Z™* A ŠFK. ' 1 28. številka. 1898 lltt.) Tečaj XXIII laka)« po trikrat u ▼ Uatib Is- H«k tuklh, Aatvtklh auSiOMh. Zjatroaja itdonj« ia-ob ft. uri ijutraj, ftterno p« ob 7. urt — Oboj bo iiduje itue: M ;il)WI9Sm| . f, 1.—, llTM iTlMM I. 1.50 m trt mmtm. . *.*0 tu pol itu . . . . . . »— M TM l«l« ... 13.— . ( , 16.— km prilaztae inialu m spravo m lila Poeaaitao itorilko h dobivaj* v pro-lajflalaob tobak« v 1 ratu po S ar*. ri. EDINOST liv« Trato p« • ■▼< OfUal m raiaao p* tarif* ▼ potiti ■ ■• aoaloro i doboliad trkaari o« plola^ Jroator, kolikor obooga navadrtb rra : U oaioaa, ooairtaioo ia jarao »abr.U, mati oglaai Itd. ao raAanajo po po m d o ▼•i dopiai aaj a« potiljajo a»«daltt» •lioa Coaoma M. II. Vaaka piaato ao .1 biti frankovaao, kor aotraakoraaa to u a •projoaaja. Rokopiai ao ao mitji. Nhaotaino, roklaaaooijo ia oglato »prejema upravniUvo ulic* Moliai |>ie tole hit. t, II. nadat. Naročnino ia oglaa« jo plaiorati Uao Trat. Odprtn roklaaa aija to proato poitaia«. ai Obmejne pokrajine t del zboru kranjskem. (Zvrletek.) Posl. Kalan je rekel, d* 10 razmere slovenskega nareda spleh žalostne, zlasti pa razmere zunajkraojekih Slovencev. V det. zboru štajerske« morajo slovenski poslanci plačati vsako slovenske besedo i tem, da jih nirodai nasprotniki insul-tirajo. Ako hočejo kako mrvico doseči, se morajo posluževati tqjega jezika. Na Koroikom se slovoaski poslanci niti no drznojo misliti na to, da bi ? svojem slovenskom jezikn zastopali svoje volile«. Kaj vse se jo moralo zgoditi v nasilstva, č« se prepričani slovenski poslunci, da jim je v det. zbora obstanka samo toliko časa, dokler ne govor* slovenski I Take razmere provsročaje srd ia ogorčenost, in to ni v korist drtavi, katera bi morala biti dobra mati vsem narodom. V n e b o • vpijoče krivicese g o d 6 SI ov e n c e m na Primorskem. Tam so na vsej Crti nastopili abstinenco. V Gerici se det. zbor spleh ni sešel, V Trstn slovenski poslane! niso Šli v deželni zbor, ker so imeli pričakovati le psovk ia napadov. In kako je šele v Istri 1 Vlada jo det. zbor premestila iz Poreča v Pulj, misleča, da bede ta bolje, nego jo bilo v Poreču. Žal, t«di v Palja vladata galerija in nlica in teroriznjeta tiste, ki zastopajo večino probi valit va istrskega. Govornik je pojasnil potem precej obširno goriške razmere, kjer ima 145.000 Slovencev samo 10 poslancev, 75.000 Lahov pa 11 posUucav, to pa vsled toga, ker je vlada takozvanim malim patentarjam vzela volilno pravico za knpčijsko zbornico, dasi skapaj plačajo več davka, nego vsi tisti, ki imajo volilno pravico. Razmere bi bile lahko bolje, ako bi vlada Imela dobro voljo. Vzrok, da slovanski poslanci letos niso vstopili v dež. zbor, je to, da so zahtevali, naj se Bestavi gospodarski odsek, kateri postavi v ospredje vse tiste stvari, ki ao nujne, in v katerem bi imeli Slovenci veČino. To ae ni doseglo in tndi vladino posredovanje ni imelo uspeha. Dolžnost naša je pripomoči, da pridejo krivico na dan. Zatiranje manjšin je značilno za drtavo, ki no prihaja ns pomoč zatiranim, tako, da mesto pravice vlada fiiično naeilstve. Kjer pa mesto pravice vlada fizična sila, tam ni moralne vezi monarhiji in zato je v največem interesa države, da pride slovenski narod de svojih pravic. Poroievalec posl. Hribar je rekel, da ga ni izneaadilOj da se veleposestniki ne indentiflknjeje s predlogom, da pa obžalzje, da se mu niso približali, ker isti zahteva zašč'te manjšin, a kar zahteva za slovenske manjšine, to priznava tudi laškim in nemškim. Veleposestniki so na predlog reagirali s tem, da ao odklonili, česar predlog niti no zahteva. Predlog ne zahteva, naj se premeni volilni red, saj vem, da msnjšine tndi tedaj Jne dobe večine, zahteva samo, naj vlada tako, kakor nemško manjšine na Češkom, ščiti tndi slovenske manjšine. Kjer ]e na Slovenskem kaj ukreniti v v našo korist, tam se vladi kar nič ne mndi. To vidimo drastično na ljubljanski realki. Det. odbor je te meseca avgusta predložil daš. Selškemu svetu roalčni zakon, a vkljob temu