Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15 — za četrt leta.....t 750 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 36 II. letnik Sokolski zlet v Mariboru. Kdo med nami, ki je bil priča slavnostnega praznika našega ujedinjenja 14. decembra 1918 in kasnejših prireditev za našo novo domovino, se s ponosom ne spominja med drugimi zlasti tudi naših zavednih Sokolov in Šokolic ? In če jih že ob teh prilikah nismo mogli prezreti, vtisnil se nam je njihov nastop krepko v spomin, ko smo jih lani 7. septembra ob zletu Mariborske župe občudovali, kako so korakali po Ptuju in na telovadišču pokazali uspehe svojega vztrajnega dela. Kar smo videli lani ob župnem zletu v malem v Ptuju, videli Brno letos 29. avgusta v velikem v Mariboru. Ta dan se je vršil v Mariboru prvi pokrajinski zlet slovenskega Sokola, dela Jugoslovanskega Sokolskega zaveza. V naši severni, dravski metropoli so zavihrale to pot zastave naše sokolake armade. Zbralo se je celokupno slovensko sokol-stvo. Prišli pa so tudi bratje Sokoli in sestre Sokolice iz vse na,še države. Posebni vlaki so jih pripeljali iz Beograda, Vojvodine, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Dalmacije. Maribor se je napolnil naših Sokolov in Šokolic, napolnil pa tudi nepreštetih množic drugega občinstva, naklonjenega našemu Sokolstvu, ki je prišlo ta dan v Maribor iz istih nagibov kakor Sokoli. S ponosom je zrl slovenski Maribor na nešteto množico svojih bratov in sester, s spoštovanjem je gledal pravični Nemec na mogočni pojav slovenskega življa, izraženega v Sokol- ujet Smolarjevi in Kebrovi so bili pravi kmetski sosedi; oba soseda sta imela pa eno lepo dvorišče in drugo take potrebne stvari ža kmetijstvo skupaj ; pri Smolarjevih so imeli v hlevu deset krav, dva vola in enega konja, pri Kebrovih pa svojih osem krav, nekaj svinj in dva konja, pa nobenega vola. Zato pa so imeli enega odraslega fanta Frančeka, med tem ko so itneli pri Smolarjevih eno ediuo hčerko Treziko. Prav lepa Trezika sicer ni bila, pač pa je bilo pridno in ljubeznivo dekle, pa tudi Franček ni bil tako lep, kakor bi si kdo mislil, pa to nič ne boli. Ali videla sta se ta dva vendar rada in tako je bilo vse prav v redu, ker te družini sta živeli v zastopnosti in ena je pomagala drugi. — To pa je bilo tudi potrebno, ker te kmetiji sta stali v puščavi in bili ena na drugo navezani. Ali glej, prišel je hudobni sovražnik, ki je seme prepira zasejal kar čez noč in to se je godilo tako-le: Zadaj za dvoriščem je bilo nekaj polja in tu soseda nista dobro vedela za mejaše ; ali tej stvari nista dajala nobenega pomena in nista pustila se eden druzemu zameriti, to že zaradi ljubega miru ni stroškov ne in še na misel jima in prišlo, da bi se kedaj sprla ali celo toževala. Neko jutro na vse zgodaj je pa zapregel sosed Smolar svoja dva vola in Sel plužit, stvu, z gnjevom v srcu pa je opazoval nasprotnik nezlomljivo moč naših mišic in našega duha. Nestrpno je pričakovalo zbrano ljudstvo slavnostega sprevoda po mestu. Zakasnil se je nekoliko. A ko so se pojavili Sokoli na konjih (okoli 200), ko se je začula godba in so se prikazale sokolske čete, je kakor neka električna sila prešinila gledajočo občinstvo sila navdušenja in občudovanja. Iz tisočerih grl so doneli pomikajočim se Sokolom radostni pozdravi nasproti; šopki in cvetlice so se na več krajih usipali na nje. Dobre pol ure je trajal sprevod, kterega se je udeležilo nad štiri tisoč Sokolov in tisoč Sokolic v kroju. Razvrstili so se po obhodu po mestu na Glavnem trgu. Tu je pozdravil starosta mariborskega Sokola, dr. Vladimir Sernec, v navdušenem govoru zbrane brate in sestre, navzoče zastopnike oblasti, tako zastopnika kralja in regenta, polkovnika Bogičeviča, zastopnike češkega Sokola, podpredsednika narodnega predstavništva dr. Ribarjs, ministra Rafajloviča in- dr. Knkovca. Vsi ti zastopniki so izrazili Sokolu navdušene in pri-znalne pozdrave. Vsi govori so bili sprejeti z živahnim pritrjevanjem in z navdušenimi živio-klici prestolonasledniku in kralju. Če je bilo občinstvo navdušeno že ob samem sprevodu Sokolov, kaj naj rečemo o njegovem navdušenju in občudovanju, s kte-rim je spremljalo popoldne javno telovadbo na vojaškem vežbališču na Teznu ? Preobširno bi bilo navajati posamezne