Published mouthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur. Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advcrtising 1 column x 1"
$2.10
FOR AFREE SLOVENIA
KLJUB NEUGODiNtOSTIM NJENE ZEMLJEPISNE LEGE IN VSEM MEJAM, KI SO JO DELILE, JE SLOVENSKA ZEMLJA NAŠA IN BO OSTALA, DOKLER JI BO OSTAL NAROD ZVEST.
1	Silvo Kranjec
LETNIK XI. — VOLUME XI.
TORONTO, 1. OKTOBER, 1960
ŠTEVILKA 10 — NUMBER 10
Usodni dan v življenju slovenskega naroda
10. oktober 1920
Slovensko narodno ozemlje, ki so ga naši predniki ob splošnem preseljevanju postopoma zasedli, se je v teku dolgih stoletij, zaradi nemškega gospod-stva, načrtnega zatiranja in zavestnega političnega pritiska proti Jadranskemu morju, vedno bolj krčilo.
Od leta 1866 dalje pa so avstrijski Nemci s svojimi vsiljenimi ponemčevalnimi šolami načrtno ponemčevali naš narod na Koroškem.
Danes izpričujejo ta rodomor-na dejanja množični nagrobni spomeniki, preseljevanja in preganjanja, gospodarsko in kul turno zapostavljanje ter ponem-čcni slovenski priimki.
Z oziroma ta neizpodbitna zgodovinska dejstva in okolnosti, ki so jih spremljala, je plebiscit 10 oktobra 1920 leta, ki ga je zahteval predsednik Združenih ameriških držav Wilson, po predhodnih, enostranskih poročilih Miles-ove komisije, krivičen in neumesten za rešitev izrazito slovenskega koroškega vprašanja.
Avstrijski Nemci so enostransko, zvesti svojemu tisočletnemu političnemu pohlepu po Jadranskem morju, pristransko in s potvorbami seznanjali zavezniško komisijo.
Poleg načrtnih zabav in gostij so redno avstrijsko diplomacijo znatno podpirale tudi uslužne nemške lepotice, ki so s svojo zunanjo fizično privlačnostjo člane komisije omrežile in povzročile, da so zgubili čut za razsodnost in za Slovence upravičeno pričakovano pravičnost * * *
Vendar je pri vsem tem tudi naša, slovenska, krivda:
Meseca novembra 1918 leta, ko je razpadla stara avstro-ogrska država, nam je bila dana, po dolgih stoletjih morda edinstvena prilika, da dobimo in rešimo Koroško. Samo segli bi po njej in imeli bi jo za vedno! S tem odločnim slovenskim korakom bi tako zaustavili pogubni val stoletnega ponemčevanja v zibelki slovenskega domovja, na Koroškem.
Tako pa....!
Zaradi našega skupnega narodnega greha: biti v bistveno slovenskih narodnih osnovah nee-dini in nesložni in v danih zgodovinskih prilikah neodločni in omahljivi, — kar velja v polni meri tudi za takratno slovensko narodno vlado v Ljubljani-, smo zamudili morda edinstveno priliko, da bi rešili in osvobodili slovensko zemljo!
Predsednik slovenske narodne vlade dr. Brejc je sicer imel točno izdelan načrt in odločno zahteval, da se v teh dneh, meseca novembra 1918 leta, Koroška zasede s slovensko narodno vojsko, pa je bil, na veliko žalost za vse Slovence, predvsem pa za one, ki žive na Koroškem, usodno preglasovan.
Tako je slovenska neodločnost in nedoslednost ter oportunistič-no zadržanje slovenske narodne vlade v Ljubljani v prvi vrsti kriva in nosi odgovornost za izgubo Koroške.
Takrat bi Koroško lahko zasedli brez boja in obdržali. (General Maister in rešitev Maribora!) Ker bi bil tako vzpostavljen mir in red, si avstrijski Nemci ne bi drznili organizirati
POROČILO
V	dneh 3. 4. in 5. september t.l. je bilo v Torontu četrto letno zborovanje članov Sveta, Glavnega odbora in delegatov Slovenskega državnega gibanja.
Odborniki in delegati so razpravljali o slovenskem položaju, o utrjevanju in razširjanju slovenske državne ideje, o stikih in sodelovanju z drugimi narodnostnimi skupinami ter on organizacijskih zadevah gibanja. Odborniki in delegati so sprejeli primerne sklepe organizacijskega in programskega značaja.
V	nedeljo zvečer 4. septembra je na skupni večerji odbornikov in delegatov govoril kot gost dr. Jožef Kirschbaum, eden slovaških predstavnikov in bivši slovaški poslanik v Rimu in Bernu.
Iz urada Glavnega odbora Slovenskega državnega gibanja..
vojaštva in odstranjena bi bila tako "potreba in zahteva" po zavezniški "ugotovitveni" komisiji.
* * *
Dogodki so se z mrzlično naglico vrstili in dober mesec dni nato, 5. decembra 1918. leta so Nemci v deželnem zboru v Celovcu, opogmnjeni zaradi slovenske neodločnosti, pod pritiskom dr. Steinacher ja in njegovih privržencev, bivših častnikov razpadle avstro-ogrske armade, sklenili, da se bodo za Kox-oško borili.
....Izgubo Koroške so takrat avstrijski Nemci predvidevali!
Pričela se je usodna borba. Slovenski vojaški oddelki so bili v začetku meseca maja 1919 leta popolnoma izrinjeni s Koroške. 28. maja 1919 leta se je začela nova ofenziva, to pot pod poveljstvom srbskega generala Milen-koviča. Tudi izbira srbskega poveljnika in vojaštva samega je bila velika taktična napaka, ki jo je zagrešila takratna slovenska narodna vlada v Ljubljani!) 7. junija 1919 leta so zavzeli Celovec. Vojaško smo sicer zmagali, podlegli pa na mednarodnem političnem polju prav iz razloga, ker nam je bil na izključno slovenski zemlji vsiljen plebiscit.
Ob plebiscitu so imeli Slovenci na Koroškem priliko izbirati samo med Jugoslavijo in Avstrijo.
Ker so že ob nastanku prve Jugoslavije Srbi izključno gospodovali nad ostalimi narodi, so avstrijski Nemci ta moment, srbsko oblastiželjnost, spretno izrabili in ga razširili med Slo-vend na Koroškem. Temu je pripomoglo tudi netaktno ravnanje srbskih vojakov s koroškimi Slovenci. Posledica vsega tega je bila, da so tudi Slovenci na Koroškem glasovali za Avstrijo.
Po nemški ocenitvi sami Gruenberg; Die Deutshe Suedost-grenze, Berlin, 1938. je nad deset tisoč Slovencev glasovalo za Avstrijo, t.j.j približno 45% oddanih glasov za Avstrijo. (Avstrija: 22.095; Jugoslavija: 15,278 glasov). Seveda, če bi pa bil me-rodajen narodnostni kriterij in s tem izbira med Nemci in Slovenci, med svobodno slovensko državo in na novo organizirano okrnjeno Avstrijo, bi bil izid vsekakod drugačen, ugoden za slovenski živelj na Koroškem.
S tem usodnim, za slovenski narod, krivičnim dejanjem, so zavezniki odprli pot nadaljnjemu ponemčevanju in narodnemu umiranju.
* * *
Niti bivša kraljeva centralistična, niti sedanja, centralistično komunistična Jugoslavija se za slovensko koroško vprašanje nista zmenili. Razumljivo: saj Jugoslovija kot nenaravna, umetna politična tvorba, brez notranje sproščene življenjske moči, | sploh ne pozna manjšinjskega
Združeni narodi
Smo v času, ko v New Yorku zboruje 15. skupščina Združenih Narodov. Veliko govorijo, še več pa je progande, a vendar je možno, da se odločajo stvari, ki bodo odločilne za človeštvo v prihodnjih stoletjih. Da bodo naši čita-telji lažje sledili dogodkom, kj se v svetu odigravajo priobčujemo tukaj seznam sedanjih članic ZN, in sicer opredeljenih po blokih, kakor so jih prinesli američki in kanadski časopisi:
Zapadni blok, 23 članic:
Australia, Austria, Belgia, Kanada, Kitajska (Svobodna), Danska, Finska, Francija, Grčija, Iceland, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Turčija, Južnoafriška Unija, Združeno Kraljestvo, Združene Države. Latinski blok, 20 članic: Argentina, Bolivija, Brazilija, Cile, Kolombija, Kos ta Rica, Kuba, Santo Domingo, Ekvador, Et Salvador, Guatemala, Haiti, Hon-duras, Mehiko, Nicaragua, Panama, Paraguay, Peru, Uruguay, Venezuela. Afro-azijski blok, 42 članic: Afganistan, Burma, Camoodia, Cameroon, Srednje afriška Republika, Ceylon, Chad, Congo (Fr.), Congo (Belg.), Dahoiney, Abesinija, Malajska Federacija, Gabon, Ghana, Guineja, Indija, Indonezija, Iran, Iraq, Slonokoščena Obala, Japonska, Jordan, Laos, Libanon, Liberija, Libija. Afro-azijski blok (nadaljevanje):
Madagascar, Federacija Mali, Maroko, Nepal, Nigerija, Pakistan, Filipini, Somalija, Sudan, Saudi Arabia, Thailand, Togo, Tunizija, Zdužena Arabska re-pulika. Zgornja Volta, Yemen. Sovjetski blok, 9 članic: Albanija, Bolgarija, Belorusija (SSR), Ceško-Slovaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Ukrajina, (SSR), Ceško-SIovaška, Madžar-Naj ne bi pripadale "nobenemu" bloku, 3 članice: Ciper, Izrael, Jugoslavija.
VKLJUB MNOGIM OVIRAM ZAVIDLJIVI USPEH!
Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu poroča. Lična knjižica na 32 straneh z naslovom LETNO POROČILO državne realne gimnazije za Slovence v Celovcu poroča o delu in uspehih profesorjev in dijakov tretjega leta njenega obstoja. Poleg seznama profesorjev in učencev, kronike in drugega gradiva, ki smo ga vajeni v letnih poročilih, vsebuje knjižica več podatkov, ki presegajo krajevno zanimivost.
Iz poročila zvemo n. pr., da je avstrijska komisija ocenila v evropskem tekmovanju šolske mladine v risanju in spisju risbo Ernesta Arbeijsteina z ocena prav dobro ter mu dodelila knjižni dar "Auf endlosen Stras-sen".
Združenje staršev je podprlo delo šole z nakupom projektorja in magnetofona ter večjo dotacijo za nakup učnih knjig prof. dr Raj ko Ložar pa z učili v vrednosti $100.—
"Pesem povezuje" Celovški študentje pod vodstvom pe-vovodje g. dr. F. Cigana.