det. šolski svet ie ni spoznal za petrebuo, da bi reiil dotično stvar. Ko je šlo za nemške Ijadsko Šolo v Ljubljani, takrat je vlada pokazala ailno oneržijo. V Trstn je na drtavno troške »tanovila nemške ljudsko šole, da se ogno borbi z laškim obč. svetem, vprašanje o slovnski ljudski šoli pa se vleče to leta in leta. Slovenci imamo ravno tiste pravice v drtavi, kakor Nemoi, a ven-der ae stori vlada za nas ničesar. Vzrokov je ' torej dovolj, da opominjamo vlado, aaj veljavne : zakone vrši tudi za nas s tisto hitrostjo, kakor za druge. V adresi so izrečene želje slovenskega naroda, a da te želje povemo;tudi vladi, ia to smo ntavili ta predlog. Zbornica je potsm vsprejela stavljeni predlog z veliko večine. PODLISTEK. Prednja straža. 48 ROMAN. Poljaki apisal Balealav Prat. Potlartail Ptdrariki. Velika beseda, glavna beseda! Razlegala sa je po VBth pristavah, po vasi, po trgs, od koder so trgovci veaki dan prinašali na dvor apne pobotnice. Ona je bila zapisana na licu vsakega človeka, v očeh vsakega živinčeta, na vseh vratih, na vaeh oknih, razbitih in zamašenih s papirjem. Samo dvoje ljudi] ni čulo njenega odmeva : gespod, ki je neprestano sviral na orgijah, in gospa, ki je neprenehoma ssnjarila o odhodu v Varšavo. Ako ju j« vprašal kateri od sosedov: ali je resnica, da prodajata imetje? se je on samo nasmehnil ter pemignl z rameni, ona pa je odgovorila vzdihaje: .Rada bi prodala, ker na deželi je strašansko dolg» čaune. Teda kaj, ko mož še ai aaiel knpca >...• Polž, ki je včasih srečal grajšeaka ter si ga ogledava! pozorno, ni verjel v to prodajo. .Kakoršen jo, takšen je", mislil si je kmet o grajščaka, „a vendar bi ga imela ne oliko mučiti ta nesreča. Saj ti ljudje staaajeje takaj le od pamtiveka in njih predniki se napolnili akore ie Položaj slovanske duhovščine v Trstu in Istri. Zadovoljstvom opažamo v novoji čas, da so je slovensko novinstvo — zlasti ljubljansko — polovico tikajšnjoga pokopališča. Še kamen bi so njedal, ne pa same človek, ko bi ga tako prognali z davnega mesta. Sicer pa, ali je tndi oa prišel tako na kant kakor drugi ? Denarja ima, te mi jo znano." Tako si je mislil kmet, kajti moril jo grajščaka po samem sqbi ter niti ni razumel, kaj te pomeni: mlada žena, ki se dolgočasi na deželi. Ia ko je on tako mislil, preverjen po mirnem grajšlakovem licu, ao se v krčmi pod načelništvsm krčmarja Jozelna vršila med geapedarji daleč segajoča posvetovanja. Nekega jutra, v peleviei januvarja, pridrla jo v Polževe hiše stara Sebieska. Zimsko solnce se še ni stegnilo razgledati po svetu, toda babi je že gorele lice in oči so se jej zalilo s krvjo. Pridrla jo v sobo v kožuhn, starem, kakor je bila ona sama, ter v srajci, raztrgani na praib. .Na, prinesite žganjice", jo dejala jecljajoča na pragu, „pa vam nekaj povem". Polž so je pobiral na skedenj, teda ogever-jen na ta način, je sel k poči ter naročil, naj prinesejo ženski žganjice ; znal je, da starka ne spusti besede zastonj. Izpila je precejšnjo kape, zacepala z nogo ter zakričala: uha!... Pota«,otrdi ai usta z roko, je rekla: jelo intenzivneje baviti z našimi tržaškimi it^^** skimi razmerami. Mi pa smatramo za svoje dolžnost, da vsaj važnejo pojave tako prijavljamo do szanja našim cenjenim čitateljem, katero bode v prvič zanimalo, kake sedijo o nsših razmerah bratski listi, v drngo ps jim bode atrjalo samozavest, videčim, da niso zapuščeni, marveč da bijejo zanj« sočutna ares. Te dsi jo priobčil „Slovenec" zanimiv članek o zares aktuvelaom vprašanja: o položaja slovenske duhovščine v Trstu. Aktuvelen pravimo, kajti proti slovenski duhovščini, to jo slovenski č s t o č i duhovščini, je ebrnoaa sedaj v prvi vrsti jeza nasprotnikov. Niti naša narodna draštva jih no bodejo tako v oči, aago slevena i čateči da-hevaik. Ne, naaprotniki no Črtijo samo alevenake* zavednega dakovaika, ampak ao odpuščajo dt< hovniku niti tega, ako — ne sovraži našega ljudstva. Naši naaprotniki vodo dobro, kaj delajo; oni vodo, kjo jim ja zastaviti sekiro, da porašijo