LOVENE
Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeraan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V admlulstracljl prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvavne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I,, 17.
Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne.
*4tev. 31.
V Ljubljani, v sreelo 27. januvarija 1892.
I,etnik XX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 26. januvarija.
Draginjske priklade uradnikom.
Budgetni odsek je oui teden rešil peticije raznih uradnikov za draginjske priklade in včeraj razposlal dotično poročilo z naslednimi predlogi:
C. kr. vladi se naroča preiskovati sedanjo draginjo in njen vpliv na življenje nižjih državnih uradnikov iu slug ter v zboljšauje njih gmotnega stauja še v tem zasedauju od državnega zbora zahtevati potrebni kredit, tudi naj pretresa potrebno premembo plačilnega obrazca (priloga a k zakonu z dné 15. aprila 1873) in zakonov, ki vredujejo plače profesorjev, pa obrazca gledó aktivitetnih doklad (priloga c k zakonu z dné 15. aprila 1873) ter naj eventualno predloži primeren načrt zakona.
Dalje se c. kr. vladi naroča, da naj predloži načrt zakona, ki vladi daje oblast:
1. vsaj tretjino najdalje poslujočih okrajnih sodnikov vsakega višjesodnijskega okrožja imenovati deželne sodnije svetniki pustivši jih v prejšnji službi;
• 2 vsakemu konceptnemu praktikantu iti siste-miziranemu avskultantu od tistega dné, ko je prisegel, dovoliti podporo 500 oziroma 600 gld.
Načelnik budgetnepra odseke, dr. Plener, sprožil je v začetku včerajšnje seje predlog, da naj se ta zadeva reši takoj, dasi ni bila na dnevnem redu. Zbornica pritrdi temu nujnemu predlogu in dr. Kathrein poroča o sklepih budgptuega odseka. Za njim se oglasi cela vrsta govornikov. Dr. Puss predlaga, da naj se v prvem odstavku proti koncu izpusti beseda eventualno. Dr. G o t z priporoča odsekove nasvete, rekši, da je bil on že 9. decembra pr. I. stavil enak predlog. Schnei-der želi, da naj se v odsekov predlog sprejmó tudi državni železnični uradniki. Pininski zagovarja odsekov predlog, omenja velike draginje v Galiciji ter priporoča, da naj se draginjske priklade ne omejujejo samo na velika mesta. Tudi izreka željo, da naj vlada prej ko mogoče ustreže zahtevi posl. zbor-
nice. Weigel poudarja, da je zlasti v Krakovem velika draginja in da naj se priklade dovolijo vsem uradnikom do šestega plačilnega razreda. Schle-singer je predlagal, da naj se v odsekovem predlogu omenjajo tudi c. kr. gozdarski uradniki. II e-rold je kazal na veliko draginjo na Češkem in omenjal velikih prihrankov in obilne gotovine v državnih blagajnicah, ki znaša že 116 milijonov goldinarjev in iz katere naj se dovolijo podpore uradnikom. Kraus je govoril za oženjene z mnogimi otroki oblagodarjene uraduike, na katere naj se v prvi vrsti jemlje ozir. Nitsche je priporočal, da naj se najprej gleda na nižje justične in davkarske uradnike, Menger pa je oporekal namenu, da naj bi se draginjske priklade dovoljevale samo uradnikom večjih mest, ker so jih enako ali še bolj potrebni tudi uradniki maujših krajev, ki imajo dostikrat poleg draginje tudi še obilne stroške za odgojo svojih otrok.
Po konečni besedi poročevalca dr. Kathrein a obveljali so nasveti budgetnega odseka z malo premembo, nasvetovano od dr. Pussa. Prevelikih vspe-hov si pa g g. uradniki od teh sklepov ne morejo obetati. Vladni zastopnik je že v budgetuem odseku poudarjal, da si vlada pridržuje novo vravnavo uradniških plač, in da more z ozirom na državne finance gmotno stanjo z draginjskimi prikladami zboljšati le uradnikom treh najnižjih plačilnih razredov, namreč IX., X. iu XI., pa uradnim slugam, in da se se hoče pri tem zlasti ozirati na oženjene uradnike z obilno družino. Več finančni minister, kakor je zagotavljal nekaterim poslancem, pri najboljši volji ne more dovoliti, med drugim tudi menda zaradi tega ne, ker bo obilno denarja potreboval za vravnavo valute in morda še za kaj druzega. Razni listi, med njimi tudi „Konservativna korespondenca", so te dni naznanjali, da ni nemogoče, da bi se državni zbor ne sošel tudi še po veliki noči. Kakor sem zvedel, na to tišči g. finančni minister, kateremu nekateri listi podtikajo namen, da hoče prej ko mogoče rešiti vravnavo denarne valute. Stari in skušeni parlamentarci pa so-
dijo, da se z valuto ne mudi tako močno, da bi se moral državni zbor nalašč zarad nje zopet sklicati že meseca maja, skrbi jih namreč, da bi finančni minister pred zbornico ne prišel z novimi denarnimi tirjatvami. Bomo videli, ali je ta skrb in bojazen opravičena ali ne.
Vravnava juridičnih študij.
Po tej točki pričela se je razprava o uradnem predlogu glede vravnave juridičnih študij na naših vseučiliščih. Gospodska zbornica je prva razpravljala to reč in v nekaterih bistvenih določbah premenila vladni načrt. Dotični odsek posla-niške zbornice pa je zopet zavrgel te premembe in se večinoma oklenil vladnega predloga.
Prvi govornik proti nasvetom odsekovim bil je baron Morsey, ki je poudarjal, da bi bila nasve-tovana vravnava juridičnim študijam na škodo, kakor so dokazovali najslavnejši konservativni možje v gospodski zbornici, katerim se je pridružil tudi liberalni dr. Uuger.
Juristom je treba temeljite pravno-zgodovinske v6de, in prav bi bilo, da bi dobro poznali tudi domačo pravno zgodovino in da bi jim bilo mogoče, vrstoma služiti pri justici ali državni upravi. Zato pa nikakor ni za krajšanje pravno - zgodovinsk h študij, kakoršno se namerava z vladnim predlogom.