Od 184 dijakov in dijakinj sta med letom izstopila samo dva, eden pa je dobil dovoljenje, da študira kot privatist.
Po poklicu staršev je bilo največ dijakov iz delavskega stanu (61), slede kmetje (56) uradniki (23), obrtniki (22), prosti poklici (13), in rentniki (9). Večina dijakov je stanovala v domovih (146), 25 se jih je vozilo, 13 pa jih je stanovalo v mestu.
Zaključna Akademija pod ge-
slom "Pesem povezuje" je vsem dokazala veliko vrednost, ki jo gimnazija predstavlja. Pod vodstvom pevovodje dr. F. Cigana so dijaki predstavili v prvem delu nemško, češkomoravsko, hrvatsko makedonsko, slovaško, angleško, rusko, italijansko in nemško-mednarodno (Mozart, Bona nox) pesem, drugi del pa je obsegal slovensko pesem in violinsko točko ob spremljavi klavirja. Letno poročilo pona-tiskuje pohvalne ocene nemške-
ga avstrijskega tiska ter poročilo Katoliškega glasu.
Profesorji so tudi prispevali nekaj sesavkov: Šopek iz Roža (dr. F. Cigan), Telovadba in šport (Milan Kupper), Nekaj splošnega o hišnih imenih (dr. Anton Feining). Poročilo se tudi spominja stopetindvajsete obletnice rojstva znamenitega fizika Slovenca Josipa Štefana iz Št. Petra pri Celovcu, ki je postal rektor dunajskega vseučilišča.
Poročilo zaključuje kratek povzetek v nemščini.
ODLOMKI IZ TEDENSKIH PREGLEDOV KOMENTATORJA RADIJSKE POSTAJE CFRB V TORONTU G. JOHN COLLINGWOOD READ-A
vprašanja! Zadnji razgovori v Belgradu med avstrijskim zunanjim ministrom dr. Kreiskim in Titovim zastopstvom to jasno potrjujejo. Centralistično komunistična Titova Jugoslavija j j slovensko Koroško uradno izročila v nemilosti in "rešitev!" avstrijski centralni vladi na Dunaju. Tako so Slovenci na Koroškem prepuščeni znova v nemilost tisočletnemu slovenskemu zatiralcu.
* * *
Iz vseh teh na kratko nakazanih zgodovinskih dejstev lahko ugotovimo in povdarimo sledeče: Slovensko Koroško (Primorsko in Porabje!) bo mogoče upešno
9. september
KONKO. Od vsega začetka krize v Kongu, ko se je vojska uprla in je Lumumba zaprosil za pomoč ter se je Katanga odcepila, čemur je sledil Kassai, bi bila, kot sem opetovano omenil', ! prva dolžnost Zedinjenih narodov, da bi vse razorožili. Potem ne bi nihče imel prilike govoriti o pristranosti. Naslednja naloga bi bila prevzeti nadzorstvo nad vsemi rečnimi pristanišči, letališči in radijskimi postajami.... tako da bi bilo možno pripeljati samo pomoč, ki bi jo zahtevali in odobrili Zedinjeni narodi. Potem bi moglo sledili delo politične vzgoje in ugotovitve, kdo zares predstavlja koga ter vzpostaviti aparaturo za izjavo ljudske volje v sorazmerno mirnem ozračju....
BERLIN. Razen v Kubi in Kongu izvajajo Sovjeti ponoven pritisk na Berlin. Vzhodno nemške oblasti prevzemajo več in več opravil, do katerih nimajo nika-ke pravice po Pogodbi štirih vč-lesil____
KOMUNISTIČNA NEVARNOST. Mnogokrat me zanima, ali se navadni človek v zapadnin deželah — posebno še v Severni Ameriki — dovolj zaveda, kako zajema komunistična infiltracija vedno večja področja svet.... in kedaj se bo nenadoma preplašen zavedel, da ga je predavanje ugodnostim, brezbrižnost in zaverovanost v lastne osebne zadeve izpostavilo strašnim grožnjam, ki bodo zahteval trdih odločitev.
16. september
KONFERENCA FINANČNIH
rešiti le z vpostavitvijo in mednarodno priznane svobodne slovenske države ter s popolno priključitvijo Sloveniji!
Ludvik Jamnik
MINITROV Bki	UvlPE-
rija. Po mojem mnenju bi moral ves zapadni svet ustanoviti posebno organizacijo, morda pod vodstvom NATO, ki bi prevzela preskbro potrebščin za nujne potrebe, kapitala in tehničnih svetovalcev, tako da bi se prejemniki podpore ne čutili dolžne nobeni poedini državi in jo zato mrzili. Bolj napredni narodi, ki jih ne skrbi lakota, povodenj in kuga, naj bi v lastno zaščito in korist dvignile manj privilegirane države do svoje življenjske ravni. S tem bi ustvarile nove trge ter odstranile glavni vsrok
vojne, ki je po navadi prizadevanje nemaničev, da bi iztrgali plen onim, ki imajo več kot pa znajo porabiti. Ce bo komunistom kje zmagati nad Zapadom, bo to z zavajanjem ljudi med rtcpriviligiranimi narodi.
KRALJEVSKO KOMISIJA zA DRŽAVNO UPRAVO. Pozdraviti jc treba vladino odločitev, da bo imenovala kraljevsko komi-
HRUŠCEV V OZN. V svojem-govoru je Hruščev izvedel fron-talni napad na samo ustanovo Organizacije zedinjenih naro-dov.... Skoraj celo uro je napadal kolonializem.... Ker se ni mogel uveljavili v Kongu, hoče uničiti eksekutivo OZN ter odpraviti mesto glavnega tajnika, ki bi ga nadomestil triumvirat z zastop-
sijo, ki bo preučevala vse delo niki sovjetskega bloka, Afroazi
vlade, vključno kronske korpo-racije, ali se izvaja učinkovito in gospodarno.... Na splošno je opaziti, da se je tudi v Kanadi uveljavil Parkinsonov zakon, ki pravi, da kolikor več je uslužbencev v javni upravi, toliko več dela najdejo, da upravičijo njih zaposlitev, pa če je delo potreb-
jcev in Zapada, ki bi mu dal po njegovih računih v večini primerov odločilni glas.... Zadnja ura Hruščevega govora je bila posvečena sovjetskim predlogom za razorožitev, ki izgledajo zelo privlačni, dokler nihče ne začne izdelovati podrobnih načrtov s Sovjeti.... Kar pojmuje Hruščev
no ali ne. V Kanadi je vsak tretji pod razorožitvijo, je: Vsa opo-
zaposlen državljan neposredno ali posredno zaposlen od vlade te ali druge stopnje. Poznan je kot nepovabljen gost pri vsaki družinski mizi, ki ga je treba rediti in oblačiti na stroške družine.
23. september
rišča NATO je treba najprej opustiti. Sovjeti bi dobili tako svobodo gibanja na vse smeri, med tem pa bi lahko zavirali in zavlačevali ostale faze. razorožitve z namernim ustvarjanjem nesporazumi jenj, zapuščanjem konferenc elc.
Sodobni električni cgrevalec vode nudi
dovolj vreče vode m vso družino po najnižji možni ceni.


_jCZ\_
IoniarVOV^HVDRO


OSMI SLOVENSKI SOCIALNI DAN V ARGENTINI
Več socialne pravičnosti in ljubezni!
Slovenci v Argntini so imeli dne Gregorij Rozman, prof. dr Ivan 4. septembra t.l. svoj osmi štu- Ahčin in bivši narodni poslanec dijski dan, posvečen socialnemu. Pavle Masič Nato je g. Majeršič vprašanju. Letos so obravanavali spregovoril nekaj besed o pome-vprašanje socialne pravičnosti in ' nu in koristi soc. dni.
ljubezni S posebnim ozirom na
Takoj nato je bilo izvoljeno
zamejske Slovence. Velika ude- predsedstvo zborovanja in so bili ležba je znova pokazala, da je ' izveljeni: za predsednika g. Ruda med Slovenci še mnogo smisla za ' Jurčec, za tajnika g. Jože Šeme, resha aktualna vprašanja in da je za člana predsedstva pa ga. Pavla seme, ki ga je vsadil ustanovitelj Zupanova in g. Jože Jonke.
in idgjni iitcmeljitelj socialnih di)i — prof. dr. Ivan Ahčin, padlo
G. Jurčec se je zahvalil za izvolitev, je razložil dnevni red in
na rodovitna tla. Pokoj. dr. Ahčin	takoj povabil prvega predavatelja
pa ni samo ustanovil socialne	preč. g. Joieta Ranta,.. da poda
dneve, ampak je tudi vsako leto	svoj referat "Pravičnost in so-
skrbno izbiral vsebino teh dni,	cialna pravičnost". V skrbno pri-
predaval in sestavljal resolucije,	pravljenem referatu je predava-
Že na smrtni postelji je predlagal	telj najprej osvetlil pojme (me-
tvarino tudi za letošnji sosialni	njalna, razdelilna, zakonita in so-
dan in sicer vprašanje socialne	cialna pravičnost) ter je posebej
pravičnosti in ljubezni. Stalni od-	orisal zahteve socialne pravičnos-
bor socialnih dni, ki ga sestavlja-	ti, kakor sta to učila papeža Pij
jO gg. Janez Majeršič, Avgust	XI. in Pij XII. Te misli je nato
Horvat, Jože Seme in Rudolf	predavatelj navezal na probleme
Smersu, je ta predlog sprejel.	| slovenske izseljenske skupnosti
Tudi letošnji socialni etan je bil	ter je svoja lepo podana izvaja-
v prostorih Slovenske hiše in se	nja zaključil s pozivom k študiju
je začel s sv.mašo, ki jo je daro-	! socialnega vprašanja in k prak-
val direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar in ki se je v svoji pridigi dotaknil vprašanj, ki so bila predmet razpravljanj sosial-nega dne. Povdaril je misel papeža Pija XI v Ouadragesimo an-no, da je za srečnejše življenje
tičnemu izvajanju socialnega naka Cerkve.