sloveaako deblo. To sovraštvo nasprotnikov bedi nam v polk, kaj jo v obmejnih pokrajinah našemi ubogemu ljudstvu — rodoljuben duhovnik M Po tem penkn se ravnajmo 1 Sevratniki bi bili sami sebi, ako bi hoteli prezirati ta poak. Čajmo torej, kako piio .Slovenec' o položaju slovanske dahovščino v Trstu in Istri: 2e mnogokrat aam jo tičalo v peresa, da bi bili sprsgevorili za javnost o tem vprašanju, ven-dor ;smo so vzdrževali, ker je itak tolike silno važnih vpraianj na površju našeg* javnega življoj«. Danea pa paš ne moremo, da bi se ne dotaknili te stvari. V to sta naa prisilili dve izjavi na javnem maatu, jedna v Trstu in jedna v Pulju, izjavi, iz katerih kipi neprikrito sovražtve italijanskih političnih krogov Trsta in Istre de slovanske duhovščina v teh pokrajinah. s V Trstu je dne 16. t. m., in sicer v seji mestnega sveta, stavil ultra Italijan Beaussi predlog, kise je tudi vsprejel jednoglasno, da naj se duhovniki vsprejomaje v tržaške mestno bolnišnico le provizeričae. Ta famozni .svetovalec" so •Ali vam je znane, da grajščak prodaja vae svojo imetje: gozde, polja, vse ?... K većemu si obdrži za-se grajšciao in vrt..." Pelin je prišla na misel livada in mraz ga je obšel. Čez kratko je odvrnil: „To je bajka I" „Bajka?..." je ponovila baba, trudeča se, da bi premagala svoje razvnetost. „Bajka?... Nu, jaz pa peveu, da je te sveta resnica... Pa ša te vam povem, da se bogatejši kmetje posveiajejo z Jozel-nom in Gobarje«, kako bi kupili vse posestvo od grajšiaka... Vae posestvo, pravim vam!..." .Kake so Morejo eni posvetovati brez naa?" je vprašala jezne Polževa. „Ker oni vas hotA odriniti. Pravijo, da vi boste itak sedeli ob železnici ia da ste na isti že mnogo zaslužili drugim na škodo..." Izpila je drngi kozarec ter hotela govoriti dalje, toda žgaijica jej je šinila v glave. Vsled tega je zakričala samo: u-ha I... ter silila Polža na ples, a meči so jo zapustile. Kakor pokošena cvetka je ob visela kmetu na roki, ki jo je odnesel v vežo ter jo polotil v kot na kap zmešane slame, tako utrujene, da je takoj začela smrčati. (Pride še). je razkoraeal nad tem, da ima občina tržaška sploh vse prvaal* oblasti d« dehevščino ia da je ▼ posamičnih stečajih preveč odvisna od volje ordinarijata. V tržaški bolnišaici cele da nima pravice odstraniti kake a dabovaika, ki je kaj zagrešil, ako ni pripustil v le ob jednem tudi ordinarijat V .s^ji j uljike zbornice dne 18. t. m. pak je — v odsotnosti slevauakih zastopnikov seveda — hodo napadal slovaaako duhovščino litre člsn večine dr. Coitanstiai in je pevdarjal, da imajo dobo miki sbvasske narodnosti v Istri ve« preveč svobode v javn*m življenja in preveč vplive na ljudstvo, kaiaro navadne zavajajo v polititično ■estrpnost in sevraitvo de drage sarodnnsti. Ta ■voboda da se mora vsekake izdatno omejiti, ia to v interesa javnega mira. Da sta bili ti izjavi stavljeni na j'dui in isti podlagi, na p^dlrgi narodnega sovražtva do vere in da se j* zgodilo v nekakem s p o r a z a m I j e-n j a mej Trato* in Peljem, pač ni težko Hraniti. Saj gy* stremljenje italijanašk« klia« v vsem Primerja za j. ini m in istim ciljem: poitalijanie vati in izbrisati verski out iz srca naroda in pripravljati narod pot>jaa demoralizacije za izvrtao sebične namene vladajoče stranke. Le-ta si je sestavila načrt, po katerem bi se kar najhitreje iznebila njenim ciljem nevarnih faktorjev v detel i. in t izvajaajn tega načrta se hočeta bas seiiaj kosati Trst in Pnlj. I« obeh zbornic je bilo treba najprej izriniti alovaatko zastopnike, kateri ne smeje bil*' priča mej**bojriim pogovor m Italijanov, ki se zilaj gibljejo svobodno in .nemoteni" v svojem elementa. A te, kar prihaja idaj iz teh pnuenkov v javnost, prič« dovolj, kaj ae pripravlja v obeh .nevihtnih kotlih" za aaode alovanske duhovščina v Trsta in Istri oaobito. Da pričnemo a Trstom. V Trstu je „gospodi" na magistrata v prvi vrati nekak trn v očeh vladika mag. Šterk Njega bi «e rpje iznebili, nego ne vemo 4-sa, in brez dvoma delujejo razni