JKII cmfetfili rtu, v patak. 11 marca 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI 3 mts.c* -nedelj ka. Na< ;elo leto stot. — >iiokost» 1 - i). trgovske . csrcrluice, ?»hv»le, . vaoila L 1.20, ogla? Mili oglasi : stot. za besedo, i "STotnina P L i ^ prostora 49 Stot, Z« . svodov L 7.— i L'3. ,\ačana do EDINOST UredniStv« in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francusco d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi n*t se poiiljaio izkljnćno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravnistvu. Rokopisi se na vračajo. Nefrankiraat ptSfna se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edino*-. PoduredniStvo r Gorici: ulica Olosuć Oarduccl štev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. je Masarjk izvrševalec testami Masanrk-Mazzlnl «Pra#er Presse« je priobčila v prisrčnih besedah pisano karakteristiko usel mosti predsednika čehoslovaške re- niililikc Masarvka njegovih umstvenih i----—~ -------l 1} ' katerem je uravnaval svoje zivljenskojredu razpravVo proračunu ministrstva ki bi delo. Razmerje med narodi naj sloni __ -----^ -- rtnkovaii tika"simpatično kakor pred- na medsebojnem sporazumu na vza-unMnaui« ^ ^ „ —pravičnosti in medsebojnem seppe mazzlnija, tega p^veufe^l DtOtStRtVIl ZB Z$TflđllB sinu italijanskega naroda, velikega ita-1 sprejet me vto^taji šefi Jiftslovenski lijanskega misleca in državnika. Maz- narodne sLapKtae zinijevi nauki, kakšno bodi razmerje BEOGRAD, 11. (Izv.) Na današnji seji med narodi, so bili Masaryku vzor, P° narodne skuoščiue je jbila na dnevnem i__a______..._______Siirliartal'nl . _ . . .___•___ je rečeno in srčnih vrlin. Malo j<* ljudi učinkov; _ . sednik Masarvk. Vzrok temu je v cu- jemni _ . lomiti skladnosti duha in srca. Nič ni spoštovanju! Se posebej moramo podle pšega. nego lice, v katero je dolgo črtati dejstvo da je Maznni vedno m Hviic nie pritisnilo pečat velikega zna- nujno priporočal svojim soplemenja-c«ja in duha. Masarvk govori kot člo- kom, naj stremijo po sporazumu m V»k človeku — ne pa kot predsednik, ki bratstvu s slovanskim svetom, jokalo vol iuje avdijence. On hoče slišati zoval jim je, da tako zahteva korist, ita-kritiko nasvete, prigovore. On deli do-. lijanskega naroda samega, brote L ^tlvn^m.Taka tajna dejanja! Italijani se ponašajo z vso pravico s .o odločilni znaki resnične j še veličine,j tem velikim svojim soplemenjakom. neco pa demagoški govori o «osrečeva- Slavijo ga m nikdar nismo čuli, da bi niu ljudstva«. Njegova moč ne sloni na kdo med njimi hotel odklanjati njegove kakem mandatu, marveč na njegovi nauke. Vsaj odkrito ne. Zato vztraja-osebnosti. Ta močna in čista osebnost mo mi pri svojem uverjenju, da mora ie sklonila VViisona, da si je usvojil priti dan, ko se začnejo tudi praktično njen evropski mirovni program. Kdor, ravnati po Mazzinijevih vzvišenih m visi na prošlosti, obžaluje Masarykovo plemenitih naukih. Mora priti dan, ko dejanje lvdor pa hoče bodočnost, mora | bodo naši sodržavljani italijanskega priznati, da je bil Masaryk izvrševalec oporoke Mazzinija in njegove vizije o novi ujedinjeni Evropi. Cehoslovaška republika je postala resničnost, dasi se ie še pred desetimi leti zdelo to kot utopija. Zopet je pokazala zgodovina, da je ideja močnejša nego sila ter da se jutrsnjega dne resničnost obrazuje iz hrepenenja. Masarvk ni dete 19. stoletja, katerega materijal i zem mu je ostal tuj vse njegovo življenje. On spada v 18. stoletje prosvetljevanja in človekoljubja in v 20. stoletje novega idealizma. On tvori moyt k bodočim duhovom, ki naj mrtvemu življenju in mitvi politiki podelijo i igijoznoeli in novega idealizma. Ka. Ji »ij."»gcvo na/ ol j notranje bistvo je rcligijoznost. Masar> linva usoda je v tolažbo za vse tiste, ki so na podlagi tragičnih doživetij postali pesimisti idealizr i. T\a i živi' njr njegovo je bilo boj : r< -nit . 'k3 pr ii predsodkom, proi. rlvt . ; ^rc'I znlira-ejn: brez ozira na moč in število na-4-r>r uitvos. iS jezova nuopiuuu '■< a sta oiia včasih njegova država, včasih pa njegov lastni narod. Proti njima se je boril za resnico in si je priboril prestol, ne da bi ga iskal. Globoko ga boli nasprotstvo med če-hoslovaškim in neinškim narodom v njegovi državi; ni pa v njegovi moči, da bi odstranil vzroke tega nasprot-stva. Kajti on ni nikak diktator, ne po P' klicu, ne po značaju. On je konstitu-cij malen predsednik demokratične drž i ve in je tudi sam preverjen pristaš demokratične misli. Zato je krivično, če se inu nalaga odgovornost za vse, kar se dogaja v državi proti njegovim namenom. Težišče njegovega delovanja ni le v tem, kar dela, marveč tudi v tem, kar prepreča s silo svojega mišljenja, svoje oblasti, svoje avtoritete. Pisec zaključuje z željo, rla bi Masa-vk uresničil najmilejši mu sen: narodne snravo v lastni čržavi in pa mirno ujedinjenje Evrope. Zakaj smo posneli