Drugi referat je imel g Avgust Horvat: Socialna blaginja — cilj socialne pravičnosti. Povedal je, kaj je socialna blaginja in nagla-sil, da moreta ustvariti socialno na svetu potrebna obnova nravi blaginjo samo resnično izvajanje in obnova ustanov. Razmere na socialne pravičnosti in ljubezni. V svetu se bodo zboljšale, ko bodo ^ tej zvezi je nanizal vsa pereča ljudje premagali sebičnost in ma- , vprašanja naše skupnosti v za-terializem. To velja tudi za nas mejstvu in je pokazal na nekate-
slovenske izseljence. Po sv.maši je z molitvijo začel
re nezdrave pojave med nami. Preveč ljudi stoji ob strani, ko se
osmi slov. socialni dan predsed- peščica trudi, gara in žrtvuje za nik Stalnega odbora socialnih dni druge. Dobrot slov. skupnosti g. Janez Majeršič, ki se je v svo- slov. službe božje, šol, tiska, prijem pozdravnem nagovoru naj-reditev in pod.) bi bili radi vsi preje spomnil tistih mož, ki so s deležni, toda k ohranitvi vsega svojim delom in zamislijo sode- tega pa mnogi nič ah pa prav lovali pri social. dnevih, pa jih je malo prispevajo. Še prav posebne Bog poklcal k sebi v času od zad- dolžnosti pa imajo izobraženci, njega social. Dne. To so: škof dr.I Po predavanju g. Horvata so
udeleženci zborovanja z _ naydu-1 šenjem sprejeli predlqg tajnika g. Šemeta, da ze z zborovanja od-pošijeta pozdravni pismi predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Mihi Kreku in buenosaireškemu nadškof« • kardinalu Caggianu,
Tretji referat je nato podal prof. Alojzij Gerlinič: "Družbeni pomen ljubezni". Tudi to predavanje je bilo nad vse aktualno. V njem je predavatelj odkrito obravnaval življenje slovenskih ljudi v zamejstvu. V izbranih besedah je razgrinjal brezmejno bogastvo in srečo, ki jo more prinesti ljubezen med ljudi na splošno in še posebej med Slovence. To ljubezen pa uničujejo: sovraštvo, zavist, nesloga, pohujšanje in pod. grehi. Sedanji položaj v. slov. skuponosti je treba zboijša-ti; to pa bomo dosegli tako, da bo vsakdo začel pri sebi. — Končno je predavatelj polagal vsem na srce, naj se ne trgajo iz svojega naroda in naj ostanejo vsi med seboj povezani, naj drug za drugega moli in naj drug drugemu pomagajo.
Vse referate so poslušalci poslušali z resnično velikim zanimanjem in nato so sprejeli naslednje
resolucije:
1)	Lastnina nalaga dolžnosti, ki niso samo dolžnosti ljubezni, menjalne, razdelilne in zakonite (legalne) pravičnosti, ampak so tudi dolžnosti, ki izvirajo iz socialne pravičnosti, ki sta jo oznanjala papeža Pj XI v okrožnici Ouadragesimo anno ter papež Pij XII v svojih številnih govorih, Potruditi se moramo, da bomo te dolžnosti dobro poznali in jih nato tudi uresničili v vsakdanjem življenju.
2)	Najmanj, kar socialna pravičnost terja od delodajalca, je to, da pravično plača svoje delojemalce, to je, da jim daje plačo.
ki jo predpisuje zakon ali pogodbe ter plačuje vse zavarovalne prispevke. Poleg teh minimalnih dajatev pa je delodajalec dolžan plačevati toliko več, kolikor bolje 'uspeva njegovo podjetje, kajti k uspehom podjetja so prispevali svoj delež tudi delojemalci.
3)	Socialna pravičnost zahteva, da so tudi duhovne dobrine pravično razdeljene. Do teh dobrin imajo pravico tudi tisti, ki se zaradi svojega poklica zanje ne morejo posebej zanimati. Zato so izobraženci vseh stanov in poklicev dolžni najširšim slojem naše skupnosti posredovati duhovne vrednote s pisano in govorjeno besedo, z udjejstovovanjem v društvenem in javnem življenju.
4)	Cilj socialne pravičnosti je dobro posameznika in skupnosti — socialna blaginja. Skupnost predstavljajo naše skupne ustanove (cerkev, tisk, šole, semenišče, domovi, kulturne ustanove) in paše organizacije. Vse to je potrebno podpirati z lastnim delom in gmotnimi sredstvi. Sedaj, ko smo v glavnem že premagali prve gospodarske težave izseljenstva, moramo več prispevati za skupne zadeve. To terja socialna pravičnost zlasti od premožnejših. Kdor ima več, mora dati več.
5)	Socialna blaginja ni zgolj tvarna blaginja, ampak zavisi tudi od medsebojnega spoštovanja, edinosti in ljubezni, Prizadevajmo si za krepost resnične dejavne krščanske ljubezni. Vodi naj nas krščanski občestveni duh, ki je nujno pripravljen tudi na osebne žrtve, na potrpljenje, na odpuščanje.
6)	Gradimo resnično bratsko skupnost krščanskih ljudi, v kateri ne bo ne duhovne ne tvarne revščine, kjer bo pravica vedno spoštovana, kjer bomo vsi bratsko čutili in si bratovsko medsebojno pomagali.
Po sprejetju resolucij je g. Ruda Jurcec zaključil osmi slovenski
Priložnost za slovenske
profesorje
Ko sem letos koncem avgusta v Montrealu med drugimi obiskal vrhovnega predstojnika Kongregacije Svetih Apostolov, preč. p. Euseba Menarda, me je prosil, naj bi sprejel posredovanje med njim in slovenskimi profesorji, ki bi želeli poučevati na njegovih zavodih. S tem dopisom izpolnjujem svojo obljubo, da bom skušal objaviti kratko sporočila v nekaterih slovenskih listih.
Kongregacija Svetih Apostolov, ki jo je ustanovil p. Menard in potrdil pokojni papež Pij XII, se posveča vzgoji duhovnikov, predvsem še vzgoji zakasnelih poklicev. (Pater Menard pravi, da so bili apostoli sami zakasneli duhovniški poklici). Kongregacija vodi več kolegijev in semenišč v Kanadi, enega pa ima tudi v Connecticutu v okolici, ki močno spominja na našo lepo Slovenijo. V bližnji bodočnosti namerava zgraditi še vsaj dva kolegija v Združenih državah, enega najbrž v bližini Chi-cage in drugega v bližini Cleve-landa.
Za to veliko katoliško vzgojno delo potrebujejo v prvi vrsti dobrih profesorjev in predstojnik Menard je posebno naklonjen Slovencem. Ko sva bila s preč. g. dr. Kolednikom na obisku v enem njegovih bogoslovij, nama je zaupal, da namerava v kakih treh letih postaviti za rektorja enega svojih kolegijev v Združenih državah odličnega slovenskega duhovnika. Za slovenske profesorje, duhovnike in samske lajike se torej tu odpira prav lepa .priložnost nele za nadvse važno vzgojno delo, ampak
socialni dan, ki po temeljitosti svojih predavanj ter aktualnosti snovi, ki jo je obravnaval, spada gotovo med najupomembnejše, kar smo jih doslej imeli.
lucli za novo slovensko pedagoško vzajemnost.
V zavodih Kongregacije Svetih Apostolov se poučujejo vsi predmeti, ki so potrebni za vzgojo katoliškega duhovnika — od latinščine, matematike, glasbe in običajnih "liberal arts" predmetov clo filozofije in teologije. Zavodi ne dulejo za dobiček in profesorske plače so razmeroma nizke. Po drugi strani pa imajo samski profesorji vso oskrbo v zavodih, tako da jim ves zaslužek takorekoč ostane.
Prosilci morajo biti praktični katoličani, zmožni predavati bodisi v angleščini, bodisi v francoščini. Imeti morajo ameriško, kanadsko ali evropsko diplomo, ki jim daje pravico do poučevanja predmetov na ravni, kot je predpisana za vzgojo semeniščni-kov. V poštev pridejo duhovniki in tisti lajiki, ki nimajo pri sebi družin in torej lahko živijo kar v zavodih. V zavodih nihče ne strada, kakor smo večkrat stradali študentje v Sloveniji; vsakdo si lahko vzame vsege, kolikor mu diši. Predstojniki so dobri vzgojitelji in zelo ljubeznivi.
Vse slovenske profesorje v Ameriki ali v Evropi, ki bi se za taka mesta zanimali, vljudno prosim, naj mi nemudoma pošljejo podatke o svoji diplomi (ne zaenkrat prilagati diplome same) ter naštejejo vse predmete, ki so jih zmožni poučevati. Navedejo naj, ali želijo predavati v angleščini ali v francoščini, vsemu pa dodajo še zgo,-ščen curriculum vitae, napisan v jeziku, ki so si ga izbrali za predavanja. Kongregacija Svetih Apostolov že ima nekaj Slovencev in je dobro znana od lajifc-nih duhovnikov preč. g. dr. Ko-ledniku, ki se je . po razpustu astenskega begunskego taborišča naselil v njeni bližini, kjer se je znova ves posvetil svojemu važnemu publicističnemu " tfelrr; od slovenskih l-edovnikov pa p.
SLOVENŠČINA ZOPET PASTORKA
Po poročilih Esperanto Nevvs Service bodo uporabljali uradni vozni redi v Jugoslaviji za razlago poleg srbohrvaščine (kar pomeni dejansko srbščine v cirilici in latinici) še francoščino in esperanto. O slovenščini seveda zopet ne duha ne sluha, čeprav je po ustavi uradni jezik.
Dva poraza za komuniste v Afriki
Medtem ko si je Hruščev prizadeval pridobiti nove člane OZN za svojo stran, so morali zastopniki komunističnih držav pobrati šila in kopita iz Konga. Skoraj istočasno so trije afrikan-ski študentje, ki so študirali na vseučilišču v Moskvi, poslali odprto pismo voditeljem vseh afriških vlad, v katerem pripovedujejo svoja osebna izkustva, da vabijo Sovjeti afriške študente s štipendijami v Moskvo, ko pa pridejo tje, "jih izrabljajo za agente sovjetske nasilne politike". Po sodbi te trojice je v lanskem šolskem letu zapustilo Moskvo nad 150 razočaranih študentov Afrike in bližnjega Vzhoda. Isto se ponavlja letos. ....KOMUNISTI V ZAPADNEM BERLINU. Po izpovedi Theod-dorja Hansa so komunisti ugrabili iz Zapadnega Berlina med 1945 in 1954 najmanj 600 oseb.
Menard dobro pozna in zelo ceni našega rojaka p. Kalista Lan-gerholza.
Takoj ko bodo za vsakega prosilca zbrani vsi podatki, jih bom pdposlal dalje vrhovnemu predstojniku kongregacije, preč. p. Mcnardu, prosilcem, ki bi ne obvladali francoščine pa potem po slovepsko sporočil vsa nadal-nja navodila in informacije kongregacije.
iw.«».i »in -Edi^Gobec- -. 86 ,E 11 A ve, Columbus 1, Oiho.