Dr. Roszkowski je poudarjal potrebo nove vravnave juridičnih študij in našteval dobre, pa tudi slabe strani predloženega zakona, za katerega pa hoče glasovati, ker ima veliko več dobrih, kakor slabih določb, in ker se nadeja, da je pričetek drugih še temeljitejših prememb.
Tretji in zadnji govornik bil je včeraj dr. Ma-safyk, ki je tudi pretresal dobre in slabe določbe dotičnega načrta ter izrekal, da naj se na njegovi podlagi pričenja posebna razprava, pri kateri hoče nasvetovati več prememb.
V današnji seji prišel je prvi k besedi grof Stiirgkh, bivši prezidijalni tajnik v učnem mini-sterstvu; drugi govornik je bil Pirquet, tretji pa grof Pininski, za katerim se je oglasil učni mi-
1STEK.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1892.
(Konec.)
..Gospod teci mi pomagat!"
Molitvene bukve. Bolnikom spisal Jakob Peregrin Pavlič, knez in škof Krški. Za Slovence priredil in pomnožil duhovnik krške škofije. 332 str.
Knjige, iz katere naj bi posebno bolniki zajemali dušnega krepčila v svojih bolestih, smo Slovenci pogrešali. Zato je družba gotovo pravo pogodila, da je izdala dobro znano in hvaljeno knjigo krškega škofa Pavliča v slovenskem prevodu. Najsi je bolnik v kateremkoli položaju, gotovo dobi v knjigi primerno premišljevanje, molitvico ali vzdihljej. Pisatelj pripravlja bolnika na vreden vsprejem sv. zakramentov in na srečno smrt, opominja ga tudi k potrpežljivosti. Debel tisek bode podpiral tudi oslabele oči, dasi bi želeli, da bi črke ne bile tako stisnene. Nikakor pa nam ne moie ugajati prevod sam. Na premnogih mestih je prevod presuženjsk. V celi knjigi se rabi daljša oblika osebnega zaimka, kjer je nikakor oi potreba. Nedomače konstrukcije, čudne,
nerabne oblike pačijo stavke. Dovršeni in nedovršeni glagoli se vrste samovoljno.
Radi priznavamo, da nas je družba zadovoljila z letošujimi knjigami v obče. Izrekamo samo nekaj želja. Ker nas je spis v „Koledarju" seznanil z Virkovim življenjem, želimo in svetujemo, da izdil družba tudi vse njegove pesmi, katerih je okrog štiritisoč, v dveh zvezkih ali vsaj izbrane pesmi v enem zvezku. Mnogo Virkovih pesmij je zaradi lahke in narodne oblike in pa lepih napevov postalo docela narodnih. Gotovo bi vzveselila bralce zbirka Orožnovih, Dolinarjevih, Olibanovih i. dr. pesmij v obliki pesmarice. Dokler so izhajale Slomškove „Drobtinice", prepevali so ljudje iz njih pesmi Vir-kove in omenjenih pesnikov; ko pa so se te kujige porazgubile, pozabil je narod napevom tekst in zdaj se čuje le še prva kitica mnogih pesmij. Mesto lepih, nabožnih tekstov pa dobivamo na sluh širom domovja v vsakem okraju več ali manj opolzlih in pohujšljivih besed v napevih. In kaj bi bolj in hitreje preprečilo to nemajhno zlo, kakor izdava take pesmarice? Poklicala bi jim v spomin pozabljeno staro besedilo z napevi in novo bi izpodrinila. Jezik bodi pravilen ne samo v leposlovnih proizvodih, temveč in zlasti tudi v znanstvenih in nabožnih
spisih. Dočim narod povesti, pesmi, igre i. dr. prebere enkrat, morda dvakrat in to hitro, vtaplja se v znanstvene spise dlje časa, ker mu dela tvariua več težav in nabožne knjige rabi leto za letom, ter so njegovo prvo in najčešče berilo.
Zato se z mislimi vred tudi hibe oblike z večjo silo vtisnejo bralcem v spomin. Ravno slabi in pogrešui jezik, ki ga nahajamo v mnogih slovenskih nabožnih knjigah, odvrača nemalo olikanih bralcev od njih. Zakaj bi se pač v teh knjigah ne ogibali zastarelih, zdaj napačnih oblik? Zakaj bi ne gojili v njih lepe, čiste in pravilne slovenščine? Ali je sveta vsebina ni vredna? Pazimo, da ob jeziku ne bode trpela stvar. V fiziki in molitveniku smo našli mnogo slovniških pogreškov. Devajmo jih na rovaš uepazuosti iu naglice ali nevednosti, družba naj se jih nadalje skrbneje ogiblje! Jezik bodi poljuden. Da bi slovenščina ljubila samo kratke stavke, ni tako gotovo, kakor se meni in ob vsaki priliki povdarja, a da je slovenski jezik tudi v daljših stavkih legak, prozoren, živ in jedem, to vč vsakdo, komur nista duh in svojstvo našega jezika povsem tuja. Družba ob letu vsekrat to povdarja, le žal, da za mnoge pisatelje brez vspeha. Ne tajimo sicer, da zuaten napredek glede na jezik tudi v letošnjih
nister baron G^utsch, ki želi, da bi zbornica sprejela ujegov načrt.	r. ;
Veliko poslancev je istega mnenja,, kakor večina gospodske zbornice,, jn mnogo jih h^če le zaradi tega glasovati za očkove predloge,¡.Jter se z^ trdno nadejajo, da jih gojspodska zbornica zavrže in da ostane pri svojih sklepih. ,1(
Izmed naših poslance? oglaše§ |e b^,edi <Jr, Ferjančič, ^ pa pri splošni razpel pe pride na vrsto, ampak k večjemu v posebni obravnavi pri § 1.
Cesaričina mati.
