Izhaja vsako sredo. C • n • i Letno Din 32.—,
fiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. — PoStno-Sekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena Inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500-, '/, strani Din 250-, '/i« str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
Starši in veronauk v šoli.
Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer Je objavil v »Katoliškem Listu« z dne ¿9. maja 1930 sledeče: Naš Odrešenik, Gospod Jezus Kristus je ustanovil katoliško Cerkev, da v njej in po njej do konca sveta nadaljuje delo, ki ga je vršil v svojem življenju na zemlji. V tej Cerkvi On sam svojim vernikom deli sadove svojega odrešenja; papež, Bkofje in duhovniki pa so samo služabniki Kristusovi in njegovi namestniki. Zato je govoril apostolom, ko se jim je prvikrat prikazal po vstajenju: »Kakor je Oče mene poslal, tako pošljem jaz vas.« Pred svojim slavnim vnebohodom pa jim pravi: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji: Pojdite torej in učite vse narode In krstite jih v imenu Očeta in Sina In Svetega Duha ter jih učite izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matej 28, 19. 20.) Še prej pa jim je govoril: »In jaz bom prosil Očeta in dal vam bo drugega tolažnika, ki ostane z vami na veke, Duha resnice.« (Janez 14, 16. 17.)
Tako je Kristus Gospod v svoji Cer-
V Zagrebu
Objavljamo okrožnico zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja, ki je obenem predsednik konference katoliških škofov v Jugoslaviji. Zagrebški nadškof daje v tem svojem okrožnem pismu pojasnila in navodila, ki veljajo za vse katoličane v naši državi brez razlike narodnosti, stanu in pokrajine, kjer je njihovo bivališče.
Gre za velevažno stvar, ki se tiče vesti staršev: za verouk v šolah, kdo ga bo namreč učil, ali duhovnik ali kdo drug, to je, sveten učitelj. Katoliški verouk je namreč nekaj drugega kakor pouk kašnega drugega verstva. So namroč tudi takšna verstva, ki se izživljajo v zunanjih ceremonijah, v verskih obredih, ki so tekom let in stoletij c-obili tudi narodnostno oznako. Takšne vernice družbe niti ne stremijo oosebno za tem, da bi s svojimi kioralnimi predpisi botrve koliko se-
kvi ustanovil učeniško službo in samo njej poveril, da njegov nauk čist, popoln in nepogrešen uči do konca sveta. In to je verska resnica, razodet nauk, ki ga mora verovati vsak kristjan katoličan.
Zato je v Cerkvenem Zakoniku določeno: »Kristus Gospod je Cerkvi izročil zaklad vere, da ona pod neprestano pažnjo in zaščito Svetega Duha razodeti nauk čuva in zvesto razlaga.« (Kanon 1322. § 1.) — »Naloga poučevati katoliško vero je poverjena predvsem rimskemu papežu za celo Cerkev in škofom za njihove škofije. Škofje so dolžni sami razlagati evangelij in vrh tega razen župnika vzeti na pomoč tudi druge sposobne osebe, da se ta služba zveličavno opravlja.« (Kanon 1327. § 1. 2.) — »Nikomur ni dopuščeno opravljati službo poučevanja (veronauka), ako za to ni dobil poslanja od zakonitega (cerkvenega) predstojnika, bodisi z izrecnim pooblastilom, bodisi s podelitvijo službe, s katero je po kanonih združena dolžnost poučevanja (veronauka).« (Kanon 1328.)
, dne 15. maja 1930.
Jfo
gale v zasebno življenje ^ojih članov, še manj pa v javno življenje. To popolnoma prepuščajo svetnjaškim čini-teljem. Pri takšnih verskih družbah bi moglo naposled biti vseeno, kdo uči verouk: ali duhovnik tega verstva ali pa svetnjak.
Drugače pa je z našo katoliško vero. Ona tudi ima svoje bogoslužje, svoje obrede, ki jih je treba vršiti in ki so predpisani ljudem s težko moralno obvezo. Neudeležba je pod gotovimi pogoji greh. Ni pa v tem ves katolicizem. Katoliška vera je ista za vse ljudi in vse narode. Ne more pri nas biti drugačna, drugačna pa v Bimu, v Parizu, v Londonu, v New Jorku, v Kai-ri, na Kitajskem in Japonskem. Povsod je ena in ista, zato ker je povsod edino prava Cerkev, ustanovljena od samega božjega Sinu.
Kot prava Kristusova Cerkev hoče
Tako uči Cerkveni Zakonik, tako Je Cerkev vedno učila in delala od apostolskih časov.
Vsako poučevanje veronauka v katoliški Cerkvi se torej sme vršiti same v imenu Cerkve, po njenem poslanju ter verniki nikakor nimajo pravice, da bi oni sami neodvisno od Cerkva odločali, kdo naj njihove otroke poučuje v veronauku.
Toda zakaj smo Vam ravno sedaj predočili ta po stoletjih urejeni nauk katoliške Cerkve, dragi verniki?
Kmalu se bo začelo vpisovanje otrok v osnovne šole: Katoliški starši so dežni v vesti in pred Bogom izjaviti, da mora njihove otroke poučevati veronauk samo tisti, ki ga za to določijo cerkveni predstojniki.
Predragi verniki! Velika in sveta je ta vaša dolžnost. Ne dajte se z nikakršnim nagovarjanjem odvrniti, da je ne bi izpolnili, ker bi se težko pregrešili proti svoji sveti katoliški veri.
Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga ter skupnost Svetega Duha z vsemi vami. Amen. (2. Kor. 13, 13.)
f Anton, 1. r.
nadškof.
do zadnjega uveljaviti resnice in zapovedi Kristusove. Katoliško verski» načelo je po zamisli in volji svojegs, Učenika takšno, da mora prošiniti celega človeka ter preko ozkih mej zasebnega življenja presezati na vsi področja javnega življenja. Izključei-vati vero iz javnega življenja ne pa-menja nič drugega, nego postavljali meje pravicam Boga in njega samegi zavračati nekako na področje, ki le?;i za oblaki.
Ker je katolicizem vera ne samega verovanja, marveč predvsem življenja, mora tisti, ki katoliški verouk v šolah poučuje, biti po svojem življenju takšen, da po svojih dejanjih tega ne za>-nika, kar z besedami uči aH učiti mora. Za pouk o tem, da 2 X 2 = 4 ter da, je Sava reka, ki izvira na Kranjskem 'ter se pri Beogradu izteka v Donavo, ni treba nobenega vzglednega življ«-
nja. Drugače pa je s katoliškim veroukom: katoliške resnice je treba ne samo učiti, marveč predvsem živeti.
V tem je eden vzrokov, in sicer ve-levažen vzrok, radi česar katoliška Cerkev ne dovoljuje, da bi verouk po šolah poučevale druge osebe, nego samo tiste, katerim ona sama daje zato dovoljenje. To je zakon katoliške Cerkve. V cerkvenem zakoniku se nahaja poseben zakon, ki ga tudi navaja zagrebški g. nadškof v svojem pismu (kanon 1328) in ki določa sledeče: »Nikomur ni dopuščeno opravljati službo poučevanja veronauka, ako za to ni dobil poslanja od zakonitega (cerkvenega) predstojnika, bodisi z izrecnim pooblastilom, bodisi s podelitvijo službe, s katero je po kanonih združena dolžnost poučevanja veronauka.« Ako je duhovnik na razpolago za poučevanje veronauka, bo cerkvena oblast njemu dala takšno dovoljenje, ne pa svetnemu učitelju.
O tem obveščamo naše ljudstvo, zlasti starše, ki bodo kmalu, to je o priliki vpisovanja otrok v ljudske šole postavljeni pred to, da se izjavijo, kdo naj njihove otroke poučuje v kat. vero-nauku: ali duhovnik ali sveten učitelj. Za vernega katoličana je takšna izjava jasna ter mu ne bo delalala nobenih težav: komur naša mati katoliška Cerkev izroča pouk v katoliški veri, za tega se bodo tudi odločili naši verni katoliški starši. Katoliška Cerkev pa izroča katoliške otroke v verski pouk katoliškemu duhovniku. Tako |je bilo v našem narodu stoletja in stoletja, tako bo tudi ostalo v bodoče. — Kristus male k sebi kliče: tako pravi znana cerkvena pesem, ki jo pojejo katoliški otroci. Kristusova Cerkev pa izroča te male tistemu, ki je v njegovem srcu odsev božje ljubezni do mladine: katoliškemu duhovniku.
V BRUCIH DRŽAVAH.
Is Rcmtmije z novim kraljem. Novi romunski kralj Karol II. je že nagla-sil, da ne namerava v zunanji politiki Romunije ničesar izpremeniti. Predvsem hoče naprej gojiti prijateljstvo s Francijo ter Malo antanto. Poleg organizacije armade si bo kralj prizadeval v prvi vrsti, da bo dvignil državo v gospodarskem oziru. Skrbel bo za to, da se bo povspela Romunija v Evropi na ono stopnjo, ki jej gre kot zmagovalki v svetovni vojni. Predsedniku francoske republike se je kralj tahvalil za gostoljubnost Francije za i asa njegovega prognanstva. Romunska kraljica vdova se je vrnila nazaj iz Bavarske v Bukarešto. Sestavo nove vlade je poveril kralj voditelju poprej vladajoče kmečke stranke, dr. Juliju Manui, ki je mandat vrnil. Naloga za sestavo vlade iz vseh strank je poverjena generalu Presanu. Po izjalovljenem poskusu koncentracijskega kabineta je sestavil vlado Maniu iz članov kmetske stranke. Je to prejšnja Manijuva vlada razun dveh članov.
Italijanski zenanji minister Grandi ca Poljskem. Italjanski zunanji minister je obiskal Poljsko in je ob tej priliki povdarjal, da je prinesel na Poljsko najlepše želje Italije, Mussolinija in fašistovske vlade. Omenil je, da se bosta spremenili poljsko poslaništvo v Rimu in italjansko v Varšavi v veleposlaništvi. Po Grandijevem mnenju predstavljajo medsebojna prijateljska čuvstva v obeh državah močno oporo za vzajemne odnošaje med Italijo ter Poljsk o. Poljska je element sporazuma ter miru v Evropi. V očigled temu obisku je razglasilo italjansko časopisje, da je namenjen Grandijev obisk Poljski s ciljem: dobiti v Poljakih onega činitelja, ki bi mogel brzdati Jugoslavijo. Ker Nemci upajo, da bi se naj Italija in Poljska potegnili za snremembo pariške mirovne pogodbe,
je naglašalo tokrat poljsko časopisje, da je za slovanske narode, ki so se po svetovni vojni otresli nemškega jarma, pariška mirovna pogodba večna ter neomajna. Nemce je Grandijev obisk varal, ker so upali, da jim bo pripomoglo prijateljstvo Italije do zgornje Šlezije in Danziga. Po drugih poročilih bi pa naj bil Grandijev poset namenjen posredovanju Poljske med Francijo ter Italijo in bi prišli pri tej priliki v razgovor tudi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Na povratku iz Poljske je posetil Grandi še Budimpešto in Dunaj.
Razdelitev Yonngovega posojila. Na
posvetovanjih v Parizu je bil dosežen sporazum za pripravo prvega Youngo-vega posojila. Posojilo so razdelili po tem ključu: na Nemčijo odpade 36 milijonov, na Belgijo 35 milijonov, na Združene države 98 milijonov, na Francijo 2 milijardi 215 milijonov; na Anglijo 12 milijonov, na Italijo 110 milijonov, na Nizozemsko .73 milijonov, na Švedsko 110 milijonov in na Švico 92 milijonov.
Iz Indije. Po dve in polletnem delu je predložila indijska ustavna komisija, v kateri so bile zastopane vse tri politične stranke in ki ji je predsedoval John Simon, svoje poročilo, ki je bilo soglasno odobreno. Komisija je imela nalogo, da prouči vladno delovanje v Indiji in razvoj tamošnjih ustavnih ustanov. Komisija je dvakrat posetila Indijo. Poročilo komisije ima dva dela. Prvi del, ki šteje 400 strani, se bavi s sedanjimi ustavnimi, upravnimi, finančnimi in sodnimi razmerami v Indiji in z razvojem šolstva ter indijskega javnega mnenja. Drugi del poročila, ki se bavi o bodočem ustavnem razvoju in vsebuje zaključke in predloge komisije, bo objavljen še le 24. junija. Indijska konferenca se bo sestala 24. oktobra v Londonu. Poročilo naglaša, da je cilj angleške politike v Indiji ustanovitev odgovorne vlade, kar naj se zgodi v sporazumu z indijskimi narodi/ Na poti k temu cilju so velike težave. Na drugi st.rnni obstoja mnenje, da doseže
Indija položaj dominijona, ki ji je bil obljubljen že leta 1907 in pozneje leta 1919 še le postopoma. Razvoj ustave v Indiji odvisi v najbližji bodočnosti od uspehov, ki jih bodo imele ustavne spremembe. Knjiga o poročilu indijske komisije se imenuje »modra knjiga o Indiji«. Listi priobčujejo dolge izvlečke vladne modre knjige. Vlada je z objavo modre knjige dosegla to, da se javno mnenje ukvarja z važnim indijskim vprašanjem. 70 milijonov brezpravne kaste indijskih parijev je naslovilo na papeža in angleškega kralja spomenico, v kateri so izrazili svoje želje in ogorčenje nad Gandi-jem, ki se radi drugih višjih kast zanje niti zmenil ni.
mmrmm
pr§f€§iiiifline.
Tekom 16. stoletja se je razširil pro-testantizem s tako naglico, da je za« jel pretežni del Evrope in sicer tako, da so bile čisto protestantovske: Angleška, Šotlandska, Danska, Švedska, po večini pa: Švica ter Nemčija, Francoska, Poljska ter Madžarska pa a .znatnimi manjšinami. Vzrok za ta ogromni odpad od Cerkve je predvsem v bistvu protestantizma. Po Lut« rovem nauku človeku ni treba sodelovati pri zveličanju, brezpredmetna so dobra dela, post, spoved, celibat,-Lutrova popolna prostost krščanskega človeka je bila glavna privlačna sila za odpad. Nadaljnjih vzrokov pa je iskati na tedajnem cerkvenem in političnem polju.