PRIPOMBE K OBJAVI DR. EHRLICHOVEGA ROKOPISA:
Pariška mirovna konferenca in Slovenci
Pred štiridesetemi leti 10. oktobra 1920. se je na Koroškem v smislu določb pariške mirovne konference vršil plebiscit v zoni A. Za Jugoslavijo je glasovalo 15.278 (4196) glasovalcev, za Avstrijo pa 22.025 ( 59%). S tem rezultatom je odpadel plebiscit v zoni B, ki bi se sicer vršil 31. oktobra istega leta. Jugoslovanske oblasti so evakuirale Koroško. Slovenska Koroška, razen področja okrog Jezerskega, Mežiške doline, Prevalj in Dravograda je padla pod Avstrijo. Po drugih določbah iste konference je Kanalska dolina, tudi del slovenske Koroške, padla pod Italijo.
Mnenja smo, da je ta težka obletnica, ki jo obhajamo letos, najprimernejši čas za pričetek objavljanja rokopisnega dela pokojnega dr. Lamberta Ehrlicha o pariški mirovni konferenci in Slovencih.
Pomembnost tega dela za Slovencc je določno in jasno pogodil dr. Izidor Cankar v svojem referatu o rokopisu, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu v tej številki.
Referat dr. I. Cankarja tudi natančno nakazuje obseg in fazo rokopisa. Ce sc oslanjamo na datum referata, ki je 19. aprila 1932., potem. dr. Ehrllich po tem datumu ni dokončal dela in verjetno tudi ni več popravljal ali spreminjal rokopisa. Iz rokopisa ni razvidno, da bi dr. Ehrlich upošteval kritične pripombe dr. Izidorja Cankarja, kot n. pr. o krajevnih imenih, presplošnih trditvah, itd. Ni razloga zakaj jih ne bi. Tako moremo sklepati, da je rokopis po zgoraj omenjenem datumu ostal neizpremenjen. Verjetno je prišlo do prevelikih ovir za knjižno objavo.
Rokopis sam sicer nima naslova, kakor bi ga morala imeti knjižna izdaja. Naslov, ki ga uporablja dr. Izidor Cankar v svojem referatu, pa povsem točno zadene vsebino in namen dela in je zelo verjetno, da ga je dri Ehrlich predlagal in sam uporabljal v zvezi s svojim rokopisom. Zato bomo za objavljanje rokopisa uporabljali isti naslov, kot ga je uporabil dr. Cankar v svojem referatu.
Opombe na robu rokopisa dokazujejo, da so rokopis, poleg dr. Izidorja Cankarja, brali še dr. Matija Slavič, dr. Karel Capudei in sodeč po različnih pisavah še kdo drugi. Njihovih pripomb na robu ni veliko. Tudi njih popravki besedila samega so le bežni in malenkostni in so le slovničnega ali stilističnega značaja.
Objavljali bomo rokopis brez popravkov in sprememb, takšen, kakršnega je zapustil dr. Ehrlich. Upoštevali bomo le njegove lastne popravke in dodatke ter popravke recenzentov v besedilu, kjer so popolnoma upravičeni. Smatramo, da je delo, dasi nedokončano in če tudi še ni v dokončni obliki, tako silno pomembno za zgodovino Slovencev, pa tudi za sedanji naš rod, da ga je treba objaviti takšnega, kakršen je. Upamo, da bo prišel čas in prilike, ko bo mogoče delo dopolniti in ga pripraviti za knjižno izdajo. V svoji dokončni obliki bi delo v polni meri bilo monumentalno delo.
Povdarili bi še tole: delo obravnava slovenski narodni položaj in mednarodne prilike ob koncu prve svetovne vojske in sledečih dveh let. Od takrat je preteklo že štirideset let. Približno trideset let je preteklo, odkar je bilo delo napisano. Ni nelogično v zvezi z gotovimi ugotovitvami v rokopisu o jugoslovanskem stališču Slovencev v tistem času, da je ob drugi svetovni vojski v piscu dr. Lambertu Ehrlichu dozorela velika misel slovenske države.
Uredništvo
P.S. Ker stavijo naš list stavci, ki jim je slovenščina popolnoma tuj jezik in so poleg tega velike tehniče težave v zvevi s korekturami, je razumljivo, da se bodo v besedilu pojavljale tiskovne napake. Značaj teh napak bo mogel bralec v večini primerov sam razbrati. Ce pa bi sc vrinile napake, ki bodo potrebne popravka,
bomo objavili popravek v naslednji številki.
— • —
Izidor Cankar
REFERAT O ROKOPISU :
EHRLICH, PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
(Objavljamo v celoti referat, ki ga je za eventualno založnico pripravil pokojni dr. Izidor Cankar. Iz referata je razvidno, da jc dr. Izidor Cankar rokopis natančno prebral. Isto dokazujejo tudi njegove lastnoročne opazke na robu rokopisa. Referat je na koncu besedila krajevno in časovno takole določen: V Ljubljani, dne 19. aprila 1932. Izvirni referat je Izidor Cankar lastnoročno podpisal.—Opomba uredništva)
Delo je zgodovina Pariške mirovne konference, kolikor se je tikala slovenskega ozemlja, in je razdeljeno v naslednja poglavja: Opis malog mirovne konference s kratko zgodovino slovenske medvojne politike v Avstriji in v inozemstvu; slika težavnega stališča, ki ga jc imela naša delegacija na mirovni konferenci; zgodovina bojev na konferenci za Koroško, štajersko, Slovensko krajino, Italiji pripadlo ozemlje, pri čemer tvori vsaka izmed teh pokrajin svoje poglavje. Obnavljanje zgodovinskih dejstev je, kolikor morem soditi, do podrobnosti natančno in jc docela zanesljivo; opira se predvsem na diplomatske akte, ki so javnosti po svojem največjem lelu neznami, na osebne zapiske naših udeležencev na konferenci (tako je v poročilu o razpravah za štajersko ozemlje nekoč izrečno laveden Žolgerjev dnevnik) in na poročila velikih inozemskih iasopisov. Knjiga je nujno potrebna slovenski historiografiji, a p rev tako, če ne bolj, slovenskemu inteligentnemu občinstvu; to je narodno-vzgojna knjiga, poučna, spodbudna in sposobna, da inatno razširi naše razglede, poživi zanimanje za naše veliko narodne probleme ter nas usposobi, da bolj realno presojamo nožnosti njih rešitve. Neobhodno potrebno je, da se rokopis tiska, ili v Malici ali drugod.
Rokopis sedaj še ni zrel za tiskarno: Na nekaterih mestih je potreben dopolnil, kar je pisatelj sam označil, zadnje poglavje (spor z Italijo za slovensko-hrvaško ozemlje) je nedokončano; brez dvoma bo Ehrlich napisal knjigi predgovor in morda tudi sklepno poglavje, kjer bo povzel idejno vsebino dela. Razen tega moram k rokopisu pripomniti še naslednje:
1)	Vsega je treba popraviti jezikovno (slovnično in stilistično); zlasti je treba pregledati geografska imena, ki jih pisatelj večkrat rabi-pač pod vplivom francoskega teksta aktov-v tuji namesto v domači obliki, tako n. pr.: Nauporto nam. Nanos, Porto Re nam. Kraljeviča, Monte Neveso nam. Snežnik, in podobno.—Tuje tekste je treba prevesti in, kjer je potrebno, original dodati v oklepaju.
2)	Pregledati je treba notranje zgradbo dela: tako se na str. 1.37 začenja II. poglavje, ki mu (str. 1.41,46) neposrednje sledi IV. in V. poglavje.
3)	Mislim, da bi bilo treba zgodovino dopolniti z naslednjimi dokumenti: Krfski pakt celotno; manifest cesarja Karla od 16. okt. 1918, vsaj v glavnih točkah; bistveno besedilo VVilsonove note Avstriji od 18. okt. 1918; celoten genevski pakt: adresa narodnega
veča in' regentov odgovor 1. dec. 1918; zemljevid naših oficialnih teritorialnih zahtev (z raznimi variantami, n. pr. z varianto ljubljanskega programa, z Žolgerjevo varianto); londonski pakt; rimski pakt; karta VVilsonove črte (skupaj morda s Steeclovo črto).
4)	Opis slovenske "notranje politike" je treba predelati in želeti bi bilo, da se spopolni. a) Predelati bi bilo tiste trditve, ki so napačne, če se presplošno formulirane; tako je napak, če pisatelj označuje dejstvo, da smo po zlomu Avstrije "nemške šole spremenili v slovenske" in da smo "nemške uradnike izgnali", kot dejanje' naše "magalomanijc", zakaj razlikovati je med upravičenimi in nepravičenimi nemškimi šolami ter med porabnimi in neporab-nimi nemškimi uradniki, b) Zelo poučno bi bilo, če bi pisatelj opis velikih dogodkov v Parizu opremil s komentarji, s katerimi jih je spremljalo slovensko politično časopisje; nazorno bi torej stopila pred nas naša politična navednost, naivnost, površnost in nespretnost.
5)	In slednjič bi bilo dobro, da pisatelj vpošteva opombe prejšnjih bravcev rokopisa, kolikor se mu zdijo vpoštevanja vredne.
Matici, kot eventualni založnici, je treba dvoje, preden sklepa o rokopisu: Sedanji rokopis (nedokončan in brez teksta dokumentov) bi obsegal 16 pol (v Blasnikovem stvaku, v Merkurjevem stvaku nekaj manj); koliko namerava Ehrlich še pripisati, bi bilo poizvedeti pri njem, a zdi se, da knjiga ne bo obsegala več kot 19. pol. Kar se tiče cenzure mislim, da jo bo knjiga pasirala brez vseh težav; previdneje pa bi bilo treba formulirati stavek: "V Odesi so srbski oficirji vsled inštrukcij Pašiča tako postopali
s Hrvati in Slovenci, da so ti obupali iti so bili samoumori na dnevnem redu" (itd. VII, 16), in če je v delu še kaj podobnih, ne da bi jih bil recenzent opazil. Ce se Matica odloči za izdajo knjige, bo vsekakor pred tiskom morala dati rokopis kakemu strokovnjaku v pregled.
_ • —
Dr. Lambert Ehrlich
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
IN SLOVENCI
Uvod.