V pričetku današnje seje omenjal je predsednik dr. Smolka, da je zopet britka zguba zadela cesarjevo rodbino, ker je danes zjutraj v Monakovem umrla mati naše presvetle cesarice in tašča našega premilostljivega gospoda in cesarja, vojvodinja L u-d o vi k a. Izprosi si torej pooblastilo od zbornice, da bi smel presvetlemu cesarju izraziti globoko sočutje njeno zaradi velike zgube, ki je zadela njeno hišo. Zbornica pritrdi tej zahtevi z živahnimi „dobro"-klici, potem pa reši dva nujna predloga budgetnega odseka glede podpore krkonoških okrajev na češkem in pletkanja na Predarelskem.
Prihodnja seja bo v četrtek, 28. t. m. Jutri in v soboto ne bo javnih sej, ampak bodo zborovali razni odseki.
Gospodska zbornica
imela je včeraj sejo, v kateri je sprejela trgovinske pogodbe po sklepih poslaniške zbornice. Govorili so poročevalec baron Pussvvald, knez Schou-burg, Isbary in grof Ledebur, ki je zlasti poudarjal veliko korist trgovinskih pogodb za poljedelstvo na Češkem in odločno zavračal nasprotne trditve mladočeških govornikov v poslaniški zbornici. Tudi trgovinski minister Bacquehem se je bil oglasil in razpravljal pomen novih pogodb v političnem in gospodarskem oziru.
Tudi danes ima gospodska zbornica sejo, v kateri razpravlja zakon gledč odškodovanja nedolžno obsojenih.
Vinska carina.
(Govor državnega poslanca g. Robiča v državnem zboru dne 14. januvarija 1892.)
(Dalje.)
Kar se tiče gotovo zanimivega govora Njega ekscelence poslanca grofa Coroninija, je gotovo jako iznenadilo vse pridelovalce vina in sploh vse, ki se bavijo s to stvarjo. (Prav res 1) Njega ekscelenca že težko čaka, da bi se carina v Italiji znižala tako, kakor je bila nekdaj.
Kolikor je meni znauo, so drugi poslanci z Goriškega drugih mislij. (Tako je! na desnici.) Baš danes je prišel z Goriškega cel kup peticij, katere ugovarjajo tej določbi. Nadalje se tudi grofu Coro-niniju zdi ta določba v pogodbi malo nepriiežna, ali on upa, da bodemo mogli tekmovati z Italijo. Kako bi na Goriškem mogli tekmovati proti Italiji, mi je naravnost nerazumljivo, saj je znano, da je cena vinu v Italiji jedva tretjina cene, ki jo imajo na Goriškem. (Tako je! na desnici.)
knjigah ni skrit, toda od zgoraj napominane knjige fizike želimo marsikaj lažjih, umljivejših, res slovenskih stavkov, razlag, pojasnil. Manj rekovnih, a pristno domačih besed se ni treba navlašč izogibati, a zopet in zopet naj se v oklepajih stavljajo ljudstvu znani izrazi. Tako se raztreseno bogastvo slovenskih besed skuplja v knjigi in v posameznih nje bralcih, katerih največ ima družba in zato tudi lahko največ stori.
O namenu, o neprecenljivi koristi te družbe ne bodemo govorili. In vendar se nam zdi, kakor bi bilo to za mnoge slovenske leposlovne pisatelje potrebno. Tam pomoč odrekajo, kjer bi lahko največ pomagali. Svoje moči trošijo vspešno in nevspešno po listih, katerih narod ne dobi v roke, družba pa, ponos Slovencev, glasilo za mnogoštevilne, preproste bralce, pričo narodove omike zapuščajo.
Na mnogih krajih se čujejo želje, da bi skoro krasila „Večernice" kaka daljša, dobra povest, ka-keršne je bralo ljudstvo svoje dni.
Oklenimo se torej te družbe zanjo pišoč, kdor ima zmožnost, in med ljudstvom jo razširjajoč. Potem se bodo možje, katerim je izročeno vodstvo, trudili še z večjo vnemo za nje napredek in pro-speh. Nam in tem pomozi Bog!
VfMNfsTMii?6 razmere Pri nss in
v Ita|4,g8polnW spremenile.	, ,digir
i	leU 80 J? ftalija povrnila,
j^Jt vinitv(h d*4«„P"a	J» let0
i}ft!manj % ^jjo^ov hektolitrov vin^, do-
gn pridela Francija,, 18, Španij^S^ ^.vstro-jjgerskf jj't Po^jjalsko nekaj čez 3 in Nemčija 2 milijona^toUj^. ^ tu	trgoy
M»» m m&Mifi' da 66 p°-
godba mej Italijo in Francijo dn6 1. marca 1888. leta ni zopet ponovila^ temveč je stopil^ v v^lj^jro diferenčni tarif, z dne 29. februvarija 1888. leta.
Posledica temu je bila, da se je vinski izvoz pomanjšal ravno v jednem letu 1887/1888 od 3 mil. 603.084 hektolitrov na 1,828.982 hektolitrov iu se je 1890. leta izvozilo že samo 935.000 hehtolitrov vina.
Lahko si mislite, kaj to pomenja za deželo, ki prideluje toliko vina, kakor Italija.
Vinstvo se je poslednji dve desetletji jako razširilo, in to posebno zaradi izvažanja v Francijo, in so se cele pokrajine premenile v vinograde. Leta 1871 se je izvozilo le 243.000 hektolitrov vina, 1887. leta pa že petnajstkrat toliko.
Odkar se je začela carinska borba, nema Italija nikamor za dobro ceno prodajati vina, še manj grozdja.
Nove carinske postavke kažejo, da Italija za vino hoče kot nadomestilo dobiti nemška trgovišča, toda ne za neposredno vživanje, temveč za svoja težka vina v napravo namiznih vin.
Ali Nemci najbrž ne bodo dosti pokupili. Namiznih vin, ki se napravljajo v Italiji, še vedno ne bodo imeli kam prodati in je zatorej jako verojetno, da se bode poslužila pravice, katero jej daje določba končnega zapisnika trgovinske in carinske pogodbe.
Gospoda moja! Kakor je že omenjeno, razmere za vinstvo so se tudi v naši domovini popolnoma premenile.