te lepe besede o osebnosti politika in državnika Masa-ryka, njegove duševnosti, njegove kulture uma in srca in njegovih plemenitih namenov kol državnika in kulturnega človeka? On stremi po spravi med narodi, po miru med državami. On je borec za resnico in pravico in proti vsaki krivici in vsakemu zatiranju. Maii ta, s srčno krvjo podani opis Ma-sarykovega Hotenja in njegovih načinov za dosego postavljenih si ciljev ne zveni kot pravo blagovestje za vse narode, ki trpijo krivico, in vse odlomke narodov, katerih položaj ni v skladu z mišlj njem in hotenjem Masaryka?! V tolažbo in pomirjen je jim mora biti ugotovitev, oprta na življensko delo Masaryka in na ..jegove uspehe: da je ideja — ideja pravičnosti — močnejša, nego vsaka sila! Posebno tolažljiva je ugotovitev, da je Masaryk zmagal nad predsodki in plemena resno mislili na uredbo svojega razmerja napram naši narodni manjšini po naukih Mazzinija in primerih njegovega idejnega naslednika Masaryka. Mazzini in Masaryk sta borca in nosilca ideje narodne pravičnosti in sporazuma. A ideja je — kakor kažejo uspehi Masarykovega življenskega dela — močnejša, nego vsaka sila, ki se postavlja v nasprotstvo s to idejo. Zato verujemo v končno zmago ideje narodne pravičnosti tudi v naši državi. Verujemo, da si latinski in slovanski svet sežeta v roko in da se tudi v razmerju med obema narodoma udejstvi listo pri iatel i stvo, ki se ravno v teh za javna dela. Ker ni minister Uzuno-vić podal nikakega ekspozeja, je 3kup-Ščitia takoj prešla na razpravo. Muslimanski poslanec Kulenović je ugotavljal, da je proračun ministrstva za javna dela, ki znaša v »rojem celotnem iznosu 436 milijonov, preskromen in da ne bo zadostoval potrebqypi države Govoril je nato o slabih poteh in mostovih v Bosni in Hercegovini. Za njim je poslanec Sernec kritiziral stanje cesta in pr >- ^lov^niji. Na ^popoldanski seji narodne skup-šc.^v ^ x. 41 dobil besedo davidoviće-vec dr. Ranković, ki je kritiziral proračun; govorila je nato Še nekaj poslancev, nakar je dobil beaedo minister za zgradbe Uzunovič, ki Je odgovarjal po vrsti poslancem opozicije ter jim očital pristranost. Vladna večina je nato odobrila proračun za javna dela. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Narodna skupščina bo razpravljala o proračunu prometnega ministrstva. Švice, s katero je sovjetska vlada v konfliktu , — In končno: kako je s priznanjem Sovjetske unije od strani kraljevine SHS? «Tu ne gre za enostransko temveč obojestransko priznanje. Jugoslavija je mlajša država kakor Sovjetska unija, ker se je rodila nekoliko tednov pozneje. Kar se nas tiče smo vedno Želeli, ne obnovitev odnošajev, temveč ustvaritev takih odnošajev, ki prej nikoli niso obstojali, ker gre za dve novi državi. Mi vemo, da jugoslovenski narod želi isto. A zakaj beograjska vlada ne udejstvi te težnje, ne morem vedeti. Vem pa naslednje s popolno gotovostjo: Decembra lanskega leta je neka zapadna država, ki je prijateljica Jugoslavije in istočasno v prijateljskih od- včerajšnji seji. Vsi so se strinjali v ten^ da naj bo vladna deklaracija kolikof mogoče kratka. Po seji ministrskega sveta so se zgla-sili pri finančnem ministru Raulu Pć* retu novinarji, katerim je izjavil, da je imel premalo Časa, da bi bil lahko končno vel javno izdelal svoj načrt, za obnovo državnih financ. Dodal je, da namerava zbrati krog sebe večje število tehničnih izvedencev. Ko so ga novinarji vprašali, ali namerava odpotovati v London, je minister Pćret odgovoril, da je v finančnem ministrstvu res našel tozadevno Churchillovo vabilo, naslovljeno na Doumerja, ter da bo radi tega odpotoval v London takoj ko mu bo to mogoče. PAHIZ, 11. Kakor poroča «Matin» je Raul Peret izjavil, da bo vso svojo TrboveUfti premam« družb® odpustila INI delavcev BEOGRAD, 11. (lav.) Danes se je povrnila v Beograd ministerijalna komisija, ki je v Ljubljani in v Trbovljah preiskala razmere, ki so dovedle do odpustitve delavcev Trboveljske premo- gokopne družbe. Direkcija za šume in_________________ rude je objavila, da Je TPD odpustila!pogojna: Verificira 'se iskrenost in na- ................................ 1800 delavcev skupna z onimi, ki bodo mera doph nrioravlia med it».liian«ko in iu- odpuščeni s 15. aprila. Vsi so bili odpu-| — Kar pa se tiče pakta (Balkanskega rosloven«ko drŽavo — da se tor^i tudi ščeni z odpovedjo. Družba je prvotno Locarna, kakor pravi Rakovski), nameravala odpustiti 3000 delavcev, a1 - - doseči nošajih s Sovjetsko unijo, obvestila naš pažnjo posvetil predvsem državnemu komisarijat za zunanje zadeve, da proračunu, ki ga je treba kar najhitreje stoji Jugoslavija pred sklenitvijo nor-!sistematizirati. «Avenir»> piše, da ima malnih zvez z nami. Toda iz tega doslej Francija danes locarnsko vlado. Novi ni bilo nič; še več, ako sodimo po listih, ; finančni minister je dopisniku tega lije dobra namera jugoslovenske vlade j sta izjavil, da ni mogoče več mislit i na odgodena ad calendas graecas... Ne ver-! pristojbine na plačilne zneske; pač pa -S « m ..n. .1« ki ..»