točke. Na vzporedu jih je bilo osem. Proizvajalo jih je 1400 Sokolov, 1000 Sokolic in 144 ženskega naraščaja. Kdor ni videl podobnih prireditev, si ne more predstavljati posameznih vežb, kdor je videl že manjše take prireditve, si komaj ustvari pravo sliko, tako precizno in dovršeno so izvajali posamezne vaje. Kdor jeto pot prvikrat videl sokolsko telovadbo, je moral kar ostrmeti, kaj vse se more človek naučiti, česa vsega je zmožno človeško telo. Nepozabljivi mu ostanejo vtisi za vse življenje. Pa tudi kdor je že gledal podobne prireditve, je moral priznati, da ta ni zaostajala za drugimi, da so se nektere vežbe izvajale dovršeno. Občudovanje je sijalo gledalcem z obraza, zadiv-ljenje se je bralo iz njihovih oči, soglasna je bila sodba njihovih ust: Kaj takega še nismo videli. Na 35 tisoč ali še več cenijo število abčinstva, ki je prisostovalo sokolski prireditvi, in ni ga bilo, ki ne bi bil z zadovoljstvom odhajal s pozorišča. Jasno je pokazal sokolski zlet v Mariboru, kolikega pomena je Sokolstvo za naš narodni razvoj. Izvežbati mora telesne pa tudi duševne sile. Telo in duh naj tekmujeta med sabo v plemenite namene. Svobodno se naj razvijata in izpopolnjujeta, odbijata vse naklepe, s kterimi bi hotel kdo ovirati naš razvoj. To nalogo je Sokolstvo pri nas od nekdaj vršilo, jo vrši sedaj in jo misli vršiti v bodoče. Začelo se je Sokolstvo pri Čehih, od kterih je kmalu prišlo k nam Slovencem (v 60 letih). Sokoli so začeli borbo proti našemu narodnemu zatiranju, Sokoli so se v prvi vrsti in dosledno borili za naše narodne pravice, za našo narodno svobodo. Godilo se jo to na Kranjskem, kjer so bile pred stoletjem podobne razmere, kakor pri nas na Štajerskem ves da bi posejal oves. Ko je došel na njivo, je tam že tudi sosed Keber oral s svojima konjema in rezal brazdo ravno proti Smolarju, kateremu pa se je tako zdelo, kakor bi bil njegov sosed mejaš že prekoračil mejo in je kar naglo zakričal: „Sosed, kaj pa delaš na moji njivi? Svoje delo bom že sam opravil!" In zdaj se je pričel prepir zaradi mejače. Smolar je rekel, da mu je Keber celi kos njive ukral, in na to pa je Keber vpil na vse grlo, da je ta kos Smolarjev oče že zdavno Kebrovim ukral. — Sedaj je bil ogenj v strehi in pričela sta eden v drugega grude metati, da sta imela nosova oba krvava. — Oj, to je bilo grozno! Vpila sta eden na druzega kakor lačni volkovi in pene so se jima cedile iz ust, kakor nilskemu krokodilu solze iz oči. Nazadnje je Keber rekel, da gre k afo-kati (advokatu) Krumauzerju in Smolar je menil, da pač lahko stori. Tako je bilo sovraštvo tu. Ko je Smolarjev prišel domov, takoj je vsekal po mizi, da je vse treskalo in potem je Treziki pričal, da Frančeka ne sme več pogledati, sicer jo pobije. Tudi Kebrov, dospevši domov, je prav grdo ravnal in Frančeku rekel, da ga ubije, če bo Treziko le še samo enkrat nagovoril. Drugi dan je hotel Smolarjev zapreči, ker je hotel v mesto k afokatu (advokatu) Gimpelkauzerju ; tu pa je zapazil, da je njegov fuks krumpaat. Zdaj pa še ta nezgoda ! Njegova ženica je pa takoj vedela nasvetovati in rekla: „Ti pojdi h Kebrovim, ta ti mora enega konja posoditi. Tako je bilo že od l nekdaj." Smolarjev se počoha za ušesi, „pa | skoči ti k Kebrovim" zapove kmetici. Ona pa j je rekla: „To je čudna komedije. — Keber j hoče tudi ravnokar v mesto — ti se lahko I kar ž njim peljaš !" Smolar je pogledal malo J debelo in potem rekel: „Da, zategadelj že, ! ali govoriti mi on ne sme, ker s tvojim možem ne maram govoriti, ne maram niti besedice več govoriti." Kmetica to svojemu moži sporoči in ta je zadovoljen pod tem pogojem : „Smolar tudi ne sme nič govoriti — s tem ne govorim celo življenje nič več — kratko, nobeden ne sme z drugim niti najmanjše besedice pregovoriti!" To se je dognalo in potem sta oddrdrala z vozom proti mestu. Keber je kučiral in Smolar je sedel zadej v košu, tam, kamor navadno devljejo teleta ali kozle, kadar jih vozijo v mesto na prodaj. Dospevši v mesto, zavil je Keber z vozom k hotelu „pri Haložanu" in potem sta se razšla. Kober je šel na levo k afokatu Krumauzerju, Smolar pa na desno k afokatu Gimpelkauzerju. Ko sta vsak pri svojem afokati opravila, došla sta zopet nazaj v hotel, namreč Smolar se je vsedel za peč, Keber pa za vrata in pila sta venomer na jezo, kar se je dalo. Končno je poslal Smolar natakarico za vrata h Kebru, ali bi ta ne hotel že domov, in ta je prikimal. Potem sta se zopet odpeljala. Keber je kučiral, Smolar pa sedel na častno mesto, kamor se devljejo teleta, in premišljeval. (Konec sledi.) — 2 — čas do naše osvoboditve. Godilo se je to pa tudi pri nas na Štajerskem. Opozorimo le na mariborski ter ptujski Sokol. Ustanovljena 1. 