Kaj ni vse zadelo našega vinstva poslednjih dvajset let? Pred vsem je priš!a, — lahko bi rekel, — po prizadevanju vinarske šole v Klosterneuburgu trtna uš k nam. Ce tudi je c. kr. poljedelsko mini-sterstvo že 1867. leta opominjalo ravnateljstvo, da naj nikar ne dobiva vinskih trt iz inozemstva (Poslanec dr. Ferjančič: čujte! Cujte!), vendar je še 1868. leta dobilo sicer ne iz Francije, temveč iz Amerike dvajset vrst dobro ohranjenih vinskih trt.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. januvarija.
Češka sprava. Češki plemenitaši so imeii i zadnji čas posvetovanja, katerih posledica je bila, j da so se sporazumeli, da za spravo ne bodo več glasovali. To je jako razkačilo nemške liberalce, ki že prêté, da ne bodo več podpirali sedanje vlade, potem pa pride do nevarno krize. S tem seveda le i strašijo nemški liberalci vlado, da bi šla zdnje v ogenj. Na krmilo itak ne morejo priti, ker jih proti češkim plemenitašem iu Staročehom gotovo ne bodo podpirali Poljaki. Levica je bila le tako dolgo nevarna, dokler so rovali le Mladočehi, ker se proti njim more pridobiti poljski klub. Eedko odkritosrčnost so pa pokazali pri tem nemški listi, kajti naravnost povedo, da brez razdelitve dežele v nemški in češki del z&nje sprava nema nobene cene.
Poljaki. „II Diritto Croato" hudo piše proti Poljakom in n4-nje zvrača vso krivdo za sedanji neugodni položaj. Potem pa trdi, da s pomočjo Poljakov drugi Slovani ne bodemo ničesa dosegli. Tudi mi povsem ne odobravamo poljske politike, ali vendar ne moremo odobravati, da se tako napadajo Poljaki. Vprašati moramo, kje hočemo dobiti Slovani drugih zaveznikov. Samo z Mladočehi bi nam ne bilo po-magano. Računajte kakor-koli, brez Poljakov ne spravite skupaj Slovanom prijazne večine. Sicer pa treba vedeti, da so Poljaki druge Slovane že marsikdaj lojalno podpirali. Seveda še tesnejša bi bila zveza mej Poljaki in drugimi Slovani, ko bi se nekateri prav po neumnosti vedno toliko ne nauduše-vali za Rusijo. Tako naudušenje seveda Poljake britko peče, če se pomisli, kako Rusi zatirajo Poljake. Zaradi tega lahko rečemo, da največ krivde zadeva tiste elemente, ki s prevelikimi simpatijami za Rusijo odbijajo Poljake od sebe.
Nov red pravomnanskih študij bode, kakor je zasledil že neki dunajski list, precéj otežil nastop advokature. Dosedaj je lahko nastopil odvetniško oziroma potrebno sodno prakso vsakdo, kdor je napravil na pravoznanski fakulteti doktorat. Sedaj bode pa moral imeti še vse državne izpite, ker ga drugače ne bodo pustili k sodnijski praksi. Novi odvetniški kandidatje bodo torej imeli več truda in več troškov. Poslednja okoliščina bode posebno ne-
»Sftffta M slovensko	J;t na^dng	uaj-
Pftllfra,denarnih razmerah. Sicer se pa ni bati po-manjkjujij^ odvetnikov. ,	,
tri Ommko. V sol^JjLL bil volilni jiol iu jtrvav pretep v Balassa-G^patu.	težko
f-fnjenih.s.^ej njimi eden igflirtuo, f .{flfliskem vo-Jijnem «jtftju je vladni, kandidat ^,duji trenotek ffllilni odppyedal, kä se je^olni so^t^ja-iigre^ ,ye m^el^br%ftiiini Voj^&ava »■M razposlala	9a iwue 8tftflijudk fcqdg ob
volitvah skrbeli za red. Splošno je mnčnie, da bode dne 28. t. m. na raznih voliščih tekla kri. Agitacija je pa tudi od vseb *tranij jako živahna. Kmetje po že popolnoma zbegani od samih obljub raznih kandidatov.
Via»i»J» države«.
Nemčija. V pruski zbornici poslancev začela se je debata o novem šolskem zakonu. Svobodni konservativec Wessel je s predlogo povečjem zadovoljen, le to mu ne ugaja, da bi učitelji bili podrejeni duhovščini. Konservativec Bach se je v imenu konservativcev izrekel odločno za predlogo in je na-glašal važnost verskega pouka. Narodni liberalec Enneccerus pa ne najde nobene dobre strani na predlogi. Ne ugaja mu verski značaj šole, zoperne so mu določbe o privatnem pouku. Ker se šolska predloga vjema z ustavo, pravi, da je ustava zastarela. Katolik Reichensperger predlogo zagovarja, če tudi ne zadošča v vseh ozirih. Posebno opozarja na hinavšč no židovsko-liberalnih glasil. Potegujejo se za državno šolo, židje pa snujejo verske šole. Naučni minister je zlasti odgovarjal na to, da se z novim zakonom vzame svoboda učiteljem. Učitelj že zaradi starišev ne sme po svoje učiti v šoli. Svobodni zasebni pouk je potrebna posledica občne šolske dolžnosti. Poljak Jazdzewski je tudi za predlogo, želi pa, da bi se poučevalo v materinščini.
Francija. Kardinal Lavigerie se je v pismu kardinalu Desprezu pridružil izjavi drugih petih francoskih kardinalov. Monarhisti niso prav zadovoljni z izjavo kardinalo».
Bolgarija. Bolgarski ministerski predsednik se je precej nevarno obstrelil. Krogle mu še sedaj neso iz noge izvlekli zdravniki. Povabili so nekega slavnega zdravnika z Dunaja, ki se je že odpeljal v Sofijo.
Anglija. Obe stranki se že pripravljate za bodoče volitve. Liberalci so že napovedali celo vrsto shodov v Londonu, na katerih bodo govorili najboljši govorniki. Seveda bodo konservativci s svoje strani kmalu odgovorili z mnogimi shodi.