1. Na cerkvenem polja.
Papeštvo je moralo zavzeti strogo stališče napram krivoverstvu in radi tega si je nakopal Rim sovraštvo vseh slojev. To razpoloženje je znal izrabiti Luter za svoj nauk in je razpihal narodno strast Nemcev proti Rimu.: Nemška cerkev je bila izmed vseh krščanskih najbogatejša. To bogastvo je vzbudilo pohlep in sovraštvo lajikov, ker je bilo cerkveno imetje nek?,ka vsestranska vzdrževalnica za višje in nižje plemstvo. Škofijski sedeži so bili po pretežni večini v rokah plemičev in povrh so navadno ti združevali po več škofij v eno radi dohodkov. Dobri škofje so bili ovirani v delovanju od strani stolnih kapitljev, iz katerih so se rekrutirali škofje in so bili prihranjeni za sinove plemstva. Pri tolikih stolnih cerkvah večina kanonikov nt bila niti posvečena.
Nižje duhovščine je bilo tedaj mnogo preveč, ni bila prav ter zadostno zaposlena in slabo preskrbljena. Premnogo je bilo takih, ki so silili v dii-hovski stan brez pičice poklica.
Bilo je precej samostanov, po katp-rih so se skrivali nevredni redovniki in to je bil tudi vzrok, da je ob pojavu Lutrovega nauka o popolni prostosti uskočilo v protestantizem toliko sla?, bih redovnikov in redovnic. Največjo,
zlo za cerkev v Nemčiji je bil v tedaj-nih časih nemški viteški red.
2. Na političnem polja. *
Žalostne cerkvene razmere so pripravile pot protestantizmu, gonilna sila za naglo razširjenje so bile pa politične razmere in sicer: Vitezi so se prelevili v revolucijonarne nasprotnike duhovščine. Z uporabo smodnika so izgubili vitezi v bitkah odločilni nastop in na njihovo mesto se je pov-spelo vojaštvo (Landsknechti) iz kmet-škega ter meščanskega stanu. Brezposelni ter obubožani vitez je postal cestni ropar in radi tega že revolucijo' nar po poklicu. S pomočjo višje duhovščine je bil leta 1495 proglašen splošni mir, v resnici tudi izpeljan in zavoljo tega so bili ovirani roparski vitezi v svojem tolovajskem poslu. — Radi tega je bila pri klativitezih nad vse osovražena duhovščina in Lutro-vo hujskanje proti katoliškim svečenikom je bila voda na mlin viteštva. Vitezi so bili tudi oni junaki, ki so v dobi procvita protestantizma ropali, grabili ter uničevali cerkveno premoženje.
Mesta so se dvignila po odkritju Amerike s pomočjo cvetoče trgovine in so stremela po neodvisnosti. Mnogo mest je bilo pod oblastjo duhovnih knezov in ta so pozdravila versko no-votarijo, ki jim je dovoljevala cerkvena denarna in sploh premoženjska sredstva uporabljati v boju zoper vladarja in gospodarja.
Najvažnejši činitelj v dobi razmaha protestantizma so bili pa posvetni knezi. Knezi so prisilili s surovo silo svoje podložnike v okrilje verske novo-tarije in to nasilno postopanje so razglašali protestantovski pridigarji kot dolžnost vesti. Kneze same je zvabil v Lutrovo vero predvsem pohlep po posesti katoliške cerkve, so ga seve tudi v polni meri uresničili in opravičevali rop cerkvenega imetja kot dolžnost vesti.
Luter se je spozabil v svoji zagrizenosti in zablodil celo tako daleč, da je prepustil knezom cerkveno nadvlado. Tega nauka so se posvetni vladarji tudi poslužili v polni meri in zasužnjili protestante tudi v verskem oziru.
Kamorkoli pač pogledamo v tej žalostni dobi, so bile v splošnem razmere pač take, da so pospeševale versko novotarijo v vsakem oziru in v' teh razmerah tiči tudi ključ do razlage dejstva, da je bilo nekaj časa devet desetin Nemčije v rokah protestantizma.
Začetek protestantizma.
Povod za izbruh verskega razkola je bil odpustek, katerega je razpisal papež Leon X. leta 1514, da bi dokončal mogočno stavbo Petrove cerkve v Rimu, ki naj bi bila glavna cerkev krščanstva in skupna last vseh kristjanov. Proti načinu oznanjanja tega odpustka je nastopil redovnik Martin Luther. Dne 31. oktobra 1517 je nabil na vrata grajske cerkve v Wittenber-gu svojih 95 tez ali verskih naukov proti odpustkom.
Zastonj so ae trudili nemški učenja-
ki, da bi odvrnili Lutra od njegovih naukov, zastonj je bil ves trud Leona, da bi pripeljal izgubljenega sina v pravi dom katoliške cerkve. Radi zakrknjene trdovratnosti je bil Luter izobčen iz Cerkve leta 1520. Papeževo pismo, ki mu je oznanilo izobčenje, je sežgal javno 10. decembra 1520 v Wit-tenbergu in se odrekel s tem činom tudi na zunaj vsaki spravi. Ta Lutrov nastop proti papežu, ki je bil podprt od političnih razmer, je izkopal nepremostljivo brezno med Cerkvijo ter pretežnim delom Nemčije in povzročil, da so odpadle od katolicizma tudi druge dežele.
*
Največji zvoni na svetu. Naj/ečji zvoni cerkev v Evropi so takozvani »Grand Bourdon« v Notre Dame v Parizu, zvon svetopeterske cerkve v Rimu iA zvon stolnice v Kolnu. Teža naštetih zvonov se giblje med 1300 do 3000 kg. Zvona stolne cerkve Uspens-ki ter Trojičkega samostana v Moskvi tehtata 6.400 kg. Obadva sta pravzaprav pritlikavca v primeri z orjaškim carskim zvonom, ki je kraljeval na sredini Kremlja ter tehtal 20 tisoč kg. Oče tega zvona je bil drugi orjak, ki je bil ulit med vlado carja Alekseja v
Veliko industrijsko podjetje pogorelo. V noči od četrtka na petek (12. na 13. junija) je izbruhnil požar v mariborskem industrijskem podjetju »Kovina«. Ogenj je povzročil ogromno škodo.
Na pokopališču si je končal življenje. V sredo, dne 11. junija so našli na pokopališču v Radvanju pri Mariboru ustreljenega 62 letnega krojaškega mojstra Vaclava Ehma iz Nove vasi. Samomorilec si je končal življenje na grobu svoje pokojne žene. Bolehal je že dolgo na težki živčni bolezni in šel prostovoljno v smrt v dušni zmedenosti ter nerazsodnosti.
Smrtna nesreča. Na železniški postaji Dravograd je padel z voza in prišel pod kolesa 55 letni mariborski godbenik Jurij Frank. Bil je pri priči — mrtev.
Težko je ponesrečil v pondeljek, 10. junija v Solčavskih planinah znani celjski uglaševalec glasovirjev gosp. Davorin Ropaš. Ponesrečeni se zdravi v bolnici v Celju.
Ne puščajte otrok samih! Dne 12. junija je izbruhnil požar v Zbelovem pri Poljčanah. Začela je goreti hiša posestnika Godca. Gospodar je bil z doma, gospodinja na travniku in 7 letni sinko je užgal na podstrešju fižolo-vo lupinje. Ko je opazil otrok, da se je začelo kaditi, je zbežal v bližnji gozd. Hitremu nastopu požarne brambe iz Poljčan se je zahvaliti, da je požarna škoda le neznatna.
Pranger v Podsredi preoblečen. Po Spodnjem Štarejskem je dobro znan kameniti pranger v trgu Podsreda. Podsredčani so uverjeni še danes, da
drugi polovici 17. stoletja in je bil težak 16 tisoč kg. Med požarom, ki je upepelil Moskvo leta 1701, je pade) ta zvon iz zvonika na Kremlju ter se razbil. Mesto starega so ulili novega. Leta 1737 je zopet razsajal ogenj po Moskvi, zvon je padel z zvonika in počil in iz zvonovega oboka se je odtrgal precejšen kos. Še le italjanski stavbenik Manferrano, ki je vodil olepševalna dela v Moskvi ter v Petrogradu, je pustil iz zvona odpadli kos postaviti na poseben podstavek poleg novega zvona, ki je prejel ime »carjev zvon«. Ruski zvoni so sploh znani radi prijetnega glasu. V Moskvi je 1690 cerkev in je zvonenje očaralo vsacega, ko ga je slišal prvič. Moskva se ni imenovala zastonj — mesto 1600 cerkva. Prepoved sovjetov zvoniti v Moskvi, pomeni propad ruske kulture.
.iifllllllllllilllillllllB
Tozni red h Hi t-
(po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, ako se naroči le en izvod) za vse železniške in avtobusne proge Slovenija dobite v Tiskarni sv. Cirila v Maribora.
"'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
so ravno na ta kamen navezane trške pravice. Podsreški pranger je že bil od nekdaj predmet zavisti vseh Podsredi sosednjih večjih vasi, ki niso trgi. Pranger v Podsredi je bil ukraden svoj čas od Šentpetranov in se je izcimila iz zadeve celo pravda in se ja rodila znana prangerska pesem. O tem vse je že na dolgo poročal med vojno »Slovenski Gospodar« v podlistku. Med vojno in po prevratu se je več nagajivcev dejansko lotilo prangerja, ki je bil z železnimi drogi priklenjen ter zavarovan napram uzmovičem. To neprestano stegovanje po pranger ju je napotilo dobre Podsredčane, da so iztuhtali nekaj prav izvirnega, kar je zavarovalo pranger najbrž za vse čase. Pranger v Podsredi iz apnenca ja počival na podstavku, primeroma te-nak štirioglat steber, katerega je bilo lahko dvigniti in odpeljati. — Tenak steber pa je v novejšem času na debelo preoblečen v cement in je na ta način poprej vitek nastavek znatno obtežen. Radi cemetne preobleke ni treba več železnih priklepov, ker tako težkega prangerja se ne more lotiti nepoštena roka. Cementna preobleka tolikanj zanimivega prangerja v Podsredi ¡je nekaj čisto izvirnega.
Avtomobilska nesreča. V Rimskih toplicah se je zgodila na ovinku poleg hotela »Stara pošta« avtomobilska nesreča. Julijana Seničeva se je vračala iz Šmarjete proti domu. Ko je dospela do ovinka pri omenjenem hotelu, ji je pridrvel nasproti avtomobil iz Zidanega mosta. Istočasno je privozil avtomobilu nasproti še voz in se je hotel šofer temu izogniti ter je prezrl Seničevo, ki se je tesno pritisnila k obcestnemu betonu, saj v trenutku nevarnosti ni bilo druzega izhoda, k«r je na eni strani ceste kamenita ograja, na drugi pa hiša Karla Loibnerj»
iz Celja. Ker se je ognil šofer vozu. je zavozil tik k prizidku ter potegnil Ju-lijano pod avtomobil. Kljub takojšnji ustavitvi avtomobila je bila Seničeva tako poškodovana, da so jo prepeljali v bolnico v Ljubljano.
Tcča in neurje v Prekmurju. Na binkoštno nedeljo so se okrog 17. ure začeli zbirati nad vzhodnim delom Prekmurja temni oblaki in vlila se je kmalu ploha, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ko je dež malce ponehal, se je vsula toča, ponekod debela kakor orehi. Najhujše so prizadete občine Dobrovnik, Strehovci in Bogojina. V teh občinah so nekateri vinogradi popolnoma uničeni in tudi polja so močno poškodovana. Rži ne bodo imeli kaj žeti. Težko je verjetno, da dobijo seme nazaj. Uničenih je 90 odstotkov setve. Ko je toča opravila svoje delo, pa se je blizu Dobrovnika utrgal oblak in potok Bukovnica se je razlil črez njive in vas. Na cesti je bila voda dva metra visoka ter je drla naprej z največjo naglico. V par minutah je zalila vse kleti in nekatere nižje ležeče hiše. Voda je tekla v sobe skozi okna, v njej pa se je dušila perutnina. Liudje so jokali in klicali na pomoč. Svinje, teleta in celo krave so vodili v sebe in kuhinje, ker je voda z veliko naglico naraščala. Dobrovnik Je izgledal, kakor da bi se vanj izlila Mura ali Drava. Kdor bi stopil iz hiše na cesto, bi bil v največji nevarnosti pred deročo vodo. V nekaterih stanovanjih so plavale postelje in drugo pohištvo. Na srečo je narasla voda hitro odtekla. Ubogo prebivalstvo je težko prizadeto in sta jim odpis davkov in državna pomoč nujno potrebna.
Napad. Pri Beltincih v Prekmurju na samotnem kraju je bil izvršen napad na rudarja Luko Buzaniča. Dva brata sta se ga lotila in sicer s koli. Eden ga je pobil s kolom na tla. drugi ie pa že na tleh ležečega obdelal e krepelom po trebuhu, da je napadenemu vsled udarcev počilo črevo. Težko poškodovanega so prepeljali v ibolnioo v Varaždin, a je malo upanja, da bo okreval.
Dcktcr prava zopet pod kljiičem. — Javnosti krog Celja in v okolici Maribora je dobro znan doštudlrani pravnik in bivši odvetniški kandidat dr. Rudolf F. iz Celja. Večkrat je že imel opravka s sodnijo, ker mu je izmikanje nekako prirojeno. Te dni so ga izsledili in zaprli orožniki v Petričko-vem gozdu v Liscah. Prebival je v brlogu in so našli pri njem razne ukradene reči in nekatere prav dragocene, vredne več tisoč Din. Pri zaslišanju je doktor iznovedal, da ima v gozdu pri Štorah ši drugo skrivališče, katerega so orožniki tudi našli po opisu. Čudnega uzmoviča so prijeli, ko si je pekel kokoši na ražnju.