1907, sta poleg redne telovadbe takoj začela s svojimi javnimi nastopi v Narodnem domu in zleti v okolico delovati za povzdigo in ohranitev narodnega mišljenja in narodne samozavesti. Bila sta trn v očeh naših narodnih nasprotnikov in če z ničimer drugim, že s tem dokazala svojo živo potrebo. Sokolska ideja je med nami napredovala, se širila in ukorenjinjala. Leta 1914 se je ustanovila že Mariborska sokolska župa. Na Vidov dan, ko so počile v Sarajevu bombe in streli, se je vršil prvi župni zlet v Ruše. Ob izbruhu vojne so začele avstrijske oblasti preganjati Sokole, dobro vedoč, da Sokol ne more biti izdajica svojega naroda, da Sokol ne more zatajiti svojega svobodnega, narodnega prepričanja. Mučeniki so postali mnogi Sokoli, preganjani so bili in mnogo so morali pretrpeti. Zasijala pa je svoboda našemu troimen-skeniu narodu. In kdo je bil zopet prvi, ki se je lotil narodnega dela v novi državi ? Sokoli so bili to. V Ptuju smo jih videli na čelu vsem prireditvam. Tudi drugod so zastavili vse svoje sile za ureditev nove naše domovine. Da, lani so se v Novem Sadu združili vsi jugoslovanski Sokoli v enotni Sokolski Savez Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedaj Jugoslovenski Sokolski Savez. To naj bo mogočna narodna armada od Gospe Svete do Vardarja, ki naj z vztrajno telesno in duševno vzgojo utrdi naš narod v delu za našo novo skupno domovino Jugoslavijo. V tem delu naj združi Sokol v sebi sinove in hčere našega naroda brez razlike stanu. #•¦•¦.............•........................................-m m ¦ I Griža in kako se je obvarujemo, i ¦ . ¦ ¦ ............................................................i Griža je nalezljiva bolezen, katero povzro-čujejo bakterije. Pojavi se največkrat z bolečinami v trebuhu in močno drisko. Človeški odpadki so pričetkom brez vsakih izvanrednih primesi, črez nekaj dni sp pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarina, katera postane ali takoj ali čez nekaj dni več ali manj pomešana s krvjo. Vzrok sluze in krvi v blatu so obširna ulijesa v debelem črevesu. Driska trpi skoro do dva tedna; bolnik mora iti dnevno 20 do 40krat na stran. Pri griži je v prvi vrsti potrebno, da se bolniku uredi hrana. Uživati mora samo tekočo hrano, katera donaša njegovemu telesu dovolj moči. To so : krepke juhe, lahko moč-nata jedila, kakao, čokolada. Varovati se mora pa vseh težkih jedil in pijač, katera vsebujejo kislino, sadja in vseh močnih dišav; tudi jajca niso priporočljiva. Kot pijačo naj se daje bolnikom lahke čaje z malo količino konjaka. Na trebuh naj se jim poklade tople obkladke. V vsakem slučaju naj se pa pokliče k bolniku zdravnik, kateri bo najbolje vedel razsoditi, kako in s čim se ga mora hraniti in lečiti. Ker je griža nalezljiva bolezen, je pa v prvi vrsti potrebno, da se vsakdo obvaruje okuženja s povzročevalci griže. V to svrho se priporoča vsakemu sledeče: Vsakdo mora paziti na kolikor mogoče osebno snago. Osobito naj si vsakdo, vsaj predno začne jesti, dobro umije roke, istotako naj se umivajo rnke redno, ko se pride iz stranišča. Varovati se moramo tudi na ta način, da ne vživamo nobenih jedil, na katerih se drži povzročitelj griže. V prvi vrsti je omeniti tukaj sadje in salata. Nikdo naj ne zahaja v take hiše, kjer se nahaja kak bolnik, ki trpi za grižo, kajti vsako tako hišo se mora smatrati celo za okuženo. Ako pa kdo oboli za grižo, se ga mora takoj izolirati tako, da ne more nihče priti z njim v dotiku, kakor samo oseba, katera mu streže. Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo paziti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Predno zapusti bolniško sobo, si mora roke dobro v razkuževalni tekočini umiti in sleči vrhno obleko, v kateri streže bolniku- Vsi predmeti, kateri pridejo z bolnikom v dotiko, se morajo takoj po vporabi dobro razkužiti in sicer trdi predmeti naj se prekuhajo, perilo in obleka naj se pa položi pred pranjem za več ur v razkuževalno tekočino. Ker se nahajajo povzročitelji griže v človeškem blatu, je treba vedno blato pr6d izlivom v stranišču dobro razkužiti na ta način, da se mu primeša apnena voda ali pa kaka druga močna razkuževalna raztopina. Bolnikova soba se mora vedno snažiti in večkrat izmiti vsi predmeti v njej z razkuževalno tekočino. Istotako je treba stranišče vedno snažiti in izmivati z razkuževalno tekočino. V stranišče naj se vlije vsak dan par škafov apnene vode. Osobito stanovalcem okužene hiše se mora priporočati, da uživajo samo prekuhana jedila in ako nimajo popolnoma neoporečene vode na razpolago, da pijejo samo prekuhano vodo. Kadar bolnik ozdravi, se morajo vsi predmeti, kateri so prišli z njim v dotiko, bolniška soba in stranišče še enkrat dobro razkužiti, Razkuževalno snovi si pripravimo na sledeči način: 1. Apnena voda. En del živega apna se zmeša s štirimi deli vode. 2. Karbolova ali lizolova voda. Na en liter vode se dobro zmeša 50 gramov lizola ali karbola. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 26. avgusta 1920. i Gospodarstvo. . ¦ i..........................................................i Svetovni pridelek žita. Največ žita pridela Amerika (severna in južna), potem Indija in Avstralija. Vse te države pa so zelo oddaljene. Vrhu tega je imela Avstralija zelo slabo žetev in tudi Indija radi vednih nemirov letos ne bo mogla izvažati žita. Ostane torej edina severna Amerika, ki ima menda 60 milijonov metrskih centov pšenice za izvoz. Južne države Amerike se zaradi pomajnjka-nja branijo izvoza. Daljna Azija (Kiaa in Japan) se preživlja dandanes večinoma s kruhom — in se bo obrnil tja izvoz žita iz Sibirije in Amerike. Nasproti temu pa imamo veliko večino držav v Evropi, ki nimajo zadosti živeža. Predvsem so to Angleška, ki potrebuje 50 milijonov meterskih centov žita, potem Francoska, Italija (kjer je bila letos suša), Nizozemska, Belgija, Švedska, Norveška, Švica, češka, Španija, Nemčija ter posebno še Nemška Avstrija. Od evropskih držav je izvažala žito predvsem Rusija. Danes pa je v takem neredu, da ne more prav nič oddati. Za izvoz imajo žita samo še Romunija, nekoliko Bolgarija, največ pa Jugoslavija. Povsod drugod gledajo s skrbjo v bodočnost glede prehrane, v Nemški Avstriji pričakujejo na jesen celo gladovanje. Edino Jugoslovani smo tako srečni, da lahko oddamo uekaj drugim. Pri tem moramo biti seveda previdni, ker je okoli nas suša na žitu ter bi sosedi tudi nas kmalu posušili, ko bi jim odprli meje1 Pa se čudijo nekateri, da imamo tako visoke cole na izvoz žita! Naj plačajo naše davke oni, ki se hvalijo z bogato industrijo ! Tudi s konkurenco banats-kega žita strašijo nekateri! Saj vendar to žito ne more delati konkurence nam Slovencem, ko ga z zlatom plačujejo in iščejo po celi Evropi. Žitna trgovina v Novem Sadu je v krizi. Cene so visoke, zunanja tržišča so veliko cenejša nego naša. Čehoslovaška in Avstrija sta stornirali več zaključkov in kupili blago raje na Bolgarskem in v Romuniji, kjer je za 20% cenejše. Tržne cene v Zagrebu. Pšenica 680 do 750, koruza 280 do 340, ječmen 340, oves 190 do 220, fižol 420 do 460 K za 100 kg; svinje 20 do 22 (žive teže), teleta 18 do 20 (žive teže), govedo 12 do 15 (žive teže), mast 34 do 36 K za 1 kg. •...... ...........•..................¦..........•.......-. Dopisi. Postajališče „Hajdin" se otvori dne 5. septembra 1920 z vlakom št. 205 ob 9 uri 45 minut dopoldne. Torej Ptujčani in drugi vsi na svidenje v nedeljo na Hajdini! ! Sestanek članov JDS se vrči v torek ob 6. uri zvečer v upravništvn „Ptujskega lista." — Pridite! Vrtna veselica. Dijaki v Zupečji vasi pri Sv. Lovrencu na Dr. p. priredijo dne 5. septembra 1920 v prostorih gostilne Beranič vrtno veselico s sledečim vsporedom : 1. Predstava (dve burki), 2. ples, 3. boj s konfeti, 4. šaljiva pošta, 5. srečolov, 6. licitacija. Pri veselici svira glasna godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 6 K, za otroke 3 K. Ciati dobiček v prid dijaški kuhinji. K obilni udeležbi vabi Odbor. Okoliška ljudska šola v Ptuju se razširi v šestrazrednico in se loči v deško in dekliško. Mešana nemška mestna šola se opusti in se na slovenski šoli otvorijo nemške