Leto II.
Poitnma - “s"«’" - pavialirana. Ljubljana, ponedeljek 15. marca 1920.
- v ^-».aivaarrTttgHMi
NI LIST
Stev. 61.
Con« po poiti:
n	EBio leto	.	H	50*—
za	pol leto	.H	25*—
za	četrt lota.	H	13*—
za	1 mesec..	H	(i'53
Za Ljubljano mesečno T53
Oredisištuo in oprava: Kopitarjeva ulica št. 5
Uredn. telefon štev. 50
^©sameana številka 30 vin.
- NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna številka 3© vin.
demokrat! obšlrufrajo volilni zakon.
Viharna sobotna seja zbornice.
če]j v *”r, ’ marca. Demokrati so zanju z» Par!fmeiitu obstrukcijo. Po prečita-di nr.cf1Sl11- t zadnie seje se javijo k bese-in dr if11)01 os^a Timotijevič, Agatonovič vaj0 , u °c (sami demokrati), ki zahte-PODnin n	debati, katera je zadobila
Posam°ma °bstrukcijski značaj, da se naj Tajnik*?16 t0TČke v zaPi?niku popravijo, — re . ®fa Jovanovič izjavlja, da ne mo-vaj0 " av3ati zapisnika tako, kakor zahte-tako ?°?janc* opozicije, temveč ga hoče Zaht'e r zahteva zakon in poslovni red. Pravk ° P°Pravi ne sprejema razen po-nilt j3 Poslanca Agatonoviča. — Predsed-rU r: Draža Pavlovič: Odrediti hočem,
da
da nrjj zaPisnik vodil po poslovniku in o čem d v.zaPisnik samo dejstva, kdo in Ker t . .yori in zakoni, ter ničesar več. — na«ta3* Jovanovič popravek odklanja, radiTL°g?omen hruP in kričanje, zlasti zad^jp • >e bilo v spisku poslancev mandat'56”6 vP*sand> 5 poslancev, katerih vpra» 1 Se niso verificirani. Med hrupom ščinsr. Predsednik: Sprejmemo li skup-nje j,.1 ZaPisnik, ali ne? — Na to vpraša-Pečič 2 au'G nov hrup in kričanje. — Posl. hesedoZad BVa oc* Predsednika, naj mu da d°m s’ 7a fi°vori o kršenju zakona povo-se dov6 1 V^an’a zaPisnika. Zahteva, naj Za tem vPrašanje kvoruma do konca. Preds j govori obširno o kvorumu. — sem včeraj jasno izrazil, izjavi] ■ ram za kvorum. To sem ponovno s° ra2n-nJe *uch dobro zapisano. — Nato Ur ]e 1 demokratski poslanci govorili več PreDr ° Poslovniku. S tem je ta gospoda £°sPodCeVa^a s*varno delo v zbornici. Ta uičar:ea' se®iavljena iz bankirjev in izvoz-red. T ^ n°^e’ da bi prišel na vrsto volilni Sfečj]a f obstrukcija bi se jim ne bila po-Pavl0v'-v 0 bi bil predsednik parlamenta demoklC*na svo)em mestu. Ta gospod je PUstljivratom naklonjen, neodločen in po-kirji d 1’ • ^a^° omogoča, da divjajo ban-Seja j& ’P.,in Preprečujejo delo v zbornici, stndj'.. bua večkrat prekinjena. Ta ob-d0 4 u,a )e trajala od i/210. ure dopoldne \u5e Popoldne. ministe debate se je oglasil k besedi
,1	r	I > (llf Q f' i >... X T T —. ml 1 . . . rt „ rt r\ rt j 0
le
mmist {i aeoate se je oglasu k besec denio-er ^ovačevič, Hrvat, ki je sedanj o?«_y.,raiske obstrukcijoniste tako 1
°Značil:
grad ?SPP.da! Takrat, ko smo prišli v Bel-svok’Je bila naša naloga, da ustvarimo Vence 00 državo Srbov, Hrvatov in Slo-Srpo j7’ ^°da kaj smo doživeli? Doživeli ki S'Q ^..”a®e delo preprečujejo tisti ljudje, služiu d,.1 branilci kraljice Drage in ki so hrUpi ilsz|> Budimpešti in Dunaju. (Velik dr. Lpj.-U.d'm se, da brani poslovnik posl. ga Sa> Ini^i ki je kot predsednik hrvatske-ip mu °^a odvzel besedo nekemu poslancu Za Vn-m dovolil, da govori, Ti gospodje so je Juj06, služili Tiszi. (Hrup.) V času, ko •rtrt^^ ovanski odbor v Londonu objavil
Mooarhističm predat na Nemškem.
ScipHntti^a’ nehdai dežela železne di-Ogp; n? di reda, je postala nemiren Bane?1. ’ ^ vsak hip bruha novo lavo. v pr,.. s 'e ta dežela zopet prizorišče no-bavhi ;;revrata- Topot so nastopili mo-ga	hi	so se že od prvega povojne-
priiik6Vrata Popravljali, da ob ugodni 1 ^postavijo nemško cesarstvo.
ž	ZA CESARSTVO.
