo S. D. Z. J _L— ' ' i 1 ČLANOM IN ČLANICAM < S. D. Z. ( Glasom pravil točka 16 sme ; vrhovni predsedsik imenovati c odbor treh mož izmed članov konvencije. Na seji vrhovnega urada meseca julija sem ime- 5 FVoval ta odbor, ki bo po svoji ? r najboljši zmožnosti sestavil 1 provizorična pravila- Nekoliko * obširneje hočem pojasniti za- a kaj jp ta točka v sedajnih pravilih, njen pomen ter zakaj jo postavljen zgoraj imenovani odbor. »Mnenje delagatov zadnje konvencije je bilo, ko se je ta točka stavila v pravila, prvič, da bi se stroški prihodnje kon- g vencjje zmanjšali, drugič da bi j se delegatom in flelegatinjam 2 čas prihranil, ker skušnja uči ^ in gotova resnica je, da ima ^ vsak doma opravila in pona- j, vadi se proti koncu zborovanja k jako hiti, ker se vsakomur do- ^ mov mudi, kar pa ni pravilno. r Tretjič,"in to >e najbolj važno, da se skozi ta odbor sestavijo j( pravila naravnost iz mnenja n vseh članOv in članic, ne pa sa- ^ m o iz mnenja delegatov. r Kako naj se člani in članice ravnajo ta mesec, ki je zadnji s pred konvencijo, svetujem sle- t deče: Vsa Zvezina društva naj n na svojih zadnjih sejah (pri,po- j( ročam, da se skličejo tudi iz- s yanredne seje) • razmotrivajo b \ pravila, stavijo predloge, zahte- ji ve, resolucij*,, kaj naj se bi ( spremenilo, kaj dostavilo* kaj a maj se popolnoma črta iz pra- b vil. Vse ,te točke, misli, ideje, u nasvfcti naj se pošljejo na vr- v hovni odbor t. j. na vrhovnega n tajnika Zveze, nakar bo on ir-ročil to odbora za pravila injb h-Air; f/ " v > *> Sfro R: ' . i. i £ .,. L. * ' J, . • . V! • . s . ^ .'■- resolucije. Nadalje priporočani vsake-j mu posameznemu članu in čla- - niči, da napiše doma, naj bo še H tako podomače in pošlje na u- ■ rad, svoje mnenje. Odbor bo 11 nasvete vseh članov rad vpo-° števal, da se organizacija zbolj-, ša. Potreba im dolžnost je vseh ^ članov in članic, da kaj stori-a mo in siper sedaj, ko je čas za 3 to, pred konvencijo. Pregovor pravi, da po toči zvoniti je prepozno. Ravno tak je položaj sedaj med nami. Konvencija * je pred durmi, odobrila bo pravila, po njih se bo treba ravnati. Sedaj se oglasite v glasilu Slovenske Dobrodelne Zveze; f . . ... in ce necete pisati v javnosti, . oglasite se pismeno aH pa ^prinesite predloge osebno. Povej-. te kaj hočete in kaj necete- In , ako je tako dobro kot je sedaj, - pa tudi. želimo vaše izjave. Konečno pa želim opozoriti članstvo na to točko še posebej } raditega, ker se prav lahko zgo-] di, da ne bo prišel v poštev no-' ben predlog ali sprememba pravil, ako ni odobrena od te-. ga odbora. Zatorej na delo ta-: koj, vsi člani ih * Članice Sloven- - ske Dobrodelne Zeveze. Odbor ■ pričakuje glasov od članov in ' članic, ako se pa nihče ne ogla-1 si, bo $el pravilni odbor syojo * pot in sestavil'pravila, katera s bo predložil konvenciji, da jih odobri ali zavrže. Cenjenim delegatom in de- • / . I legatinjam* pa priporočam, da bi vsak od svojega društva imel spisane morebitne pritož- o •be ali resolucije, itd. Za take J stvari se na konvenciji odbere < odbor, ki reši zadey> lahko J sam brez .potrate dragocenega < časa vsem delegatom. / J Da ne bo nepotrebnega de- i batiranja ter imudenja časa za stvarj, ki niso v korist organizacije, bi želel, da bi sedaj člani konvencije dognali jedro resnice in pravice napram član- < stvtt in celi organizaciji. s Pozdrav! - John Gornik, predsednik. -o- - t CHICAGO — ANARHISTI- ( CNO GNEZDO. 