vzporednice. Športni klub Ptuj naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši v nedeljo dne 5. t. m. ob 4- uri popoldan na dijaškem igrališču na Bregu pri Ptuju velika nogometna tekma z Mariborskim športnim klubom „Rapid." — Ker zavzema športni klub „Rapidu do sedaj drugo mesto v celi Sloveniji, se pojavlja že sedaj vsestransko zanimanje za to veleinteresantno igro ter je pričakovati velike udeležbe. Pri igri bode svirala godba športnega kluba Ptuj. Sv. Bolfenk pri Središču. V zadnji številki Vašega lista beremo članek o občinskih volitvah, kjer pišete, da so bila pripravljalna dela v tiru. Tudi naši klerikalci so bili pridno na delu-Samo eno vprašanje imamo: Ali je bilo dovoljeno izdati pred pravomoč-nostjo volilnih imenikov kandidatne liste, da so klerikalci že letali za podpisi, predno so še sploh bili volilni imeniki razpoloženi ? Dobro bi bilo, da bi glavarstvo pregledalo pri posameznih županih, če še imajo sploh vse volilne tiskovine in koliko so jih že uporabili v strankarske namene. Ko bode prišlo enkrat do občinskih volitev, bodemo pač odločno zahtevali, da nam glavarstvo nastavi komisarja, kajti drugače ne moremo zaupati v nepristranost pri volitvah. Pred nekaj tedni je župan Munda obstrelil po noči enega dečka, ko so dečki prišli k njemu na hruško. Bila je šala, saj so prišli po hruške s harmonikami in so tudi prej povedali županovemu sinu, da pridejo po noči po hruške. Župan Munda je streljal za dečkom, ko je že bežal. Tudi na drevo je na njega baje nameril, a se strel ni sprožil. Ne bi nam bilo na tem, da se kaznuje g. Munda. A gospod Munda, se li še spominjate, ko je v vaši soseski nekdo nehote ustrelil enega vaših golobov, kaj ste tistikrat počinjali ? Kričali ste, ko se je dotični opravičeval, da ne daste prej miru, predno ne bode kaznovan, vsaj tako pripovedujejo ljudje. In tako danes ne damo mi prej miru, dokler Vas ne doseže roka pravice, kajti človek ni golob. In človek, po čigar krivdi je vsled neumne šale tekla kri, nam ne bode županoval. Draga novica je pri nas, da so g. klerikalci nam hoteli odvzeti enega našega župana. Zadeva je bila namreč sledeča: V nedeljo 22. t. m. so vsi trije župani, naši nasprotniki, oznanili . pri carkvi, da so imeniki za volitev razpoloženi. A naš mož ni tega storil, ker je znal, i da je volilno postopanJH ustavljeno. Že po- I poldan je bilo veliko posvetovanje, češ, to je j sedaj vzrok, da spravimo na županski stolec s klerikalnega gerenta, saj drugega vzroka itak j ne bi našli. A vrezali so se gospodje, kajti | odlok o odgoditvi volitev je bil izdan že v t petek prej. Vprašamo samo še nazadnje, ka-ko se to strinja, da g. župana s Koga in Ja- ( strebec nočeta razpisati volitev, tikajočih se j agrarne reforme. Ta dva gospode ne upošte- I vata ukazov glavarstva in upamo, da jim isto malo na prste stopi. Vas prebivalce teh občin pa opozarjamo, če ne boste deležni i agrarne reforme, zahvalite se pri teh gospodih, j — 3 — Ogenj. Dne 17. avgusta v noči je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Antona Berghaus v Dreveniku, občine Kostrivnica. Zgorelo je omenjeno poslopje, preša, kletar-ska posoda, poljsko orodje in krma. Škoda se ceni na 18.000 K. Zavarovano je bilo za 1000 K. Vzrok požara Se ni dognan. V Ormožu so bile žal v prejšnjem rodu razmere, ki so bile v korist Nemcem. Sedaj so nastale razmere, ki so žal na korist klerikalcem. Želimo, da se naši možje tam ze-dinijo, ter privedejo to po svojem bistvu napredno prebivalstvo — nazaj k nam. Mi odslej nikakih neugodnih vestij glede tamoš-njih naših mož ne sprejmemo več v list, da ne motimo morebitnega zbliževanja sedaj ločenih duhov. Ur. Požar. Dne 15. avgusta v noči nastal je v gospodarskem poslopju kočarice Katarine Pušavec v Sesteržah, občine Majšperg, ogenj. Zgorela sta 2 sedem, oziroma 9 let stara otroka, omenjeno poslopje, hiša, nekaj živeža, krme in obleke. Škoda se ceni na 16.000 kron. Škode pa je bilo za 1200 kron. Sumiči se, da sta zgorela dva otroka imela v skednju z vžigalicami opraviti ter s tem požar povzročila. Gasilno društvo v Rogatcu. Rogaško gasilno društvo je priredilo v nedeljo dne 22. avgusta 1920 v dvorani g. Brezinšeka veselico z dvema igrama „Tihotapci" in „Krčniar pri zvitem rogu." Igra je bila prav dobro izpeljana in tudi