V lettre d'envoi, s katerim je Ta sistem je spravil
Antcnta izročila dne 2. septembra 1919 avstrijski delegaciji definitivno besedilo mirovne pogodbe z Avstrijo, čitamo: "zvezne in združene sile morajo opozoriti na to, da je politika Habsburžanov v svojem bistvu stremila za tem, da vzdržuje nadvlado nemškega in madžarskega naroda nad drugimi av-stro-ogrskimi narodi, ki so tvorili večino....
Ta sistem nadvlade in tlačenja je bil eden naglobljih vzrokov vojske....
Avstro-
Ogrsko v vedno večjo odvisnost od Nemčije, kar je imelo za posledico, da se je podredila avstro-ogrska politika težnjam pangermanov po nadvladi... Ta politika hegemonije Nemcev nad drugimi narodi je povzročila e-no najkrutejših tragedij zadnje vojske: gledeli smo, kako so miljoni mož iz narodov-podani-kov Avstro-Orske bili pod smrtno kaznijo prisiljeni se vojskovati proti svoji volji v vrstah one armade, ki naj obenem utrdi Zavedno njihovo lastno suženj-
stvo. Mnogi izmed teh narodov so protestirali, proti tej vojski in so prav radi tega utrpeli konfiskacijo premoženja, ječo ali smrt...."
V kratkih besedah je Ententa v tem zgodovinskem dokumentu obrisala ono pangermansko politiko, ki je izzvala že desetletja pred vojsko najhujši odpoi nc-nemških narodov in posebno tudi slovenskega naroda. Pred 50 leti je slovenski narod še živel kot narod kmetov in pastirjev miren in brez političnih bojev v svojih hribih in dolinah, a raznarodovalni pangerinanizera je izzval odpor tega zdravega in čilega naroda. Ta narod se je od leta 1870 naprej odločno in samozavestno bojeval proti po-nemčevanju ter si ustvaril lastno narodno književnost, šolstvo, kulturo.
Svetovno vojsko so proglasili Nemci za boj germanizma proti Slovanstvu in porabiti so hoteli, moč, ki jim jo je dala vojska v obliki vojaške in politične diktature, v to svrho, da s silo za-trejo pojave narodne samozavesti. Iz tega razloga so se v prvih letih vojske vprizorila ona preganjanja Slovencev', ki so opisana v interpelacijah jugosl. kluba, vloženih mesca jinija in julija 1917 v dunajskem parlamentu.
Toda mali slovenski -narod je kazal nepričakovano življensko silo ter je kljub vsem oreganjan-jem v najtemnejši uri svoje zgodovine stopil javno na dan ter dvignil klic po neodvisnosti in po svobodi, in sicer tako. kakor poprej še nikdar tega ni soril.
Jugoslovanski klub je namreč v zgodovinski seji dne 30. majni-ka 1917 podal zgodovinsko deklaracijo, ki zahteva samostojno, svobodno državo združenih Jugoslovanov.
Deklaracija se glasi: "Podpisani poslanci, ki so združeni v jugosl. klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje Monar-
Toronto
\
Uradnega odprtja novega poslopja Ontarijske lige Kreditnih zvez 4. septembra sta se udeležila v slovenskih narodnih nošah predsednik Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka g. Viktor Trček in gospa Pavla. Fotografijo narodnih noš, ki so se udeležile lepe slovensosti, bomo objavili v prihodni številki.
The Canadian Register, uradno glasilo torontske nadškofije, je objavile ob priliki odprtja nove centrale kreditnih zvez v Ontariju sestavek Rudolfa Čuješa pod naslovom: Credit Unions heip many live better, Social Philo-sophy in Action (3. sept. 1960, str. 14).
Torontski pomožni škof prevzv. Francis A. Marrocco, DD., je bil imenovan za ravnatelja katoliške dobrodelnosti v torontoski nad-škofiji.
12. septembra se je mirno
• V nedeljo 25. septembra
nam je Slovensko Gledališče pripravilo zares prijeten kulturni užitek z igro "Vest". Brez vsakih pridržkov moramo priznati, da je igra bila podana brezhibno. Vsi igralci, od prvega do zadnjega, so svoje vloge odlično izpeljali. Vsaj to potrjuje tudi dejstvo, da je občinstvo igri vseskozi pazljivo sledilo. Še celo otroci so bili pridni. Slovensko Gledališče je ves čisti dobiček poklonilo za misijone. Ker je bila igra vprizorjena pod okriljem misijonskega krožka pri slovenski fari, bi bilo pričakovati še večjo udeležbo, dasi je ta bila precej zadovoljiva. Udeleženec bi kar ne mogel verjeti, da bi bila kaka "skrita" propaganda proti udeležbi, in to iz sebičnih, egoistignih razlogov. V nedeljo smo se ponovno prepričali, da bi Slovenci v Torontu zaslužili, da bi jih Slovensko Gledališče, ki razpolaga z odličnimi igralskimi in režiserski-
• V. družini g. F. Pajka so dobili drugo hčerkico. Čestitamo!
preselila v večnost gospa Berta j mi močmi, pogosteje obiskavalo. Šešerko, mati lastnice restavracije Tiroler House na 1115 Bay Str. Pokojnica je bila doma na Planini pri Sevnici, kjer sta imela z možen restavracijo in trgovino. Po vojni se je cela družina preselila v Avstrijo. Gospod in gospa šešerko sta se pozneje izselila v ZDA ter sta živela nekaj let v Mihvaukeeju, Wisc., končno pa sta se preselila k hčerki gdč. Marjoli šešerko v Toronto. Pogrebna maša je bila v
slovenski cerkvi. Pokopali so jo	I
na katoliškem pokopališču Holy Cross na severu Toronta. Pogrebne obrede je opravil župnik p r e č. g. Prebil. Na/ v miru počiva! Gospodu in gospodični šešerko naše iskreno sožalje.
• Slovenske "Murke" na radi-
jfu. Dnevni radijski program "kontinentalni koncert" na postaji CFRB (1010 kc) je 28. septembra vključil v svoj spored "Murke" iz Avsenikove plošče.
Isto ploščo smo tudi slišali (v slovenščini) 4 sept. na nemškem radio programu ki ga vodi g. Van Nuis.
Chicago
Slovenska Narodna Zveza v
Chicagu vabi vse prijatelje poštene, pristno slovenske domače zabave — na Martinovanje, ki bo v soboto dne 12. novembra -v
znani Tomazinovi dvorani. — Naše družabne prireditve so ostale doslej vsakemu v najlepšem spominu. Tako bo tudi tokrat — pristno slovensko domače veselje ob zvokih priljubljene Possedijeve godbe, dobri kapljici in drugih dobrotah, ki spadajo v program Martinovanja. Pridite in povabiti prijatelje in znance!
10 letnica slovenske radijske ure v Chicagu. To je gotovo zelo pomemben kulturni in narodni praznik za vse Slovence v Chicagu in okolici. Prav je, da se proslave tega pomembnega dogodka vsi udeležimo. 10 let trdega pijo-nirskega dela.... Proslava bo v soboto 6. novembra v Woznia-kovi dvorani na Blue Island Ave-nue. Igral bo orkester Romana Possedija. Na sporedu bodo zanimive točke
Tetka štorklja je obiskala družino Milana in Vando Kocinec na 1719 W. 21 Str. Dcklica je in na ime Sonja so jo krstili. Iskrene čestitke očku in mamici, prav tako pa tudi starem očetu in stari materi Mr. in Mrs. Anton Skamperle!
This is Slovenla . . . Nad 100 izvodov je šlo lanski Božič med slovenske rojake v Chicagu. Božič se bliža. Kaj boste komu poklonili? Nič bolj primernega kakor je ta knjiga, ki je dobila toliko priznanj kot malokatera. Pišite poiijo na naslov Mirko Gertaič, 2737 W. 16th Str. Chicago 8. 111. Veznana stane $4.00, broširana pa 3.00. Pohitite, skoraj bo pošla!
10 letni jubilej izhajanja "Slovenske Države" ne sme iti mimo nas brez sadu za naš pokret. Še je čas! Poravnajte • naročnino, postanite nov naročnik! Prijatelj našega gibanja, poglej v
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Roorn 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
okolico, pridobi novega naročnika! Prispevajte za Tiskovni sklad! Vse to lahko uredite pri Mr. Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str., Chicago 8, 111.
Prednaročila za Siovenski
misal sprejema g. Mirko Geratič
NewYork
• V slovenski oerkvi sv Cirila
v New Yorku sta se 27. avg. 1960 poročila gdč. Cveta Saksida in g. Janez Mahnič. Nevesta je po rodu iz Ljubljane, a je preživela svojo mladost v Gorici. Ženin je iz Mirne peči na Dol. 1944—49 je poučeval na slov srednjih šolah na Primorskem, sedaj poučuje zgod. in franc. na angleških šolah v Britski Kolumbiji v Kanadi. Novemu paru želimo mnogo zadovoljstva na novi življen-ski poti.
• EHRLICHOVA KAPELA. Za
Ehrlichovo kapelo je poslal g. L.P. Klauž iz New Yorka $20.—
Cleveland
• Zborovanje SAVE
Tretjega in četrtega septembra je bilo v Clevelandu že tretje zborovanje SAVE, organizacije slovenskih akademikov v Ameriki. Slovenski študentje in študentke z raznih ameriških in kanadskih kolegijev in univerz so se zbrali tu v Clevelandu v velikem številu.
G. Bogdan Novak iz Chicaga, ki se pripravlja za doktorat iz zgodovine na University of Chicago, je bil glavni govornik. Govoril je o nalogah mladega slovenskega študenta in intelektualca v Ameriki.
V soboto zvečer pa so v šentviški dvorani v okviru zborovanja SAVE igralci Slovenskega odra iz Toronta kot gostje uspešno podali Rostandovo "Vest". Prireditev je bila lepo obiskana.
Člani SAVE so zaključili zborovanje s formalnostmi občnega zbora in -izvolitvijo novega odbora. Novi odbor so izvolili tako, da se bo teža dela za tekočo poslovno dobo prenesla v Toronto.
•	Slovenska pristava.
Delo in nabiranje sredstev za Slovensko pristavo lepo napreduje. Zamisel je našla zelo ugoden odmev v slovenski cleveland- | ski javnosti Marljivi člani pripravljalnega odbora so doslej nabrali že preko dvesto članov, ki so doslej že prispevali preko 10.000 dolarjev. Z ozirom na krat ko dobo in dane prilike je to prav gotovo zavidljiv uspeh. Pripravljalni odbor je tudi že uredil vse potrebno, tako da se je Slovenska pristava inkorpcrir_v la kot "non-profit Corporation" pri državnem tajništvu države Ohio v skladu z državnimi zakoni. Kot taka bo Slovenska pristava lahko lastovala zemljišča. Nakup primernega zemljišča, ki naj bi služil slovenski šolski mladini, pa tudi ostalim Slovencem, za vzgojo in zabavo na prostem je namen Slovenske pristave.