1 r Država Californija je razpisala ^iooo nagrade, mesto San Francisco $5000 in trgovska zbornica $7000 onemu človeku, ki prime ali povzroči, da pride v roke pravice dotična ose- ^ ba ali osebe, ki so pfi paradi v Mrs. A- Ohn, [ 5819 St. Clair ave. - rščem svojega strijca Josip 1 KraŠevec, doma iz Bušinje va-, si št. 27. pri Metliki. V Cleve-, landu biva blizu 18 ali 20 let ■ Ako kateri rojak ve za njegov - naslov, prosim ga, da mi pošlje 1 ali pa naj se sam javi. Anton , Suklje, Conneaut, Ohio. . ■ .. ... .f t T .,-. Slovenec ddlii takoj dobro in stalno službo v grocerijski trgovini J. Centa, 6030 St. Clair , ave. _(93) 1 Proda se dobro idoča ■grocerij- ■ ska trgovina v sredini slovenske naselbine- Najlepša prilika za Slovenca. Kje, se porzve v ' uredništvu lista. (93) ZAPEKA b! ne emeia trajati dalj nego 24 ur. Ako se vam čreva ne lzpraznejo vsaj enkrat r tem Gasu, je znamenje a katerim vas hoče narava opomniti, da je v&Ae Črevesje v neredu, aH pa kaj nepravilnega v prebavi. Uživajte Severov ftlvljenskl balsam (Severa'« (Balaam of Life) ter povefiajte popit-ke ako potreba, da al Izpraznite tre-va ter • tem pomagate naravi' odpraviti neiprlllko. Našli ga 4»te posebne vrednosti pri zdravljenju nepreba-ve, slabe {prebave, otrplih jeter, ter njim podobnih neprlllk kakor nečistega jezika, zgube slasti, sploftne slabosti, malokrvnosti In želodčnih neprllUk. Priporoča se tudi starim ljudem ln okrevanoem. Naprodaj je v veo^ lekarnah aH od nas. Cena 75c steklenica. W. P. 8 err era Co., Cedar Rapids, Iowa. / .DELAVCI f Stalno delo vsak dan v letu. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & N. Y. Central železnica. St. Clair ave kara -•- (I03) Pozor, slovenska društva. Spodaj podpisano društvo -uljudno naznanja, da bo imelo dne 6. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo svoj izlet v prosto naravo na Recharjeve farme v Euclid, Ohio. Priredila se bo krasna domača zabava z najboljšo postrežbo v jedilu in pijači. Streljanje za zabavo, kdor zna bolj mferiti. Uljudno so vabljeni vsi Slovenci. Za obilo udeležbo se priporoča (92) Dr. Slovenskih doslužencev. Slovenka dobi dobro delo zA hišna dela. Vprašajte pri Aug. Kaušek, 6202 St. Clair. (X90) šče se slovensko dekle, ki. zna angleško, za v zlatarsko trgovine* Stalna služba. Hueter ewelry Co. 5372 St. Clair ave. ---t-t- (X86J V najem se oddajo lepi trgovski prostori, pripravni za ma-nufakturno blago ali drugo trgovino. Jako (poceni. 15502 Waterloo Rd. Collinwood. (92) POZOR! Hiše naprodaj, hiša za' dve ružjni, ro sob in^let, hiša za eno družino, 6 sdb in klet, hiša za eno družino, 4 sobe in klet. . ako v dobrem stanu. Oglasite se na 19708 Shawnee ave. Stop 125 Shore Line. (95) POZOR f Cenjenim rojakom naznanjam, da setib začel na lastno j roko delati mizarska, oziroma tesarska dela, v prvi vrsti popravljanje hiš. Delo jamčim. - Za obila naročila se priporočam JOSIP IVANETIČ, 1143 Ei 63rd St, . ■ _i, 1 .i .