Sprejem v Dijaški doni misijonske družbe v Ljubljani. V Dijaškem domu Misijonske družbe v Lljubljani dobivajo gojenci vso oskrbo in modernim zahtevam primerno vzgojo, pouk pa na državni gimnaziji. — Sprejemajo se mladeniči, ki so neomadeževane nravnosti, trdnega zdravja, vsaj srednje nadarjeni in imajo tudi resnično
1	m med. MILA mul ►
y	je otvorila prakso za rentgenološka preizkavanja F
i	in obsevanja in za kemično-mikroskopične pre- »
j	izkave v Mariboru, Aleksandrova c. 6 k
^	Telefon int. 2888. Ordinira od '/,9.do 17.(5.) ure.gT
veselje do učenja. — Oskrbnina se določa po dogovoru. Revnim in marljivim dijakom se primerno popusti. — Prednost imajo dijaki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili misijonskemu poklicu. — Prošnje je nasloviti na: Vodstvo Dijaškega doma Misijonske družbe v Ljubljani, Tabor 12.
Organisti pozor! Znani skladatelj K. Bervar je ravnokar izdal »Deset nape-vov k blagoslovu.« Cena partiture 15 Din, glasovir, sopran, alt, tenor, bas po 4 Din. Dr. Kimovec ocenjuje takole: »Bervar ne išče novih potov po metodični in harmonični plati, ampak ostaja na tisti razvojni točki, ki jo menda vsi naši zbori izlahka dosežejo.« Pesmi so preproste, prijazne, cerkvi dostojne, v celoti zlasti za manjše kraje z manjšimi zahtevami, zelo uporabne z novim tekstom po tri kitice. Dovoljenje za natis je dal knezoško-fijski ordinarijat v Mariboru.
»Tajns« Nemškega jezera. Nad eno leto so tekle velike električne sesalke in črpale vodo iz Nemškega jezera blizu Rima; noč in dan je tekla voda v Albansko jezero po umetni strugi. Zdaj počivajo črpalke za vedno. — Tri italjanske tvrdke so na pobudo fašizma, ki išče življenjskih pobud v ostankih rimske veličine, pričele delo, da izpraznijo jezero in dvignejo rimski ladji, ki sta tičali skoro dva tisoč let v blatu globoko pod površino. Z njimi naj bi prišli na dan zakladi ogromne vrednosti. Toda po fantastičnih napovedih fašističnih časnikov je prišlo razočaranje. Proračun ni predvidel niti enega milijona stroškov, medtem ko so samo izdatki za dvig ene ladje dosegli milijon. Prvo ladjo so previdno postavili na ogrodje ob bregu in jo prevlekli s posebno snovjo, da ne razpade. Zakladov pa ni bilo; ena bronasta volčja glava in še ena glava Meduze ter nekaj korcev z imeni rimskega cesarja Kaligule, Tiberija in Trajana. To je bilo pač premalo, da bi moglo zvabiti k Nemškemu jezeru tujce. Fašisti so opustili prvotno namero, da bi se dvignila tudi druga ladja.
iKvartcpirska afera. Pred dnevi je umrl v Londonu v visoki starosti 81 let Viljem Gordon Cumming. Z njegovim imenom je zvezan eden največjih škandalov angleških plemenitašev. — Cela zadeva se je doigrala leta 1890, torej pred 40 leti. V palači Arturja Wilson, lastnika celemu svetu znane paroplovne družbe »Wilson Line«, se je zbirala družba plemenitašev k igri na karte. Med igralci je bil pogostoma tedajni princ Waleški — poznejši angleški kralj Eduard VII. Spremljal je princa oberst kraljeve garde, šotski baron Cumming. Nekega jesenskega večera, ko so zopet kvartali pri zgoraj omenjenem bogatašu, so opazili nekateri od igralcev, kako je vzp! iz žepa
poleg princa sedeči oberst Cumming napačne karte. Opozorili so ga na goljufijo, in oberst se je skušal opravičiti. Dokazov, ki so pričali proti njemu ni mogel tajiti. Označili so ga kot kvartopirskega goljufa in ga izključili Iz plemenitaške družbe. Da se pa ne bi ta škandal razširil v javnost, so sklenili: če bo dal Cumming pismeno obljubo, da ne bo več kvartal, bodo molčali vsi navzoči o neprijetni zade-1 vi. Že koj drugi dan je zaupal vsak; od navzočih igralcev oberstovo golju< fijo svoji ljubi ženki. Žene so razna-; šale pod pretvezo stroge molčečnosti afero svojim prijateljicam. In kmalu je bil znan igralni škandal celemu Londonu. Oberst Cumming je vložil tožbo proti gospe Arthur Wilson in še proti dvema drugima damama. V Londonu pred porotniki so obravnavali plemenitaški škandal. Princ Waleški je bil tudi med povabljenimi pričami.1 Ko so ga zasliševali, ga je vprašal eden od porotnikov, neki manjši posestnik: »Ali ste sami videli, kako je kvartal Cumming z napačnimi kartami?« — »Ne, jaz tega nisem videl.« — »Ali pa verjamete na to?« — se je glasilo drugo vprašanje. »Nimam nobenega veroka, da ne bi verjel trditvam drugih gospodov.« S to izjavo je bila zadeva zaključena. Oberst je zgubil pravdo. Zapustili so ga vsi prijatelji. Ostala mu je zvesta samo ena ženska — nevesta Florencija Garner, hčerka amerikanskega milijonarja. Drugi dan po pravdi se je vršila poroka. Oberst je živel za tem še 40 let čisto osamljen na svojem posestvu.
Vsled nesreč izginula mesta. Stare pesmi in pripovedke nam opisujejo, kako so izginila ob kaki veliki nesreči kar nenadoma s površja zemlje cela velika mesta. Ti opisi so sicer znatno pretirani, vendar je jedro resnično. Iz zgodovine je znano, da so se zgodila trenutna izginutja predvsem v bližini jezer. Pred 40 leti leta 1887 5. julija so je pogreznilo v jezero Zug v Švici selo Zug z 20 poslopji, 9000 kvadratnih metrov površine in je zgubilo pri tej nesreči 11 ljudi življenje. Istotam je izginilo 4. marca leta 1435 2(3 poslopij in je bilo ob življenje 60 oseb. Nenadna izginutja celih mest povzroča morsko valovje, katerega podžge izbruh kacega podmorskega ognjenika. Dne 27. avgusta leta 1883 je začel bruhati znani vulkan Krakatau severno od velikega Java otoka. Pri tem izbruhu so uničili popolnoma morski valovi mesta: Bantum, Anjer in Merak. Let« 1765 1. novembra je obiskal portugal-galsko glavno mesto Lissabon grozen potres. Več nego potres je škodovalo mestu morsko valovje, ki se je zaletavalo po mestnih ulicah. — Veliko pripovedk je razširjenih med nemškim narodom o izginutju bajno bogatega mesta Rungholt na otoku nemškega severnega morja Nordstrand. Morski valovi so ga pognali v morje januarja leta 1362. Zgodovinska raziskovanja novejših časov so dognala, da so tozadevne pesmi ter opisi daleč pretirani. Rungholt je bila bogatejša vas od 1000 do 2000 prebivalcev. Dne 16. maja 1921 je odkril posestnik Busch
v Wattenmorju zapadno od majhnega mesta Hallig-Südfall nekdanjo ladjedelnico izginule vasi Rungholt, prostor na katerem je stala cerkev, orožje, razno orodje in ostanke obleke. — Znana je tudi takozvana »Vineta pravljica«. Viñeta bi naj bilo v 11. stoletju eno največjih in najbogatejših pomorskih mest v Evropi. Po pripovedki je nenadoma izginilo in nikdo ne zna več, kje bi naj bilo. Dokazano je, da je razumeti pod Vineto nekdanje mesto Jumme, last starih Vendov. Pod varstvom danskih Wikingov se je razvilo in bilo-res bogato ter nekaka kraljica med mesti ob vzhodnem nemškem morju skozi dobo pol stoletja. Leta 1028 so ga pa Danci napadli, zažgali ter porušili in ga ni nikdo več pozidal. — Italjansko mesto Ravenna je bilo že za časa vlade Gotov važna morska luka. Ker se je dvignila tekom stoletij obal, se je morje umaknilo ir o pristanišča ni ne duha ne sluha. — V Španiji je slovela v starodavnih ča sih ob izlivu reke Guadalqivir v rao;' je luka Tartessas. Stari Kartažani sr to nekdaj velevažno obmorsko postojanko zavzeli, porušili in je izginil?, popolnoma z zemeljskega površja.
Eelcvno življenja ruske žene. Poročila sovjetov se trudijo, tía bi naslikala položaj ruske žene v kolikor mogoče rožnati luči. Pravijo, da je prinesla revolucija Rusinji osvoboditev izpod jarma moža, duhovščine in sploh kulture. Gotovo pa je, da bi stotisoči ruskih žen raje prenašalo suženjstvo pred revolucijo nego sedajno papirnato prostost, ki je kupljena z uničenjem gospodinjstva in družine, in s stalno nesigurnostjo življenja. 34 odstotkov vseh delovnih moči po obratih v Rusiji tvorijo ženske. 153 tisoč žensk se udeležuje državnega dela kot članice mestnih, vojaških ter okrajnih sovjetov. 75.000 žensk, od teh 21 tisoč kmetic, je zaposlenih v sovjetih. Na Ruskem so posebna ženska odposlanstva, ki so poklicana, da ureinieio ter nadzorujejo delo sovjetov in javnih uradov. Vseh teh odposlanic štejejo v Rusiji 620 tisoč. Od teh je 380 tisoč kmetic, 96 tisoč tvorniških delavk, 59 tisoč dekel, 51 tisoč gospodinj, 26 tisoč poljskih delavk, zastopnic ženskega izobraženstva ni najti med niimi. —
Tudi v rdečo armado sprejemajo ženske.
Mesto, ki ne pssna bcsoie »kredit«.
V Zedinjenih ameriških državah je mesto, v katerem ne moreta ne bogatin in ne siromak nekaj še tako neznatnega kupiti na kredit. Vsak nakup mora biti takoj plačan v gotovini. To izredno mesto se imenuje Bloom-field in leži v državi Nebraska. Vzrok teh strogih razmer je v tem, ker so narasla leta 1927 odplačila in kreditni nakupi v Bloomfieldu tako visoko, da je bila večina trgovcev na robu propada. Društvo mestnih trgovcev je sklicalo zborovanje, na katerem so razpravljali o splošnem propadu. Ob tej priliki so sklenili, da se ne sme nobeden predmet za bodoče in naj še bo tako malenkosten, prodati na kredit ali proti počasnemu odplačevanju. Ker je bilo uresničenje tega sklepa težavno, je bilo vsakemu trgovcu zagroženo z globo 100 dolarjev, ako bi se ne držal omenjenega sklepa. Ta kazen se pa podvoji pri vsakem nadaljnjem prestopku. Posledica tega sklepa je bila, da ni upal nobeden trgovec prodati, ne da bi mu kupec takoj plačal. Vzgledu trgovcev so sledili zdravniki, zobozdravniki in advokati. In danes po preteku dveh in pol leta je izginila beseda kredit iz mesta Bloomfield. Danes koraka vsakdo čisto mirno po blomfildskih ulicah, ne da bi ga nahrulil kak upnik ali da bi moral uiti pred njim v kako stransko ulico.
Ali so živa bitja na Mars« in Veneri? O starem spornem vprašanju, ali tudi na drugih planetih razen na zemlji bivajo živa bitja, se je te dni zopet izrazil ameriški učenjak dr. Charles Oliver, profesor zvezdoznanstva na vseučilišču v Pennsilvaniji. Oliver je mnenja, da tako na Marsu kakor na Veneri bivajo živa bitja, da pa ima Venera več predpogojev za to. Na Marsu znaša toplota do 16 stopinj Celzija tudi poleti, ponoči pa je vedno mrzlo. Iz tega se sicer ne da sklepati, da na Marsu ni živih bitij, vendar pa tam skoro gotovo ne žive druga živa bitja kakor kvečjemu plazilci, ptiči in ribe. Ugodnejše so po mnenju Oliviera kli-matične razmere na Veneri, ki dobiva od solnca več svetlobe In toplote ka-
kor zemlja. Če je na Veneri kisik in vodna para, ima izredno ugodne pogoje za življenje tudi višjih vrst živih bitij.
Največji čevelj na svetu. V Oberst-dorfu v Nemčiji je zgotovil čevljarski mojster smučarski čevelj, ki je dolg 320 cm in težak 5 in pol nemških centov. Sešit je s 45 m dolgo vrvjo za hri-bolazce, 18 pol kravjih kož usnja je v tem največjem obuvalu.
Ropar z lilijo v roki. Na stanovanj« gospe Levy v Chikagu je prišel neki moški z lilijo v roki in se predstavil kot uslužbenec nekega cvetličarja. Ko je na ta način priboril vstop v stanovanje, je gospodinjo oropal za vrednosti okrog 200 dolarjev.
Lfrbosumen pes. Ker je Edward Thilgie, lastnik nekega hotela v Chikagu dal jesti nekemu tujemu psu, ki je slučajno prišel v lokal, je domačega psa to tako ujezilo, da je skočil na svojega gospodarja in ga resno obgri-zel, predno so mu mogli navzoši pri-hiteti na pomoč. Domačega psa ie ta ljubosumnost stala življenie, kajti neki došli policist, ki je opazil nemir v hotelu, je prihitel in psa ustrelil. Gospodarja so odpeljali v bolnico.
Dežela z naimanišo armadlo na svetu. Kanada v Severni Ameriki je ti«'a srečna dežela, ki s^e lahko postavi, da ima najmanjšo oboroženo silo. Njena armada na suhem šteje namreč 3394 mož in njeno pomorsko »silo« tvor; 710 mož.