..nI. nnlil ! Ir .> Kili U!--1 t„ I_____T » •, 1 t ___ jamem, da bi vzrok take politike bili ruski emigranti, četudi imajo na nekaterih mestih v Beogradu znaten vpliv. J u gosi ovenska vlada dobro ve, da bi ruski monarhisti v slučaju obnovitve svoje oblasti v Rusiji bili iskreni zavezniki nemških monarhistov. Končno je potekel razgovor z Rakov-skim še o vračanju emigrantov v Rusijo in o eventualnem balkanskem paktu. V Rusijo se lahko vrnejo vsi bivši vojaki in kozaki, ki so poreklom iz ua- bi se lahko mislilo na takso na proizvodnjo, dasiravno bi praktična udejr stvitev tega načrta ne bila baš lahka. Briand se je povrnil v Ženevo ŽENEVA, 11. Danes zjutraj je prispel semkaj francoski ministrski predsednik Briand. Temen položaj na Kitajskem Wu in Ciang na pohodu na Peking LONDON, 11. Po vesteh, ki so jih preroda, ker so vsi amnestirani. Tudi za jeli angleški listi, je postal položaj na častnike je amnestija generalna, toda Kitajskem zelo vznemirljiv iu more vsak čas zahtevati novo posredovanje nm tei 'i^ši zemlji uresniči veliki srn Ma.^pr^kov: da prid*1 narodn^a snomiimn. da bost«, rvotem ob'* poroda rr»oor]3 cin^no soH^mroti vpJikem d^lu za mirno ujedinjenje Evrope. Senat odobril ntfr! o sl^iiMft Kdaj se ctvori zbornica? - Veliki faši-siovski svet bo sklican po veliki noči RIM, 11. Na današnji seji senata se je vršila razprava o posameznih členih zakonskega načrta glede sindakatov in njih pravnega priznanja. Kot poslednji govornik je nastopil Mussolini ter naglasa!, da (je med vsemi zakonskimi načrti, ki jih je odobril senat v posled- . .. njih 40 mesecih, ta načrt, najbolj smel,k«« Pasicem, zvečer pa ga je kralj in najbolj revolucionaren. Porodil se | sr.rejel v avdijenci. Danes je bil Ste ii-je v letu 1921, ko so fašisti za vojevali -clmović tudi v narodni skupščini, ven- se je še pravočasno posrečila sporazum in preprečiti ta korak. Vzrok odpuščanja delavcev je slaba konjunktura v premogovni industriji. Posebno madžarski premog dela veliko konkurenco. Ustauovila se bo posebna delničarska družba, ki bo skušala z zni-žrvniem cen pobijati madžarsko konkurenco. Spregovoril bo v tej zadevi tudi minister za šume in rude v jugoslovenski narodni skupščini. Stojadinović pri kralju BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes dopoldne je jugosl. finančni minister Stojadinović konferiral z ministrskim predsedni- državno oblast ter porušili prevratniške utrdbe. Ta sindikalizem šteje sedaj med poljedelskimi in industrijskimi delavci nad 2 milijona članov. Je to masa, ki jo fašizem in vlada točno nad-in u j oboga. Fašistovski sindikalizem je predvsem vzgojevalen. Da-nes je življenje zelo trdo in borba za življenje postaja dan za dnevom srdi-tejša. Pred enim stoletjem je bilo šte- dar pa ni prišel v dvorano. Vsesokolskl kongres v D J ako ve m D JAKOVO, 11. (Izv.) V, nedeljo se bo tukaj vršil vsesokolski kongres, za katerega se že vrše priprave. Prišli bodo oboroženih sil evropskih držav. Sedanja kriza je postala še težja, ker je dr. Yen je odklonil ponuđeno mu listnico zima-treba vprašati, s kakim ciljem naj bi njega ministrstva in je radi tega pese formiral ta pakt. Ako naj bi koristil kinška vlada še bolj zgubila na svoji balkanskim državam proti njihovim itak šibki moči. Dr. Yen je izjavil, da sosedom Rusiji in Turčiji, tedaj on očit-; se ni nadati na sodelovanje s tujimi no ne bo instrument miru marveč voj- vlast m i, dokler se ne vz post a vi v i ione. Kajti ne sme se prezreti, da se je o tranjosti javni mir. tem paktu pričelo govoriti, ko je vpra- Medtem je bil izliv reke Tien-Tsin šaiije Mosula postajalo vznemirjajoče, blokiran in v smislu obstoječih pogodb Balkanski pakt tvori del sistema, ki je vhod in izhod inozemskim ladjam nas hoče izolirati ter od Črnega morja prepovedan. Nekoliko ladij, japonskih, do Baltika stvoriti verigo, ki nas naj ameriških in drugih držav, katere so bi polagoma oklepala in izolirala od skušale prodreti blok, je bilo bombardiranih. V Shangaju je prišlo do novih izgredov proti tujcem in za 30. maja, dan obletnice vstaje preteklega leta, se pričakuje izbruh nove stavke, meril p m ko so za jutri, obletnico smrti Sun-Vat-Sena, dijaki organizirali proti tujcem protestni shod, za katerega se je že pri- Evrope ter pritiskala v Azijo.. S tem je bil razgovor zaključen. nepopustljivost riemcile ir< Švedske v vprašanju razširjenja Sveta Društva narodov ŽENEVA, 11. Včeraj zjutraj so se za- glasilo 50.000 Kitajcev, stopniki držav, ki so podpisale locarn- Vojaški poveljnik na jugu \Yu in ski pakt spet sestali. V ženevskih kro- Ciang, poveljnik severnih po' * i, sta gih živahno razpravljajo o sedanjem sklenila zvezo, da obkolita sil« .uicijo-položaju, ki