Aplerjvlani ie polkovnik Bauer izjavil da 2o?a?u Wigendu: »Naš namen je, stVo	uPostavimo nemško cesar-
h°dni ,n(1enburg bo predsednik v pre-Sovani h nato se izvrši ljudsko gladeč« ° državni obliki; ako se narod bo 2a Za, m°narhijo, kar se pač zgodi, hTi(Wjb \1- Prestol prestolonaslednik de j)« ? viljem.« Da to niso bile praz-bdročim Pridajo dogodki, o katerih m° v naslednjem.
MmZA?°TA IN PREVRAT.
ilodili i a usti.so bili svojo akcijo na-Pske irtZ^°.s^^ v baltiških četah. Že sem so nekateri listi opozar-
našo deklaracijo, ki zahteva edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, so gospodje v Budimpešti prosili Tiszo, da bi smeli še vnaprej ostati pod krono sv. Štefana. (Hrup. — Razbijanje po vsej dvorani.) Nas je pripeljala semkaj želja, da delamo, gospodje pa kriče, ker se boje resnice, (Hrup. — Razbijanje.) Prosim, poslušajte ministrskega predsednika in še bolj finančnega ministra. Prosim predsednika, da da besedo dr. Pucu. (Ob tej priliki nastane velik hrup, psovanje in protesti.) Predsednik prekine sejo ob polu eni. — Za tem se vrše pogajanja opozicije in vlade, nakar se seja nadaljuje in govori posl. Vulo-vič o poslovniku v smislu obstrukcije. Predsednik prekine sejo zopet ob štirinajstih. — Seja se nadaljuje ob šestnajstih.
Prvi govori posl. dr. Puc kot zastopnik iz okupiranega ozemlja. Najprej govori o zunanji politiki in obžaluje, da vlada ni dovolj energično protestirala proti nasilju, ki ga hočejo izvršiti naši prijatelji in sovražniki nad nami, ter želi, da bi došlo čim prej do koncentracijske vlade, ki bi mogla dovolj energično zastopati naše interese na-pram inozemstvu. Govornik razpravlja nadalje o notranji politiki in obžaluje, da ni došlo do manifestacije narodnega predstavništva, ki je bila že napovedana, ko je parlament pričel delati. Za tem govori o valutnem vprašanju ter pravi, da se ne more smatrati za politično, ampak samo za gospodarsko vprašanje. Govori tudi o naši finančni in trgovski politiki. Med drugim je napadel tudi ministra Roškarja kot strankarja,
Radi tega je došlo med poslancem dr. Pucom in slovenskimi poslanci Jugoslovanskega kluba do prepira.
Poslanec Smodej odgovarja: Na to de-nunciacijo bomo odgovorili ob prvi priliki tukaj v parlamentu, ker danes nočemo ob-struirati.
Za njim govori finančni minister dr. Jankovič, ki poda obširno poročilo. Ministrski predsednik Protič izjavi, da smatra akcijo dr, Smodlake zelo koristno za državo in da on ter njegovi tovariši ne bodo delali težkoč. Med poročilom finančnega ministra Jankoviča je došlo do prepira med bivšim finančnim ministrom dr. Velj-kovičem, ministrom Ribarcem in bivšim ministrom dr. Kramerjem zaradi trgovske politike in izvoznic.
Potem se je prešlo na glasovanje o vladni izjavi. Za vlado je glasovalo 130 poslancev, proti vladi 15, torej skupaj 145. Predsednik dr. Draža Pavlovič izjavi, da je potrebno za kvorum 146 glasov, radi česar vlada na današnji seji ni imela kvoruma.
Predsednik zaključi sejo ob dvaindvajsetih in odredi prihodnjo sejo za v sredo ob devetih.
jali ministra za narodno hrambo No-skeja, naj razpusti baltiške čete, v katerih se očividno pase Viljemov duh in goje monarhistični naklepi. Noske pa tega nasveta ni hotel ali mogel izvršiti.
Dne 13. t. m. so bile monarhistične priprave dovršene. Na vežbališču v Do-beritzu sta se zbrali dve brigadi, ena teh mornariška brigada Erhardt, pod poveljstvom generala von Liitwitza, pripimvljeni, da vkorakata v Berlin. Ko je Bauerjeva koalicijska vlada zvedela za nakano, je odredila obsedno stanje in dala svojim četam nalog, da
se pripravijo na brambo. Te čete so pa
odklonile, da bi nastopile z orožjem proti someščanom, nakar je vlada opustila vsak odpor in poslala čete nazaj
v vojašnice.
Protirevolucionarji so poslali zastopnike z naslednjimi zahtevami: Sestavi se nov kabinet 8 ministrov; namesto Noskeja se imenuje za brambne-ga ministra general, glavni poljedelski ravnatelj Katt in vsi drugi udeleženci zarote ostanejo brez kazni. Bauerjeva vlada se je o teh pogojih posvetovala z državnim predsednikom Ebertom do 5. ure zjutraj. Tedaj so sklenili, da vla-
da ultimat odkloni, a se odpove vsakemu odporu. Ob 7. uri zjutraj so ministri s predsednikom v avtomobilih zapustili Berlin, a ne da bi bili odložili oblast.