•	Poroka
V sobto 17. septembra sta se v cerkvi sv. Vida poročila gospodična Albina Kozina in gospod Jože Odar. Mladi par je poroči! nevestin brat č. g. Kozina. Mlada poročenca sta oba Znana in požrtvovalna delavca v sloven skem prosvetnem in kulturnem življenju v Clevelandu. Želimo jima obilo božjega blagoslova in sreče ter iz- srca čestitamo.
rr

71" SPODNJE PERILO
Lepo, udobno in varnostno toplo, za svakodnevno uporabo.
Se lahko pere. To zimsko perilo je narejeno iz naravnega volnenega tkiva. Popolno zadovoljstvo.
Cene zmerne. Nenadkriljiva vrednost spodnjega perila. Dobite lahko v obliki majic, spodnjih hlač ali v celem, za može in fante.
Priznani od 1868
71-FO-7
DR. FRANC P0R0VNE,
Zdravnik,
ordinira na 2406 Dufferin St., Toronto
Telefon: RU. 1-8162
V vseh
zadevah se
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
pravnih
lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika Barrister, Notary Public
714 College St., Toronto, Ont.
in notarja.
Telefon: LE. 1-0715
hije, v katerih klvajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem načelu. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile".
Deklaracija je napravila nepričakovan in nepopisen vtis v celem narodu. Zdelo se je kakor, da bi šele ta deklaracija jugoslovanske svobode in neodvisnosti bila vse ono, kar je doslej v ljudski duši nejasno in nezavestno tlelo, spravila na dan in izbruhnil je ogenj, ki je vnel celo jugoslovansko ljudstvo.
15. septembra 1917. so zastopniki vseh slovenskih strank objavili v slovenskim listih izjavo, ki v smislu majniške deklaracije zahteva "samostojno, na nečalu samoodločbe narodov zgrajeno jugoslovansko državo".
Slovenska dekleta in slovenske žene so zbrale v kratkih tednih 200.000 podpisov za maj ruško deklaracijo in se niso dale pri zbiranju podpisov od nobene sile zadržati ter so izročile te podpise predsedniku jugosl. kluba ob priliki velike manifestacije dne.... v Ljubljani.
Slovensko ljudstvo je razumelo, da gre tu za vse. Agitacije med ljudstvom ni bilo treba. Cel slovenski narod je bil en sam "Ruetli". Na velikanskih taborih se je ljudstvo izrekalo za deklaracijo.
Proti tem elementarnim pojavom jugoslovanske misli je bila avstriska vlada brez vsakega pozitivnega programa. Računajoč na zmago orožja je bila njena politika le politika negacije: Odklonila je aktivno rešitev jugosl. vprašanja, odklonila pa posebno a priori dve ideji deklara* cije: namreč samostojno državo in idejo da bi Slovenci bili za-popadeni v Jugoslaviji. Ker so pa ravno Slovenci bili teoretični in praktični voditelji celega gibanja, je bil spor med avstrisko vla-
do in slovenskim narodom neizogiben.
Posebno je videla vlada nevarnost v tem novem gibanju zaradi tega, ker je 20. julija 1917 torej samo sedem tednov po maj-niški deklaraciji se pojavila izven Avstrije paralelna akcija, namreč krfski pakt.
Jugoslovanski emigranti so bili sestavili v deželah Entente (v Rimu, Londonu, Parizu in Severni Ameriki) Jugoslovanski komite in ta komite je sklenil z belgrajsko vlado na Krfu pogodbo o zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glavne točke krfskega pakta so bile sledeče:
1.	Država Srbov, Hrvatov in Slovencev bo neodvisno in svobodno kraljestvo z nerazdaljivim teritorijem in eno državnostjo.
2.	Ime te države bode: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	Področje Kraljevine SHS bo obsegalo vse kraje, v katerih biva naš troimenski narod* ti kompaktnih in nepretrganih masah.
Podpisali so to pogodbo Ni-kola Pašič, ministerski predsednik kraljevine Srbije,
in Ante Trumbič, predsednik jugoslovanskega komiteta.
Ta pakt je nadalje povdarjal da so slovenski, hrvaški in srbski jezik enakopravni v javnem življenju in ravno tako bb tudi veljala popolna verska svoboda. Na čelu države bo dinastija Karagjorgjevičev in vladarji iz te dinastije bodo nosili naslov "kralji Srbov, Hrvatov in Slovencev".
Avstrija, mesto, da bi nudila Jugoslovanom pozitivni jugoslovanski program je mislila samo na to, kako zatreti jugoslovansko gibanje, posebno med Slovenci.
(Opomba uredništva: Na tem mestu je iz rokopisa izrezan odstavek označen z a).)
b) Vlada je hotela pridobiti Slovence na ta način, da je avgusta 1917 poklicala prvega Slo-
venca v osobi dr. Žolger j a v ministerski kabinet. Ministerski predsednik Seidler je Žolgerju dvojni program začrtal.
Kot strokovnjak naj sodeluje pri ustavni reformi, ki bi naj rešila politični in narodnostni problem.
Kot Slovenec," ki uživa zaupanje slovenskega naroda, naj bi uveljavljal in zastopal težnje Jugoslovanov pri vladi. Toda ta program se ni izvršil: vlada je morebiti imela res dobro voljo, ali odvisnost od Nemcev in Madžarske ter od pangerman-skih nemških avstrijskih strank je onemogočila vsako velikopotezno akcijo.
Vlada je upala in nemški krogi so to izrečno zahtevali, da naj minister žolger vpliva na Jugoslovanski klub, da opusti svoje intransigentno stališče ter začne oportunistično politiko. To je minister Žolger a limine odklonil in podal demis.
Ko je ministeri Žolger podal pet tednov po svojem imenovanju četrtega oktobra 1917 svojo demisijo, z motivacijo, da je njegovo stališče v kabinetu nevzdržljivo, ker vlada ne upošteva jugoslovanskih pritožb, in ker se zadržuje popolnoma pasivno napram jugoslovanskemu vprašanju, radi česar je tudi jugoslovanski klub glasoval proti budgetnemu provizoriju, je cesar to demisijo odklonil ter1 obljubil, pogoje ministra Žolgerja izpolniti: ki so bili prvič, da se po posebni cesarski komisiji vse proti Slovencem po civilnih in vojaških oblasteh zagrešene persekucije strogo preiščejo, krivici primerno kaznujejo, prizadetim žrtvam pa pripozna materialno in moralno zadoščenje in drugič, da se vzame jugoslovansko vprašanje takoj v resen in praktičen pretres.
Komisija je res izvedla preiskavo na Koroškem in štajerskem in cesar je naročil v lastnoročnem pismu ministrstvu, da začne takoj stvarno razpra-ljati o jugoslovanskem proble-
mu. ■
Toda vse to je ostalo brez resultata vsled nedoslednosti vlade, ki se je bala nemškega terorja. Zunanji minister Czer-nin je zavlačeval po starem receptu ter se izogibal jugoslovanskemu vprašanju pod pretvezo, najprej da je popolnoma zaposlen z mirovnimi pogajanji v Brest-Litovskem in potem z onimi v Bukarestu. Vsled tega in ker je vlada nanovo nagnila na pot persekucij in političnega zatiranja Cehov in Jugoslovanov, je minister Žolger koncem aprila 1918 poslal demisijo, ki je bila 9. majnika sprejeta.
c) Vlada je začela na novo z represalijami nastopati proti jugoslovanskemu gibanju. Ves oni aparat, ki se je o začetku vojske uporabil za ostudno persekucijo Slovencev, je prišel spet do veljave: interniranje voditeljev, cenzura časopisov, prepoved shodov prersekucije nabirateljev podpisov jugoslovanske deklaracije, itd. Vlada ni razumela, da je novo gibanje tako silna ideja,
da so napram njej vsa sredstva policijske države brezuspešna.
Proti vsem tem poizkusom vlade so jugoslovanski voditelji dosledno in še bolj jasno, pov-darjali jugoslovanski program.
Tako je jugoslovanski klub naslovil 31. januarja 1918 zgodovinski memoire na vse pri mirovni konferenci v Brest-Litov-sku zbrane delegacije (nemško,
hov- z največjim ogorčenjem u-govafjiijo" prbfi vse' poskusom vlade, da brez sodelovanja naših narodov in proti njim z nared-bami izpremeni davno preživelo in od narodov nepriznano ustavo.... obenem pa protestirajo proti napovedi državno-pravnega odsekanja slovenskih dežel od celokupnega naroda SHS. Namen te odcepitve je germaniza-cija in nemška invazija na Jad-j ransko morje".
Podpisana sta: František Sta nek, predsednik Češkega Svaza in Dr. Anton Korošec, predsednik jugoslov. kluba.
Ta manifest je bil odgovor na protičeško in protijugoslovan-sko politiko, ki jo je vlada od marca 1918. naprej zečenjala ubirati.
(Dalje Prihodnjič)
POZOR1	Prenočišče, hrana, ogled
_______Rima itd, vse te skrbi bodb
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion BLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in fjbzdfavl ja. Vaš -rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
NOVICE
Na banketu delegatov Slov. drž. gibanja _v Torontu (4. sept.)_
• Allan Grosmman, provin-cialni poslanec iz Toronta, je bi!
imenovan za člana posebne vladne komisije, ki se zanima za vse vrste odnosov vlade do novih Kanadčanov. Vsi ostali člani ko-
15. ZASEDANJE ORGANIZACIJE ZEDINJENIH
I
NARODOV
Za predsednika tekočega zasedanja so izvolili zastopnika Irske Frcdericka H. Bolanda. Rcsoluci-misije so provincialnr ministri, ia, zaupnica za glavnega tajnika
g. A. Grossman pa je bil nak- j Hammarskjblda, je zmagala 70 nadno imenovan, ker je znan proti O. Celo Castro je glasoval zagovornik potreb novih nase- za in se ni vzdržal kot ostali ljencev v ontarijskem parlamen- sovjetski blok. tu.