postaja z vsakim dnem te- nalistov, ki nadzorujejo cono med Pe-žavnejši. Največ preglavic delajo na- kingom in Tien-Tsinom. sprotstva med posameznimi državami Prestolnica in glavno pristanišče Ne- vilo prebivalstva v posameznih drža-^ kolskem zletu v Pragi. Določili so Dja- * * _ lr n,T/» rr n OrtH /i* Irrvrt nri>Aon rl o u taiY>.nni>n- na ta kongres predstavniki jugosloven- glede razširjenja Sveta Društva naro- beške Republike sta popol noma izolira skega, cehoslovaskega in ruskega so-jdov. Nemčija in Švedska nista priprav- ni, ker sla ta dva generala pretrgala kolstva. Razpravljali-bodo o raznih so-, ljeni popuščati, na drugi strani pa vse železniške zveze. Razen tega je bil kolskih vprašanjih, zlasti pa o vseso-, španska, Poljska in Brazilija še zme- izliv reke Tien-Tsin podminiran od po- l.'nlcl/n«, nlnln vr Dponri fl/Al rv Al 11 Cn Ilio-_______J -- » » ____» 1 J . * .. .. _ . z . _ vali precej skromno. V par povojnih letih pa je število evropskega prebivalstva narastlo za več milijonov. Delati je treba. Vsaka izgubljena ura je v veliko škodo narodu in njegovemu gospodarstvu. Zakonski načrt je senat odobril s 139 glasovi proti 27. RIM, 11. Senat bo zaključil svoje delo najbrž že v soboto. V parlamentarnih 1len- k ovo za sedež kongresa, da s tem« počastijo spomin velikega Strossmayerja. Zborovanje bo trajalo ves dan. Sneg v Srbiji REOGRAD, 11. (Izv.) Po vesteh iz Srbije je sinoči zapadel močan sneg. V nekaterih krajih je bil radi hudega snežnega meteža promet docela ustav- krogih se zatrjuje, da se bo zbornica radi Mussolinijevega potovanja v Tri-polis sestala šele v drugi polovici aprila. Čeravno ni še določen dan Mussolinijevega odhoda, se vendar predvideva, da se bo ministrski predsednik ukrcal za Tripolis 10. aprila. Ker bo njegovo potovanje trajalo več dni, bo pričela zbornica s svojim delom okolu dne 22. aprila. Prihodnje zborovanje velikega faši-stovskega sveta bo sklicano po velikonočnih praznikih. Temu zborovanju se predpisuje velika važnost, ker bo faši- Izjave Rakovsketti o Druffuu narodov in o rasko-Jugoslovenskftla odnošajilt PARIZ, 11. Te dni so rom vztrajajo pri svojih zahtevah gle- mor kih sil pod Li-CLing-Lijem. de stalnega mesta v Svetu. j Preteklo nedeljo so bile utrdbe Taku- Včeraj popoldne4se je vršil tudi ne- j a, ki so zasedene od vladnih čet, bom-ofieijelrn sestanek zastopnikov držav, bardirane od pomorskih sil. Generali ki so članice Društva narodov. Šesta- napadalcev so našli v taboriščih vladi nek je trajal tri ure; razpravljali so o zvestih vojakov boljševiške proglase, v sedežih v Svetu. katerih se obtožuje Feng, načelnik pe- Podkomisija Društva narodov se je kinške vojske. soalasno izrekla za sprejem Nemčije Nova kitajska vlada se smatra kot ŽENEVA, 10. Prva komisija, ki je zmerna v simpatijah napram Mo-bila izvoljena na prvi seji Društva na- skvi v primeru s prejšnjimi. Ako bi se rodov in ki ima proučiti prošnjo Nem- čote generala Fenga morale umakniti, čije za sprejem v Društvo, je imenovala to zdi zelo mogoče, ni šo go- posebno podkomisijo, ki Šteje 12 čla- tovo» k(,° 0<1 °b('h napadalcev da bo kot nov. Ta podkomisija se je sestala vče- Prvi zasedel Peking. Ciang bi moral m oanosajin mj- zvečer pod predsedstvom angleške-'P™Pcti prvi v prestolnico, ampak Wu jugoslovenski zunanjega ministra, Chamberlaina, 1,1 znal pospešiti svoj pohod, ako bi poročevalci v Parizu posetili sovjetske-i ter se je soplasno izrekla za sprejem zma£al v kaki odločilni bitki. V tem ga poslanika Rakovskega, ki jim je v Nemčije v Društvo narodov. Izdelala sluCaJu bi nastalo vprašanje, da-li bi ........ .. .. stovska stranka na njem proučevala sovraštvom kljub stevilnosti njegovih: vprašanje, kako bi se dali izvajati faši-nasnrotnikov, da se je povzpel na viSi- stovn o ur nem razgovoru podal naslednje pomembne izjave: — Kakšno je mišljenje sovjetske vlade o vstopu Nemčije ▼ Društvo narodov? «Sovjetska unija je na tem interesi-rana samo kot podpisnica rapallske pogodbe. V ostalem pa j* Nemčija službeno izjavila, da se bo strogo čuvala vsakega angažmana proti Sovjetski! ___^___________ _____________ _ uniji». Inimi upravnimi vprašanji" in piT)uče- j klaisvoi° sodbo glede uvedbe kita jske- Kakšno je stališče Sovjetske unije! vala načrt za zgradbo velike dvorane, fa kazenskega zakonika tudi za tujce ki bo služila za zborovanja Društva na- ™ * " rodov. je posebno poročilo, katero bo predlo- nJuna zvoztl trajala še dalje, žila jutri prvi komisiji. | v tein vojnem vzduhu nadaljuje Ta sklep podkomisije, ki je sprejela mednarodna komisija za ekstrateritori-nemško prošnjo za vstop, ne da bi Jalnost svoja dela ter proučuje novi ki-bila zahtevala kake posebne izjave zakonik, ki ga kitajska vlada nemških delegatov o lojalnem izpolnje- noče uvesti za vse tujce, ako bi pogodbe vanju pogojev za sprejem Nemčije v z vollklnii vlast mi