jako dobro obiskana, dvorana je bila popolnoma napolnjena, čeprav se je ni udeležil nobeden od rogaških purgarjev nemčurjev. Žalostno je to, ker društvo je pač čisto nepolitično in za vsakogar obče koristno, toda tega oni nočejo imeti in bi menda še vedno radi imeli „Habt acht" itd., seveda tega ne bodo v Rogatcu več doživeli. Veselice so se udeležili tudi v velikem številu gasilci iz Krapine, Slatine, ter Šmarja. Dvorana je bila lepo okrašena in vse v najlepšem redu, zato vaa čast in hvala rogaškemu g. načelniku Korošcu in njegovim tovarišem gasilcem. Upamo, da bodo še večkrat priredili tako lepo veselico, ki bode nam vsem v veselje, društvu pa v korist. Trnovec-Sela. Ob priliki zapisovanja živine, Vozov itd. je pobiral v tukajšnji občini g. nadučitelj Karol Sorec za Slovenski Koro-tan, ter nabral 116 K. Ta znesek z imenim darovalcev 3e je oddal g. učitelju Mirku Majcenu v Ptuju. Obrtniški kongres. Občeslovensko obrtno društvu sklicuje za nedeljo dne 5. septembra ob 8. uri kongres načelnikov vseh obrtnih društev iz Slo/enije v Celje. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma z obširnim dnevnim redom. Sklepi tega kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije in je zaradi tega v lastnem interesu vseh zadrug in društev, da pošljejo svoje delegate na kongres z obširnimi informacijami. Vabila so že razposlana. Ako bi katera obrtniška organizacija . po pomoti ali zaradi nepopolnega seznama ne dobila vabila, naj to takoj prijavi občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju. Vsaka zadruga in vsako društvo ima pravico do enega delegata. Po kongresu se vrši v restavracijskih prostorih Navodnega doma v počast gostov banket, ki se ga lahko udeležijo tudi delegati. Politične vesti. ¦ ¦ • ¦ • • Sprememba v naši pokrajinski vladi. Poverjeniki Bogumil Remec, dr. Gosar in Fon so razrešeni svojih dolžnosti. Za poverjenika za notranja dela je imenovan vseučiliški profesor Dr. Leonid Pitamic, za poverjenika za pravosodje dr. Gregor Žerjav in za poverjenika za socialno skrbstvo dr. Vladimir Rav-nihar. Dr. Trumbič se zopet vrne. Naš vnanji minister dr. Trumbič je dosedaj delal veči-Doma v Parizu, ker se je tam odločevala usoda naše države. Sedaj pa se misli vrniti v Beograd. Med potom se je v Luzernu sestal z Lloyd Georgeom in Giolittijem, s kterima . je razpravljal v prvi vrsti o Jadranskem vprašanju. Jadransko vprašanje hočejo Italijani na svojo pest rešiti. Dne 12. septembra bo leto, odkar je DAnnunzio nasilno zašel Reko. Ker ne more Italija pogoltniti Reke, hočejo Reko proglasiti za samostojno, neodvisno državo. Razmere v Reki sami so nevzdržne. Boji Z Arnavti. Kaže se, da so albanski napadi na našo državo večjega pomena, nego se je izprva mislilo. Dognalo se je, da so s temi napadi v zvezi Italijani, bolgarski revolucionarni komitaši in turški častniki. So to tisti naši sosedi, kterim ni po volji močna | Jugoslavija. Radi bi ji odtrgali še kaj njenih j delov. Ali če so se sami Srbi mogli svoj čas j ubraniti sovražnih sosedov, bodo sedaj, oja-1 Ceni po svojih bratih Hrvatih in Slovencih, j tudi mogli zavrniti sovražnike, naj pridejo, J odkoder hočejo. Italija najhujši naš sovražnik. Za nas i Jugoslovane se trgajo vsi naši sosedi. Vsi nas imajo radi, vsak bi rad dobil kak del ; naše zemlje. Najhujši pa je Italijan, ki bi j najrajši pogoltnil vse Slovence in primorske j Hrvate. Ko bi se ne bili združili s Srbi, bi j nas bili med sabo razdelili že davno Lahi i in Nemci. Srbom se imamo zahvaliti, da se j nam vsem ne godi tako, kakor našim bratom : v zasedenem ozemlju, kjer so ropi, požigi in umori skoro vsakdanji. Ker pa radi Srbov ; Italijan ne more doseči vseh svojih krivičnih : zahtev, ščuva na nas naše druge sosede. Nemško hujskanje. Ko je začela v Mavi- ; boru delovati razmejitvena komisija, so nemški hujskači naščuvali prebivalstvo apaške kotline, da so nekateri demonstrirali proti naši državi, ko je prišla komisija v oni kraj. Znali bi lahko, da ima komisija samo nalogo, natanč- ; neje določiti meje, nima pa pravice, odločati, ; čigavi naj bodo kaki kraji. Nemški neuspehi na slovenskem Koroškem. Nemški hujskači na Koroškem so mislili, da bodo slovenski Korošci kar drli za njimi. Ali na shodih v Borovljah, zlasti pa v Gre-binju so se