Mačka se sme braEšti. Porotno sodišče v Clevelandu je oprostilo mačko, oziroma njenega gospodarja, katerega je tožila neka p-ospa za odškodnino 10.000 dolarjev. Gospa je namreč stopila na ren mački in ta io je varilni'a v nogo. Porotniki pa so odločili, da, ima tudi mačka pravico do samoobrambe, in ni kazniva niti ona niti njen gospodar, ako vgrizne tistega, ki ji stopi na rep.
Lakota na Kitajskem mori »anre^. Komisar pomožne akcije za. «tradajo-čo Kitajsko, Mackenzie, se je vrnil te dni nazaj v Avstralijo po pregledu kitajskih stradajočih pokrajin. Mackenzie trdi, da mori lakota še neprestano naprej po Kitajskem in da je umrlo v severnih provincah od januarja letošnjega leta 200 tisoč otrok radi po-
manjkanja. V stradajočih krajih je bilo prodanih 80 tisoč žensk za 2 do 3 dolarje in za izkupiček so kupovali hrano.
Dekle, ki strelja najboljše. Na športnem prostoru v amerikanskem mestu St. Louis se postavlja s streljanjem 15 letna Arien Brown. Hoče postati streljaška mojsterica na celem svetu. Zadene iz revolverja na užigalnik na precejšnjo razdaljo v ustih lastnega očeta cigaro, da se ta užge po strelu, ki je le opasen za smodko in ne za očetovo glavo.
Pri slabosti je naravna »Franz Joselova«
grenčica prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v molih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« gzenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Cif§ fi¥$fr@l$Mf! rcfi
Avstralske reke so pravo čudo vod na celem svetu. Ob vročih poletnih mesecih so struge avstralskih rek suhe. Ako pa začne deževati, so bregovi rek takoj polni in voda preplavi cele pokrajine. Navadno vedo poljedelci in živinorejci kedaj bo nastopil deževni čas in se umaknejo povodnji pravočasno. Velikokrat jih pa varajo izkušnje in tedaj je joj za človeka in živino!
Ena avstralskih posebnosti med rekami je takozvani Fitzroy. Ob suši je njena struga prava puščava, polna kamenja ter peska. Le tu in tam se skriva pred solnčnimi žarki kaka mlaka. Puščavska slika se pa spremeni z neverjetno naglico. Izdaten dež v no-trajnpsti napolni strugo in valovje se podi šumeč ter hromeč po dolini proti morju. Na mah zginejo globoke raz-pokline v strugi in po pred kratkem puščavski ravni se udiraš do kolen v blato. Naenkrat se pojavijo oblaki pikajoČih muh, žabe in raki zapustijo skrivališča v podzemeljskih luknjah in v 24 urah je poprej obupna pokrajina .ograjena v sveže zeleno obleko severno zapadne avstralske spomladi.
Ob času pojava valovja drvijo proti hribom črede govede, konj, vrečarji, divje mačke, da celo kače ter kuščarji. Kljub vsej opreznosti pogine v valovih reke Fitzroy letno na tisoče govede, ker narašča ravno ta reka tolikokrat čisto iznenada.
Je pa tudi nemogoče, ako se utrga kje oblak, zbrati pred povodnjo deset do stotisoč ovac, govede ter konj po 15 do 40 milj in še več razsežnih pašnikih.
Nemec, ki je pred kratkem doživel nenavadno povodenj reke Fitzroy, beleži o tem pojavu to-le:
»Bilo je neznosno vroče, ko sem se mudil nekaj dni pri bogatem živinorejcu ob čisto vsušeni strugi reke Fitzroy. Vsakojakc črede domače živine so pobiralo posamezne bilke že usahle trave. Necega popoldne, ko je solnce najbolj pripekalo in ni bilo nikjer na nebu niti ene meglice, je dal
gospodar hlapcem povelje, takoj zbrati črede, ker povodenj že brzi z ne-ugnano silo s hribov v dolino. Služin-čad je nagnala črede na konjih z vso naglico in šlo je v najbolj divjem galopu proti strugi reke, preko katere so bile višine in rešitev za človeka ter žival. Ko smo bili še oddaljeni par kilometrov od toka, smo videli, kako se nam podijo nasproti valovi, ki so že bili prestopili strugo in so se razlivali po puščavski ravni. Kmalu nas je objela povodenj. Živali so skraja vzra-doščene, ker se pri plavanju napijejo in jim dene po toliko mesečni vročini hladilna voda dobro. Konji plavajo naprej, za temi najmočnejši biki, krave in slednjič ovce. Krog plavajočih čred se podijo psi čuvarji in hlapci na konjih, da držijo z biči živali skupaj, ker s posameznimi in razkropljenim komadi bi valovi hitro in za vedno opravili.
Gledal sem plavanje in prerivanje med bobnečim valovjem. Bili srno že na sredini reke in takorekoč izven nevarnosti, ko je začelo govedo tuliti, ovce preplašeno meketati in psi čuvarji so jo udrli vsak svojo pot. Strašen, dolg in na zunaj črni gobec se je prikazoval iznad valov zdaj tu zdaj tam. Z groznim gobcem vred je izginjal pod vodo, sedaj pes, pa zopet ovca. Nepopisen strah se je oprijel celega pobega in vse je napelo zadnje sile, da se prerine do bližnjegga brega, icjer je bila rešitev pred povodnjo in pošastjo s črnim gobcem.
Ko sva priplavala z gospodarjem na konjih na trda tla, je tik za nama obupno zahropel orjaški bik, ki je bil plavaški vodja goveje črede. Izginjal je hropeč pod vodo in preko njega se je metala za avstralske kraje pravcata pošast — dolgi črni krokodil.
Ves iznenaden nad to prikaznijo sem vprašal Avstralca, odkod za Boga milega se je vzel v avstralski reki — krokodil? Pojasnil mi je, da ni sicer te tolikanj opasne golazni tamkaj veliko. Posamezni krokodili se skrivajo v dobi puščavske suše v podzemeljskih duplinah ob reki, kjer ostane še vedno nekaj vode. Izstradani so in ko prihrumi povodenj, se spustijo iz skrivališč po reki, ker vedo, da jih čaka. plen in nasičenje za nekaj mesecev.
Navadno se lotijo le psov in ovac, ta je bil pa že nekaj izrednega, ker je preparal pod vodo največjemu biku trebuh in si ga bo sedaj med drčanjem po reki privoščil.
Sicer smo se rešili z malenkostnimi izgubami iz vodne nevarnosti, — a ogromni črni krokodil in nepopisni
strah med plavajočo čredo ob njegovem pojavu mi bo ostal vedno v spominu.«
II
Dne 18. junija je bila 50 letnica smrti moža Nemca, ki je odkril širšemu svetu ameriško pokrajino ki je razdeljena na pripadnost med Zedinjene države in Mehiko — Kalifornijo.
Ta zaslužni mož je bil Avguštin Sutter, rojen 28. februarja 1803 v Kan. denu na Badenskem v Nemčiji. Njegovi roditelji so se pozneje preselili v Švico in Avguštin je imel knjigarno v Burgdorfu pri Bernu.
Nesreča v denarnem poslovanju ga je prisilila, da se je preselil v Missouri v Ameriko. Tukaj je imel srečo, ko je spremljal trgovske karavane v Santa Fe, ki je bilo tedaj glavno trgovsko mesto med Zedinjenimi državami ter Mehiko. Pridobil si je precejšnje premoženje, ki ga je sililo, se podati na pot in razkriti trgovini ter prometu še do tedaj neraziskane severnoameriške pokrajine. Od lovcev je zvedel o Kaliforniji, ki je čudovito bogata na naravnih zakladih, ki pa počivajo nedvignjeni ter neizrabljeni.
Dne 4. julija 1839 je izstopil Sutter z jadrnice v kaliforniškem glavnem mestu Montrevey. Videl -je na lastne oči, kako je Kalifornija, ogromni del Mehike, v vsakem oziru popolnoma v propasti. Vse dobro, kulturno ter blagodejno, kar so bili ustvarili misi« joni, je že bilo uničeno, ker se je polastila cvetočih misijonskih postaj državna oblast. Cela pokrajina je bila tedaj v oblasti nekaj sto mehikanskih veleposestnikov, ki so pa delali le toliko, da so sami živeli dobro, za drugo ée pa niso zmenili.
Tedajni kalifornijski guverner Al-varado je podelil podjetnemu Nemcu dovoljenje za naselitev.
Sutter se je podal iz San Frančiška, z nekaj čolni navzgor po reki Sacramento. V Sacramentu, ki je danes imenitno kalifornijsko mesto, si je postavil dve leseni stavbi in eno hišo iz kamenja. Svojo naselbino je imenoval kot Nemec-Švicar »Nova Helvecija«. Pozneje je pozidal na naselbini še trdnjavo, ki bi naj odbijala napade Indijancev in mehikanskih roparjev. Skraja je imel nepopisne težave, ker ni maral ostati pri njem uslužben nobeden belokožec. Vztrajali so v koloniji le še črnci Kanaki iz Hawai.
Sutter je kmalu spoznal rodovitnost
Vse društvene knjižnice
ki so znale vpeljati Kari Mayove spise, poročamo, da te knjige ljudje izredno radi Čitajo. Prva knjiga „KRIŽEM PO JU1ROVEM« obsega štiri zvezke, vsak stane Din 13"—, celotna knjiga vezana polplatno Lm 66—, cebplatno Din 70'—. Druga knjiga „PO DIVJEM KUR I) I S1A N U" do sedaj izšla dva zvezka po Din 13'—. Naroda se pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
zemlje, katere se ni bil lotil do tedaj nikdo z obdelavo. Naselbino je pretvoril kmalu v vrt, uvedel vsakovrstno industrijo in paslo se je po njegovih pašnikih na tisoče ter tisoče govede, konj ter ovac.
Sutterjevo delo je uvidela mehikan-ska vlada in mu podarila neizmerne zemeljske površine v Kaliforniji in ga postavila tudi za sodnika ter zastop-fiika Mehike junija 1841.
Povrh je imel podjetni Nemec toliko prihrankov, da je kupil iz lastnega rusko tamošnjo trdnjavo Ros s 40 topovi in farmo Bodege z ogromnimi go-vejskimi čredami ter konji.
Novi mehikanski guverner Micheto-rena mu je izročil leta 1845 še dvakrat toliko državne zemlje, kakor jo je posedal do tedaj. Sutter se je moral zavezati, da bo pomagal guvernerju v slučaju kake vstaje ali sovražnih napadov. Kmalu za tem darilom je prišlo do upora enega dela Kalifornije proti Mehiki. Ko je prihitel Suter guvernerju na pomoč s 400 možmi, so ustaši že opravili svoj posel. Severni del Kalifornije, kjer se je raztezala Sutterjeva posest, je pripadel pod Združene države.
Nemec se spremembi državne oblasti ni upiral in je dosegel kot izboren diplomat, da mu je tudi nova država priznala posest in mu šla na roko.
Bil je uverjen, da bo spremenil pod Zedinjenimi državami Kalifornijo v vsestransko cvetočo nemško kolonijo. Povsod po Evropi, kjer bivajo Nemci, je razposlal razglase, v katerih je pozival svoje rojake, naj zapustijo domovino in se preselijo v bogato Kalifornijo. Zadel je na gluha ušesa. To ga je ujezilo in se je začel pogajati, da proda pokrajine bogatim Mehikancem za 100.000 in prejme v zameno velikansko misijonišče San Jose. Tozadevna pogajanja so se razbila in Sutter ¡je obdržal še nadalje svojo posest, da-si so mu pričele Zedinjene države precej gledati na prste.
Poleg poljedelstva in živinoreje se
je začel pečati še z lesno trgovino. — Uvidel je, da je sicer bogata dolina ob reki Sacramento revna glede lesa. Ob reki Amerikan River, kjer so gozdovi, je postavil žago in spravljal rezan les v luko San Francisko. Dne 24. januarja 1848 so odkrili v jezu Sutterjeve žage nekaj zlatih zrn. Vesti o najdenih zlatih zakladih, ki so še neodkriti, ni bilo mogoče potlačiti. Z bliskavico se je razširila vest po Severni Ameriki. Pohlep po zlatu na Sutterjevi posesti je bil tako neugnan, da so bile naenkrat v San Francisko prazne vse šole, ker so vreli ter drveli učenci z učitelji vred na Sutterjeve farme, kjer je zlato na goli površini. Tem so sledili tisoči in tisoči zlata željnih postopačev iz vseh držav Severne Amerike in Mehike. Naenkrat so bile poprej tako redko naselj'ene Sutterjeve farme najbolj obljudene, a ne od poštenjakov, ampak najbolj nasilnih ljudi, ki niso vprašali lastnika, ali jim dovoli brskanje po zemlji, ampak so si vzeli tozadevno dovoljenje sami.
V par mesecih je bila neizmerna Sutterjeva posest popolnoma uničena. Nemški milijarder je na mah obubožal in da bi prišel do pravice, je začel s pravdami pri višjem zveznem sodišču Zedinjenih držav. To mu je priznalo ozemlje, katerega mu je podaril prvi mehiški guverner Alvarado, glede poznejših daril pa je razsodilo, da je ta zemlja last množice iskalcev zlata.
Leta 1865 je zbežal Sutter iz Kalifornije in se naselil na naselbini morav-skih bratov v Pennsilvaniji v mestecu Litiz. Od tukaj je vodil pravde za pravico. Na 16 ameriških kongresih so razpravljali o Sutterjevi zadevi in 16 krat so bili njegovi predlogi preglasovani in je propadel.
Sutter je umrl kot siromak v Wa-schingtonu leta 1880 in je moral v življenju prebridko občutiti resnico pregovora, ki pravi, da je nehvaležnost — plačilo sveta.
Kratko pred izbruhom svetovne voj-

je potrebna
vsakemu človeku. Brez dvoma — igranje na raznih instrumentih tvori i zelo lepo in koristno za-| bavo. Radi tega so še planeš obrnite na veletrgovino Stermecki, Celje, ki Vam bode poslala veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj.