Evrope stopile iz ve-Društvo, je*napravil na nemške kroge Komisija si hoče še ogledati sodi- zelo ugoden vtis. j§Ca ,n j°co evropskega tipa v raznih Druga komisija pa se je bavila z raz-; !nPstih Kitajske in bo šele potem izre- fdeje — ideje pravičnosti. Zato je Ma^a- ryk sovražnik vsakega demagoškejra kričanja g rom o v ni k o v, ki se kričeče oarinjajo kot osrečevalci ljudstva in kakršnih je v vsakem narodu. Kdor hoče služiti in koristiti svojemu narodu, tem ustanovam smernice za njih delo- vanje. Litvanskemu glavnemu mesta grozi poplava KOVNO, 11. Poplava, kakršne dose-na i dela to s i>oštenimi in čistimi sred- daj Še ne pomnijo, grozi litvanskemu stvi - brez podžiganja grdih nagonov glavnemu mestu, Kovnu, ki leži na —- kakor je delal to Masarvk vse svoje onem mestu, kjer se dražita reki Nje-ži vi jen je iu tako koristil svojemu naro- men in Vilija. Njemen je narasel skoro flu in njegovemu impozantnomu na- za 7 metrov in voda je poplavila kakih predku ter končno ovenčal svoje čisto 300 hiš v spodnjem delu mesta. Voda je rodoljubno delo z osvoboditvijo in uie-1 odnesla most nad Vilijo, most nad Nje-d in jen jem svojega naroda proti vsemu menom pa je v hudi nevarnosti; voja- hoten ju vojske «ilnih sovražnikov. ški oddelki razstreljujejo z dinamitom j mado, ___ r___w____ ww,____ Za nas Tuposlovene v Italiii je pa še mogočne kose ledu, ki ogrožajo stebre Sovjetska vlada je pristala, da se ude-pospbej tolažilno in pobudno bln^o- mosta. Škoda, ki jo je voda povzročila!leži razorožitvene konference pod po-vestje v ugotovitvi v «Prager Presse», da dosedaj znaša že več milijonov. gojem, da se bo konfer^ica vršila izven svobodo svoje politike, imeti hoče svobodne roke; noče se pridružiti nobeni skupini sil ali velesil v Društvu narodov, a če bi osta!a nevtralna, bi se utegnila znajti med kladivom in nakovalom. Društvo narodov je tudi organizacija drugega političnega in socijalne-ga sistema. V njej bi bili pod silo okolnosti popolnoma izolir^ni». — Kakšno je stališče Sovjetske unije do skorajšnjih razorožitvenih konferenc? «Mi smo odločni prista&i razorožitve. Sami imamo relativno najmanjšo ar-broječo pol milijona vojakov. Francosko zbornico (n senot iz Evrope in Amerike. Tudi vlada Južne Kitajske v Kantonu je pred svojim padcem radi sporov, ki so nastali med posameznimi ministri. Na vzhodni fronti se opaža veliko giba-sklieana za torek popoldne - Prva seja nje čet. Tam so se že začeli boji med nove vlade - Izjave novega finančnega, sovražnimi si skupinami. m^8*ra i Španske sile na afriškem bojišču PARIZ, 11. Včeraj zjutraj se je vršila i PaRIZ, 11. Po vesteh poročevalca Ji-prva seja nove vlade pod predsedstvom *ta «Daily Tclegraph» v Tangerju so Briancia. Ministri so razpravljali o zgubili Spanci v boju pri Ain Zeitunu splošnem političnem in finančnem položaju. Vsi državni pod tajniki so bili telefonično obveščeni o svojem imenovanju ter so se pozneje tudi udeležili seje. Prihodnja seja ministrskega sveta se bo vršila v pondeljek ali v torek predpoldne. Zbornica in senat sta sklicana za to- za osvoboditev Tetuana 100 mož. Španci so imeli tu 25.000 mož, 16 baterij artiljerije in 40 aeroplanov. Odpor Rifancev je oslabel po izgubi njihove pozicije Dar Riad In se je imelo vtis, kakor da bi jim zmanjkala municija. Končni napad na Ain Zeitun jo zadel le na šibak odpor, ker so Rifanci rek popoldne. Ministrski predsednik bo že prej izpraznili svoje pozicije. Rifanci prečital vladno deklaracijo, glede ka-!so utrpeli velike zgube in so pustili ve-tere so se ministri sporazumeli že na liko število ujetnikov v Španskih rokah. V trstn, ase 12. marca ivzo. Politične vesti Madžarska falsifikacijska afera Končno so prišli v roke višjega drŽav- ko je na neki večerji govoril o falsifi-kaciji frankov in ko so mu rekli, da utegne biti aretiran, dal smejoč se od-govor, ki bi — če je v skladu z resnico nega pravdništva v Budimpešti zapiski — zelo zmanjšal njegovo kazensko-princa Windischgraetza, o katerih se pravno odgovornost, kar si moremo tol-te dolgo govori v tisku in v javnosti, mačiti v smislu, da so bili poleg njega Iz francoskih virov javljajo, da ti zapi- ali nad njim Še drugi krivci, obreme-Bki vsebujejo ne le važne in zanimive njeni s še večjo odgovornostjo — to je: podatke glede vloge, ki jo je igral grof krivci, ki se nahajajo v visokih urad-Teleki v falsifikacijski aferi, marveč nih sferah. Menda v zavesti, da ima tudi ves historijat ponarejanja frankov take imenitne sokrivce za seboj, se je od začetka pa do razkritja. V zapiskih princ Windischgraetz mogel smejati Je povedano o vsaki osebi, kako vlogo lahkomiselno. Ali se smeje še danes? Je igrala v tej aferi. Tudi je baje zabe- Menda ne, ko je afera ubrala smer, ki leženo, kdo da je dal kartografski za- gotovo on ni mislil nanjo. In njegovi vod falsifikatorjem na razpolago. Listi falsifikatorski