prepričali, da so slovenski Korošci spoznali svoje nemške bratce Ne pojdejo jim I več na limanice. V besedah jim vse obetajo, ne dado pa nič. Antantna komisija sedaj lahko spozna hinavsko zlobnost in zvijačnost i koroških nemških agitatorjev. Program Narodnega predstavništva. Pod- ! predsednik Ribar je v Mariboru iziavil o delu v Narodnem predstavništvu: V torek ! se bo nadaljevala debata o volilnem redu. Prepričan sem, da se volilni red sprejme še j v tem tednu, tako da se lahko določi dan i volitev in sestanka konstituante. S tem bi • Narodno predstavništvo dovršilo svoje delo. Dr. Korošec na dopustu. Radi slabega ¦ zdravja odide dr. Korošec za nekaj časa na I dopust. Nadomeščal ga bo Joka Jovanovič. { Vojska med Poljaki in Rusi. Poljake, ki so I dosegli precejšnje uspehe proti Rusom, svare, naj ne gredo zopet predaleč, češ da se lahko sreča obrne. Rusi zbirajo novo vojsko, s ktero mislijo popraviti svoje neuspehe. ! Društvene vesti. ¦ ¦ l.........................................................ml Sokol V Ptuju se tem potom javno zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli na ka-koršen si bodi način k krasno uspeli slavno-sti v Mariboru, zlasti pa gospem Kajnihovi, Sagadinovi, Sovretovi, Tancigovi, gdč. Cuč-kovi in br. Bregantu. Ob jednem naznanja vsem, da začasno počiva vsa telovadba radi snaženja telovadnic do prihodnjega obvestila. Nekaj preostalih buteljk je na razpolago članom za lastno ceno pri br. Milkotu Senčarju. Ako ima še kdo zahtevati kako plačilo od našega društva, naj to nemudoma prijavi. Odbor. Izlet članstva in članic se vrši prihodnjo nedeljo, 5. septembra v slučaju lepega vremena v Oslušovce. Odhod ob 13. uri s Srbskega trga. Načelnik. Ciril Metodova družba prosi spet za prispevke, ker silno potrebuje denarja. Moška podružnica v Ptuju pobira ta teden članari- no. Prosimo vsakogar, da se odzove in plača celoletno članarino, ki znaša od 10—20 K. Tudi višje svote se hvaležno sprejemajo, posebno pa je priporočljivo, da vplača, kdor zamore, kamen po 200 K. Kogar bi pomotoma izpustili, naj blagovoli svoj del oddati pri predsedniku dr. Jurteli ali blagajniku Lj. Sagadin-u. Komur pa ni mar Ciril-Metodove družbe in noče biti član, ter ničesar darovati, naj vsaj pobiratelja ne žali. Najnovejše vesti. ¦ ¦ "m ¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦" Amavti zavrnjeni. Naše hrabre čete so napadle Arnavte na vsej črti. Zlasti silen je bil naš topniški ogenj. Arnavti so se premagani morali umakniti z našega ozemlja. Naši so zavzeli svoje stare postojanke, ponekod pa že prešli na sovražnikovo ozemlje. Razno. . ¦ i...................................................••......¦ Za zasluge na šolskem polju so odlikovani: Višji šolski nadzornik Engeihert Gangl, predsednik „Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev'', ravnatelj Luka Jelene in okrajni nadzornik v Ptuju Pavel F 1 e r e z redom sv. Save IV. vrste. Čestitamo svojemu sotrud-niku Pavlu Fleretu, neumornemu delavcu in pospeševatelju našega šolstva ! Zborovanje interesentov za železnico Mari-bor-Murska Sobota se vrši dne 26. septembra 1920 pri Sv. Lenartu v gostilni pri Arnužu ob 11. uri dopoldne in ne 9. septembra, kakor je bila pomotoma razglašeno v nekaterih listih. Zborovanje slovenskega učiteljstva v Mariboru se je vršilo 28. avgusta. Od vseh strani naše Slovenije se je zbralo toliko buditeljev našo prosvete, da je bila velika dvorana Narodnega doma natlačena. Predsednik Luka Jelene je podal pregled organizacije učiteljstva, ki šteje v Udruženju jugoslovanskih učiteljev nad 16000 članov. V imenu Sokol-skega SaVeza je pozdravil zborovalce prof. dr. Pivko, v imenu ministra prosvete pa minister dr. V. Kukovec Člani italijanske komisije na Dunaju zaprti. Na Dunaju so zaprli več oseb, ki so delale velikanske dobičke z valuto. Med njimi so bili tudi nekateri Italijani, ki so pripadali italijanski komisiji za premirje. Pri aretiran-cih so dobili šest milijonov lir in poleg tega druge valute v vrednosti več milijonov kron. Pomiloščenje v Sloveniji. V spomin na sijajni vsprejem v Sloveniji je regent Aleksander pomilostil mnogo obsojencev. Pomi-loščeni so vsi politični obsojenci, zlasti tisti, ki so bili obsojeni zaradi žaljenja Veličanstva. Odkod slaba moka ? V Ljubljani