NOVA VLADA.
Nato je vkorakala v Berlin brigada Erliadt s črno - belo - rdečimi zastavami in zasedla vsa važna poslopja in prehode. Odpora ni bilo nobenega.
Protirevolucionarna drž. pisarna je izdala takoj proglas, da je dosedanja vlada prenehala. Državna oblast je prešla na generalnega poljedelskega ravnatelja Katta kot državnega kanclerja in pruskega ministrskega predsednika. Za vrhovnega vojaškega poveljnika je bil imenovan general von Liitvvitz. Nova vlada bo vlada dela in svobode. Narodna skupščina in pruski deželni zbor se razpuščata.
Kasneje je izšel razglas, ki naznanja, da ostane naredba prejšnje vlade o obsednem stanju v veljavi in se razširja na vse zvezne države.
Izhajanje časnikov je vlada prepovedala. Zastopnike listov so povabili na pogovor in jim pojasnili namene nove vlade: Ta vlada ni reakcionarna, temveč vlada ustavnega in svobodnega dela, ne pripušča reakcije niti monarhije. Seveda je potrebno prehodno stanje, dokler se ne izvrše nove volitve. Kabinet se sestavlja.
Mir se doslej ni kalil.
JUNKERJI ZA NOVO VLADO.
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) — Nemška ljudska stranka (junkerska in luteranska) je izdala proglas, v katerem veli med drugim: Dosedanja vlada se je pro-tivila vsakemu prizadevanju po preobrazbi vlade ustavnim potom, zlasti pa novim volitvam in je stremila po izprelembi dosedanje državne ustave v svrho zavarova-rja svoje moči. Zato mora prevzeti vso odgovornost, da se je prodrl pot organičnega razvoja. Vsi oni, katerim je kaj do tega, da se obnova domovina izvrši na miren, reuovit način, se morajo združiti in zahtevati, da nova vlada zajamči varnost, red in st obodo. Stranka pričakuje, da vlada nemudoma izvede nove volitve za ustavodajne korporacije na podlagi dosedanje svobodne volilne pravice. (Junkerti so nemški veleposestniki.)
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) — (Wolff,| Po vladni izjavi sta obe stranki desn « e, ne da bi se identificirali z vlado, pripravljeni, podpirati novo vlado. (Obe stranki desnice tvorijo junkerji, ter vse-nenmi.
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) — Pogajanja med vlado iri političnimi strankami sc se razbila. Mesto zunanjega ministra so ponudili generalu Winterfeldu in von Rsdevvitzu. Oba sta odklonila ponudbo. Seda: se baje vrše pogajanja s Helffe-richom zaradi prevzetja tega ministrstva.
STALIŠČE DELAVSTVA. GENERALNA STAVKA.
Nasproti prevratu je zavzela nemška socialna demokracija enotno stališče. Združile so se vse tri socialistične skupine in v Frankfurtu izdale proglas na proletariat, v katerem ga pozivljejo na najskrajnejši boj proti protirevoluciji, ki hoče dovesti nazaj Viljema in njegov režim. »Pustite delo!« — pravi oklic —. »Ovrite vse gospodarsko življenje, zaprite sapo vojaški diktaturi! Nobena proletarska roka se ne sme več ganiti! Splošna stavka na vsej črti!«
V Frankfurtu in Draždanih se vrše velike delavske demonstracije.
BAVARCI PROTI NOVI VLADI.
Bavarska vlada je sporazumno z deželnim zborom in vojaškim poveljstvom odklonila berlinsko diktaturo in izdala na ljudstvo proglas, v katerem ga poziva na odločen odpor proti berlinskemu poizkusu in da naj se odredbam berlinskih vojaških in civilnih oblastnikov ne pokori. Bavarska ostane zvesta weimarski ustavi in ne priznava nobene nove državne vlade.
Bavarske vojaške čete so se proglasile za samostojne in so na razpolago bavarski vladi.
HINDENBURG PRVI PREDSEDNIK.
Pruske junkerske stranke kandidirajo Hindenburga za predsednika nemške republike. Hindenburg je kandidaturo sprejel.
KAJ OBUUBUJE NOVA VLADA.