Harmonika enoredna Din 250; 315, dvoredna 45 i troredna 995, gramofoni 280, 345, 520, otroški 110, vi olina (gosli) 142, 315, 545, skatlja za vijolino 155, lok 4J, mandolina 160, gitara 270, citre 380. Samo najboljši proizvodi svetovno znanih tvornic.
Naročila preko Din 500 poštnine prosta. Kai ne odgovarja se zamenja ali vrne denar.
Trgovski dom R. Stermacki, Celje št. 24
Dravska banovina.	2C7-7
ne se je osnovala posebno družba, ki je spravila vso nekdanjo Sutterjevo naselbino v stanje, kakor je bilo pred pogubonosnim prihodom iskalcev zlata. Stroški za popravilo so znašali 100.000 dolarjev. Pionirju Kalifornije Sutterju bodo na nekdaj njegovih farmah ob 50 letnici smrti postavili spomenik.
*
V bogatem okolišu Boundary leži mesto Grenwood, odkoder je mogoča peš v mrtvo mesto Phönix, ki je nekaj znamenitega za celo Ameriko. — Phönix je na meji Združenih držav in je bilo eno najpomembnejših rudarskih mest in najbolj važno središča za dobivanje bakra v celi Kanadi. —■ Sreča tega mesta je bila seve kratka in je zatonila že po preteku 20 let. Kar je do danes še ostalo od nekdanje krasote, so le še razvaline.
Navajeni smo na razvaline, ki nas spominjajo največ na srednji vek. —■ Mesto Phönix pa je bilo še pred 15 leti v polnem procvitu. Bilo je bivališče mladih podjetnih ljudi ter pustolovcev, ki so iskali v novem svetu srečo, in danes je že ena najmlajših razvalin na zemlji.
DR. O. I LAUNIG:
26
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
V krasni dvorani tega gradu je sedel v prvih äneh meseca januarja leta 1670 mož visoke postave z dolgim resnim obrazom, v črno žametastem, s srebrnimi nitmi obrobljenem državnem plašču. Bil je to gospod Ivan Pavel Hocher in te-lanji dvorni kancler Njegovega Veličanstva.
Zraven njega so sedeli pri veliki s črno preprogo pokriti mizi Krištof Abele pl. Lilienberg, nadalje podkancler Würzburger, Ivan Henrik Herwart pl. Hochenburg, cesarski vladni svetnik Bogoljub Windischgrätz ter bradat vojak Tomaž Sahier pl. Windmühlen, cesarski podpolkovnik v Jakob Gerardovem dragonskem polku.
Ti gospodje so prispeli pred nekaj urami z Dunaja. Zraven njih so sedeli gospodje Filip grof Brenner, Janez baron Tyrudl in Ivan Gašper pl. Kellersperg, župan mesta Gradca in mestni sodnik Peter Volk.
Tvorili so nekako tajno komisijo, ki so jo po-
slali iz Dunaja, da ugotovijo, kakšen obseg je že zavzela zarota; zbrali so si radi tega ta grad, da njih navzočnost ne bi dala povoda raznim govoricam.
Sedeli so vsi skupaj, zaupniki kneza Lobko-vica, le enega še ni bilo.
Že so ugibali marsikaj in se posvetovali o tem in onem. Zdajci pogleda dvorni kancler Ho-cher še enkrat s svojega vzvišenega sedeža celo omizje zaupnikov.
»Njegovo Veličanstvo, moj premilostljivi cesar in gospod,« je rekel z nekim tajnostnim glasom, »mi je naročil pri mojem odhodu z Dunaja, da sprejmem poročila onih vestnih ter cesarju vdanih članov visokega plemstva, ki spadajo med deželne stanove. Vendar vidim na svoje začudenje, da manjka predsednik tega sveta, grof Tatenbah, kateremu je poverjeno pazljivo poizvedovanje v tej zadevi.
Dvorni kancler se obrne proti grajskemu poglavarju grofu Brennerju ter ga vpraša:
»Ali niste grofa Tatenbaha obvestili o našem prihodu? Ali morda ima kaka druga opravila v tej uri?«
Grof Brenner se nasmehne ter reče:
»Posebni posli, s katerimi se peča grof Ta-
Lepe tiskovine
za trgovce, obrt* nike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirila
^Mariboru
I Koroška c. S
> Čekov, račun štev. io.6oa
i' Telefon interurb. št. 2iift
T
Bilo je v poletju 1891, ko je prekoračilo nekaj pijonirjev mejo Združenih držav in so odkrili na kraju, kjer je nastalo mesto Phönix, velike množine bakra. Voditelja prvih rudarjev sta bila James Atwood in Bob Denzler, Iii še danes živita. Množice srečolov-cev so jima sledile in se naselile po hribih. Devet let pozneje je bila prvotna naselbina povzdignjena v mesto. Kakor nekoč v Kaliforniji, je pognalo tudi tukaj iz največje divjine mogočno mesto. Zakaj je prav za prav Phönix propadel, še danes nikdo ne ma. Svojčas so dolžili propasti kapitalistično zahrbtnost, ker sta bili v imestu dve konkurenčni družbi. Razvoj mesta je kar brzel. V najkrajšem (5r.su je bilo v Phönixu 13 industrijskih podjetij in so pridelali dnevno 150)0 ton rude. Tudi prebivalstvo je na-raičalo. Dve veliki železniški družbi sta poskrbeli za zvezo mesta z ostalim svetom. V mestu so bile štiri cerkve, moderno urejena bolnica, 14 hotelov ter zabavišč, plesne dvorane, gledališče in nekaj tucatov igralnic. Prebivalci so bili po večini iz Skandinavije ali pa nemški izseljenci. Prvi mestni župan je bil Šved Albin Almstrom, ki je bil fotograf in trgovec s papirjem.
Leta 1916, ko je bila svetovna vojna na višku, je začelo mesto propadati. Proizvajanje bakra se je vedno bolj zmanjševalo in je popolnoma prenehalo leta 1919. Prihodnje leto so pričeli z odvažanjem industrijske naprave, nakar sta odstranili obe železniški družbi še tračnice. Hiša za hišo je osamela, nekako strahotno razpoloženje se je oprijelo prebivalstva, da je kar vse povprek bežalo iz umirajočega mesta. Zadnja javna prireditev v Phönixu je bilo odkritje spomenika onim meščanom, ki so padli v svetovni vojni. Obenem je bila tudi blagoslovitev nagrobnika mrtvemu mestu.
Že železniška postaja za Phönix— Greenwood nudi danes sliko izumiranja. V glavni ulici v Greenwoodu je že večina hiš zapuščenih in razpadlih. Okna brez šip plašijo potnika. Star
možak, ki sedi med vrati, pripoveduje o pojemajočem sijaju Greenwooda. Tudi tukaj je bilo življenje v polnem teku in vsi merodajni faktorji so bili prepričani, da gleda mesto v sijajno bodočnost. Že palača poštnega urada iz granita priča o mestnem sijaju. Danes je videti po glavnih ulicah le še par otrok ali pa moške, ki sed-lajo konje. Mestni magistrat z gasilnim domom sta že v razvalinah. Široka, a strma cesta veže Greenwood s Phonixom, ki leži na hribu.
Nepopisno čudno spreleti potnika, ako stopi v veliko mesto, kjer vlada grobna tišina. Ulice so poraščene s travo. Na mnogih mestih ni mogoče po ulici naprej, ker je pot zastrta s podrtimi brzojavnimi drogi in žico. Nepregledne množine miši in podgan švigajo med razvalinami. V mestu še prebiva v celem pet starih potepuhov. Tudi ustanovitelj mesta Švicar Denzler, ki je star že 80 let, noče zapustiti razvalin.
Strašna je v Ph6nixu zimska noč, ko tuli vihar po zapuščenih ulicah, hiše se tresejo in tramovje poka ter se ruši na tla.
Edino, česar je še dovolj v mrtvem mestu — je kurivo.
Zelo žalosten je pogled na popolnoma zapuščeno pokopališče, kjer je še videti na nagrobnikih napise: »Umrl, a ni pozabljen.«
Kdor si želi cene in dobre obleke naj se oglasi v konfekcijski m modni trgovini
ŽMGA iVElSS
Celje-Gaber je 59111 |
Božji dar. Mož in žena sta se hudo sprla. Pa je v jezi dejala žena: »Ti pozabljaš, da je žena božji dar . . .« Ko še ni prav končala svojega stavka, je stopil v stanovanje berač in milo prosil: »Dajte revežu kak božji dar!« — Mož (hitro pokaže na ženo): »Tam ga imate ... Le vzemite si ga!«
Cšospodersha oi*mfila.
Kolje za vinograde in za sadno drevje, kakoi vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razla. gova ulica 25.	361
Načelstvo Emetske zveze v Maribo«
ru je imelo preteklo nedeljo važno se« jo, na kateri je razpravljajo o izredno težkem stanju našega malokmetijstva. Značilnost za zavednost in čut odgovornosti naših glavnih odbornikov je, da so se udeležili seje vsi člani iz vseh okrajev, razen dveh, ki sta se opravičila. Po poročilih se je razvil živahen razgovor, ki je ugotovil, kaj je potrebno, da se zajamči obstoj in razvoj našega malokmetijstva. V smislu razprav se sestavi spomenica, katero izročijo in tolmačijo predsednik Šerbinek in člani Mihelčič, Steblovnik in Vesenjak g. banu dravske banovine. Obenem bo »Slovenski Gospodar« kot naš najboljši in najstarejši glasnik želj in teženj slovenskega kmetskega ljudstva o teh vprašanjih podrobnejše razpravljal in poročal.
KiiEdMa šila w Si. Hrte ob ¡nI. M.
obhaja letos 20 letnico ustanovitve.
Zavod je bil ustanovljen leta 1910 po dolgotrajnem boju slovenskih poslancev dr. Dečka, dr. Hrašovca, dr. Korošca, Roša, Vošnjaka in tovarišev v bivšem deželnem zboru štajerskem ter slovenskih okrajnih zastopov za slovenski del bivše Štajerske. Zasluga dr. Ipavica, bivšega župana in zdravnika v Št. Juriju pa je, da stoji zavod ravno v Št. Juriju, ker je on posredoval ,da se je v ta namen kupilo večje kmetsko posestvo, na katerem so se zgradile povsem nove šole in gospodarske zgradbe po vzorcu šole v Grotten-hofu. Poslopja so bila zidana prav primerno za potrebe srednje kmetije tukajšnjih gospodarstev, razmeroma vlažna lega zemljišč ob
Zopet m zvezek Herl Mfipin spise*
namreč
' ' ' ZSEZEli
J^IW^HüHDISTMür
z vsebino: V ieči - ¡z ječe sitna flmadije. Ceno 13 Din.
Naroča se pri
Clrilooi knlioarni. Maribor!
tenbah, kakor se mi je poročalo, se ne ujemajo s tem, kar hoče doseči današnje zborovanje. Bržkone je zopet napravil izlet v Čakovec ali pa sedi v kakem gradu sub rosa s svojo izvoljenko.«
»Kako naj se to razume, gospod grof,« vpraša pl. Abele, »ali je grof Tatenbah sporočil, da ne pride?«
»Tega ne,« odvrne grof Brenner.
»Zato se pa tudi ne more trditi, da ne bo prišel, ko je vendar povabljen, da gotovo pride,« nadaljuje gospod Abele, »in jaz ne morem razumeti, zakaj vedno blatite cesarskega vladnega svetnika Tatenbaha. On je mlad, življenja željen, kavalir, ki ima mehko, a odkrito srce za veselje sveta in tudi sredstva, da uživa to veselje. Sicer pa je dobra plemenita duša, ki ne zasluži nezaupanja, ki ga vi gojite proti njemu v svojem stru.«
Grof Filip Brenner je mirno poslušal zagovor gospoda pl. Lilienberga v prid njegovemu prijatelju Tatenbahu, nato pa reče:
»Kar se more zahtevati od pravega plemeni-taša, je poštenost ter stanovitnost v dejanju in odkrita zvestoba do deželnega vladarja. Veselilo: bi me, gospod Abele pl. Lilionberg, ako bi vaš' prijatelj grof Tatenbah imel te lastnosti. Ce še
danes pride v naš krog ter nam razloži, kaj vse je zvedel in ugotovil glede nezadovoljnežev na Ogrskem in kako daleč so že razpletli svoje mreže tudi po Štajerskem, mu hočem v imenu mojega vladarja podati roko ter ga pozdraviti kot naj-zvestejšega med zvestimi.«
»Hvala vam, gospod grof, za to besedo,« se nekdo javi iz ozadja, »tukaj stoji, katerega želite, in jaz vam hočem dati odgovor, kakor zahtevate.«
Gospodje pri mizi so pogledali proti vratom. Grof Ivan Erazem Tatenbah je stopil k praznemu naslonjaču, ki je bil zanj pripravljen med grofom Brennerjem ter dvornim kanclerjem Hocherjem.
»Gospod grof,« vpraša Tatenbah ter se obrne proti nagovorjenemu, »o čem naj poroča grof Tatenbah pri tem zborovanju?«
Cesarski dvorni kancler se obrne proti Tatenbahu ter reče:
»Njegovo Veličanstvo, naš premilostljivi cesar in gospod želi izčrpnega poročila, kakega mišljenja je ljudstvo na Štajerskem, ter hoče posebno vedeti, kaj je resničnega na vseh govoricah glede ogrskih nezadovoljnežev, ki se baje pojavljajo celo že v Gradcu. In ker se imate vi, gospod grof, kot predsednik v svetu deželnih stanov najbolj brigati za blagor dežele in ie vas Njegovo
potokih Slom in Vog!ajna pa ni bila posebno ugodna vendar se je potom regulacije potokov ter kanalizacije in drenažiranja večjega dela zemljišč ustvaril tekom let ravno s tem primeren objekt za učni zavod ter spravilo celotno posestvo v prav dobro gospodarsko stanje, tako da dosegajo donosi pro ha redno one dobro urejenih gospodarstev Nemčije.