je bila te dni zanimiva obravnava pred sodiščem. Obtožen je bil neki veletržec, da je bilo v njegovi pšenici preveč grahoke, do 1 tretjine. Priče so to potrdile, da, celo izjavile, da je prihajala v mline ne samo tako slaba pšenica, nego celo vagoni s samo grahoko, ki so jo potem zmešali s pšenico. Radi daljnih prič se je obravnava preložila. Sedaj vedo lahko uživalci, zakaj je včasi kruh tako slab. Čudna Stavka. Razni delavci in nastav-ljenci vprizore večkrat stavke radi premale svoje plačo. Na to smo se že navadili. V Mariboru pa je začel stavkati stolni zvonar, ker mu nočejo povišati njegove plače. Plača baje ne znaša na leto niti 200 K. Kdo nam leto za leto zmanjšuje produktivno moč našega delavca in kmeta ? Alkoholizem!! j Listnica uredništva. j Dopisi morajo biti podpisani. Uredništvo varuje tajnost, ali samo mora vedeti, kdo mu kaj sporoči. Dopisnik o pritožbah proti grdemu ravnanju naših fantov v Srbiji in drugih stvareh, naj ee ob priliki zglasi v naSem uredništvu. Iščem pridno, marljivo in snažno služkinjo ter slugo z dobrimi izpričevali. Vpraša se pri Baronici T W I C K E L, Maribor. Polpokrita lahka kočija in ena 12 let stara kobila -w z opravo vred se takoj proda. Kje. BOHE UPT3V3 lista. IZ J A V A. Podpisani Andrej Žunkovič, posestnik v Zlatoličju, obžalujem vse besede, ki sem jih govoril proti Antonu Ogrizek, kakor čez celo družino, nimam nič proti njihovi poštenosti ter se zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. ANDREJ ŽUNKOVIČ. z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Herzog, Maribor, Slovenska ulica štev. 16. Kovačija se vzame vrajem Ponudbe na uprav- nistvo ..Ptujskega lista." Šivalni stroj (Howe) v dobrem stanju se proda. Kje, pove uprava „Ptujskega lista." gP Mali lep vinograd v Okiču blizu okrajne ceste je na prodaj. Naslov pove uprava tega lista. Pi Učenec Mg Upravništvo parne žage Alberta Miinzer v Rbgpznici pri l Ptuju prodaja bukova drva in prima portland cement na debelo in drobno. m mamo kupi po vagonih Ferdo H a I a s c, Čakovec. r i! Iih S tli I se priporoča. Trgovina z železnino Anton Brencič v Ptuiu nudi slavnemu občinstvu raznovrstno železnino, kakor: stavbeno okovje, štedilniške dele, pločevinasto in litoželezno kuhinjsko posodo, kolesne šine, obročno železo, cinkasto pločevino za pokrivanje streh in izdelovanje žlebov, vsake vrste žreblje in žico mizarske potrebščine ter orodje in splošno vse v to stroko spadajoče predmete. Cenj. odjemalcem — današnjim gospodarskim razmeram — primerno točno in solidno postrežbo zagotavljajoč, se priporoča za obilen poset edino domače podjetje te stroke \ » Anton Brenčič i r Bencin, petrolej, gonilno olje, strojno olje j cilindrov*) olje, tovot mast, DOBAVLJA PROMPTNO kolomaZf va&eXin, olje in mast za usnjarje »MINERALNA RAFINERIJA" Dravograd. ft Dopisi na centralo v Mariboru. i %, Brzojavl: Rafinerija. Telefon štev. 80. JSL Iščem sluškinjo, ki zna navadno kuhati in je vešča vseh hišnih poslov. One, ki imajo dolgoletna spričevala o svojem službovanju, imajo prednost. Ponudbe s priloženimi spričevali in zahtevo plače na Univ. med. Dr. A. Lavrič, Rogaška Slatina. mmmmmmmmm H W J*® SS2i< majhna in močna za sortiranje vina (Sortenweinpresse) tako tudi več jag-nedovih desk se proda. Kje, pove uprava lista. Dne 11. septembra ob 11. uri dopoldne in 12. septembra ob 9. uri dopoldne se prodajo v Rodnem vrhu nad Novo cerkvijo v bližini Ptuja pod roko Kofler-feva in Preindi-jeva posestva. Obe posestvi obsegate razne kulture, posebno krasni so vinogradi in hoste. K premičninam spada med drugim mnogo posode za vino, doge, živine i. t. d. Informacije podaja dir. Tone Gosalk, odvetnik t Ptuju. Podpisani si dovoljuje p. t. občinstvu iz Ptuja in okolice naznaniti, da je kupil Lesno trgovino od gospe ROŽE MUHIČ v PTUJU. Ormožka cesta štev. 4 ter se bode potrudil, svojim odjemalcem z dobrim blagom in kolikor najbolj mogoče nizkimi cenami postreči. Za blagohotin poset prosi FRANC KRAVINA. ¦ GDBHHHffltJBRI glavnica in rezerve okroglo 95,000.000-CENTRALA V LJUBLJANI. :::- v PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3VI* <> Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|o čistili, o .*. Izvršuje vse bančne transakcije. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.