tamui elemen i na to, da t>i dosegli pri njem, kar so dosegli pri msgr. Glavini, namreč da bi eatavil avoj prestol in naredil prostor seveda kakemu somišljeniku magi-stratovcev. Le te neizmerao grize iti peče, da vladika Šterk nadkriljuje njihove strankarske stre&ljčii;?. i li da noče biti krivičen enim, katerim so krivični oni, namrafi slovenskim duhovnikom tržaški™. «ko bi šlo po njikavi z»mi j» vuiji, bi se moralo Storilo aloveaska duhovščine se bolja akrčiti, kakor je — Begu bedi p o t o 2 e n o 1 — skrčeno it sedaj, in na njiUevo mssto naj bi prišli sami sladki „Amieovci" ! Ker pa se vladika Šterk ne more atrinjati s židovskim* liberalci magistrat« in brezverakim tržaškim progresom, zat* ki radi sedaj, da magistrat, te j« občina, del i' večo moč nad duhovščino in večo neodvianest v duhovskih stvaieh od ordinarijata, nego jo uživa dosada j. Sajli, ake bi imel magistrat velmue nad tržaško duhovščino, tedaj bi se zgodilo prav v kratkem času, da bi utihnili slovenski glasovi aa prižnich in ? spovednicak tržaških e*rk?a in da bi se obsodili radi .slabih Činov* vsi oni duhovniki, ki tb drznejo biti slovenski« ga reda, v „progažiistv*", t. j. ven, daleč vea iz Trsta, ali celo v pokoj. Take moli si želi magistrat in e taki muči ju kvasil Benussi v seji 16. t. m. mestne zbornice. (Prida ie.) je o 11 ti ike V TRBTU, ia« 3. marca 1811. Dežblni zbori. Včeraj sta zaključila svoje usedanje deželna zbora, tirolski in — češki. V deželnem zboru češkem je povdarjal potil. Krusl dobrote. v v«-ri. Proti njemu je polemiziral pobi. Pippich, ki j« predlagal, da naj dobivajo ni-kakih subvencij tista privatna iole, ki v sprejemi jejo tadi take otroke, ki niso vešči naučnema jezikn. Kajti narod ima pravico, da brani avoje otroke pred raznorodovanjem. Deželni proračun se je vspre jel v tretjem čitanjo. V svojih zakl.ia'enib govorih ata cesarski namestai* in deželni marini izražala nado, da se neoaftki poslanci v nadaljnjem času povrnejo v deželni zbor. K položaja. Še malo dni in odprejo se sapet vrata državnega abora. Dne 16. t. m. se snide nai oarudnji parlament. Na delo? Ne, naj-krle le v dtflaz, da ni zmoiea za delo. Prvaki desnic« vitez Javorski, grof Dzieda-szicki, Abrahamovi* in dr. Kramar eo se ?še eešli in ao sklenili baje, da noben čeiki in noben poljski poslance ne vsprejme prodsedniitva. To mesto se prepusti katoliški ljudski stranki, katera nameruja baje določiti posl. Fnebs* svojim kandidatom. Praška .Politika" svari pred glasovi, aa* htevajočimi, naj bi šli Čehi zopet v opozicijo. Praiki list opravičuje svoje avarilo nastopno: Po sestanku državnega zbora bode možno dvojao: ali pridejo do spozaanja, da a tem parlamentom ni možno nikeko delo in da mora a'opiti na njegovo meato kaka druga institucija — v tem slučaju pridejo brez dvoma do veljavne ideje programa večine; ali pa se parUment pokaže spodobnim ta delo — v te« slučaja »topi veČina hipoaa v svoja parlamentarna prava. Praški list zaključuje torej, da za večino stvari na stoje slabo, naj pride tako ali tako, zbok čtaar bi bilo brezpauetno, ako bi Čehi hoteli razbiti selaojo večino. Prepoved no enja društvenih znakov t Pragi je odpravljena. Tako je razglasilo včeraj tamkajšnje poliaijsko ravnateljstvo. Pisane čepice nemizih baršev prišle so torej zopet do veljave. In ako misli človek, koliko je bilo hrupa in vrišča radi teh čepic po vsej Avstriji, misliti bi moral, da ao Nemci ravnokar prebili strašno dobo mače-ništva in aužeujjtva. O narodni sebičnosti. Razprava o deželnem preračunu v dežrlaem zboru češke« se je vspela letos do nenavadne politiške važnosti, Bezajoče daleč tja preko mej kraljestva češkega. Lahko rečemo, da glavni avstrijski parlament je bil letos v — Pragi. Osrednji parlament ju obglavil samega sebe 8 tem, da je zapal terorizmu ljudij, katerim je glavni argument psovka n jedino parlamentarno sredstvo: fizične nasilje. Razprava o dež. proračunu v deželnem zboru češkem pa )e pokazala, da se češki narodni poslanci in konservativno plemstvo