Portugalsko. Nova vlada hoče obdačiti kupone od državnih papirjev. Nov davek bode jako visok, menda bode znašal nad 33%. Seveda so kapitalisti zaradi tega jako nevoljni na novo vlado. Njim bi bilo ljubše, da se obdačijo drugi razredi ljudstva, če tudi potem vsled nevolje pride do kakega prevrata.
izvirni dooisi, i
Z Vrhnike, 25. januvarija. (Občni zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov.) V nedeljo, 24. januvarija, ob 6. uri zvečer vršil se je prvi občni zbor „Katol. društva rokodelskih pomočnikov" v društvenih prostorih. Sešlo se je lepo število mojstrov in drugih odličnih mož, mej rijimi tudi g. župan, in množica pomočnikov. Ogledavši prostore, opravo, učila itd., odpre prečast. g. dekan in načelnik katol. društva rokodelskih pomočnikov, Janez Kopriv nikar, zborovanje s primernim pozdravom, pojasnuje in povdarja važnost in korist imenovanega društva, spominja se dogodkov, vršivših se ob novem letu po bližnjih slovenskih rudokopih, svari pomočnike pred brezvestnimi zapeljive!, omenja splošnega stanja mladega društva, priporoča je v nadaljno podporo in izpod-buja ude-rokodelce k hvaležnosti do učiteljev. Kon-čavši svoj govor z društvenim geslom: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" d& besedo g. tajniku P. Bohinjcu, ki prebere štirimesečno poročilo od 30. avgusta 1891 do 31. decembra 1891.
Iz tega posnamemo, da je načelništvo imelo marsikatero opoviro, predno se je društvo do dobra ustanovilo. Zanimanje za društvo vedno raste in vspehi niso mali, ki so se dosegli v tem kratkem času. Društvo si je omislilo kulise, harmonij in mnogo drugih potrebnih stvarij. Udov-pomočnikov je zdaj 53, čutijo se vedno bolj domači v društvenih prostorih ter pridno prebirajo časnike in kujige, obiskujejo z veseljem razne predmete, ki se poučujejo v večernih urah. Tako poučuje g. nadučitelj Vinko Levstik petje dvakrat na teden, g. slikar Ogrin risanje vsako soboto, g. kapelau S. Š mit e k računstvo in knjigovodstvo iu g. učitelj J. Stojio branje pa pisanje po enkrat na teden. Časnikov ima društvo 10 z novim letom ter so zvečine darila I od upravuištev in dobrotnikov.
iz poročila blagajnika, g. Fr. Tršarja, posnamemo, da je društvo imelo še čez 300 gld. tro-škov v proteklem letu, nekaj več pa dohodkov.
Za harmonij še dolguje 100 gld.
Mej darili je največe petdesetak prevzvišenega knezoškofa, potem neimenovane osebe 40 gld. in g. A. Kržiča 20 gld. Razun teh so se skazali z večimi doneski nekateri vrhniški odličnjaki in odličnjakinje, sosedni duhovniki, vesela družba ob priliki 251etnice č. g. J. Gnjezde v Ljubljani (35 gld.) in dar 20 gld. od pomočnikov samih poleg mesečnine.
Nato se je vršila volitev ožjega načelništva, pri katerem so se enoglasno izvolili: prečast. g. dekan J. Koprivnikar za načelnika, čašt. gosp. kapelau Bohinjec za njegovega namestnika, gosp. trgovec Ant. Bučar za tajnika ter posestuik in strojarski mojster g. Fr. Tršar za blagajnika.
Pri raznih nasvetih predlaga g. podnačelnik, da se varovalnega načelništva udje zavežejo plačevati vsako leto 2 gld. podpornine, kar se je enoglasno odobrilo.
Naposled izpregovoii gosp. župau Gabrijel J e-lovšek, da je z veseljem sprejel ustauovitev takega društva, in da je bil prazen strah tistih, ki so imeli pomislike zoper društvo ter z veseljem opaža, da je v kratkem času že na tako trdnih nogah in da se pri njem res kaže • blagoslov božji ter takoj v dejanju pokaže, da je voljen društvo tudi nadalje podpirati. Potem gosp. načelnik sklene zborovanje.
Iz tega kratkega poročila razvidi slavno občinstvo, da je društvo res koristno in pošteno in vredno podpore in zato prosimo, da se ga spominjajo prijatelji z denarnimi doneski. Tudi knjige za knjižnico društveno so dobro došle.
Iz Cirknice, due 25. jauuvarija. Včeraj se je vršila v tukajšnji čitalnici „beseda" po že Vam znanem vsporedu. Visoka vstopnina in marsikatere druge razmere provzročile so, da se te veselice ni udeležilo pričakovano zadostno število občinstva. A kar nas je bilo, bili smo „ljudi", sama „izbrana inteligencija". Med gosti smo videli preblag. gosp. Del C o 11 - a , c. kr. okrajnega glavarja logaškega, in njega milostivo gospo soprogo, dalje logaška gg. komisarja Župneka in Kreseta, nadučitelja gosp. H. Likarja iz Grahovega, g. Janka Lebana s soprogo iz Begunj, gg. trgovca Hinka in Sebenikarja z Bakeka i. dr.
Tamburaški zbor čubarski je zvršil svojo nalogo vrlo dobro. A ti niso kaki navadni diletantje, nego večinoma rodoljubni uradniki, ki se iz samega veselja posvečujejo glasbi. Gospodje tamburaši so nam tudi marsikako lepo „hrvatsko, zapeli, na čemer jim bodi čast in lepa hvala.
Sledeča tombola je donesla marsikomu, ki ni bil „rojen pod nezgodno zvezdo", lep dobitek.
Po tomboli se je pa začelo pravo „rajanje". Vse se je pa vršilo jako mirno, lepo in dostojno. Vmes so tamburaši „kojo zapeli", pa tudi učiteljski kvartet: Leban, Juvanec, Likar, Dermelj storil je svoje.
Pri tej priliki ne morem zamolčati ljubeznivosti g. c. kr. okrajnega glavarja Del Oott-a, ki je z na-vzočniki občeval jako prijazno, vzlasti še s prisotnim učiteljstvom. Bog živi „još mnogaja ljeta" blagega gospoda v blaginjo logaškega okraja!
Ošpice pri nas hudo razsajajo. Vsled tega sta šoli v Cirknici in v Begunjah zaprti, poslednja do 8. februvarja.	_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. januvarija.