-* ^ i Proda se doforo idoča grooerij-e ska trgovina v sredini sloven-1 ske naselbine, ena najboljših za trgovino imed Slovenci, Po-. izve se v uredništvu. (93) 1 Krojaški pomočnik dobi takoj . stalno delo. Vpraša ali pride naj k Frank Posavec, 1770 E. J 28th St. Lorain, O. (94) e Išče se slovensko dekle, ki ima * veselje do dela v restavrantu. " Vpraša se na 6307 St. Clair ' avc- (93) :, ------ , Lepa hiša z 8 sobami za dve . družini -je naprodaj. Cena . S3 too. Vredno velijo več. 1 Vprašajte na 1259'E. 61 (<,a) IPOZOR! » Pri nas se naučite godbe, 1 * garantiramo, da se izučite. A. | > Hoedl, 4118 St. Clair ave. ----- (Fri. 92) 1 > "Čas je edina slovenska re- 1 F gija v Ameriki, posvečen zia > pouk, napredek in 1 znanstvo. - Naročite se na ta velezanimivi j 1 list pri "Čas" 2711 So. Millard , ave. Chicago IIL ali pa na 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. I ' Naročnina $1.00 na leto. j 1 Iščejo se zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, ki bi na- I ' hirale naročnike za ta velezanj- ' mivi list. (Fri.) I 1 AHMHUHUUHHUVViUUHMV j || NICKEL PLATE ROAD. || I Nirtvnotl proti Tikada ali it Kodu i J I CHICAGO, FT. WAYNE, l! J! CLEVELAND, ERIE, BUFFALO, ^ Ji NEW YORK, BOSTON. !| ' JI RfttfUdai. karitaiiki toioti, lumlai ipaUi | ! | ; I toioti ia jadilaica. Jadila ttd 2Bc aapraj la ] ! , <» SOc M koailo, <[ | ' } Nixka ccaa, via poll*baa paiaaaila i« dai*ia it J ! , 11 m a«Utiia pti 1 > I ' ] [ E. A. Akcr«, agent, Cleveland, O. ; | , ] ! FBI. Al«. 4th -- fl*»t. lat. J | \ HARRY COULBY PiadM^aik TV Punburi Siaamtkip C«. ia din k toe Clatabad Tiu.1 Co. I Bkononiijaje rat no tako po- I trebna pri vodstvu banke, kot je potrebna pri gospodaratvu doma. < Direktorji te baLke sahtevajo varčno g lapodarstvo in viak cent, ki ga prihranijo naredi The Cleveland Truat (.'o, inočnejio, I bolj sanevljivo banko. ^Cl^Sind &mt Compaitp Banka, Iti kaj naredi za val MMMMMiMi Dr. L L SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDC. 746 EUCUD AVE. blixu E. 9th St I KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ; ZDRAVIJO I * Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI Urada« nrat 9. ij. da 4. pop. 7. avat. do 8. ireč, i 10. do 12 dop. ob >«d«Uah. j I Ixrtiife ta oglas, da 1 n* pozabil* našlo*?a I fl _ _ _ ___ ■ VAŠA ŽELJA JE URESNIČENA Krasen f ono graf s kabinetom sam! *15.00 Dolgo ste si zaželeli fortograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja apolnila — v naši zalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za enega. Nekaj krasot Carola fonografa. 'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo ii funtov, se lahko prenaša po hiši, se yzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avčdk med vsemi fonografi, \ j' ,0 Naročite takoj še danes, i j Visok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igr^ ta fonograf. Zavarovan je prpti prahu in iina posebno shrambo za plošče. ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti- soč^teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri FranK.. čeme, ' 1 SLOVENSKI URAR IN ZLATAR. Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kteje. ' t* 603J St. Ctmir Atte., Cleveland, O. i , j. ' • i , • Jafa, • '^r- .• ivri'*' v' r' • ___ _____ . _...," ; ...... L iBorba za življenje, je vsak dan hujša, če ne^bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, dci ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo^ neredi neprebavnosti, duševna slaJbost in fizična slabost. Tak položij zahteva tar « Ikojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO Zboljša razdejano delavnost prebavIjalniJh organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in ZBOLJ5A APETIT REGULIRA PREBAVNOST, PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAIPRTJE UTRDI TELO . Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate ^ / * ZGUBO APETITA SLABOST PO JEDI ^ NAPETOST, SLABO SAPO, PREVLEČEN jEZIK KOLIKO IN KRČE, ^ ZAPRTJE BLEDOST, 9 TELESNO SLABOST. Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, v da lahko opravljate svoje dnevno k zid; komaj vidna vrata v sc zidu so vedno zaklenjena. Zdi se, kakor da ima vsako pO s am- vi no posolpje svoj roman in ga rc pač tudi ima; a dočim £a vse m druge hiše hranijo nepoznane- v* ga, je hiša št. 47- zadobila v te zapiskih hudodelstva veliko sc znamenitost. > k( Pred nekaterimi leti sta sta- ja novala v tej mali vili gospod tii in gospa Molyneux z dvema iz služkinjama. Kakor mnogo k< drugih oseb, ki so pozneje do- bi segle žalostno slavo, je bil tu- m di gospod Malyneux po svoji zunanjosti zadnji, katerega bi M 1 bil kdo smatral zmožnega, sto- tc riti zločin izbrane hudobije. in bil a tako osupnjen, kakor njegova tj žena. a "lAli mu ne moreva odbrzo-e javiti?" je predlagal, t. "Saj še naslova ni sporočil." o Nezadovoljno sta gledala drug drugega, t- "Seveda mu morava postre-h či s šampanjcem," je rekla,ona. "J 11 z obedom sedmih jedil," o je dostavil on. a "To je z njegov^ strani stra-i, šna brezobzirnost," je zaklica-; la žena. "On prav dobro ve, (la nisva pripravljena na pogo-ščevanie škofov." E- "Če bi bil vsaj Škof iz kake ie kolonije ali samo naslovil o. škof", je menil on. "Toda brain tranca iz Bedforda — ne. Od j- srca rad bi se odpovedal temu ie sorodništvu." "In kar je najhuje," je toži- 1 A« 1 "" A II ima Eva danes svoj prosti dan.| To pa moram na vsak način urediti." Ona je odhitela naZaj v hišo, on je /Ja žalostno ogledoval čebule svojih tulipanov. Zopet ga je, še močneje kakor prej, spreletela zla slutnja. II. '1Že zopet poje", je godrnjala gospodična Abbits, kuharica, in šla z izrazom odločnosti proti shrambi. "Tega krat-komalo ne morem več poslu* šati. Tej babnici povem svoje mnenje, makar me na mestu odslove iz službe." Gospodična Abbits je vstopila pred pol letom v hišo št. 47. v ulici Hiacint z odličnim ; spričevalom o njeni zimožfto- ! sti, kuhati priprosto domačo ' in dobro hrano, a tudi fina jedila, z okovanirfi kovčekom