nmeli ohraniti parlamentarizem na višini dostojanstva njegovega, ua eni višini, kjer imajo svojo veljavo: ideje, načela, argumenti, programi, kjer se iskri bistrost duha človeškega. Ob popolnem zdivjanju običajev v osrednjem parlamentu dauajdkem so s* ohranile v Pragi plemenite in blage forme parlamentarne. Le jeden hip je skušal pros'uli Wolf, da bi tudi v to zbornico zanesel oblike avoje surovosti. Ni se mnposrečilo; njegov poskaa se je razbil ob — civiluacin in aamoaata* jevanju Čshov. Nismo rekli preveč, ako amo rekli, da je bil deželni zbor češki ieios — avstrijski parlament. Ta so povedali govorniki v razpravi o deželnem preračunu, česa treba Avstriji, tu se je razvil resnično avstrijski program. Mnogo zlatega zrnja je padlo tu v javnost, t«nogo resnice, mnogo svarila, mnogo poučnega. In vse ja prihajalo od srca, vse je narekoval pravi patrijetizem. Zdi se nam, da bi zanemarili svojo dolžnost, ako ne bi podali nekoliko tega zlatega zrnja svojim čitateljem Storiti hočemo to na tem mestu, v malih odlomkih, kolikor n«m bode pripuščal prostor. Jake aktuvalia sa nam vidijo izvajanja poročevalca dr. F«fta e „narodni sebičnosti". Izzvan v to po n<°mik«m poalanau Lippertu, je rekel govornik, da uarodna aabičaest ni n'« sramote Čehom. V pulitiških bojih je ravno narodan sebičnost ona, ki vspodbaja. Ali med tem, ko je naša narodna sebičnoat le obrambe sega značaja in jej je le ta namen, da branimo svoje uar«dae okziatenco, je nemška naroda« aobičnest agresivaa, izzivalna ia goapodstvaželjna. Kdor pozna duha zgodovine, ta ve tudi, da stoji pod narodnim načelom ves moderni razvoj politikih oduošajev v Evropi. G milna me« moderne dobe je v neoporečnem prizadevanju, da se ne le ohranijo v »vejem obstanku one organičke tvorbe, ki so v zvozi z jednotn.stjo jezika, kulture, dfisavnega, kalturnega in gospodarskega življenja, ampak, da aa jim daje možnost nadalj-nega .razvoja. To je narodno načelo, ki je v avoji koreniki aarudna sabičnost. Da pa vsa Evropa stoji v zaamsuju te narodne aebičnoati, to dokazuje zgodovina sedanjega stoletja, to dokazujejo silne narodnostne borbe XIX. stoletja. Istim nav-dnšenjem, katerim so sa v prejiujik dobah zavie-■ali za varake ideje ali državljansko svobodo, ae klaajajo sedaj kaltu sovražt»a, strasti in nevoščljivo*ti; to pa ae radi sovraštva samega, ampak, ker je to sovraštvo psihoiogiška poaledica narodu- sebičnosti. Za to se nam ne treba srama« vati, ako »« ta ti pri nas pojavlja narodna sebičnost, to pa t*>« manj«, ker aaša aebičooat stremi Ia po ohranjenju tega, kar ja, dočim na« nemška narolaa sebičnost napadalnima namen, ki je a moralnega atališča veliko manje dopasten, nego pa oai. Rusija na Vztoku. Ruska ladija ,St. Po-terburg*, u»n«a|ena v Vladi voatok, je priplcla dne 9. t. m. v Bo por. Na ladiji je akrcanih 1565 vojakov in 36 potnikov. Raz 116n« veitit Zopet pro bone pacis? Iz pevaem verodostojne aa vra nam poročajo: Pred nf«oliko časa je došla v Trst dvojica dubovn.kov od doli iz kraljestva la*k»ga. Sam Bog vedi, kdo jn j? pozval. Predstavila sta se župana tržaškemu in gospoda asesorja Anica. Ne saetoaj. Na priporočilo teh dveh gospodov je dovolil prev* zvišeni vladika tržaški, da se jed-n teh dveh laikih duhovnikov namesti gori pn lovca, ne ustanovi p<>k. dobrotnika Revoltslla 11 I>a pofe.no naravnost ia na suho: tem imenovanjem so ae kršile določbe u tanove, ki zahte* vajo, ri* dot čji duhovnik nora poleg maševanja, izpoved an a in propevedovam* tudi opravljati službo učitelja za sloveaiko ljudstva tamošnjeg« okraja 11 Ka*o naj opravlja to ilnžbo duhovnik iz Italije? U'tanova Revoltalla je izpraznjeaa že več let, a mag sir,,t ni hotel namestiti nikogar ravno radi tega, ker ie vedel, da bi mor i namestiti slovenskega .luliovnika. Mtd tem čai m so koopera-torji od i?, \utona novega hodili, toia le ob ne* deljah, i h M'nt v vilo Revoltella. M m da so en gospodje n* »agistratu opirali na d-j-ttvo, da ti gospo lje n n tudi prepovedovali in so to okolnost izrabil- /» imenovanje duhovnika po svoji volji. Po našeu) meaenju to dejstvo ni malo ne opravičuje najnovejša imenovanja, marveč nai sili do vpraša.ja, /ukaj niso odredile cerkvene oblasti, da bi dntu'Tpl.i tudi propovedovali? 