Za člane je bilo sprejetih 13 • Komunisti na Poljskem so novih držav iz Afrike in Ciper, rusko, ukrajinsko in avstrijsko). I preiskali vse knjižnice katoliških s tem se je težišče preneslo na V tem memoiru klub, odločno j bogoslovij ter pobrali vse proti- afroazijski blok, ki ga je Hru-zavrača idejo avtonomije v ok- j komunistične knjige.	. ščev zaenkrat še brezuspešno
viru Avstrije ter zahteva za celo ozemlje na katerem bivajo kompaktno Srbi, Hrvati in Slovenci, svobodno in neodvisno državo
predlagala, da bi rdeča Kitajska zamenjala nacionalistično. Verjetno so k temu pripomogli obmejni izpadi Kitajcev na indij-sko-kitajski meji, opaziti pa je bilo tudi, da Nehru skoraj lastnim očem ni mogel verjeti, ko je Hruščev uvedel novo metodo pri zasedanjih OZN — razbijanje po mizah v znak nezadovoljstva.
• Sveto Stolico so povabili, da	skušal s svojimi vabami ter
bi razstavljala na svetovnem	predlogi pridobiti zase. Njegov
sejmu v Nevv Yorku 1. 1964.	govor je bil neprebavljiv celo za
o Mlad nizozemski misijonar	nevtralce. Prvi odgovor Zapada
brez tuje nadvlade. Klub nada- Joop Calis, O.M.I. je organiziral	Hruščevu je bil govor predsed-
Ije zahteva zastopnike Jugoslo- skupino 13 laičnih misionarjev,
vanov pri sklepanju miru.
Nadalje sta izdala jugoslovanski klub in Češki Svaz skupen manifest dne .7 majnika 1918 na češki in na jugoslovanski narod, v katerem se nahajajo sledeče vrste:
"Poslanci naroda SHS in Ce-
da bi gradili cerkve, šole in bolnišnice v Kongu.
• Peti mednarodni kongres tomističnih filozofov je bil od 13. do 17. septembra v Rimu. Razpravljali so o temeljih in pripomočkih nravnosti, pravica do resnice ter svobodne in o delu.
nika kanadske vlade Diefenba-kerja, ki je žel odobravanje ne samo obeh največjih kanadskih strank, ampak tudi večine za-padnih in nevtralnih državnikov. Vprašanje Kitajske in njenega zastopstva pri OZN so zopet postavili na led za eno leto, tokrat s to izjemo, da Indija ni več
Vprašajte vašega zdravnika ali drogista
ČESEN JE DOBER ZA VAS
Pomaga vam k moči in zdravju. Stoletja so miljoni mož in žena uporabljali česen kot zdravilno mero v prepričaju o njegovi moči zdravljenja in uspešnem dajanju moči. česen je naravno preventivno sredstvo, ki drži krvni obtok prost nečistoče. Mnogi uporabi j alci ga hvalijo vsled njegove moči, ki po mag? ublaževati artritične in revmatične beločine. Adams Garlic Pearles vsebujejo salicylamidc — analgesic, ki ublaži bolečine. Cesnovo čisto olje je iztisnjeno iz cebuhce in v koncentriranem olju IZ nje dobite vse dobrine, ki uh ta močno rastlina nudi. Adams Garhc Pearles so majhne zelatinaste kapsule brez vonja in okusa. Oskrbi te si zavitek Adams Garhc Pearles pri vašem drogistu še danes in videli boste kako vam bodo koristile. Vi boste zadovoljni, če si jih oskrbite.
EDEN SESTAKOV O USLUŽNOSTIH, KI ZANIMAJO ALI ZADEVAJO NOVE KANADČANE
MOŽNOST! ZA IZOBRAZBO, Ki SO NA RAZPOLAGO NOVIM KANADČANOM
Brez ozira na	to, ali imate šolo-obvezne otroke ali ne,	Vam bo koristilo, če veste za vse možnosti izobrazbe za Kanadčane vseh starosti,	ki žive v Ontariju, novi priseljenci in	dolgoletni prebivalci. Svetujemo Vam,	da si izrežete ta oglas in ga shranite.
Novi priseljenci z otroci — Zakon določa, da mora obiskovati šolo vsak otrok od šestega do šestnajstega leta, če ga šolske oblasti ne opravičijo.
Telesna in zdravstvena vzgoja — Telesna in zdravstvena vzgoja je obvezna za vse šolske otroke od 1 do 12 razreda ter obsega približno 10% učnega časa. Vključuje predmete kot zdravstvo, varnost, vzgoja glede uživanja alkohola, odnos do varnosti, varnost na vodi, vzgojo vodnikov v športu in taborenju, teleno urtje-nost, vodstvo v atletiki in preskrba materiala za raziskavanja.
Vzgojna spričevala novim priseljencem.—
Ontarijsko prosvetno ministrstvo izdaje spričevala uspešnosti onim novim priseljencem, ki napravijo izpit iz jezika in državljanstva, kakor ga pripravi Odsek za občestvene programe prosvetnega ministrstva. To spričevalo velja na sodišču kot dokaz zadostne izobrazbe.
Pouk jezika in državljanstva — Upravlja
ga Odsek za občestvene programe prosvetnega ministrstva. Večino tečajev prirejajo šolski odbori, v nekaterih primerih, kjer ni šolskih odborov ali ti iz kakega posebnega razloga ne nudijo tečajev', jin organizira Odsek sam. Odsek prireja tečaje tudi po bolnišnicah, dnevne tečaje za brezposelne, ter intenzivne poletne tečaje. Odsek za občestvene pro-
grame poskrbi tudi za nasvete in za snov za vire.
Dopisni tečaji — Ker je učenje jezikov z dopisovanjem zelo težko, Odsek ne nudi dopisnih tečajev novim priseljencem. Ko pa dovolj obvladajo angleščino, se morejo vpisati v tri večje skupine tečajev:
(1)	Aakademski — do 13. razreda.
(2)	Poklicni —(a) avtomobilski mehanik, (b) mizar, (c) metode strojnega oddelka (d) radijska teorija in praksa.
(3)	Poklicni tečaji ki jih nudijo prosvetna ministrstva drugih kanadskih provinc v zvezi s federalnim delovnim ministrstvom kot n. pr.: poljedelstvo, gradbeništvo, trgovina, risar-stvo, matematika, fizika, rudarstvo in plovbarstvo.
Večerni tečaji — V vsakem večjem središču in tudi v mnogih manjših krajih prirejajo srednje šole, kolegijski instituti ter poklicne, tehnične in trgovske visoke šole večerne tečaje za odrasle, ki obsegajo celotno področje šolske, poklicne in umetnostne izobrazbe. Ti tečaji so navadno dvakrat na teden po dve uri ter trajajo od začetka oktobra do Velike noči. Šolnina znaša med 5.00$ in 10.00? na leto. Učitelji in učila so najboljši, kar je na razpolago. Vsak novi naseljenec, ki se hoče naučiti angleščine, ki si hoče pridobiti šolsko znanje iz kakega predmeta, ki hoče spoznati Kanado ali ki hoče izpopolniti svoje sposobnosti za boljšo službo, ima to možnost v skoraj vsakem kraju v Ontariju, kjer koli stanuje. Kar potrebuje, je samo majhna šolnina ter zagon, odločnost in vztrajnost, da se nauči, kar mora znati.
-T Nadaljne informacije morete dobiti pri krajevni višji šoli, aH pri
The Ontario Department of Educatiori, **	Parliament Buildings, Toronto.
Klicati morete tudi The Communify Programmes ftraneh, EM. 3-1211, local 22625.
•v
EES0-«
ONTARIO DEPARTMENT OF EDUCATION, PARLIAMENT •UIIDINGS, TORONTO
Uon. John P. Robarts, Q.G liirtiiUr o/ Eduealio*
'ov/ce iz
LOVENIJIE
INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN
Ljubljanski fizikalni inštitut J. Štefan ima oddelke za fiziko, e-lektrotehniko, kemijo, radiobio-
Draginja - pridelki nobene Ijanski zdravniki. Opij je prihalal iogijo> reaktorske meritve, nuk-cene... P,smo pravi: "Sadje je iz Makedonije, kjer je največji iearno energijo in oddelek za u-dooro obrodilo. Toča nima no- j predelek maka v Evropi, in sicer porabo rad.oktivnih izotopov, bene cene. Gorice dobro kažejo, kot del ilegalnega pridelka, ki i Mnoge naprave in inštrumente v toda vsi izgledi so porazni. Kje uide državni kontroli. Prodajno j sodobno opremljenih laboratori-bodo dobil, denar za davke? področje je bila Slovenija, preko jih je inštitut sam izdelal po Kmeta pnvijajo najbolj.... De- Reke in Trsta pa je mamilo poto- klstnih načrtih. Tako so zgradili nar pa odteka po veliki večini ,valo v Ameriko. Zadevo preiskuje- največj. elektrostatični pospeše-
valnik v Jugoslaviji (2 Mev). Imajo pa še močnejši betatron z energijo 31 Mev. in nevtronski generator (140.000V). Strokovnjaki
na jug...
250 letnico obstoja župnije Negova so objajali meseca septembra na praznik Marijinega rojstva. Bila je tridnevnica. Vsak dan po 4 svete maše. Udeležba vedno velika. Negova je blizu avstrijsko madžarske meje. Večstoletni grad, nekoč lastnina česko-nemških grofov Traut-mansdorfov spominja ne težke čase tlake in feodalnega suženj-' setjjj stva. Toda prabivalci so bili vedno zavedni Slovenci in nem šeina ni nikdar imela tam domo vinske pravice.... Pismo, ki poroča o tej slovestnosti zaključuje: "bilo je veliko sejmarjev, toda malo kupcev, ker ni denarja...."
ta jugoslovanska policija in In-terpol.
Na hribu Bernardin nad Piranom je avgusta začela poskusno delati prva sončna peč v Jugosla-! javljencev se Želi vpisati na višJ° vi j i. Peč je kostruiral in montiral tehmŠk° Šol°"
Na VI. mednarodnem vinskem sejmu, ki je bil v Ljubljani v j inštituta so poleg tega konstrui-začetku septembra, so slovenska rali lani posebni proporcionalni vinska podjetja in vinograd- števec za študij izotopov, ki je niška gospodarstva prejela največ j med največjimi na svetu. Na medalj, in sicer 26 zlatih, 98 sre- j inštitutu so izdelali tudi posebno brnih in 5 bronastih. Na sioven- aparaturo za magnetno jedrsko ska vina so prišli tudi štirje našlo-' resonanco. V oddelku za elcltro-, vi "Šampion" od celokupnih de- niko so izdelali 120-kanalni im-
pullzni analizator, to je elektron-
— -----'	ski računski stroj, ki je popolno-
Poleg višje komercialne in višje ma avtomatiziran. To so le neka-tehniške šole bodo to jesen odprli tere izmed štcvilnih naprav, ki v Mariboru še tri višje šole: agro- jih uPorablaj° na inštitutu J. nomsko, stomatološko in pravno. Štefan' ki Je doseKel Precejšen Zanimanje zanje je zelo veliko. Za ug,ed v svetu" NjeSovi sodelavci prvi semester se je že sedaj pri- So SC S SV0J'imi deli uveljavili na javilo nad 2000 kandidatov, od te- številnih mednarodnih konferen-ga 700 rednih. Nad polovico pri- cah in simpozijih.