pajdaši — nizki in vi-Javljajo, da je princ Windischgraetz, soki — menda tudi ne. DNEVNE VESTI Pokrajinski gospodarski sveti Naš rimski dopisnik nam piše: Na programu tega zasedanja senata je dosedaj 47 zakonskih načrtov, med katerimi so najvažnejši zakonski načrti o uredbi vojske in pa zakonski načrti o sindakatih, o pokrajinskih gospodarskih svetih in o razširjenju delokrogea prefektov. Poslednje tri zakonske načrte naziva režimski tisk za «fascistissime», ker posegajo s svojimi določbami globoko v dosedanji ustroj države. Za naše kraje je posebno važen zakonski načrt o pokrajinskih gospodarskih svetih. Čim bo namreč ta zakon sprejet in izveden, bodo razpuščene vse trgovskoobrtne zbornice, ki obstojajo Sirom države, ker NEPOTREBNA ARETACIJA. V pondeljek zvečer ob odhodu vlaka ob 6. uri so Sv. Lucijski karabinerji na povelje tolminske postaje aretirali to nm je Ivan izpulil iz rok; ▼ divji jezi je dite in pomagajte graditi skupno in enot-pofem lopnil z njo brata po glavi. Obtože- no hišo tam, kjer je potrebna I Na svide-nec se ne spominja, kolikokrat ga je uda- nje torej! ril. Ker je Josip obleial pri vratih in tako _ planinsko društvo 1 Gorici - m. izlet, oviral izhod, ga je s pomočjo ofeta, ki se je( v nedeljo dne 14. t. m. .. skupina. Odhod bil medtem opomogel, prenesel iz hiše. Ob-|iz G^e 8 Katarinijevega trga ob 7.30 pre-, _ toženec trdi, da se oče m udeležil pokolja, ko Peči ^ Trn0vega na Sv. Mihael, tu ko-1 ro*b.e . «Zbornik» dalje zanika, da bi bil polil mrtvega brata silo iz nahrbtnika. II. skupina: Odhod s v Ljubljani (univerza), z gorko vodo. Spominja se le, da je izhl na Katarinijevega trga ob 12.30 črez Kronberg k izviru Lijaga, kjer snidenje s prvo skupino; odtod skupni odhod v Gorico. Planinci! Udeležite se izletov, ki Vam nudijo zabave in zdravja. Zamenjajte kavarniški zrak s planinskim vsaj za eno' stavah. Zvezek ima v prilogi 1 polo Steld-tove ilustrirane topografije Kamniškega okraja. V celoti je A. zvezek (Zbornika* 1 svojimi 32 slikami izredna publikacija s posebnim pomenom za vse one, ki se zanimajo za naše portretno slikarstvo. Na* sprejema uprava cesto vodo, v kateri si je po umoru umil roke; mogoče je voda res pljusknila na bratovo truplo, a v tem slučaju gre le za naključje. Končno je obtoženec še zanikal, da bi bil, idoč mimo bratovega trupla, de- DAROVI jal: «En prašič manj na tem svetu. Redil nedelio, vsaj za malo časa, in ne bo Vam Mesto cvetja na srob pok. tovarišu Ma-karoviču daruje N. N. L 15, N. N. L 5.—, dobrovolec L 15 za «ŠoIsko dru§tvo». Skupaj L 45.— hrani upravniž»tvo. sem ga zadosti.« Predsednik je nato pričel zasliševati priče. OrožniŠki brigadir Gobbo, svojčas poveljnik orožniške postaje v Dolini, je povedal, da se je stari Zulian dvakrat zatekel k njemu radi nasilstev, ki jih je počenjal njegov sin Josip zavoljo gmotnih interesov. Gobbo je posredoval, a ni dosegel nič. Usodnega dne, ko je prišel po službenih opravkih v Ricmanje, se Je ustavil pri Zu-lianovih. Ob tej .priliki mu je stari Zulian pokazal kupček pepela, rekoč, da je to ostalo od zneska 50 lir v bankovcih, ki jih je Josip sežgal iz jeze, ker je stari Zulian teli so znova vedeti^jegovo fmfitd^PoSmi op°inniI' d}\50 lir premalo za H-tedensko nifr"" .^uštv »rti j ago in vse žepe ter se ču- p/*ehra»°. krvavem dogodku je stari Zu: dru&ih priri so preiskali prtljago .u ^^ .. .. » ... . . „ .. - dili svoti 25 Lir, ki jih je im7\ v listnici. ""J Preiskava se je seveda iztekla popolnoma m se predstavi! priči z besedami: «Sem negativno Po nreiskavi ie bil tr Krašna zo- *°pet tu prl va*' Sma swn ubll!l* Na zahte~ pef izpuščen! Mislimo CKt£raj£!"tJSTStZ Čas. da sp pnbmt nph, i«k«H «i» I pravdmka je Gobbo ponovno potrdil, da se stari Zulian tako izrazil ter da takrat žal! Vsi oni, ki so kdaj bili z nami v skupni družbi, se niso kesali in se bodo še vrnili. Naše geslo bodi: Na planine, na planine, na strme vrhe, kot pravi narodna pesem, ki smo jo tolikokrat peli, 11a zadnjih izltih. — Športni klub «Jadran» priredi na velikonočni pondeljek svojo običajno športno prireditev. In sicer s sledečim vzporedom: Kolesarska dirka za kupo «Jadrana» ki jo je «Jadrana dobil lansko leto z zmago svojih dirkačev. 