1 In ne moremo se iznetiti miali, da imamo ta zopet novo žrtev — rro bono paeis. Z gl ivo ob Zid. .Indipendente" od minolega torka p i se : 11 glasil elavofilike propagande smo izvedeli, da ao Slovenci jel: nabirati prisprvke (toda jaku levne do aedaj) za gradnjo takozvana narodna * v Trata. Z jedne stihih i« pre-seuetila ta vest. Kaka to, da Slovrntv, ki pro-poveduj -jo o \ Ljubljane doli, da so gospodarji, ali pa zahtevaj > vsaj hegemoaijo v t-j pokrajini, 80 hočejo s»d&j samiti v neke vrste palači, gostilni po izgledu .Britifth leamen'e home (angleško zavetišče v T htu), kakor katero si bodi tuje pleme ? Z oz ro:« na to pa, da bi ta tujinska palača značila trajno provokacijo, bod« dobro na drugi strani, da - uporabijo vsa sredstva v pre^rečeitje zgradnje take palače". „Iadhpmdente" nas torej vnovič nazivlje tujci. Mi nočemo prepirati danes žojim radi tega, in prepuščamo bladae krvi faktičnim od-nošsjem, dejttvom, tiuočem Hiivih spomenikov" — kakor je izoorne vskliknil dr. Id. Triuajs.ič v deželnem zboru istrskem — naj le bij«)« .Indipen-dentaja* p« /.obeh. Pri ljudeh, ki bi hoteli očitno utajiti, kar očitno obstoji stoletja ž«, in k: laje s'e-herni dan od aebet krepkih znakov življenju, pri takih ijud«h nas tudi ne more presenetiti logika, ki hoče videti dokaz o našem tojiuit'u v tem, da hočemo aifzi Uti posebno hišo na^im drai^vuml Ne cedimo ae torej nikar, kajti, kdor trdi nesrtsnico, u« mara izvajati logično; marveč vzemimo na zuanje za dane?, da „Indipendeute" vsperaja nas Slovence, avtohtonao prebivalstvo in avstrijske d-?.avljsne, z — Anglež), h podaniki druge dr/.av«, z reaničaimi tujci. Ah zanimivo je to, da nam priznava niti toliko pravic, kolikor Angle/em. Angleži imajo v Tritn svoj „narodni dom", aH iiik lo ni še videl v tem kake provokacije*; nai si »ve i narodni dom pa bi bil trajna provokacija I! Tako — ščuva „Indipendente". Kolike ne* strpnosti 1 T rej niti toliko ne bi hoteli privoščiti nam S o'encim, da bi ae ameli svobodno gibati pod strrh >, med štirimi stenami! 1 Denimo, da sme Slovenci rea gostje v Trsta. Dober človek ne odreka podstrešja gosta, tako bi ga nam ne smeli odrekati v Tisto tndi nam Sloveneem. In ker bi lam hoteli odrekati — niso dobri ljudje!) Ali ,Indi|)enđ-nte" naj se 1« potolaži in naj gleda, da ee tako ali tako epoprijatni s dejstvom, da Slovenci niso tnjci v Trsta, niti ae goetje, ampak domaćini z vsemi pravicami. Že zato naš .narodni dom" — Bog nam ga daj eim prej 1 — ie mere značiti provokacije, ampak hiia domača bode to, ki si jo je sezidal jednakopravea in je-dnakoveljaven sogospodar na lastni nkupni zemlji. Narodni dom Slovencev ▼ Trstu bode le viden laak resničnih narodaostnih ođnošajev v tem mestu il v pokrajini. Ako hoče .Indipendente" po vsej sili biti v obraz tema, kar je in kar bode, pa t*o le to, kar jo in kar ostane, bilo njemu v obraz Naj le bata 1 glavo ob zid t A mi vemo, da se prej razbije glava, nego zid. In razbita glava boli 1 Po kričanju .Indipendantovem" ob vsaki priliki bi sodili, da ga boli glava že sedaj. Na Is iiaeini ampak tudi nozlani so ti ljubi italijanski sodeželani naši. Nrav šarlatanov jim je take prešia v meso, kri in mozeg, (ia jim je po-fttalo pravi življenja eliksir. Šarlatan- so, kadar se smejejo, šarlatani so, kadar se jočejo. Širlatani so v svojih novinab, šarlatani v parlamentih, šarlatani V javnem življenju in tudi — i*a pokopališču, ob robu groba. O tem smo se prepričali nedavno. Pred kakim mesecem jo četa Inpovov po noči ia brez vsacega povoda napadla mutnog« stražarja Miota in je reveža razmesaril.i v najžalost-aojem pomenu te besede. Dolgo se te nesrečni stražar boril se smrtjo, slednjič je obnemogel v tem boja. Pel nekoliko dnevi so ga pok p »i. Žalostna usoda tega moža je vzbudila iskren > s,> utje v vsej