LDU Berlin, 13. marca. (Dun. KU) Wolffov urad poroča; Državni kancelar Katt je izdal razglas, v katerem pravi: Država in narod sta v veliki nevarnosti. Nemčija se brzo bliža popolnemu razsulu države in pravnega reda. Stiska je vedno hujša, lakota grozi. Korupcija, oderuštvo in zločini so vedno drznejši, Vlada, ki je brez moči, brez avtoritete in ki je zvezana s korupcijo, ne more odstraniti nevarnosti. Proč z vlado, v kateri je Frzberger vodilni duh. Ta vlada ne more ubraniti Nemčije boljševizma. Nemčija se bo ubranila zunanjega in notranjega poloma samo tedaj, ako ustvari močna državne oblast. Katere ideje naj nas pri tem vodijo? Nobena reakcija, temveč enotno ustvarjanje nemške države, vzpostavitev reda in svetosti prava, dolžnost in vest naj vladata v Nemčiji, vzpostavi naj se nemška čast in poštenost. Brez mandata vladajoča narodna skupščina hoče volitve proti ustavi zavleči do jeseni, Gospodstvaželjna strankarska vlada hoče narodu odrekati važno osnovno volilno pravico. Za rešitev Nemčije ne ostaja drugega, kakor vlada dela. Nova vlada ima nalogo, da izvrši mirovno pogodbo in varuje pri tem čast nemškega naroda in njegove življenske in delovne možnosti. Finančna in davčna samostojnost zveznih držav se na ustavni podlagi vzpostavlja. Vlada bo zavarovala vojna posojila ter uvedla odplačevanje. Da se obnovi država, se bo zemljiška posest na deželi in v mestu primerno obdavčila. Da bo zemljiška posest to mogla izvesti, se ji vrača svobodno gospodarstvo. Naloga vlade je, da preskrbi siromašnim slojem in nameščencem živila po nizkih cenah. Stavko in sabotažo pa bo brezobzirno dušila. Stavka je izdajstvo naroda, domovine in bodočnosti. Vlada bo delavstvo v veliki meri pritegnila k sodelovanju pri gospodarski obnovi. Vlada ne bo vlada enostranskega kapitalizma, temveč hoče nemško delo obvarovati težke usode mednarodnega tlačenja po velikem kapitalu. Hoče izpopolnjevati zavarovanje, uredbo vojaških domov, varovati interese uradništva, svojcev padlih, zavarovati prostost cerkve ter vzpostaviti versko vzgojo. Poizkusi odpada od države se bodo sodili po prekem sodu kot veleizdaja. Vlada je močna dovolj, da ne bo začela svojega režima z aretacijami in drugimi nasilnimi naredbami. Vsak odpor proti novemu redu pa bo zlomila brezobzirno. Nobenemu sloju ne bo dajala prednosti, niti na levo, niti na desno. Vlada pozna samo nemške državljane. Vsak nemški državljan, ki v tem težkem času da državi, kar je državnega, sme zaupati vladi. Na koncu pravi: Vsakdo stori svojo dolžnost. Danes je delo največja dolžnost za vsakogar. Nemčija naj bo nravstvena družba dela. Barve nemške republike so črna-bela-rdeča.
KAKO SE RAZVIJA REVOLUCIJA. LDU Berlin, 13. marca. (Dun KU) Državna pisarna poroča:	Državna vlada je
z državnim zborom (Reichstag) vred pobegnila. Čete so brez odpora vkorakale v Berlin in zasedle mesto. Tekla ni nobena kri, počil ni noben strel. Ne gre za nobeno reakcijo, za noben monarhističen puč. Obrekljive govorice pripovedujejo o zopetni uvedbi splošne vojaške službe in o vojnih nakanah vlade. Vlada želi mir zunaj in znotraj, Vlada se je jela z delavci razgo-varjati zaradi novega položaja in hoče obljube glede miru, svobode in kruha izpre-meniti iz praznih besed v dejanje,
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) — Volffov urad javlja:	Kakor	doznavamo,
so tudi južnonemški polki stopili na stran nove vlade. Dosedanji poveljnik je pobegnil. V Draždanih se je tudi general Meiker izrekel za novo vlado, nakar so voditelji prejšnje vlade Ebert, Noske in Bauer zapustili Draždane in odpoval dalje proti jugu. Dospeli so baje v Stuttgart LDU Vratislava, 14. marca. (Dun. KU) VfoHfov urad poroča; Poveljujoči general
Stran 2
»Večerni list«, dne 15. marca 1920.
Štev. 60.
VI. armadnega voja von Friedburg je odstopil, ker je uvidel, da pristopajo čete in častniki na stran nove vlade,
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) —7 Med astopniki nove vlade in ententnimi komisijami v Berlinu so bili porazgovori, ki so imeli dober uspeh. Ententne komisije so baje izjavile, da se strinjajo z novo vlado. Organizacija za tehnično pomoč v sili zopet deluje v polnem obsegu; tudi vodovod zopet deluje.
LDU Berlin, 14. marca. Dun. KU) — Iz verodostojnega vira se doznava, da so ukinili odredbe zaradi varnostnega zapora. V zaporu ostaneta samo Letit od centrale komunistične stranke in princ Joa-cbin Albrecht. Vlada je izjavila, da ne namerava na nikakršen najin cenzurirati časopise. V pnoedeljek 15. t. m. smejo zcpet iziti vsi časniki, tudi »Vorvvarts« in »Frei-heit«
LDl' Dunaj, 14. marca. (Dun. KU) Avstrijski poslanik v Berlinu dr. Hartraann se odpelje danes iz Berlina v Draždane. Nekateri funkcionarji ostanejo v Berlinu zaradi varstva avstrijskih podanikov.
LDU Berlin, 14. marca. (DunKU, — Wolff.) Državni kancelar dr. Katt je imel danes pred zastopniki časopisov govor, v katerem je izjavil, da meni vlada, da je republika dejstvo, katero mora Nemčija priznati. Vlada da je uverjena, da hitri povratek k ustavnemu stanju omogoča mirno nadaljevanje dela. Zato hoče vlada, da se volitve izvedejo kar najprej.