(Hudodelstvo.) Iz Ilirske Bistrice se nam poroča : Hudobnež, ki je pred dvema mesecema zvalil debelega kamenja na železnični tir, je zopet na Silvestrov večer 5 velikih kamnov položil na tir blizu postaje Trnovo-Bistrica. Osebni vlak je pri-gromel v kamenje, vendar ni bilo nobene nesreče, ker je strojevodja hitro ustavil vlak. Minolo nedeljo okolu 11. ure zvečer je bil že zopet velik kamen na tiru tik postaje. Železnični čuvaj ga je zapazil še o pravem času iu kamen spravil s tira. Bil je že zadnji čas, kajti malo minut pozneje je prišel osebni vlak. Orožniki skrbno iščejo zločinca, pa ga ne morejo dobiti.
(Umrl je) dne 25. t. m. v Šeut-Andražu na Koroškem po vsem Slovenskem dobro znani jezuit č. o. Jos. Kos, rojen v Zalogu fare cerkljanske na Gorenjskem 1 JO	je mnoga leta neumorno
v vino-	raznih krajih Evrope
\ uaše ljudstvo bo raj-
nemu kot navdušenemu misijonarju ohranilo hvaležen spomin. Naj za svoj trUd uživa plačilo večno!
(Pri sv. Florijanu) v Ljubljani bo dué 28. t. m. ob 7. uri zjutraj slovesna sv. maša za umrlega o. Antona M. Anderledy-a, generala družbe Jezusove.
(Pomiloščenje.) Presvetli cesar je pomilostil M. Blatnik, ki je svojega nezakonskega otroka vrgla v Savo in je bila obsojena na smrt. Najvišje sodišče jej je prisodilo 12 tet težke ječe.
(Na Štajerskem) je 156 odvetnikov, in sicer v Gradcu 60, v Celju 10, v Mariboru 9, na Ptuju 7, v Ljubnem 5 itd.
(Izžrebani porotniki.) Za prvo letošnje porotno zasedanje, ki se prične dné 29. februarija pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani, so izžrebani kot glavni porotniki gg.: Blumauer L., jerraenar; Bončar Egidij, pek iu hišni posestnik; Dolenec Oroslav, svečar in posestnik; Druškovic Andrej, trgovec in posestuik; Friedrich L., knjigovodja; Fok Ign., posestuik; Halbensteiuer H., trgovec; Hlebš Franc, hišni posestnik; Jesenko BI., trgovec in posestnik; Jevnikar Fr., lončar; Kaš Franc, trgovec; KlauerJak., trgovec; Klein Jul., trgovec; KlinarA., stavbeni pristav; Kos Al., trgovec; Lavrenčič Josip, užitninski uraduik; Mahr Art.. zasebni učit.; Perdan J., trgovec in hišni posestnik; Podlesnik Josip, usnjar in hišni posestnik; Roger J., trgovec in posestnik; Rom K., hišni posestnik; dr. Schaffer, deželni odbornik; Schreyer Jos., hišni posestnik; Schuster A., trgovec; Skaberné A., trgovec in posestnik; Soss Fr., trgovec in posestnik; Souvan Fr., trgovec in posestuik ; dr. Tekavčič, advok. koncipi-jent; Urbane F., trgovec; Zaje Al., krčmar in posestnik; vsi v Ljubljani. Orobath Franc, trgovec v Kranju; Dolenc Fr., trgovec v Kranju; Gregorš J.. posestnik v Smartiuem pod Šmarno Goro; Kunauer M., kičmar in posestnik v Dravljah; Matajec L., tovarnar v Stražišču; Majdič V., posestu. v Kranju. Namestniki so gg. : Bergant Fr., posestnik; Maté A., čevljar; Milavec J., posestnik; Perhavc J., zastopnik „Phoniksa"; Pribil Jos., uradn.; Rastohar Fr., Ravnikar Jos., Suppantschitsch R. in Tekavčič K., — vsi v Ljubljani.
(Delavci suknarske tovarne v Škofji Loki) vabijo k plesnemu venčku, kojega priredi v torek, .dné 2. februvarija t. 1., v prostorih „pri Kroni". Godbo preskrbi godba c. in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Vstopnina 50 kr. Začetek ob 7. uri.
(Čitalnica v Brežicah) vabi k občnemu zboru in veselici, ki bodeta dné 31. t. m. v prostorih hotela Klembas, in sicer občni zbor ob 5. uri po naslednjem redu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in arhivarjevo. 3. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov.
4.	Slučajni predlogi. — Veselica se začne ob osmi uri. Predstavljala se bode najprvo igra v enem dejanju „Gospod Zamuda", na to sledi prosta zabava. Vstopnina 30 kr.
(Tržaška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) ima redni občni zbor v nedeljo dné 31. t. m. ob Va4- uri popoludué v prostorih „Slovenske čitalnice". Dnevni red: 1. Nagovor prvomestničin.
2.	Poročilo tajničino o delovanju podružnice 1. 1891.
3.	Poročilo blagajničino. 4. Posamezui predlogi. 5. Volitev novega načelništva.
(Šaleška čitalnica) v Šoštanju priredi na Sveč-nico ob 6. uri zvečer tombolo, h kateri uljudno vabi	ODBOR.
(Pevsko društvo „Zvon") priredi dné 2. febr. ob 5. uri popoldne v proslavo pesnika Voduika veselico s tem vsporedom: 1. „Na noge brača", moški zbor, Zajec. 2. „Poziv k petju", mcšaui zbor, H. Volarič. 3. Slavnostni govor. 4. „Slavospev", veliki mešani zbor s sopran-samospevom, J. Bartl.
5.	„Pod oknom", moški čveterospev, Fr. Grbic. 6. „Pogovor z domom", mešaui zbor, H. Volarič. 7. „Slovenca dom", moški zbor. *.,.* 8. Prosta zabava. Vstopnina za ude 20 kr., neude 40 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. — Mešani zbori nastopijo v narodnih oblekah; čisti dohodek je namenjen v napravo tamburaških glasbil, zato so darila hvaležno sprejmo.
(100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje dné 12 februvarja.