in ' žarečerdečim obrazom. Se do- ' brih dvajset minut pozneje je J pred hišnimi1 vratmi rohnel be- | sen kočijaž kar se je dalo, da tako zlobne čarovnice še nikdar • ni vozil in še za samo takso in j gospa Molyneux si je bila takoj na jasnem, da pomeni in- ' formacija "je dobrovoljna, a , lalrko razburljiva," nekaj več, nego je domnevala. Z jezo je odprla vra.ta. V so-br je dekle snažilo srebro in tiho pelo; videti je bilo samo Evin hrbet, ki je pričal, da je dekle vitko in gracijozno. "He!" se je zadrla kuharica. Mlado dekle se je zganilo in je'obrnilo glavo; pokazalo je čudolep obraz. "Da, Jane?" je rekla z glasom, ki je bil nenavaden za hišno, tako ljubko in melodično je zvenel. < "Nehajte *že vendar s tem cvilenjem," je kričala gospodična Abbits. "Tega vendar -noben čloyek ne more poslušati. In to se imenuje fino hišnol Jaz bi le rada vedela, kje ste pustili svoje fine manire. Poje, jkakor bi bila doma. Meni že v glavi' šumi — nehajte že vendar/' t 1 Eva jo j9 gledala presenečena, potem je rekla smehljaje: ' "Saj sem že nehala, Jane — 4li je zdaj v vaši glavi bolje?" Jane je postala še bolj jezna "Vi nesramnica, vi! Že vent, kaj imi misliti o vas. Ne po do celo kak fin fin gospod? ZapoYnnite si: nekega lepega dne boste zašli v nesrečo in po* tem..." MJane," je v tem hipu zado-nel glas hišne gospodinje, "pustite me notri, imam Evi nekaj povedati.'* < Jane je gledala še bolj srdi-:o, kakor prej, a je molčala in ;e umaknila. V shrambo je stopila gospa Molyneux in je vrata za seboj japrla; Jane je ostala pred 'ratmi, da bi prisluškovala. S "fino hišno'', ki je bila pri-;la štiri tedne po njej v hišo, ie ni razumela; sovražila je le-10 dekle o4 trenutka, ko je zapazila, da je donašalec mle* -a — ki je bil doslej njen obču-lovalec—zkcel Evo zaljubljeno gledati. Njena nezaupnost je asla od dne do dne, njena Iju-josumnost je'postala vse' več-a, dokler je ni mogla več kro-iti, ji je bilo laglje pri srcu, in car je slišala zdaj, ko je z najeto pozornostjo stala za vratni, to jo je popolnoma pomiri-o. v < (Dalje prihodnjič.) t GEO. C. HANSEN, Markantiu br|j«r* Geo. C. Hanitu, kandidat m Common Please sodnika. Geo C. Hansen je sedaj 48 let star, vzgojen na farmi, se je izučil v vaških šolah, nakar je graduiral iz Ohio Northern univerze v Michi-ganu. Odvetnik v Ohio leta 1898, bil je pomožni prose-kutor od 1908 do 1911 in je dobil nominacijo za Common Pleas sodnika pri republikanskih'prhnarnih volitvah brez opozicije leta 1914 ter j»e dobil 40.000 glasov. Dejstvo, da je sam tujega rodu, ga dela sposobnega, da razume tuj temperament, katerega je treba tolikokrat upoštevati pri sodbah, in bo gotovo dobil kozmopolitične glasove pri primarnih volitvah 8. avgusta- Eugene Quigley KANDIDAT ZA KONGRES - 20. diatrlkta W«rd»:, I • 2. 