Posestvo ob zavoda obsega 46.53 ha, od tega 12 ha polja in vrtov, 18 ha travnikov in sadonosnikov ter 16 ha gozda. To se obdeluje po večini v interesu prakse po gojencih samih. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip ter je bil namenjen zlasti kmetskim sinovom planinskih krajev bivše Štajerske, iz katerih je tudi največ prosilcev, vendar je redno dosti gojencev tudi iz drugih okrajev, zlasti iz ljutomerskega. Živine goji zavod 35 do 40 glav ter služi kot rejsko središče za sivopšenično pomursko govedo, obenem pa tudi za domačo poplemenjeno svinjo in za štajersko kokoš. Za naravnejšo vzrejo mlade živine ima na Boču nad Polj-čanami zavod tudi lastni planinski pašnik s pašno in gozdno površino 92.57 ha.
Že v početku je bil zavod organiziran z enoletnim kmetijskim .tečajem za kmetske fante, za katere se predvideva, "da postanejo bodoči gospodarji ter se je tudi trajno držal tega prvotnega programa.. Kot tak najbolje Bluži potrebam malega in srednjega kmeta, ki sina, katerega predvideva obdržati za dom, težko pogreša z doma za daljši čas. Zato je bilo tudi ves čas nadštevilno primernih prosilcev, kar se v zadnjih letih še posebno stopnjuje.
Prostora je v internatu do okroglo 30 gojencev in ti uživajo celotno oskrbo deloma brezplačno, deloma proti razmeroma nizki oskrbovalnim. Početkom je pouk trajal 10 mesecev, da so se mogli vršiti tudi dvomesečni gospodinjski tečaji, sedaj pa traja 12 mesecev, da imajo gojenci tako celotno prakso. Poleg tega so se redno vršili in so tudi Bedaj razni daljši in krajši tečaji. Zavod pa služi radi svoje ugodne lege in moderne ureditve tudi kot lep demonstracijski objekt za okolico in številne vsakoletne obiske kmet-skih interesentov, kmetijskih podružnic, sadjarskih društev, kmetsko-nadaljevalnih, gospodinjskih in gospodinjsko - nadaljevalnih tečajev itd., katerih število zlasti v zadnjih letih včasih že skoro preveč naraste.
V 20 letnem obstoju zavoda je obiskovalo zavod 435 gojencev in sicer v prvih petih predvojnih letnikih 122 in v 12 povojnih 313, med vojno je pa služil zavod vojaštvu. Absol-
viralo je šolo 419 gojencev, od katerih je 26 odstotkov, to je 110 že samostojnih gospodarjev, 50 odstotkov (210) mlajših je še na domu staršev, 10 odstotkov (40) je v. raznih kmetijskih službah 7.5 odstotkov (31) jih je padlo, oziroma umrlo in le 8 odstotkov (34) jih je odšlo po raznih drugih službah, oziroma v Ameriko. Razvidno je iz tega, da je zavod v polnem obsegu služil svojemu pravemu namenu vzgajati kmetske sinove v prvi vrsti za dom.
Že ob ustanovitvi zavoda se je predvidevalo zgraditi tudi posebno poslopje za gospodinjsko šolo ter jo združiti z zavodom po vzorcu nemških kmetijskih šol, vendar se je kot prvo, tudi to delo zavlačevalo, in ko se je začelo graditi je bila vojna vzrok, da se je zidanje prekinilo, po vojni pa se to delo ni nadaljevalo. Tako so se vršili na zavodu pač dvo- do trimesečni gospodinjski tečaji, do popolne gospodinjske šole pa le ni prišlo. Gotovo je za ozemlje bivše Štajerske velika gospodarska škoda, da se ta prvotni načrt ni takoj izvedel, ker bi bila gospodinjska šola vsaj tolike važnosti za gospodarski napredek, ako še ne večje, kot kmetijska šola, ker je tu gospodinja solastnica posestva in je tako napredek in propad kmetije v veliki meri odvisen od strokovnega znanja gospodinje, in je eden glavnih vzrokov za žal tako veliko menjavanje lastnikov in za tako številne prodaje kmetij tod ravno v tem nedo-statku izobrazbe gospodinj. Upanje pa je, da bo to staro željo gospodarskih krogov bivše slovenske Štajerske konečno vendarle uresničila kr. banska uprava ter morda že to leto ob 20 letnici zavoda započela realizacijo tega projekta, ki bo gotovo v kombinaciji z že temu primerno urejenim zavodom tako sedaj za banovino, kot pozneje za starše najcenejši
Dne 6. julija tega leta pa priredi zavod za svoje bivše gojence in absolvente domačo proslavo te 20 letnice z namenom, da se so-učenci zopet enkrat po možnosti vsi snidejo ter si ogledajo razvoj in sedanje stanje zavoda.
Zato vabi uprava tudi tem potom vse bivše učence, zlasti pa one, katerih morda direktno vabilo ne bo našlo, da se udeleže te male zavodove slavnosti ter sporoče svojo udeležbo upravi vsaj do 1. julija tega leta. Predpoldne bo ogled zavodovih naprav, ob 11. uri pozdrav absolventov in gostov, nato pa skupno kosilo na zavodu ter popoldne ogled par vzornih posestev v okolici.
Ravnatelj: Ing. Val. Petkovšek 1. r.
PoveCanfc irl.
W leta 1929/30.
Dohodki naše države so se v zadnjem proračunskem letu znatno povišali. Povečanje se nanaša na neposredne in posredne davke. Dohodki naša države so namreč znašali v milijonih dinarjev:
	1929/30 1928/29			
neposr. davki	2342.2	1741.7	+	600.5
trošarina	927.9	740.5	+	187.4
takse	1296.4	1080.2	+	216.2
carine	1507.1	1528.3	+	21.2
monopoli	2374.1	2304.3	+	69.8
razni dohodki	123.9	86.1	+	37.8
doh. drž. podj. 3656.8		3406.3	+	250.5
skupaj.....	12228.4	10887.3	+	1341.1
Iz tega pregleda je razvidno, da so se v preteklem finančnem letu državni dohodki od davkov in državnih podjetij nasproti dohodkom v letu 1928/29 povečali za 1 milijardo in 341 milijonov Din. Od tega povečanja odpade skoro polovica, to je 600 milijonov na povečanje dohodkov od neposrednih davkov, v čemer se kaže uspeh popolnega uveljavljenja novega davčnega zakona. V vsoti dohodkov od neposrednih davkov je všteto tudi plačilo zaostalih davkov z 20% kronskimi boni in priznanicami za vojno odškodnino v višini 220 milijonov Din, vendar je tudi brez te vsote prirastek dohodkov od neposrednih davkov prav velik. Tudi povečanje dohodkov od taks in trošarin je znatno, edino dohodki od carin so nikoliko nazadovali. Občutno so se dvignili tudi dohodki od državnih podjetij. Dohodki železnic so znašali 2428.3 milijona Din, dohodki pošte, telegrafa in telefona pa 476.4 milijona Din. Posebno je omeniti povečanje dohodkov od državnih rudnikov in šum, in sicer od 493.9 milijona Din v letu 1928/29 na 576.1 milijona Din v preteklem finančnem letu.
Kakor je iz tabele razvidno, so v preteklem finančnem letu vsi državni dohodki znašali 12 milijard 228 mili-
Veličanstvo posebno odlikovalo s svojim zaupanjem, pričakuje vladar posebno od vas, gospod vladni svetnik, da poročate, koliko odgovarjajo te govorice resnici.«
Dvorni kancler pogleda ostro grofa, a ta reče s smehljajem:
»Temne govorice, da, gospod dvorni kancler, vi res pravilno označujete te puhle govorice o preteči pobuni kot temne govorice, ker niso nič drugega kot to, izmišljene ter nalašč vprizorjene od stranke, ki se vedno tru !i, sejati nesporazum-ljenje med vladarjem in njegovimi zvestimi podaniki.«
Nato zmaje dvorni kancler dr. Hocher z glavo ter reče:
»Glasom poročil, ki smo jih dobili na Dunaj, te govorice vendar niso tako neosnovane, če tudi bo temne, toda popolnoma izmišljene tudi ne morejo biti. Kar se tiče poročil, ki smo jih dobili iz Ogrskega, vemo, koliko jim smemo verjeti; kar pa nameravajo nezadovoljneži s Štajersko, mislim, da dobimo od vas, gospod vladni svetnik, na podlagi vaših opazovanj najtočnejša poročila. Ker pa vse zanikate, moram že povedati, da se glasijo naša poročila, ki jih dobimo na Dunaj, popolnoma drugače, da je na primer pripravlje-
na v Bosni turška pomoč za nezadovoljneže in je torej pričakovati vpada na Štajersko.«
Pri teh besedah se Tatenbah glasno nasmeje, nato pa reče:
»In jaz vam rečem, gospod dvorni kancler, da so vsa vaša poročila iz Ogrske in Carigrada lažnjiva, popolnoma neresnična. Štajerska dežela ni bila na svojih mejah kakor tudi v notranjem nikdar bolj varna kakor v teh dneh. Stara je štajerska zvestoba do naših vojvod in gorje tistemu, ki bi jo hotel kršiti.«
Po teh besedah se obrne grof Tatenbah k cesarjevi podobi, ki je visela v dvorani nasproti mizi v velikem pozlačenem okvirju, dvigne obe roki proti sliki ter reče r povzdignjenim glasom: »O, ti mogočni, predobri in pravični vladar, moj premilostljivi cesar in gospod, poglej na nas, tebi v življenju in smrti vdane Štajerce! Kje moreš najti bolj zvesta srca kakor v tej lepi deželi, kjer je vsak človek del tvoje telesne straže. Ni treba polkov, ne topov, da bi ščitili Štajersko; naj pride sam v našo deželo, slišal bo, kako bo donelo od gora in se razlegalo po ravninah: Vi-vat Leopoldus!«
Grof Tatenb?h je utihnil, prevzet od navdušenja in si obriše solze iz oči.
Ste naročeni no list
NEDELJA
Izhaja usah teden!
PrinaSa vsakokratni nedeljski evangelij in razlago tel druge podučne verske članke, razentega pa resničen dogodljaj iz m i s i j o n o t „Mladostni navihanec — postane redovnik" in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, SlomSkov trg 20.
jonov Din; s to vsoto smo prekoračili tudi dohodke iz leta 1925/26, ki so znašali 12 milijard 64 milijonov Din, do-čim so državni dohodki v letu 1926/27 znašali le 11 milijard 607 milijonov Din, v letu 1927/28 11 milijard 319 milijonov Din in leta 1928/29 10 milijard 887 milijonov Din.
Na veliki kmetski praznik, ki se bo
vršil dne 6. julija v Slovenjgradcu opozarjamo naše cenjene čitatelje že danes. Na sporedu so: božja služba, kmetijska predavanja in zborovanja, velika tombola, konjska dirka, ¡jahalna tekma in tekma koscev. Natančeij. spored se bo objavil prihodnjič *
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 14. junija so pripeljali špeharji na 22 vo-zeh 36 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 28 Din, slanino pa po Din 16 do 18.50. Kmetje so pripeljali 17 vozov sena po 50 do 65 Din, dva voza slame po 45 do 50 Din, škop po 1.25 do 2 Din. Pšenica je bila po 2 do 2.50, rž 1.75 do 2, ječmen 1.25 do 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2 do 2.50, ajda 2, proso 1.75 do 2, fižol 2 do 3, črešnje 8 do 14 Din. Kokoš 30 do 55, piščanci 35 do 80, raca 15 do 30. gcs 30 do 55, kozlič 60 Din. Čebula 2.50, česen 16 Din. Krompir 0.50 do 1, gobe 1.50 do 3, 1 kg 20 do 24 Din. Suhe slive
10	do 14 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din, surovo maslo 36 do 40, med 14 do 16 dinarjev.
Mariborsko sešmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. junija je bilo pripeljanih 195 svinf; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 150 do 180 Din; 7 do 9 tednov stari od 250 do 350 Din; 3 do 4 mesece stari od 400 do 500 Din; 5 do 7 mesecev stari od 550 do 600 Din; 8 do 10 mesecev stari od 800 do 950 Din; eno leto stari od 1000 do 1750 Din. En kg žite teže so prodajali po Din 11 do 13; en kg mrtve teže pa po Din 16 do 18.50. Prodanih je bilo 152 svinj.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 32 konj, 20 bikov, 109 volov, 353 krav in ?,9 telet; skupaj 543 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. junija tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.75 do 9; poldebe-
11	voli od Din 8.50 do 8.75; plemenski voli
od Din 7.50 do 7.75; biki za klanje od Din 7 do 8.50; klavne krave debele od Din 8.50 do 9; plemenske krave od Din 6 do 6.75; krave za klobasarje od Din 4 do 4.50; molzne krave od Din 7 do 8; breje krave od Din 7 do 8; mlada živina od Din 7 do 8.50. Prodanih je bilo 266 komadov; od teh za izvoz v Avstrijo 12 komadov.
Mesne cene v Maribora. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste 1 kg od 14 do 16 Din; meso od bikov, krav in telic 1 kg od 10 do 14 Din; telečje meso I. vrste 1 kg od 20 do 25 Din; telečje meso II. vrste 1 kg od 16 do 18 Din; svinjsko meso sveže 1 kg od 15 do 28 Din.
Skupščina fr®§¥. i¥€i€ im Profili.
Preč. župne urade prosimo, da sprejemajo prijave za našo skupščino na Brezjah v dneh 6. do 8. julija. Prijave je z dnem 23. junija zaključiti ter takoj poslati prijavno polo in denar za izkaznice, ki stanejo po Din 5.— na Prosvetno Zvezo, Maribor, Aleksandrova cesta. Do 27. junija moramo mi prijave imeti v rokah, da moremo vse potrebno ukreniti zaradi vagonov. — Prosimo zato točnosti pri onih, ki se hočejo prijaviti. — Te dni smo ponovno posredovali v Beogradu za polovično vožnjo. Ako bi nam ne uspelo doseči te ugodnosti, bomo to objavili v »Slovencu«, na kar vse č. gospode opozarjamo.