Metaluški inštitut ljublanske univerze pod vodstvom inž. Muš-
MNENJE O JUGOSLOVAN-
V Kopru pa je ljubljanska uni- SKEM TURIZMU verza organizirala študij stroj-'	-
terja. V dosedanji poskusni fazi'ništva, ki bo zajel štiri semestre' Ljubljanska revija "Naši Raz-je bila dosežena temperatura 3000 ali prvo študijsko stopnjo. Vsa gledi" je pred nedavnim objavila stopinj.	predavanja, vaje in izpiti bodo v nekaj misli o jugoslovanskem tu-
------1	Kopru, predavali pa bodo pro- rizmu. Pisec ugotavlja, da so bili
Od 14. do 16. septembra je bil fesorji ljubljanske strojne fakul- zadnja leta pogoji za mednarodni na Bledu mednarodni kongres za	^ turizem v Jugoslaviji zelo ugodni,
alpsko meteorologijo. Kongresa -----,vendar pa jih niso znali ciobro
se je udeležilo 125 zastopnikov 28. avgusta je po kratki bolezni izkoristiti. Navaja zgovorno novi-šestih alpskih dežel.	umrl Ljubljani skladatelj Anton co, in sicer, da je splitski vlak
■------. Lajovic. Pokojnik je bil po pok-'imel v juniju celih 170 ur zamu
V avgustu so v Ljubljani odkri-| licu sodnik vrhovnega sodišča, de. Pritožuje se tudi nad pre-Ii široko mrežo trgovcev ii> raz- zaradj zaslug na glaskenem polju dolgim zavlačevanjem gradnje pečevalcev opija. V ta nedovoljeni je bil sprejet v Akademijo zna- hotelov tam, kjer so potrebe po posel so bili zapleteni štirje ljub- nosti in umetnosti.	turističnih objektih najbolj pe-
reče: "V Ljubljani moramo še danes pošiljati tujce spat v Podutik ali pa celo v Trst in Zagreb, medtem ko ponekod samevajo veliko premalo zasedeni, a davno prej nanov o zgrajeni prt velik; hoteli."
Pred vročino in pred mrazom Vas zavaruje PERMANENT HEAT CO.
55 ROE AVENUE, TORONTO 12
s strokovno inštalacijo peči bodisi na zrak, na toplo vodo, ali tudi enakomerno toploto poleti in pozimi. Kličite: Clement Jungkind, HU. 5—5983
TEŽAVE "METALNE'
Kakor poroča ljubljansko "Delo", je mariborska tovarna žerjavov in transportnih naprav "Metalna" letos v precejšnijh težavah. 40% reprodkcijskega materiala mora tovarna kupiti v tujini, ker ji domače železarne ne morejo zagotoviti vsega potrebnega jekla in pločevine. Pritožuje se nad za-nikrnostjo "domačih" dobaviteljev. Kot primer navaja zagrebškega dobavitelja "Rade Končar", (to tovarno postavlja jugoslovansko časopisje za pravr vzgled modernega podjetja) ki je šest mesecev zavlačeval dobavo naročila. V "Metalni" so čakali od tedna do tedna končno pa so dobili namesto pošiljke dopis, aa pogodbo razveljavljajo.
Nadaljna sitnost so dolžniki Število neizterjanih dolgov je letos doseglo 900 milijonov. Položaj skušajo reševati z opozorili, posredovanji in tudi s sodiščem.
Tretja težava je pomanjkanje kvalificiranih kadrov (inženirjev je v podjetju 43, tehnikov 60; obojih pa bi bilo potrebnih še enkrat toliko). Razen tega mora podjetje samo štipendirati razne tečaje. Letos bo za to moralo potrošiti 32 milijonov.
V tovarni cementa Anhovo na Goriškem je zaposlenih tudi 300 bosanskih priseljancev. Po zadnjih vesteh jim nameravajo zgraditi šolo. Podobne zahteve je slišati tudi v Kopru in v Ljubljani, kjer je vsaj 700 akademikov iz "bratskih" republik. Zaenkrat je v Sloveniji še precejšen odpor. Do kdaj, ne vemo.
KENNEDY~—NIXON
Opazovalci politične pozornice v ZDA napovedujejo, da bodo v letošnjih predsedniških volitvah odločili ženski glasovi. To ne bi biol nič čudnega, saj odločajo tudi mnogokje drugje, da bo j treba počasi že misliti na dru-I štvo za zaščito moških. Ne da j bi hoteli odrekati ženskam pravico voliti ali se sicer javno udejstvovati, je treba kljub ne-popularnosti pribiti resnico, da je narava sama določila moža za voditelja v zadevah, ki se nanašajo na vsako občestvo, začenši z družino pa do OZN. Predsedniška volilna kampanja, ki skuša pridobiti ženske glasove, se je n. pr. izrodila v medsebojne očitke glede frizur, obleke in celo perila žen obeh kandidatov. Medsebojna tekma obeh sili tudi ženo senatorja Kennedvja, da mora kljub visoki stopnji nosečnosti nositi breme nepotrebnega potovanja ter javnega nastopanja. Zgodovinsko dejstvo je sicer, da začno ženske siliti v ospredje vedno v dobah, kadar moški v opravljanju svoje naravne naloge odpovedo, zato mora reforma prit; v prvi vrsti od mož samih.
Prva debata na televiziji med obema tekmecema je nakazala, da gre pri sedanjih volitvah predvsem za vprašanje, ali je državno občestvo realnost, ki se uveljavlja v življenu z določenim ciljem in načrtnim prizadevanjem, da se temu cilju tudi približa, ali pa bolj ali manj nujno zlo, ki sicer ne zavzema več oblike "nočnega čuvaja", vendar pa še vedno začne izvaja-
tiskrb ba občo blaginjo šele takrat, ko se že več ne more otresti pritiska volilcev. Kandidata sta se v svojih izvajanjih dokaj jasno opredelila: Kennedy za prvo, Nixon za drugo nazi-ranje. Ker sla obe stališči precej elastični ter odvisni od trenutnega položaja družbe, bodo morali pač vofilci s svojimi glasovi določiti, katera smer bo v bližnji bodočnosti prevladovala v ZDA.
Oba kandidata sta nedvomo izrazila svoje protikomunistično stališče.
Bila sta si edina, da je treba komunizem ustaviti spremočjo na vseh področjih: vojaškem, gospodarskem, izobraževalnem. Morda pod napetostjo odločilnega trenutka, saj sta se zavedala, da zavisi njun uspeh ali poraz v veliki meri od tega, kako se bosta predstavila milijonskim množicam, ki so ju opazovale na televiziji, bojim se pa, da sta še bolj pod podzavestnim pritiskom zmaterializira-nosti sodobnosti pozabila pov-dariti, da borbe s komunizmom ni mogoče dobiti z tladmočjo orožja (komunisti tudi v nekomunističnih državah imajo vedno dovolj ljudi, ki jim ali za denar ali celo zastonj izročajo vojaške ali tehnične tajne, ki so bile plod dolgoletnega študija in milijonskih izdatkov) ali s sitimi trebuhi, marveč predvsem z duhovnimi sredstvi, s poglobitvijo filozofije življenja, ki prizna v teoriji in praksi prvenstvo duha nad predajanjem lagodnemu življenju ter s praktičnimi zaključki iz dejstva, da
smo vsi ljudje, poedinci in narodi, otroci istega Očeta, z dolžnostjo do medsebojnega spoštovanja, sodelovanja ter skupnega uživanja duhovnih in snovnih dobrin. Obljubljanje in pretirano povdarjanje gmotnega blagostanja se v ciljih ne oddaljuje daleč od obljube raja na zemlji, čeprav je seveda pod do cilja pri obeh diametralno nasprotna. Spoznanje problema komunizma v tej luči ne bo usodno samo za letošnje predsedniške volitve, marveč za sam obstoj t. zv. krščanske civilizacije, ki ji v borbi s svetovnim komunizmom politično in vojaško iiačeljujejo ZDA.
R.C.

T—trt
SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu.
Za &NZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-cijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja marala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
CANADA
Novoprišli . . .
učite jezik vaših novih prijateljev
V družbi kjer živite in delate se ponavadi govori angleško ali franvosko. Od temeljite je važnosti znanje vsaj enega od teh jezikov. Bresplačni tečaji se dajejo v skoro vsakem kanadskem centru.	,___
Pogodnosii so mnogoštevilne -
Državljanstvo
Znanje angleškega ali francoskega jezika je potrebno za dobivanje kanadskega državljanstva.
Služba
Lažje boste dobili in zadržali delo a ravno tako boste imeli boljše pogoje za napredek v službi. Strokovnjakom bo olajšano pohajanje tehničnih tečajev.
Družabno življenje
Lažje boste vstvarjali prijateljstvo med ljudmi s katerimi delate in sosedi. Mnogo hitreje boste sprejeti kot člen edinstva.
Dobro razmislite o vseh pogodnostih -
Osebne zadeve
Mnogo lažje Vam bo urejevati svoje opravke z ljudmi v trgovinah in uradih. V mogočnosti boste da raztolmačite svoje potrebe hišnem gospodarju, zdravniku, odvetniku, obrtniku, državnem uslužbencu in t.d.
Obvestila in zabava
Bili boste v mogočnosti da čitate kanadske časopise in knjige. Imeli boste večje zadovoljstvo gledajoč in poslušajoč televizijo, radio, kino, gledališče kakor tudi razna predavanja. Boljše boste razumeli kanadsko življenje in navade.
in ZAČNITE SEDAJ
Vpišite se v tečaj za jezik. Če niste vmogočnosti da pohajate tečaj, naročite si brezplačne knjige da učite doma. Vsaka šola v mestu kjer živite, ali pa najbližji urad za državljanstvo ali vseljevanje, (Citizenship of Immigration Offica), ali pa "The Canadian Citizenship Branch, Ottavva" Vam b<3do z največjim zadovoljstvom dali ali pa poslali potrebna navodila.
Minister of Citizenship and Immigratioh
Uredništvo ne odgovarja za slovenščino v oglasih, katerih prestavo oskrbe različne oglašelvalne agencije.