javnosti in zgražanje nad dotičnim; i .»povi, ki so ostali nepoznani par dnij, a so sedij /e v rokah pravice. Sočatje je bilo tem intenzivneje, ker je Hiot ostavil udovo — ako se ne n^imo — z 8 otiočičeuji. Iu k»j se je zgodilo na pogrebu ? Kraj odprtega groba se je oglasil nekdo — ineua tega aeslaneža se ne spominjamo v tem r-enotka— da spregovori par be*ed pokojniku v slovo. Sleherni bi pričakoval, da izreče par častnih o. s. d v spomin moža, ki je bil zvost v svoji skromni službi in ki je na toli žalosten nači-i moral zapu-stisti ubogo družino v največi bedi; iu da bede govern k skušal vabuditi usmiljena srca. A kaj šel Govoru |h o — iisto liberalnih načelih pokojnika 11 Ti moj ljuti Bog M Saj pozLi .um t* mestne stražarje tržaške l Poštenjaki so, kel kor hočete, a priprosti ljudje, ki znajo ubogati svoj* gospodarje na magistratu — ali da bi ti ljudje lo^-li smisla za politi* ne probleme 11 Iu pa že ce 6 pok jui Miot, ki je ob borni plaćici moral skrbeti za toliko družino 1 Le Šarlataustvo more takemu siromaku podtikati liberalna načela in izkoriščati las« prilike za strankarske namene. To ni več smešno, to je že n«»lano| Bolezen njo ost. visokosti cesaričine udove Štefanije vzbuja skrbi. Vneta si je pljuča in rebr-niča. Na splošno rj^io stsnje upli«* oengoduo duševno razburjenje visoke bolnice. Lev XIII. ju si a vil včeraj sv« j 88 rojstni dan. V Vatikanu je bil sijajen vsprejem kardinalov, prelatov, škofov. Sv. Oče je prav d ;b»eg* zdravja. Umrla je p; kratki bolezni dan*« ob 10. uri predp»ladne soproga okoličauskega rodoljuba, gospoda Josipa Zuljaaa. Lahka jej zemlja I Petdesetletnica poroke. Iz Škednjt nam poročajo: Du6 27. m. m. slavila sta stroga gg. Ivan ia Ivanka Godina p. d. Fali 501etnic» svoje poroke. Njima d»e«a», kakor tudi vsej diuiiai, česti-tamo o tej priliki, ter želimo, da jima Bag dade živeti še mnogo let med nami, — njima, ki sta oba vrla narodnjaka, ia ki sta v tem duhu vzgojila tudi s^oje štiri sinove. Polpora stradajoiim in volitve v Oprtlju. Pišejo nam: Tudi naši občini je došlo nekaj podpore za uboge lačne. V nekaterih občinah se je tudi že delilo nekaj s tem, da s* je dalo bednim ljuti em zaslužka, ali pa koruze za polento. Naši občin*rji i m? jo pa to posebno smi'le, d* morajo ob vaaai taki priiiki biti kake volit«** bliz«. V ped občinah Čopič, Gradin in Topolov«c se je res že nekrtj delalo v to svrho in če se ne motim, tndi nekaj že podelilo. Ubožci podobčin« O u rt al j pa zastonj hodijo prosit .pedeitata*, da bi jim kaj podelil ali jim dal zaslužiti, Čeravno je določeao le davne, da se bode delalo o tej priliki pokopališča in neka pot. .Podeštat" pravi: tdaj ne! Zakaj pa ne zdaj, ko imajo ljadje časa iu ko so v najveii bedi P ? Kasneje se odpre dalo na polju in pridejo ljudje ložje do polente; pa tadi na *vojem polja, kolikor ga imajo, bodo imeli dosti dela. Toda .zdaj še ne", pravi podeštat. Oj te nesrelne volitve, da bi vsaj že nekaj bližje bile! Kdor ve, kako se jo mamilo volilce lansko leto v Gradinn in Rušnjakih tadi s podporo, ta že vd, zakaj pravi podeštat, da zdaj ne I Volitve bodo baje sredi marea. Še dva tedna bodo morali čakati ubožci lačni. Kake dobro bi steril, ko bi ae našel upliveo človek, ki bi ae potegnil za siromake ! Deželnemu glavarja Istrskemu v album je napisal .Slo«eneeM, s ozirom na izjavo glavarjevo e razpravnem jeziku, nastopne umestne opazke: .0 tej avoji .izjavi1 jo jo ta ljubeznjivi predsednik zavozil prav korenito. Jedeokrat pravi, da nikdo ne mara kratiti pravie manjšine, kar v jedni sapi pa dostavlja: .....ako so poslužuje italijanskega kakor jedino umljivega jezika". Ali ga ne poučaje ajogavo in njihovih tovarišev .narodno stališče«, da je ravno jezik jedna najvzvišenejših pravie kakega naroda ? Kaj bi vendar rekel ta gospod, ake bi se govorilo o italijanskem jeziku, kakor govari on o hrvaščini t Kajti to vendar ne opravičsje njsgovih trditev glede amljivosti kakega jezika, sko on in njegovi somišljeniki ane amejo" jezika dvotretjinske