Raznoterosti.
— Telefon. Te dni se je otvorila 160 kilometrov dolga telefonska zveia mej Sofijo in Plovdi-vom. Bili sta tem povodom slavnosti v Sofiji in
Plovdivu, V Sofiji je otvoril telefon knez Ferdinand s patrijotičnim nagovorom na plovdivskega prefekta. Poslednji je primerno odgovoril iia nagovor. Pri otvorjenju sta bila tudi ministra Stambulov in Gre-kov, poštni ravnatelj Matjejev in več druzih dostojanstvenikov. V Plovdivu so se zbrali razni posvetni in duhovski dostojanstveniki. Vsi so bili jeduib raislij, da pomenja nova telefonska zveza važen korak v napredku Bolgarije.
—	Zadnja hči Aleksandra M a n-zouija je te dni umrla v Florenciji.
—	Državni dolgovi so povsod že grozno veliki. Na vsako glavo pride v Švici 9 gld., v Norvegiji 14, v Nemčiji 17, v Švediji 33, v "Rusiji 52, v Daniji 60, v Srbiji 67, v Italiji 120, na Grškem 125. v Avstriji 160, v Španiji 175, v Belgiji 190, v Holandiji 200, v Angliji 225, na Portugalskem 280 in v Franciji 350 gld. Od tega denarja morajo davkoplačevalci plačevati obresti.
—	Odlikovanje. P. Deuza iz družbe Jezusove, ravnatelj vatikanske zvezdarne, je od francoske vlade odlikovan s križem častne legije.
—	Mnsgr. T izza ni, latinski patrijarh v Autijohiji, je umrl 21. t. m. v Rimu, star 81 let.
—	Srečna občina je KHngeuberg na Bavarskem. Predzadnjo nedeljo je dobil vsak meščan iz občinske blagajne 300 mark in drv. Pripomniti je treba, da mestni očetje vsled tega neso zvišali mestnih priklad.
—	Zdravilo proti influenci ali h r i p i. V nekem nemškem listu čitamo: Vsak dan položi žlico medu na jezik, da se raztopi, in gotovo se ubraniš hripi. Bolezen pa preženeš, če raztopiš medu v vodi in potegneš v nos.
Dunaj, 27. januvarija. Clan gospodske zbornice baron Haber-Liusberg je umrl.
Dunaj, 27. januvarija. Nadvojvodinja Marija Valerija zgodaj zjutraj povila hčer. Mati in dete se razmerno dobro počutita. Cesarica je cula vso noč pri nadvojvodinji Mariji Valeriji.
Dunaj, 27. januvarija. Dve osebi, ki sta se izdajali za asistenta profesorja Bill-rotlia, skušali sta tukajšnje liste preslepiti z vestjo, da je profesor Billroth dobil brzojavno poročilo, da je umrl Stambulov. Direktna poizvedovanja pri Billrothu so razkrila sleparijo.
Monakovo, 26. januvarija. Vojvodinja Ludovika Bavarska je zjutraj ob 3/44. uro umrla. Prejšnji večer ob 7. uri je prejela sv. zakramente za umirajoče. Cesarica Elizabeta je brzojavno naznanila, da vsled bolezni ne more v Monakovo. Knez Albert Thurn in Taxis se je sinoči pripeljal. — V zbornici se je podpredsednik Neumayer s toplimi besedami spominjal umrle vojvodinje.
London, 26. januvarija. V Kini so tujci zopet v veliki nevarnosti. V Tientsinu se pripravljajo za obrambo.
Kaira, 26. januvarija. Egiptski častniki so danes kedivu Abbasu-paši prisegli zvestobo. Navzoči so bili vojni minister, sejk-ul-islam in general Greenfell.
Tu j« L
25. januvarija.
Tri Maliiu: Beran in Čuček iz Pulja. — Gosp« Gropf in Wolsegger; Hônigman, potovalec, iz Kočevja. — Robitschek, potovalee; Sehiiuerl, S?hulz, Oresnik, trgovci, z Dunaja. — Herzog, trgovec, iz Zagreba. — Grando iz Kranja. — Modic iz Nove Vasi. — Eichinger iz Brna. — Kurath, blagajničariea, iz Celovea.
Pri Ht o rtu : Galitzenstoin,- Weiss, Bohringer, Geiringer, trgovci, z Dunaja. — Ilauser, inženčr; Fitz, potovalec, iz Trsta. — Schulhof, potovalee; Leder, višji nadzornik, iz Gradca. — Wutscher, trgovec, iz Št. Jerneja. — Eisenstiitter, trgovoc, iz Zagreba. — Gassner iz Nemčije. — Schneller, stavbeni podjetnik, iz Hrvatske. — Bučar, zasebnik, iz Kamnika.
Pri Južnem kolodvoru: Koblbesen, kontrolor, iz Mokronoga. — Liiwe, potovalec, z Dunaja. — Kosel, posestnik, in Korenčič, trgovec, iz Pazna. — Dollenz s soprogo iz Vipave.
Pri avstrijskem caru: Cerar s sinom, iz Pestotnik, iz Blagovico. — Ahačič, posestnik, iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Scbober iz Selja. — Su-pančič iz Mokronoga. — Schuster s Tirolskega. — Čofe iz Most. — Koschel, posestnik, iz Kadeč.
Umrli «o:
22.	januvarija. Prane lîodtner, delavec, 4G let, Poljanski nasip 50, bronehitis.
23.	januvarija. Joief Ekl, umirovljeni vladni svetnik, 67 let, Špitalske ulico 3, influença. — Karel Remšgar, klo* parjev sin, 16 mesecev, Plorianske ulice 17, ošpice.
24.	januvarija. Anton Verhunc, delavčev sin, 8 dni, Tržaška oesta 2G, trismus neom&torum. — Mak6o Makovee, pleskarjev sin, 3 mesece, Dunajska cesta, delavske hiše, katar v črevih. — Anton Potrato, uinirovljeni računski svetnik, 82 lot, Turjaški trg 1, marasmus.