LDU Berlin, 14. marca. (DunKU.) Kakor se poroča, se vsled koraka strank desnice namerava od merodajne strani, da se izvedejo volitve za državni zbor v prihodnjih 60 dneh.
Komunisti in kapitalisti.
Na Slovenskem je v socialističnem taboru završal boj med komunisti in desničarji, Z drugimi besedami Golouh očita Kristanu ,da se je zvezal s kapitalisti ter s tem izdal delavsko stvar. Komunisti so se postavili — po dolgem času sicer — na stališče, ki Smo je zavzemali v boju proti socialni demokraciji ves čas že mi, da ni prav, ako se zastopniki delavstva družijo z zastopniki najhujšega kapitalizma, li so pri nas demokrati.
Danes pa lahko Kristan triumfira, slavi zmago. Komaj se je med slovenskim socialističnim proletarijatom razgibalo, komaj so se začele ločiti vrste socialističnega delavstva v desne in leve, pa prihaja iz Hrvatske vest, ki utegne z vso silo vplivati na socialistično delavstvo.
Na Hrvatskem imajo med delavstvom pretežno večino komunisti. Socialni demo-mokratje Kristanove ali Koračeve barve se morejo težko kje pokazati. Tako pri sedanjih občinskih volitvah v Hrvatski silijo na površje komunisti. V Osjeku so dobili cel® polovico občinskihh svetnikov. Volili bi bili tedaj lahko župana iz svoje srede ter prevzeli v svo'e roke obč. upravo, To se pa ni zgodilo. Komunisti so se — kakor socialisti sploh — zbali odgovornosti. Bolje je namreč sedeti v opoziciji ko pa delati. Zato so šli ter se zvezali s kapitalisti-demo-krati. Demokrati so pri občinskih volitvah v Osjeku dobili 2 zastopnika. S to propalo kapitalistično stranko so se torej zvezali komunisti ter sklenili, da izvolijo za župana demokrata Aksmana. Ta mož je kandidiral kot voditelj kapitalistov. In prav njega bodo komunisti volili za župana.
Če smo doslej kaj dali na čisto načelnost komunistov, nam je po osjeških dogodkih omajano tudi zaupanje v njihovo načelnost. Socialistično delavstvo je zopet za eno prevaro bogatejše. Kristan zmaguje med komunisti.
Stvar socialističnega delavstva in njegovega razuma pa je, kedaj končno izpre-gleda prevaro od desne in leve.
Liudstvo !e lačno.
Medtem ko v Belemgradu klika kapitalističnih podrepnikov, ki se nazivljejo demokrati, z obstrukcijo vsako delo parlamenta preprečuje, pa ljudstvo doma trpi pomanjkanje. Dokler je vlada demokratov in socialistov sedela v Belemgradu, se je izvozničarjem in drugim podobnim kapitalistom dobro godilo, Z izvoznicami in se-kvestri in drugimi podobnimi dobrotami so bogateli posamezniki, ljudstvo pa je propadalo gospodarsko. Ko je nastopila sedanja vlada, smo upali, da bo vsega konec in da se ljudstvo oddahne od zla, ki ga je trlo pod vlado demokratov in socialistov, Toda kapitalistična gospoda noče še odnehati. Z nasilno in hrupno obstrukcijo hoče preprečiti delo parlamenta ter tako vreči sedanjo vlado. Sila pa pritiska ljudstvo vedno hujše.
Pretekli teden je predsednik deželne vlade za Slovenijo izdal ukaz vsem železniškim postajam, da takoj ustavijo vse transporte žita, moke in drugih živil, ki so namenjeni v druge države. Naročil je, da se vsa živila dajo takoj na razpolago prehranjevalnemu oddelku za Slovenijo, V te-
ku zadnjih dni je bilo zaplenjenih na podlagi te odredbe že več transportov, ki jih bo prehranjevalni urad razdelil. Nemško-avstrijski urad za nakupovanje živeža v Zagrebu je proti tej odredbi dr. Brejca brzojavno protestiral. Dr. Brejc je ta protest odklonil z utemeljitvijo, da ne pusti izvoziti nobenega transporta več v tujino, dokler bodo v Sloveniji tako težke prehranjevalne razmere kakor so sedaj.
Nekaj dni kasneje pa je finančno ministrstvo brzojavno sporočilo, da ne sme noben transport z živili več čez mejo, Vsled tega se ne izdajajo nobene izvoznice več. S tem je gospodarstvo izvoznic končano. Hrana ostane doma in ljudstvu bi je ne bilo treba stradati.
Vse ljudstvo je z največjim navdušenjem pozdravilo te odredbe nove vlade v boju proti draginji in pomanjkanju. Toda ti ljudje, ki so pod vlado demokratov bogateli od izvoznic ne morejo pozabiti na zlate lepe čase, ki so jih doživljali demokratski kapitalisti pod prejšnjo vlado. Zato razumemo sedaj njihov boj proti sedanji vladi, zato nam je umljiva sedanja demokratska obstrukcija v parlamentu.