večine istrskega prebivalstva. Saj bi ravne tako ne umeli francoščine ali angleščine ia bi v istem slučaju, da je večina istrskega prebivalstva francoska ali angleška, iatotake zahteval ta prenaitni človek, naj govori zastopniki tega prebivalstva v zborniei — italijanski I A Campitelli in njegova skovana, z židovsko-judeževimi groši podprta .večina", naj si le zapišejo v bilježnik, da zastopnike istrskega slovanskega prebivalstva presneto malo briga, ali nmejo njihov jezik ali ue, ter da ai bodo dajali poslej Se manj, nego kedaj, usiljevati .zveličavno" italijanščino." Vozni listi. Te dni mi je tožil aUvenski trgovec, da mora, ako hoče imeti neruškrslevensko vozne liste, pisariti v Ljubljano (I!) po nje It! Vprašal me je, bi ii ne bilo mogeče, da bi se isti prodajali tndi v Trstu? Odgovoril sem mu, da prodajalcer bi se že vdobHo, t^t nav. An drsi o) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpese, Ljubljano, na Don^j, t Beljak. 8,30 „ ▼ Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzo vlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob prasniklh 2.15 popol. v Divačo, DOHOD: 8.05 predp. iz yub\jane, Divače. 2.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 . is H"melj, Ljbljuane, Dunaja. 7.05 popol. is Pu^ja, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 4.50 . brzovlak Diva Pulja, Rovinja, (Juiua iolainlcsk (Postaja južne želeinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza s Reko. brzovlak v Nabreiino, Benetke, Riiu. omnibns v Nabreiino, Videm, Benetke in Veroao. poitni vlak na Dunq, zreza s Peš to in Zagrebom omnibus v Korniiu. omnibns v Nabreiino, Videm, Rim. poitni vlak na Dunaj, zveza z Reko. brsovlak na Dnnaj, zveza s Peito, Reko brzovlak v Kormin. mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. mešani vlak do Miirzmschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. ▼ Gorico, Kormin, Červinjan. v Nabreiino. 7.45 ptedp. 3.26 „ 9,- „ 9.55 „ 12.50 popol. 4.40 . 6.25 . 8.05 n 805 „ 8.45 . 10- . . 4.25 . Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredah ekspres v Ostendo. DOHOD: 6.55 predp. mešani vlak iz Miinzaschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrt»*iue. 8.35 „ brzovlak ic Ko;mina, 2.25 „ brsovlak z Dunaja. 10.25 „ poitni vlak z Dunaja, zvesa s Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 . omnibns is Rima, Benetk, Nabreiino. 5.40 popol. poitni vlak z Dunaja. 7.45 ,, omnibns is Vsrone, Kormina, Nabreiino. 8.30 „ brsovlak is Milana, Benetk, Vidma, Nabrsžiu.- 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. m ioooocoooooooooooooooocooococoooocccooooi _ IOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooc ^OOOOOOOOOOCi Tiskarna Gutenberg flljalka cea. kralj, unlvoreltetne tlekaine „Mtyrla" 13 Sackstra886 — GPADEC — Sackstrasse 13 TOVAKNA ZA OBETNE IN CON TO-KNJIGE ristem „Patent Workmann Chicago" Rstatrlrni kav od — Knjlgovezatvo. priporočaj« se za prijazne naročbe so zatrdilom primernih cen in točne postreibe. Icdslovanjs vsakovrstnih tiskovin kakor: ftasalkav, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, pla' katov cenikov, raiunov, atemorandsv, okroinlo, papirja za liste in zavitkov z napisom naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavaih-, Conto-Corrent-knJIfl« Saldi-Contl, Fakture Debitoren, Čred Itoren, Cassn • knjig, Strazza, Memorlale, lournalov Prima-nate, odpravnik, nenjiiaih iaso-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh po-mozaik knjig, potom raztrirnega (črtanegt papirja. Conto-Cerrent, svilenega papirja za kopiranje, llatov Iz kavčoka za kopiranje skledio Iz cinka za kopiranja itd. Za naročbe in nadaljaja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Tia delle Ac*ne & — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acqae 5 OOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOOGOCGCeOO*CO OOOI <8 5><» ff <«<*at> | '0000000000000000000000000000000000004 l.aatnik kaofujreii tihta .Edin*etr. ■ra »r^ Gatnik. — riiskaroa Deloa« v Trata.