3, 4, 7,8,9, 10.21.23.25, Republikanski tiket Primarne Tolitve 8. avgusta 1916 Albert Straus KANDIDAT ZA državnega senatorja REPUBLIKANSKI . TIKET 1 Primarne volitve 8. avgusta Varno in zanesljivo MI POŠILJAMO denar V AYSTRO-OGSKO POTOM HRANILNICE NA DUNAJU Vsak, ki pošlje denar, dobi potrdilo prejemnika. Hitra irt poltena postrežba. Odprt urad sa poliljanje II \ \ od 10 12 dop. denarja ^^ j H v I. nadst. LEO SCHW ALB 6 J 31 St CUir Ave. NA fio Mirni l«ta 1911, 30.000 j* I hqdito po enti in gledalo « delom v najslabšem vremenu, časi eo bili sla- t bi, in roditega je JOHN SULZMAN ki t mu vedno dobro srce za siromake stavil prefUog v mestnem zboru, da te nemudoma kupi SOOO blanketov in hnina ta siromake. KANDIDAT ZA KONGRES v 21. distrikiu Demokratični tiket. Primarne volitve 8. avgusta. i - ■ .... ■ __ Izdelovalec "Loader" cigar DProda se 10 hrastovih miz in trideset stolov, "lunch counter" in vsa druga oprava za resta-vrant, v jako dobrem stanju. Vprašajte na 1261 E. 60th St. - (9?) tfAROCUJTE "AMERIKO." 7A 21 ICONfRFSNl DISTRIKT WARDE: 5, 6, II, 12, 13, 14, 18, 16, 17, IS ITKATZ 1 " 1 1 1 ■■■ ■■"■" republikanski tiket primarne volitve 8. avgusta 1918 Princeton 1944 W Podruinica: 8306 HALE AVE. Wood 783 R Cel 11»wood, O. BRATA KUNSTEL Rtv Vork Dry eie«nhifl eo. Priporočava »e cenjenem občinstvu aa 2Učenje, likanja in popravljanje - 1 MOŠKIH , IN ŽENSKIH OBLEK | Vae delo avritmo v popolno sadovoljnott. Fino dalol Nivke cene. Pridemo iskat in pripeljemo na dem. 6220 ST. CLAIR AVENUE . ——..... .1,— ■!.-—■ -------------------I --j Theodore M. Bates KANDIDAT ZA j AVDITORJA CUYAHOGA COUNTY Repnbliluinskl tiket. Primarne volitve 8. avgusta 1918. POMNITE TOREK, 8. AVGUSTA XI MYRON T. HERRICK J * \ ' i __ . _ _ _ Zaznamujte glasovnico na listi kandidatov za senatoija pri primarnih volitvah 8. avgusta. Glas za Myron T. Herricka bo glas za republikansko zmago v novembru. Liga Herrickovih volivcev država Ohio C. E. ADAMS, predsednik H. B. McGRAM, tajnik [ Tujczemski oddelek - balkon. Vprašajte za slovenske prodajalce. j. Petkova razprodaja ženskih oblek $2.25, $3.95 obleke 500 oblek, $ 4 50 vzorcev, I samo po..... Za vsako uporabo, krasne voile, platno in drugo blago. Lepo kinčana spodnja krila. Barve roža, lavender, rjave, zelene, in bele- Mere <14 do 44. $1.95, $2.50 obleke 300 oblek, $ m AA Mere 14 do J^ 44 P°........ Obleke iz ginghama, navadne ali če-icirane voile, perkal, s cveličnimi efekti. Športni vzorci, tunike in drugi efekti. Vse ^aželjene barve. Mere 14 do 44- $6.95 do $9.75 obleke za debele ženske. Ne samo večje kot navadne obleke, pač pa pravilno vrezane, da \ ^ AA pristojijo ženskam večjega stasa. Jako krasna izbera najbolj različne- 7.^^77 ga blaga in najlepših barv. Čipkasti ovratniki in drug0| okrasje. \ se ) T 1 zahtevane barve. Mere od 39 do 49. ' " Tretje nadstropje. ' ________ • . '" • Ženske $1 bele lingerie bluze Mere 36 /do 44. - OS/C t samo po..... » Zaloga 400 bluz voile in marki zete, t jako lepo okrašene s čipkami in finim [ pletenjem. Mnogo'raznih vzorcev. Tretje nadstropje. Razprodaja pomladnih oblek. , Vredne AA do $25.00 samo po..... Pomladne obleke, siiknjeni setge, gabardine, poplin in drugi efekti. Niso vse mere, toda dobite rroe J^ Tretje nadstropje. » Mi dajemo Merchant Stamps z vsakim nakupom ioc ali več. 4 Mi sprejemamo tudi knjige za znamke v vsakem oddelku. f