Če bi se posrečilo bankirski kliki, da vrže sedanjo vlado, pride zopet do izvoznic ter zavleče volilni zakon ter volitve. Nobene stvari se namreč ta gospoda tako ne boji kot volitev.
Če pride še enkrat demokratska klika na površje, bo ljudstvo lahko še bolj pripenjalo svoje pasove na lačne želodce. Prepričani smo, da do tega ne pride. Ampak ljudstvo ima priliko, da spozna vso nevarnost, ki nam preti od stranke, katera je povsod med ljudstvom dogospodarila, ki uživa ugled le v krogih velikega kapitala. Ljudstvo pa je lačno in čaka dejanj. Zato se ne igrajte ž njim!
POGAJANJA V BELEMGRADU.
LDU Beligrad, 14. marca. »Politika« piše: Predsednik udruženja poslancev zunaj strank dr. Smodlaka je prejel včeraj pismeni odgovor ministrskega predsednika Protiča na svoj poziv glede pogajanj za koncentracijsko vlado. V tem pismu sprejema parlamentarna zajedpica v glavnem dr. Smodlakove pogoje ter se bodo pogajanja danes nadaljevala. Včerajšnja ostra razprava, ki so jo vladne stranke smatrale za obstrukcijo ne samo proti vladi, temveč tudi proti parlamentu, je povzročila v njihovih vrstah precejšnje nezaupanje v pogajanja. Danes pa je upanje večje, da se bo dosegel uspeh. Odgovor g. Protiča se glasi: Načelniki strank parlamentarne za-jednice so sklenili, da se predlog g. doktorja sprejme. Ministrski predsednik Protič se pooblašča, da obvesti dr. Smodlako in da zahteva obvestitev pokrajinskih vlad. Tako je g. Protič napisal pismo, v katerem se z dr, Smodlako strinja v načelu in metodi za dosego sporazuma. Parlamentarna zajednica pristaja torej na vse pogoje g. dr. Smodlake.
Polltline novice.
+ Prazni očitki. »Narod« je priobčil članek, v katerem očita deželnemu predsedniku dr. Brejcu, da ni pravi Jugoslovan, ker da se je izrekel proti centralizmu in zagovarjal samoupravo pokrajin. To si upa »Narod« očitati kot krivico danes, ko je centralizem samega sebe obsodil in za-c!č 'il in ni med nami niti enega poštenega m treznega človeka več, ki ne bi bil sprevidel, da je centralizem za našo državo nesreča in izguba. Zato je zbudil zadnji govor ministra Ribarca v narodnem predstavništvu toliko viharnega odobravanja. Ribarac je zavrnil očitek, da so Hrvati, ki hočejo samoupravo, separatisti in rekel: »Narodnega edinstva si ne mislim tako, da bi uničevali plemenske posebnosti in zgo-ovin, spomenike Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak tako, da medsebojno spoštujemo vse, kar navdušuje vsako dosu-mezno pleme troimenega naroda. Kar tiče posebej Srbov, bodo oni lepše častili spomin padlih mučenikov s tem, da jugoslovanski narod trajno osvobode, nego s tem da ga zatirajo.« Ali je Ribarac tudi avstri jcuieo?
4- »Ne, sodrugi, samo teorija, ampak praktično delo nas bo rešilo!« — uči »Naprej« komuniste. Komunisti so teoretiki, ker uče socialistično načelnost, To so seveda v praksi že izdali, ko so se v Osjeku zvezali s kapitalisti. Praktično delo pa uče socialistični desničarji okrog »Napreja«. Ti so bili namreč tako praktični, da imajo danes vse, vile in denar — samo političnega ugleda nimajo nikjer.
+ Rdeči minisierijalci v »Napreju« pišejo, da »velika večina delavstva je mnenja, da se vstopi v vlado, ako je koristno za delavstvo, ako pa ni, pa ne.« To je imenitna misel. Ker je za Kristana bilo koristno je vstopil. Če bi mogel, bi vstopil zopet. Saj to.je koristno zanj. Čemu se neki zaganjajo vanj! Zakaj pa Golouh ni vstopil? Kristan je napravil napako, da ni še Golouha poklical v vlado, pa bi bil mir in Kristanu bi se ne bilo primerilo, da so ga
vrgli ven. Tako socialisti vlečejo delavstvo za nos.
+ »Razkola med proletarijatom ni« —
uči sobotni »Naprej«. Radovedni smo, kdo to verjame. Pa še prav pošteno so se razklali med seboj levi in desni socialisti. Če »Naprej« ne verjame, naj vpraša g. Kristana, kako so ga razklali komunisti v Šiški. Še kravato je Kristanu neki komunist in sodrug »ukradel« — kakor »Naprej« sam poroča. Pa pravijo sedaj, da ni razkola!
Dnevne novice.
— Zadružna šola v Belgradu. Glavna Zadružna zveza v kraljestvu SHS priredi letos v Belgradu dvamesečni zadružni tečaj za zadružne revizorje in organizatorje.