2) Telovadni nastop z raznimi športnimi šalami. Toliko v vednost vsem drugim sosedom, da bi ta dan ne prirejala prireditev. Pojasnila o dirki daie le Ovadba proti županu Pftaeeo radi poloma •Banke IdziatUus. Rimski list. «Mondo», beneški «Gazzetti-no» bolonjski «Resto del Carlino» in nekateri drugi listi so objavili" vest, da je od-i Športni klub «Jadran». Natančen vzpored o vsem objavimo pravočasno. — Solkan. V nedeljo, dne 14. marca t. 1. priredi ^Slovenska čitalnica« dramo v treh dejanjih «Vrtinec» in sicer ob 5. uri popoldne v dvorani g. Alojzija Mozetiča. ni nič omenil, da je bil sin soudeležen prt iDrama slika nravstvene prilike sodobno- sti ter je pri nas nepoznana in se ni se igrala. —Renče. Naše Bralno 111 pevsko društvo «Svoboda» priredi v nedelio dne 14. marc a ZnideršiČ- umoni; rekel je le, da je Ivan ostal doma. Starec je bil ranjen na levi roki In je bil krvav kot mesar. WJO(I11 uo> c Krčmar Anton čvara iz Ricmanj, ki ie ....................... ^eVnik* Fenuccio"^LuSzi* VložiTpri" visokem ^Viat° jaT4tjia sta^ .ob' Š^F popoldne' v društveni ---------- prevzame njihove'funkcije pokrajinski go- sodnem dvoru rimskega senata ovadbo večkrat po ožilI slabo obnašanje si- Del p ino vi dvorani VRazvaHno življenja,, spodarski svet. Z izvedbo tega zakona bi proti tržaškemu županu sen Pitacco v/ve- d! mu ne more dati ni' ?d0r pozna renške igralce m Finžgarjeve n pr Gorica izgubila še ono mrvico, ki ji zi s polomom Banke Adrijatike. Imenovani - ^ ,e pa larnai» aa mu ne OTOre aa" drame, v nedeljo gotovo ne bo izostal. Je ostala od njene nekdanje avtonomije, — odjetnik ki zastopa nekega upnika Banke Zulian 00 ,„tni atarec bratranec ~ IZ GODOVI&A s^nrssssr&^isarr jass g^&^&^s ^^^vasusa: urad in razbila la ustreči; oČividno sta si hotela pridržati ^ge telefonske aparate, osmodila leseno o- Borzns poročila« DEVIZE: Trst, 11 marca AmiUrdam od 902.— do 1002.— Belgija «d U3- dolI3 JO; Pari* f 0 25 do 01.25 London od 121.--do 121-1.S ; New York od 24.3«; do 24.90; Španija oi 3-»9.— do 353.— ; Švica od 4'/*. do i.sl. ; Atene od 33.50 do 34.—; Berlin od j 0— do 5^5. — ; Bukarešt od I0.>u do 11 — Praga »d 7.3.f>0 do 74.2r>: Ogiaka od (».'J.H7 do 0.0 M; Dunaj od —.34« do -.353: £**>•(> od 4J.75 do 44. . Reno^ijck« obvotu/c« 70 40. VALUTE: Trst; JI. marca Avstrijske krone od 0Q'UA do 44.--; dolarji od 21.1» do 24 85; no>ci po 20 frankov od 96.— do 9ti,— ; funt šlerlinf? od 120 75 do 1J1.10. svet v Vidmu. Ko je bil objavljen zaKonsKi načrt o pokrajinskih gospodarskih svetih, so seveda Goričani zagmali velikanski jok In stok, da jim bo z novim zakonom odvzeta Še ta poslednja mrvica njihove nekdanje avtonomije. Naj bodo potolaieni, kajti minister za narodno gospodarstvo se je izjavil pred poročevalsko komisijo senata, da bodo v onih mestih, ki niso glavna mesta pokrajine, v katerih pa obstojajo trgov- NOV SLOVENSKI UST. V Ljubljani je začel izhajati list, ki smo ga v slovenski žurnalistiki pogrešali. To neodvisen tednik za vse športne panoge in športno kritiko z imenom «Slovenski sport.» Naslov: Ljubljana, kongresni trg niegovo doto zase. Stari Zulian svojčas ni maro in stekla po blagajni do žice in od sko-obrtne zbornice, ustanovljene podruž- 3t. 9. Prva fitev. prvega letnika je izšla 1. marca t. 1. in je dokaj pestre vsebine, zla-e** na ugaja radi tega, ker je strogo strokovna. niče (sezioni staccate) pokrajinskih gospodarskih svetov. Ako so torej precej nejasne vesti nekaterih listov točne, bo imela Gorica podružnico pokrajinskega gospodarskega sveta. Kakor nekateri računajo, bo senat najbrže približno v dvanajstih sejah utegnil spraviti pod streho onih 47 zakonskih načrtov, ki so mu bili dosedaj predloženi v odobrenje in pa one, ki mu bodo morda Se predloženi. Cim opravijo v senatu svoio dolžnost, pojdejo gg. senatorji na velikonočne počitnice, da se oddahnejo od pre-stanih naporov. Po Veliki noči, v drugi polovici aprila, pa se zopet zbere poslanska zbornica, da reži tudi ona veliko Število zakonskih načrtov katere ji z vso vnemo pripravljajo v raznih resortih. Dramo anroMS mmi Ifn Nekateri rimski listi so poslali pred tedni v Poadižje svoje posebne poročevalce, da jim poročajo o položaju Nemcev v Poa-dižju. Najbolj marljiv iz njih je posebni poročevalec «Giornale d*Italia» Francesco Maratea, ki ie skozi par tednov polni To hQ zadnja pr€dstava aPapA ekscelenc€s uvodne predale svojega lista s članki pod ftlTALNICA Odbor «Citalnice» pri Sv. Jakobu v Trstu obvešča vse člane in članice, da se bo strani starčevih sinov. (Bazprava se nadaljuje.) bil naklonjen sinu Ivanu; nekoč ga je celo porezal s krivcem po obrazu. Po smrti žene pa se je sprijaznil z njim. Na to trditev priče je stari Zulian pripomnil, da takrat ni ranil sina s krivcem, temveč s kuhinjskimi klefičami; lopnil ga je z njimi ker je sin, ki je bil vinjen, hotel pretepati sestro. Na vpraSanje branitelja, ali ga je stari Zulian kdaj prosil, da bi ga vzel pod streho čez noč, je krčmar Švara odvrnil, da je to res; vendar pa mu ni ustregel, ker se je bal, da bi radi tega imel kake sitnosti od POROĆNA SOBA, masivna, nova, naročen« za L 2400.— pri gospej Slovenki. Via S. Zacchaiia 4/1II, desno. ČEVLJARSKA mestu ali POMOČNICA išče mesta » na deželi. Keber, Sežana 42. 