Ki »posvečuje« nedelje. Nedelja . . .
V tramvaju . . . čedno oblečen, postaren gospod sedi na prednjem podiču (platformi). Ko se voz ustavi, vstopi mlad poba, čigar roke so se zdele dolge in vedenje sumljivo ter se postavi nekoliko pretesno k staremu gospodu, ki si, videč novega in nevarnega sopotnika, začne hitro zapenjati suknjo. — Nikar se ne bojte,« pravi mlad falot, »ob nedeljah počivam.«
Romunska vlada pred parlamentom.
Dne 14. junija se je predstavila nova Manijeva vlada zbornici. Pri tej priliki je izjavil ministrski predsednik, da je nenadna sprememba na romunskem prestolu v najvišjem interesu naroda in naravna posledica globoko ukoreninjenih monarhističnih čustev, romunskega naroda, čigar temeljna načelo je monarhizem in stabilnost kontinuitete v zakonodaji. Sprememba na prestolu se je izvršila s pristankom parlamenta in je bila nujna potreba naroda. Kot velik uspeh se smatra izjava, ki jo je podal novi vodja liberalne stranke Duca v nasprotju s prejšnjimi izjavami liberalnega voditelja Bratana. Liberalna stranka priznava z izjavo Duce kralja Karola ter ne namerava povzročiti težkoč. V političnih krogih govore, da se je kralj Karol zahvalil Duci po nekem svojem prijatelju za njegove izjave, ki pomenjajo olajšanje razmer v Romuniji.
Vedja avstrijskega Heimwehra pod ključem. Avstrijska policija je zaprla znanega heimwehrovskega voditelja bivšega nemškega majorja Pabsta.
Razsodba v takozvanem beograjskem procesu. V soboto, dne 14. junija je bila razglašena sodba v beograjskem procesu: 14 obtožencev je obsojenih, 10 obtožencev — med temi dr. Vladimir Maček — je bilo oproščenih. Obsojeni so bili na 15, 10, 5 let itd. sledeči: Ivan Bernardič, Cvetko Hadžija, Martin Franekič, Ljubomir Kremzir, Stjepan Matekovič, Filip Paver, Ivan Ban, Ivan Štrtak, Velimir Mocnaj, Franjo Veselič, Ivan Prpič, Ante Ste-fanac, Pavle Margetič in Jakob Jela-čič. — Oproščeni so bili: Dr. Vladimir Maček, Vilko Begič, Milan Lebovič, Franjo Kutič, Milan Debanič, Anton Štefanič, M. Levnajič, Stjepan Glušac in Božo Arnšek.	i C
íltoilc „SI1o? .flospodarlfi"!
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tisfcogine.
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le» taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne iazglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
risbama sv. Cirila
i JHapiboru, Koroška c.5
Tudi gospodje celega omizja so bili ginjeni od navdušenja za cesarja ter so prijazno gledali na grofa, ki-je ves žarel od navdušenja.
Le kancler Hocher je ostal popolnoma nem, kakor hladen mramornat steber.
Grof Brenner, grajski stotnik, se dvigne ter neprijazno pogleda grofa Tatenbaha. Čez nekaj časa reče s počasnim vzvišenim glasom:
»Res je, da je moralo vsakega presuniti, ko ste govorili in s kakšnim navdušenjem so sprejeli Štajerci svojega vladarja ter gospoda. Vendar pa je tudi resnica, da je hotel na meji te dežele nek ogrski plemič vjeti cesarja, ko se je peljal pred tremi leti svoji nevesti nasproti, in ga celo umoriti.«
»To je laž,« se razburi grof Tatenbah.
»Nikakor ne,« odvrne grof Brenner hladno in mirno, »kar sem rekel, tudi lahko dokažem. Govori se, da se tudi vi, gospod grof, shajate pogo-stoma z nezadovoljnimi magnati, da ste jih celo povabili v svoje lovišče na Pohorju ter bili celo preoblečeni, da bi lažje z njimi občevali.«
Grof Tatenbah je nekoliko prebledel, toda kmalu se zopet zavede ter reče hladno:
»Vi imate deloma prav, gospod grajski stotnik, čemu mi očitate občevanje z vodjem ogrskih
strank. Toda pomislite, da ne morem boljše in bolj gotovo zasledovati celega gibanja kakor na ta način, da grem v tabor nasprotnikov, da vidim, kakšne načrte kujejo zoper nas.«
»Dobro,« odvrne grof Brenner, »čas pokaže, ali boste, gospod grof, svoje navdušenje za cesarja in našega gospoda ravno tako rešili tudi z dejanji.«
»Gospod grajski stotnik,« vzkipi grof Tatenbah ves razburjen, »kdor dvomi nad mojo odkrito zvestobo, temu sem na razpolago, da prinesem dokaz s svojim mečem — torej . . .«
»Stojte, gospodje,« prekine ta nastop dvorni kancler, »mi smo odposlani, da se posvetujemo v resni uri o tem, kaj je najboljše za našo deželo, ne pa, da bi se po nepotrebnem bojevali.«
Nato se obrne h grofu Tatenbahu, ki je že bojaželjno prijel za meč, ter reče:
»Gospod vladni svetnik, mi spoznamo iz vašega navdušenja za našega premilostljivega vladarja, da hočete veljati kot zvest služabnik Njegovega Veličanstva, za kar vas tudi vedno imamo. Vsled tega pričakujemo, da bodete v vsem postopali previdno ter zasledovali počenjanje sovražnikov. Ker nimate ničesar več poročati, zaključimo to zborovanj«.
Gornja Sv. Kungota. Dne 29. junija se bodo v Svečini na ljudski prireditvi prodajale srečke po 3 Din Katoliškega prosvetnega društva v Gornji Sv. Kungoti. Segajte pridno po srečkah, ker lahko dobiš za 3 Din dva metra suhih bukovih drv ter veliko drugih lepih dobitkov. Kar pograbite te srečke, nobenemu ne bo žal tako majhnega daru, s katerim more dosti dobiti.
Jarenina. Prihodnjo nedeljo po večernicah, dne 22. junija tega leta priredi Katoliško pro-Bvetno društvo v društvenih prostorih šalo-igro »Trojčki«. Povsod so to igro radi njene zanimivosti ponovno uprizorili. Vsi prijatelji, ki ljubite veselo zabavo in smeh, ne zamudite te ugodne prilike.
Gornja Ponikva. Vsem sosedom v Savinjski in Šaleški dolini sporočamo in najvljudneje naznanimo ter vabimo, da obiščete dne 22. junija našo skrito Ponikvo. Kaj bo pa tam takrat? No, bo lepa nedelja kakor običajno vsako leto s procesijo. Opazil boš na Ponikvi, da na polju ni več toliko hmeljevega špa-lirja, samo da bi bila cesta ravna, zato pazi na noge. Popoldne po večernicah pa se bo zganil gornjeponkovški »Slomšek« v župni-kovi uti na odru z lepo Krekovo igro »Turški križ« v štirih dejanjih. Nikdo naj ne zamudi lepe prilike, ker se igra ne bo ponovila. S cenami za vstopnice smo skromni: stojišča 3 Din, sedeži I. vrsta 8 Din, II. vrsta pa 5 Din. Krepki Bog živi vsem, ki bodo prišli!
Konjice. V našem Društvenem domu je vedno kaj. Sicer ne objavljamo vedno vsega, kar naša katoliška društva priredijo, vendar bližnja in daljna okolica ve, da je poštena mladina v Društvenem domu zelo zaposlena. — Krasno uspeli koncert pevskega zbora Konjice in salonskega orkestra, zabavni večer, prisrčni Materinski dan, pretresljiva igra »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki so jo morali ponavljati, izlet, združen s koncertom v Vitanju, katere prireditve so bile tudi najbolje obiskane, vse kaže, da je naša mladina delavna in živahna na vseh paljih izobraževalnega in vzgojnega dela. Pa tudi v bodoče se nam obetajo lepe prireditve. Že v nedeljo, dne 22. junija priredi fantovski odsek Marijine kongregacije s sodelovanjem Marijinega vrtca akademijo v proslavo petletnice, ko so se vsa katoliška društva slovesno posvetila pre-Bvetemu Srcu Jezusovemu. V prvem delu akademije bodo deklamacije, govori, pevske In glasbene točke, v drugem delu pa krasna In pomenljiva igra »Ob živem studencu« v 3 dejanjih. Zaključila pa bo to slavnost živa slika: Poklonitev presvetemu Srcu Jezusovemu. Lepo bo, pridite, zlasti mladina! Začetek ob treh popoldne.__
DOPISI
Maribor. Zadnje dni je govorilo vse po Mariboru o otvoritvi mestnega kopališča na Fel-berjevem otoku. V nedeljo, dne 15. junija je bilo moderno ter lepo urejeno kopališče slovesno otvorjeno po g. županu in drugih dostojanstvenikih. — Popoldanskega narodnega slavja se je udeležilo na otoku nad 10.000 ljudi, ki so si ogledali naprave z zanimanjem ter priznanjem. Po kamniški cesti je drčalo vsle polno avtomobilov ter motornih koles. Zvečer so razsvetlili otok in mu je dala čarobna razsvetljava poseben sija). — V nedeljo, dna 15. junija je izbruhnil na desnem bregu Drave nasproti novemu kopališču gozdni požar, ki se je bil že precej razširil. Ognje-gasci iz Maribora ter okolice so pcžar omejili. V pondeljek, dne 16. junija zjutraj je uničil požar na Pobrežju tekom pol rtre dvoje »nanodarskih poslopij,
Št. Peter pri Mariboru. Pretečeno nedeljo so prišli k Materi božji na Gorci kaj ljubki romarji, otroci Marijinega vrtca iz proletar-skih Studencev pri Mariboru. Mladih romarjev je gotovo bila vesela Gorska Mati, ki jim bo za otroško ljubezen izprosila obilo milosti. Otroci so imeli ob osmih sveto mašo s kratkim očetovskim nagovorom njihovega ne-utrudljivega p. Marka. — Isti dan po rani službi božji se je vršil občni zbor skupine strokovne zveze viničarjev. Želeti bi bilo, da se viničarji tesno oklenejo svoje organizacije. — Pameten predlog občinskega odbora. Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil poslati na vsa merodajna mesta dobro utemeljeno resolucijo v zaščito našega vinogradništva in delno rešitev, vinske krize. V resoluciji se tudi predlaga obdačba vseh brezalkoholnih pijač, bolje vode, kot Chabeso, kakor tudi druge, katere ne vsebujejo prav nobenih redilnih snovi ter so povrh prav drage, kakor je ugotovljeno po izjavi kmetijskega strokovnjaka in znanega učenjaka dr. Bubanoviča iz Zagreba. Brezalkoholne pijače bi morale pri nas, v zemlji, bogati na sadju, biti napravljene iz sadja, kakor se to dela tudi v drugih državah.
Gornja Sv. Kungoia. Dne 22. junija, to je drugo pobinkoštno nedeljo se vrši v Gornji Sv. Kungoti slovesnost presvetega Srca Jezusovega. Ob devetih predpoldne začetek procesije s kipom Srca Jezusovega po vasi. Ker je veliko moških 29. junija tega leta zadržanih radi kontrolne smotre, se slovesnost izvrši in prenese na 22. junija ob devetih predpoldne. Ob šestih zjutraj sveta maša, druga pa po procesiji. Na plan, častilci presvetega Srca Jezusovega! Naj bi bila ta slovesnost presvetega Srca v Gornjj Sv. Kungoti kot nekak ljudski tabor, da se speči župljani po duhu na novo vzbudijo. Častilci presvetega Srca pa naj se še bolj utrdijo pod geslom: »Tvoji smo, Tvoji hočemo biti!«
Sv. Ana v Slov. goricah. Dne 30. maja smo ob obilni udeležbi pokopali Lizo Znidarič, kmetico v Ščavnici, v starosti 78 let. Rajna je bila po svoji darežljivosti in dobrosrčnosti znana daleč naokrog; ker lastnih otrok ni imela, pa je radevolje izkazovala dobrote potrebnim. Bila je vedno dobre volje. Vzgojila ja več tujih otrok, kateri se je bodo z veseljem in hvaležnostjo spominjali.. — Dne 7. junija pa je bila pokopana Ivana Bauman, posestnica iz Ščavnice. Zapustila je odrasli že omoženi hčeri, ena je na domačiji, druga pa pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Obema rajnima naj sveti večna luč, preostalim sorodnikom pa naše sožalje.
Črešnjevec. Zlato poroko sta obhajala na binkoštni pondeljek Matevž in Ana Kotnik. Poročil ju je sin dr. Jakob Kotnik, profesor verouka v Ljubljani.
Sv. Lovrenc. Dne 2. junija je Vsemogočni poklical iz doline solz v boljše življenje vrlega mladeniča v cvetu mladosti komaj 26 let starega Jerneja Kroflič. Usoda, katera je zadela Krofličevo rodbino, je tem bridkejša, ker je bil pokojni Nejček edini sin doma ter namenjen za gospodarja. Kako je bil Nejček priljubljen, je pokazal njegov pogreb in cvetje in venci, ki so pokrili njegov grob. Dragi Nejček, ki si moral tako zgodaj zapustiti svoje drage, prosi v nebesih za nas in bodi ti rodna žemljica lahka! Žalujoči Krofličevi rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Tinje. Na tukajšnjem pokopališču so 29. maja izkopali že pred 20 leti pokopanega dr. J. Waldcherja ter ga prepeljali v rodbinsko grobnico v Ljubljano. Bil je še dobro ohranjen in izgledal kakor mumija. Svojčas je imel zasebno gimnazijo v Ljubljani.
Stoprce. Na gostiji Mesarič-Lampret se je nabralo med svati 50 Din za dijaško semenišče v Mariboru. Bog plačaj!
Arjavas — Petrovče. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 20. julija v Arji vasi pri Petrovčah slavnost 25 letnice obstoja
1?
m
u.