25.	januvarija. Alojzij Božič, delavčev sin, 8 mesecev, Stari trg 18, ošpice. — Marija Debevec, delavčeva hči, 1 leto, Ulice na Grad 9, ošpice. — Marija Sedej, dekla, 75 let, Koli-zejske ulice 1, pneumonia.
V b olnišnici: 20. januvarija. Luka Šimenc, delaveo, 58 let, driska. — Frane Abulnar, delavec, 50 let, vsled otrpnjenja hrbtnega mozga.
22.	januvarija. Janez Filipič, delavčev sin 2V, leta, katar v črevih. — Jožef Svetlin, delaveo, 65 let, plučni emphysem.
—	Matevž Kristan, mlinar, 27 let, jetika. — Neža Tancek, delavčeva hči, 2 dni, slabost. — Janez Guželj, delavčev sin, 7 let, jetika.
23.	januvarija Janez Lenart, delavec, 38 let, sareematosc.
—	Janez Zabred, delavčev sin, 13 let, kron. katar v črevih.
24.	januvarija. Marija Hlebš, delavčeva hči, 3 leta, pneumonia catarhal.
Srednja temperatura —0'5°, za M" nad normalom
Tržile cene v Ljubljani
due 27. januvarija.
Zalivala,
Dne 19. t m. je umrla po kratki bolezni naša 11 let stara prisrčno ljubljena in nepozabna hčerka, oziroma sestrica
Štefanija Wutscher.
Zahvaljujemo se najudaneje p. n. gospodom duhovnikom in učiteljem, si. požarni hrambi šentjernejski in vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nam povodem bolezni in smrti predrage rajnke izrazili svoje sožalje, poklonili več lepih vencev in spremili jo k zadnjemu počitku.	(70) 3-3
Št. Jernej, 23. januarija 1892.
Žalujoči stariši, brata in sestra,
• i	H
5 Peter Markovič, $
slikar, v Eožeku na Koroškem,
#• ^ priporoča se častitemu občinstvu za vsakovrstna ru^ J	LWJ
$ slikarska inmodelirska dela; Mj
A posebno so priporoča visikočastiti duhovščini za eer- ^^
kvena slikarska dela. [Mi Izdeluje tudi po fotografijah flne portrete in nuji kj doprsne podobe lz mavca. Zdaj ima v delu VU slavna škofa Slomšeka in Strossmayerja. (36) 3-3
Poslano.
33
33
S S
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška Tiskarna ||
po nizkoj ceni.
največja in najbogatejša zavarovalnica na svetu.
Osnovana I. 1842 na goli mejsobojnosti.
Garancijski zaklad:
3673|4 milijonov goldinarjev a. v.
Skoro 70 milijonov ¡soldinarjcv več, kakor vsaka druga zavarovalnica,
Avstrijska fllijaln,
koncesijonovana od e. kr. ministerstva in jednakopravna z domačimi društvi.
Zakonita kavcija in vse rezerve avstrijskih zavarovalnin naložene so v Avstriji pri c. kr. ministeri-jalni izplačevalnici.
Primera št. 13.
Polica 83.205 (Stanley Mathews) izdana 1868 v 44. letu na 42.5C0 mark, izplačana 1889 in sicer s 54.676 mark. Vsota uplačanih premij iznašala 26 855.24 mark. i Na to polico izplačana vsota reprezentuje 4'/4 odstotno obrestovanje uplačanih premij z obrestmi od obrestij in vrh tega je bil dotičnik 21 let za polno pomnožujočo se vsoto zavarovan za slučaj smrti.
To ni bila tontinska polioa — katerih rezultate priobčiijejo sedaj druge amerikanske družbe — in tudi za slučaj, da se premije ne plačujejo redno, ne zapadejo že uplačane.
Od svoje ustanovitve pa do 1. januarija 1891 izplačala je „MUTUAL" lastnikom polic več kakor 760 milijonov goldinarjev in sicer 209 milijonov za deleže od dobička.
Leta 1890. dobili so lastniki polic na deleže od dobička 6,908.980 goldinarjev.	(68) 3-2
Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: I>iniaj, I, Ijobkovitzplatz 1.
Glavni zastopnik za
mi mmm
v I^jubljani, na Sv. Jakoba trgu.
H a z p r o d a j a
T prodajalniei Andr. Druškoviča
v lijubljaiif,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižjiceni
JKTnajboljša modrobela poste-"^ klenjena ploščevinasta ^^
-»B
"•B
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najuižii cent.
S tem ponuja se p. n. gospod.njam prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoiništvom bolnišnic itd. najbol|ša prilika svojo hišno in kuhiujsico orodje po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15'— do gld. 200"— Tnanja naročila izvrše se takoj.
kuhinjska posoda

« p o .1 d z B u
* i § m
Umetne zobe in zobovja
stavi ja na način, ki ne provzroči ni-kakik bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(i2) 8 zobozdravnik	(?)
pri Hradcckega mostu I. nadstr.
[#1	loterija
Glavni dobitek
BH Srečke s\ i gia. priporoča J. C. Mayer. M
1> u n a j 8 k a borza.
Dni 27. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld	35 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94	„	80 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„	95 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	103	„	30 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1053	„	— „
Kred tne akcije, 160 gld........310	„	50 „
London, 10 funtov stri........118	„	— „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	38'/,.
Cesarski cekini....................5	„	59 „
Nemških mark 100 ....... . .	57	„	92'/.,,
Dne 26, januvarija.
Ogerska zlata renta it,.......108 gld. 15
Ogerska papirna renta 5%......
državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ ,, „ 4'/,^
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „
Salmove srečke, 40 gld........62 ,
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....57 „
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	94
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
50 85 50
kr.
40 „
15'/, 70
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
jAMMAsv	I., Wollzeile števT 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeDi vrednostni papirji, srečke, valute in deirtze.
Iiuzn» naročilu izvrši se nnjtočneje. "M
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnioe. 4'/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 v premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Olsrovorni vredoik: Ignacij Žitnik.
i «ju
cele gld. 14'/,, petina gld. 4 in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 300.000 gld. a v. velj.
gr Žrebanje dne 1. februvarija.
Tihk .Kroniki-
eouco.
"Jtn ter so zvečine a tu .ov.