— Dulce est pro patria mori. Ako greš med 8. in 9. uro dopoldan po cesti, ki vodi od pokopališča v mesto, srečaš skoro sleherni dan star, zamazan, z blatom oškropljen mrtvaški voz, v katerega je vpreženih dvoje lisastih kljuset. Na kozlu voznik v stari razdrapani uniformi in v vozu mrlič
— jugoslovanski vojak. Nikakega križa, nobenega duhovna, nobenega spremstva — voz z mrličem in hlapcem, to je cel pogreb.
— Seveda mrlič ni častnik, ampak revež-prostak, — Ako umre častnik, se spravi skupaj vsakovrsten pomp, — Godba, štiri-vprežni-gala-mrliški voz, špalir ob vozu, častne kompanije. spremstvo častništva, venci itd. — Na grobu seveda še govorance in nato častne salve iz pušk ali celo iz topov. •— Videli smo že tudi pogreb, kjer je celo črno odet konj delal parado. — Seveda to ni bil pogreb reveža-prosta-ka ... Človek se nehote vpraša ali smo v demokratični državi ali ne. -— Z ozirom na pieteto do mrtvih, bi svetovali vojaški oblasti, da preskrbi tudi vojakom-prosta-kom dostojen, jugoslovanskega vojaka vreden vojaški pogreb, ker sedanji način pokopavanja 'e škandalozen, ter se pred tujci po vsej pravici lahko sramujemo, da tako malo spoštujemo svoje junake-borce. — Zares*sladko je umreti za domovino ...
— Za ruskega kozula na Hrvatskem in v Slavoniji — razen Srema — je imenovan g. Ferkman v Zagrebu.
—■ Profesor krčmar. Soproga nekega splitskega profesorja je na občinski svet vložila prošnjo za podelitev krčmar-ske koncesije z vtemeljitvijo, da družina nikakor ne more izhajati s službenimi dohodki svojega roditelja.
— Vlom na pošti v Št. Vidu pri Stični. V noči 10. na 11. t. m, so dosedaj neznani vlomilci vlomili skozi okno v poštni urad v Št. Vid. Vlomilci niso imeli sreče, dobili so le 6 K v gotovini. Pač so se lotili blagajne, a jim ni bila sreča lila. Bili so prepodeni ali„pa so imeli premalo zato pripravnega tatinskega orodja, ker so odšli praznih rok. Najbrže jim je bilo le za denar, ker je imela gospa poštarica v sobi poštnega urada veliko različne obleke v omari, a so pustili vse v miru. V tukajšnji okolici se pojavljajo zadnji čas drzni vlomi. Vse kaže, da mora biti neka dobro organizirana tatinska družba, katera napravlja strah prebivalcem. Gotovo bi bilo umestneje, da bi se fantje bolj brigali za javno varnost in mir, kakor pa razgrajali cele noči in pobijali okna mirnim ljudem. Marsikatera tatvina bi se na ta način preprečila.
— Valute na zagrebški borzi, 13. marca Angleški funti 155 dinarjev, francoski franki (100) 315 dinarjev, italijanske lire ("00; 223 dinarjev; dolani >7.10 dinarjev; nemške marke (100) 62.50 dinarjev; ru-munski leji (100) 62.50, bolgarski levi (100) 5G cvnaijev; čehoslovaške krone 52, avstrijske krone 17 dinarjev.
— Valute na zagrebški borzi dne 13. marca: dolarji (100) 14.800 K; avstrijske krone (100) 63 K; carski rublji (100) 204 K; češkoslov. krone (100) 193 K; 20 kronski zlati 550 K; francoski franki (100) 1130 K; nemške marke (100) 240 K; rum. leji (100) 240 K; italijanske lire (100) 840 K; — Valute na belgrajski borzi: 20 dinarski zlati (1) 23 dinarjev; francoski franki (100) 295 dinarjev; italijanske lire (100) 210 dinarjev; ameriški dolarji (1) 36.70 dinarjev; rumun-ski leji (100) 61.75 dinarjev; nemške marke (100 ) 60 dinarjev; češkoslovaške krone (100) 47.50 dinarjev; avstrijske krone (100) 15 dinarjev; švicarski franki (100) 610 dinarjev.
Uiihilanske novice.
lj Kardinal Dubois. Včeraj zjutraj je dospel kardinal Dubois v Ljubljano. Zjutraj ob pol 7. so ga sprejeli na kolodvoru: knezoškof dr. Jeglič, predsednik dr. Brejc, župan dr. Tavčar, vojaški zastopniki ter odposlanstva organizacij. Ob 10 uri je pontificiral kardinal v stolnici ob ogromni udeležbi ljudstva. Imel je pri tej priliki nagovor v francoskem jeziku, ki ga je tolmačil knezoškof dr. Jeglič. Po sv. maši je ob pol 12. sprejel zastopnike kršč. soc. organizacij. Sprejel je tudi zastopstvo kršč. socialnega delavstva, ki je kardinalu izrazilo pozdrav kršč. soc. delav-
stva s prošnjo, naj ta pozdrav lzm*' krščanskim delavskim organizacija med Francozi. Popoldne je kardina -obilnim spremstvom prisostvoval P zdravni akademiji v Unionu. Požara y ne govore sta govorila prof. Gruden francoskem in Jože Pirc v slovenske jeziku. Pevski zbor »Ljubljane« je P srbske, hrvatske in slovenske pesi • Člani, članice ter naraščaj Orla je n stopil z več vajami. Kardinal, Ki J dvakrat govoril, se je zahvaljeval lepo prireditev, ki mu je zelo u£aD in ki jo smatra za počaščenje fran, skega ljudstva. Danes se je kardi odpeljal v Rim.	..	...