3ao DELAVCA za skladišče, spretnega ziuoiur-ga, veščega italijanščine išče Kmetijsko trgovsko društvo, Trst, via Kaffineria 7. vršil v nedelio, dne 28. marca t. 1. točno ob 1'» 7. futraj društveni redni občni zbor. — Odbor. _ OniStv*M vtm —D. K. N. TommuM. Danes ob 19. uri vaje v navadnih prostorih, na z M. D. Tabor - letana Naše gledališče ri Grilj-u v Trnovem dobi. 2S9 Književnost in umetnost Zbornik za umetnostno zgodovino zaključuje svoj 5. letnik (1925) s pravkar ie ob prvi uprizoritvi najboljši uspeh« izdanim medelje 14. t. m. ob II. vri zopet IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje 328 POMLADNO ZDRAVLJENJE, Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni Castelianovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejfte proti poapnenju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. 2H1 naslovom „«Drama» Poadižja". Poslednji članek poročevalca rimskega lista je posvečen skoraj izključno delovanju «Opera Nazionale Itaiia Redenta«. Svoj Članek pričenja Marateo s sledečim značilnim izrekom nekega odličnega Italijana, katerega imena ne navaja: •Borba se vojuje In se bo izvojevala ne polja šolstvi, teda ljudska 3oIa tvori sa?no en del nage bojno žrle. Drogi, mnogo bolj delikaten fn mnogo bolj važen del iste tvori skrb za mladino. Otroški vrtci I Otroški vrtci! Politična važnost otroških vrtcev v mešanem ozemlju je povrh one socijalne naravnost neprecenljiva«. V svojih nadaljili izvajanjih Maratea, da je «Opera nazionale« potrosila od 1. 1919 dalje za otroSke vrtce v Poa-dižju Štiri miljone lir in da ima sedaj tam-, kaj 50 otročkih vrtcev, ki «pripravljajo otroka primerno in skoraj neopaženo za vstop v italijansko šolo, med odmori pa nadaljujejo pod obliko po&olske zabave delo poitaljančevanja z raznimi najbolj hvaležnimi in najlažje dostopnimi sredstvih. Čeprav ne predstavljajo izvajanja g. Maratea v rimskem listu za Slovane v Italiji Branden Themas: CHARLEJZVA TETKA 4. zvezkom. Obsežna publikacija je posvečena v glavnem portretnemu sli- ____r - i* Mt,0Ln, j« karstvu na Slovenskem. Prva razprava, pomeri. Ta ponovitev fe potrebna, da f»e <Ske<*a Ilvfle Nezgoda starega vrtnarje. Dasi inta že nad sedem križev na hrbtu, se vrtnar Ivan Cijak, stanujoč v ulici Istria ftt. 321, čuti Se tako čvrstega in gibčnega, da pleza po drevesih, kar si more pri nje-ugotavjja govih letih pač malokdo privoščiti. Včeraj popoldne je čili starec obrezoval drevje na vrtu Terezijanskega zavoda v ulici Istria. Pri tem poslu ga je doletela huda nezgoda, i Ko se je z vrtnarskimi Škarjami v roki su-i kal na drevesu, se mu je trhla veja zlomila! pod nogami in ubogi starec je padel z vi-i Šine kakih 4 metrov z drevesa. Pri tem je imel razmeroma še precej sreče, kajti pri padcu je zadobil le nenevarne poškodbe po spodnjem delu života. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, je ■Pomlad* nič novega, ker so v Julijski Krajini raz- prepeljati Cijaka v mestno bolnišnico, mere več ali manj iste kakor v Poadižju, so pa vendarle zanimiva radi svoje odkritosrčne drznosti. Da drama narodnih manjšin v Italiji je v resnici drama in sicer naravnost pretresljiva drama za vsakogar, ki zasleduje njen razvoi z ohiektivnim očesom. Kdor pa gleda nanjo z očesom, zaslepljenim od narodnega šovinizma, kakor kjer bo okreval v kakih 8 dneh. Nesreča pri M«. Pri delu na parniku «AtIanta», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj popoldne ponesrečil 3tt-letni težak Ivan SosiČ, stanujoč v ulici Riborgo Št. 21. V pod palub ju mu je težka Železna plošča DKUŠTVA — Izobraževala«. društvo fcabčeh pri Tolminu priredi prireditev dne 11. 4. na Belo nedeljo. Pridni fantje in dekleta se vztrajno pripravljajo za ta dan in jim je v veselje delo v društvu in na odru. Okoliška društva prosimo tem potom, naj onega dne ne prirejajo nikakih prireditev, da si bomo zamogH skupno in medsebojno pomagati. ••• Dne 14. III. bo imelo svoj redni letni občni zbor Bralno dfifo v Ozeljana. Ce pregledamo letoinje poslovno leto, moramo reči, da je društvo delalo z vsemi svojimi močmi. Vendar pa nas letošnji uspeh ne more |>ovsetB zadovoljiti, zlasti zato, ker smo bili premalo podpirani od naših ljudi. Pevski zbor je napredoval, oder smo si napravili, par prireditev ae je vršilo, klopi smo kupili, vse je Slo od naših rok in naših žuljev, zato pa vemo, opolnoma trasov in v vsakem je bilo po dvoje ali tro- Minilo je pol ure, potem pa so začeli pri- se ga polastil, nedolžen. Za njim je bil zaslišan ivan Zu- je jajec. Toda ni se dotaknil teh gnezd, za- ha jati ptičji parčki k gnezdom, kakor je Harbert je plosk ui) /. lian mlajši, ki je sicer priznal svojo^krivdo kaj njih lastniki so se morali vrniti. Tu je predvideval mornar. Skakljali so okrog in del pri groznem zločinu - — *-------* * * * * *---------i- « »».otrimi t'™-«" — — -----s,: 1------ kako se ptiči rokami; prvič je vi-ulove na trnek, tod* da ni bil ________UR H VI BHWod lzneJdH kuhinji, začel in začel pripravljati svojo lovsko napravo tru. telj tega laškega načina, prepirati z njim, komaj ga je ugledal. — skrbno kakor vreden učenec Izaka Wal- Mladenič je zdaj z napetim zanimanjem «