lj Seja predsedstva O. Z. sc vrsi nes ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovan-tiskarni I, nadstropje. Prosim točne u ležbe. — Predsednik. (K)
lj Mrak, dramo v treh dejanjih, 1 je spisal Peter Petrovič, bodo vPr*z01Vurj Ljudskem odru v sredo ob pol osml.-e. zvečer. Drama je eno najlepših Petro ci,r vih del. Glavno vlogo igra g. Mila« , binšek, ki vodi tudi režijo igre. Vstop ^ se dobijo že od danes naprej v Pre.<7^-.e. daji v trafiki gospe Modiceve v Kopu3 ^ vi ulici in v prodajalni »Nove založbe-Kongresnem trgu. Mladini pod 16. le vstop ni dovoljen.	.	}n0
lj Kdor pogreša že rabljeno komp‘v• . konjsko opremo, naj se zglasi v s*ra.g | pri policijskem ravnateljstvu. Dne 1 ■ . m. ob 22. uri je namreč državni varfl?*rfa stražnik Anton Legiša ustavil he [ moža, kateri je nosil nahrbtnik; stražniku po nerazsvetljeni Cojzovi c ^ ušel, pri tem pa je vrgel proč nahrbt v katerem je bila konjska oprema. ^ lj Ker je prodajala liter mleka je obsodil g. svetnik Kerševan Fra'lC!,;,i Tomšič na 1000 kron globe in v 14 dne' zapor.	,,	^
lj J/Iomleno je bilo v sobo krojas. ^ , delovodja v belgijski vojašnici. V*0*111 v so odnesli vojaške obleke in podlog6 vrednosti 6000 — 7000 kron.	"
lj Tatvina v šoli. Na hodniku sol£ L, sv. Jakobu je bila ukradena v soboto lerina, katera se je kmalu na to proda 3 Starem trgu.	•
lj Pocestni rop. Dva moška sta v s,|a boto dopoldne v Stritarjevi ulici sl,noa gospo Marijo Modecovo, ko se je ^ ^ zavedla, je videla, da ji je bila ukraae listnica, v kateri je imela 5000 kron
Razne novice«
r Pomanjkanje stanovanj, V
našli človeka, ki je spal v Loure-ju, ^ ^ žili so ga, da je tat; tedaj je segel v izvlekel listnico, v kateri se je n ah3! 35.000 frankov, ter je dokazal, da je njegova last. Stražnik ga je tedaj iZ°,\0v\ in jnu zabičah da ne sme več spati i)a ^;al
v Loure-ju. »Kje pa naj spim,« mu je
ta, »če pa v celem mestu ne morem d°^! stanovanja.« Evo, kam nas pripelje jm01* kanje stanovanj.	-.4.1
r Kako se lahko postane begat* ™,j(j mažarski ciganski primas, ki je v AmeU| zaslužil mnogo denarja, je zopet obimO ^ vsled vojne. Ko se je odločil, da se vfnefC. domovino, mu je ostala samo vsota z3 P p. voz in tisoč dolarjev. Ko je prišel na ps0č cosko, je dobil za svoje dolarje več frankov. Ko je prišel v Nemčijo, je da za svoje franke 80.000 mark. Hitel je Pf {r! avstrijske meje dobil za marke nad c®,*. milijona kron. Ko je dospel v komun1® .ff no Mažarsko, je bil najbogateši člov-2* se je oženil z neko grofico.	sj;i
r Velik sneg v Sv. deželi. AngR^,. listi poročajo, da je padel sredi ^ jr-arja letos v Palestini silen sneg. ' =,j. ruzalemu je ležal meter visoko. ne, ki stanujejo v nizkih hišicah' jn morali reševati izpod snega. Več h1®1 eno kino gledišče se je podrlo, o ce so zgubile življenje 4 osebe. Sneg je Lp drl tudi znamenito starodavno dr j »El Blutmi«, na katerega so P . v,,>. obešali na smrt obsojene. O tem d^jo su je velela pripovedka, da bo razP®. ,jo
turško cesarstvo tedaj, ko se bo P®1,. % to drevo. Turki so ga
bili
močnimi obroči in mu podprli ■Vjj, Kljub temu ga je letošnji sneg Podrlo se je tudi veliko drugih st° nih dreves v vrtu Gethsemane. ruzalemu ni bilo takega snega od 1860.
Aprovizacila*
a Sladkor na izkaznice št. 8 Pr0' tvrdka Čermak & Val, Vodnikov trg-
Harodno gledišče*
Opera.
15. marca, ponedeljek: Zaprt
dal3
Drama.
15. marca, ponedeljek: trgovec«. Abon. D.
»Ben
Odgovorni urednik Joie Rutar. Irdaiateti konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Kiu