2
Bodi točen! «g
ki v življenju se to zahteva od nas In tej zahtevi moremo samo tedaj zadostiti, ako imamo dobro idočo in točno uro. Da si takšno uro lahko nabavite, pišite takoj dopisnico VELETRdOVINI STERMECKI v Celju, ki Vam bodo priposlala veliki ilustrirani katalog z več tisoč slikami popolnoma lastonj.
Nikel „Ostara" žeona ura Din 48, „Roskopf" Din 106, (rebrna z enim pokrovom „Vlgilant" Din 235, t dvojnim pokrovom Din 275, damska zapestna ura nikel Din 110, budilica Din 65, 75, zidna ura Din 130. Samo proizvodi prvih švicarskih tvornicl Velika Izbira verižic, uhanov, prstanov in tisoč drugih predmetov. Za ure triletna garancija. Zamenja se, kar ne ugaja ali pa vrne denar.
Trgovski dom R. Siermecki, Celje št. 24.
Dravska banovina.	207-8
M
in blagoslovitev nove motorne brizgalne. »fl Igra priljubljena godba na pihala. Vstopnina' prostovoljna. Za dobra jedila in pristno kap^ ljico je za dopoldan in popoldan kar najbolj še preskrbljeno.
Sv. Florjan v Doliču. Dne 6. tega meseca smo pokopali vrlega in pridnega posestnika Petra Hrustel iz Št. Jošta na Kozjaku. Dva dni prej je kupil v Vitanju mlado kravo tar jo gnal domov. Da mu ne bi ušla, si je ovil verigo okoli roke, tako, da se ni mogel rešiti, ko mu je krava zdivjala. Vlekla ga je po tleh za seboj ter ga s parklji silovito zdelala po glavi, da je takoj umrl. Pred hišo mizarja Novinšeka jo je ustavil voznik Jevnišek Franc, ki je šel s konji domov. Bilo je že pozno zvečer. Koj pokliče mizarja, in ko sta Hrustla odpela od krave, ga še nista mogla spoznati, tako je bil krvav in povaljan. Pre^ nesla sta ga v hišo, od tam so ga drugi da» prepeljali v mrtvašnico. Rajni zapušča ženo ter tri sinove in dve odrasli hčeri. Bil je dobrega in mirnega značaja. Naj počiva v miru! Vsi pa, ki imate opravka z živaljo, zlasti s tujo: previdnost! — Drugi dan, dne 7. junija smo položili k večnemu počitku mlado ženo in čislano šiviljo Marijo Podjavoršefe. Ugonobila jo je kruta uničevalka mladih življenj, jetika. Bila je v dekliških letih cerkvena pevka in vneta častilka najsvetejših Sre Jezusa in Marije, zato je imela milost srečne smrti. Par ur pred smrtjo je lepo pobožno prejela sveto popotnico. Blag ji spomin!
Št. Vid pri Planini. V četrtek, dne 29. maja
tega leta je neizprosna smrt pretrgala nit življenja mlademu gospodarju v Doropolju Antonu Špan. Leta 1928 meseca januarja je prevzel od svojega občespoštovanega očeta Jožefa Špan obširno posestvo in se nato poročil z vrlo mladenko Nežico iz ugledne rodbine Luskarjeve. Bil je dober kristjan in poln navdušenja za svoj mladi dom; škoda, moral se je nagloma ločiti od svoje ljube žene in dragih dveh otročičev. Saj je še v torek zjutraj zdrav vstal in v četrtek smo ga videli že ležati na mrtvaškem odru. Kako je bil spoštovan in priljubljen, je pokazala njegova zadnja pot ob obilni udeležbi znancev in prijateljev od blizu in daleč. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je vil ta žalni sprevod v nedeljo spomladanskega dneva, ki ga je vodil č. g. duhovni svetnik Jernej Vurkeljc oh asistenci C. g. Karola Capudra, župnika na Planini in č. g. domačega kaplana Blaža Dvoršak. Sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Anton Luskar, prefekt Salezijanskega zavoda v Ljubljani. Združeni pevci so zapeli žalostinki »Človek, glej dognanje svoje« in »Vigred se povrne«. Naj počiva v miru! Rodbini naše iskreno sožalje I
Slovenska Bistrica. Neka mati na Klopcah pri Slovenski Bistrici je porodila dete ženskega spola, kateremu manjkata obe roki. Prejšnji trije otroci so pa dobri ter popolno razviti.
Konjice. Prejšnjo sredo popoldne je razsajala nevihta po Pohorju, ki je povzročila veliko škodo. Vsled naliva je narasla Dravinja, ki je poplavila polja in odplavila veliko lesa.
Pilštanj. Na škapulirsko nedeljo, dne 13. julija tega ieta in ne 6. julija, kakor so pomotoma pisali listi, se bo na Pilštanju blagoslovila motorna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva Pilštanj-Lesično. Po blagoslovitvi bo skupna vaja vseh došlih in domačega društva na občinskem pašniku v Le-sičnem, nato pa veselica v prid društva z bogatim sporedom. Sosedna gasilska in druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nikakih vaj ali veselic, naj ta dan prepustijo mlademu pilštanjskemu društvu. — Poskrbljeno je, da obiskovalci ne bodo lačni in žejni, dobra kuhinja in pijača bo gotovo eadovoljila vsakogar. Svirala bo domača godba na pihala, Rosenbauer-Koširjeva motorka pa bo pokazala, kako velika je njena zmožnost. Vsa bližnja in daljna gasilna društva kakor vsi prijatelji gasilstva se prijazno vabijo. Spored je v celoti tako lep in pester, da gotovo ne bo nikomur žal za urice, katere bo ta dan preživel v našem Pilštanju.
Sv. Jur pri I.okl. Dne 13. tega meseca je obhajal v krogu svoje družine daleč naokrog inani in ugledni posestnik in upravitelj cerkve sv. Jurja g. Novak Anton svoj imendan, ki mu je že šedtdesetpeti. Štirideset let je skrbel s svojo soprogo za svojo družino. Imel Je pet sinov in pet hčera. Kruta smrt mu je pobrala dve hčeri in lansko leto skrbno ženo v starosti 55 let. Sinovi so vsi dobro preskrbljeni, čili in zdravi; najmlajši si je izbral vojaški stan in zato služi aktivno pri mornarici kot podoficir. G. Novak rad čita časnike in knjige in je že nad 30 let naročen na »Slovenskega Gospodarja« in »Kmetovalca«. Seveda je tudi stalen naročnik in čita-telj knjig Mohorjeve družbe. Imenovanemu želimo še mnoga leta, da bi jih zdrav in vesel doživel v krogu svoje družine!
Bugaresa. Dne 12. junija zvečer okoli pol 9. uri se je ustrelil na svojem stanovanju tvorniški graditelj Ernst Braunbock. Bila mu je takoj nudena zdravniška pomoč, a stanje Je vsekakor opasno. Prepeljan je bil v bolnico.
St. Janž pri Velenju. Žalostno so odmevali evonovi, ko so naznanjali prerano smrt dveh blagih mladeničev Franca Drev, po domače Specovega v Št. Janžu in Bernarda Kline, po domače Luščevega v Lipju. Kakor strela iz Jasnega nas je zadela žalostna novica. France Drev, desna roka očetova in določeni bodoči gospodar, dobrodušen fant in v dramat-8kem odseku se udejstvujoči član prosvetnega društva, binkoštno nedeljo še zdrav in vesel, nas je po kratkih hudih mukah v 26. letu starosti tako nenadoma zapustil, Kaj nam je bil dragi France, je pokazal mnogoštevilni pogreb, prelepi venec šentjaških fantov, v srca segajoče besede domačega g. župnika ob odprtem grobu in nagrobna žalostin-ka pevskega zbora. Le težko smo se poslovili od njegove prerane gomile. Spavaj, nepozabni France, v sladkem miru in na svidenje nad zvezdami. • Žalujoče starše in sorodnike, ki se zahvaljujejo vsem pogrebcem za rajnemu izkazano čast in jim izraženo sočutje, naj tolaži ljubi Bog. — Skoraj istočasno je preminul v cvetu svojih let Bernard Kline kot vojak v Nišu in bil tamkaj poko-ipan. Bil je edini sin, absolvent kmetijske šole in za gospodarski napredek zelo vneti mladenič. Žalujočim staršem in sestram naše iskreno sožalje! Nam vsem, starim in mladim, pa bodi njuna nenadna smrt resen opomin: Spomni se smrti!
Šoštanj. Na binkoštni pondeljek zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Vrabiča, po domače Omata na Lomu iz čisto neznanega vzroka. Ker leži kmetija bolj v bregu, ni bilo vode in J« bilo gašenje onemogočeno. Živino so redili, vse drugo j« postalo žrtev požara.
Polenšak pri Piu"u. Po hladnih majniških dneh je naglo nastopilo žgoče poletje; delo na polju nagloma napreduje, oglašajo se kosci z običajnim petjem in vriskanjem. Kljub obilnemu delu pa mi svojih novic nočemo ohraniti za sebe, saj jih imamo vedno tudi kaj za javnost. Zadnji čas smo imeli spet par lepih in luštnih gostij. Med srečne zakonce nam je tudi smuknil pošten in priden mladenič Janez Klajžar iz vrle krščanske hiše Roginove iz Slomov, v katero stalno zahaja »Slovenski Gospodar«. Njen gospodar in oče Janez je zvest, čitatelj lista in eden izmed najstarejših naročnikov v župniji. Želimo, da bi tudi sin v novem stanu rad posnemal svojega dobrega, skrbnega in krščanskega očeta. Kličemo mu: na mnoga leta, bilo srečno in veselo! — Med nebeške krilatce se je preselila par let stara hčerkica mizarja Martina Plohla iz Hlaponec. Par dni za njo je odšel v večnost njen sosed mlinar Franc Majcen, ki je kljub visoki starosti še vedno rad čital »Slovenskega Gospodarja«. Pri Sv. Marjeti pa se je zaprl grob nad krsto očeta starčka Jakoba Mežnarič iz Preroda, kateri bi imel pred par leti obhajati zlato poroko s še sedaj živečo ženo Mico, a mu skromne razmere tega niso dopustile. Rajnim večni mir in pokoj! Vsem preostalim pa naše sožalje! — Zadnjo nedeljo ponoči je ogenj upepelil slamnato streho gospodarskega poslopja trgovca s perutnino in poljskimi pridelki g. Nemca tik župnijske meje Polenšak-Sv. Lenart. Edino živečo in v hlevu stanujočo kozo so rešili pred ognjem, katerega nas varuj Bog.
Str,venski vrh pri Gornji Radgoni. Tukaj je dne 12. junija umrla vrla in delavna mladenka Marija Kaučič, stara 28 let. Na binkoštno nedeljo se je še udeležila češčenja Najsvetejšega in prejela sveto obhajilo v svoje srce kot popotnico v večnost. V torek je še bila zaposlena s težkim delom in v četrtek zjutraj je že ležala na mrtvaškem odru. Draga Micka, ko smo zrli ob sprevodu na tvojo krsto, so se nam vzbujali spomini kako si rada plet-la vence v božjo čast in si nas tolikokrait kli- : cala z zvončkom občinske kapelice k molitvi j in majniški pobožnosti. Tvoja patroninja nebeška Kraljica ti je za uslugo po rokah tvojih tovarišic obsipala, celo pokrila tvojo hišico z venci in cvetjem ter ti izprosila milost, da si sprejela potrebna tolažila za večnost. Tamkaj pa prosi za nas, da bomo tudi vedno pripravljeni stopiti pred sodni stol. Staršem in sorodnikom izrekamo ob tej bridki izgubi naše sožalje.
Slovenska Bistrica. Dne 13. junija so pose-tili naše mesto romunski avtomobilisti iz Rogaške Slatine. Slovesno smo jih sprejeli z županom ter občinskimi odborniki, duhovščino ter z zastopniki uradov. Mladina je pričakala odlične romunske goste s cvetjem in z zastavicami v rokah.
Murska Sobota. Obmejni kraji, zlasti okolica Bogojine, Kobilja, Dobrovnika nudijo žalostno sliko. Nevihta s točo in viharjem, ki jih je obiskala že prej, je zapustila sledove, ki se letos sploh ne bodo dali odpraviti in bodo imeli za posledico splošno pomanjkanje. Vse je bilo v bujni rasti. Narod si je obetal za 50 odstotkov boljšo žetev kakor je bila lani. V vinogradih je bilo tako lepo, da se je človeku srce smejalo, ko jih je pogledal. Trgatev bi bila za 300 do 500 odstotkov boljša od lanske. Vsakdo se je že vnaprej veselil, da bo z letošnjo trgartvijo tudi lanske izdatke kril. Zgodilo pa se je drugače. Od severa so se pripodili črni oblaki, parkrat se je zablis-kalo in zagrmelo. Zadivjal je vihar, vlil se je dež, nato strašna toča in črez kako uro so bile cele pokrajine uničene. Strgane ceste, porušeni mostovi, poplavljeni travniki, posekani vinogradi, uničena žitna polja, polomljena in izruvana drevesa itd. so pričala, da je nad vasmi vladala huda ura, ki je zahtevala od kmetskega naroda težke žrtve. Škoda je milijonska. Na tem mestu prosimo mero-dajne oblasti, da priskočijo nesrečnežem, ki
se nahajajo v skrajno težkem položaju, na pomoč. Prizanesljivo bo morala postopati zlasti davčna oblast, ker so ti reveži tako oškodovani, da niti davka ne bodo mogli plačati.
Zalivala. Kakor je javnosti znano, so postala moja poslopja na Veliko noč žrtev požara. Ker pa je mojih dobrotnikov toliko, da se ne morem vsakemu posebej in dostojno zahvaliti, sem se odločil na tem mestu za skupno in javno zahvalo. Nadalje se zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, oziroma njenemu zastopniku g. Vogrinu v Zgornji Veličini, da mi je takoj preskrbel cenilca in sem na njegovo posredovanje prejel celo zavarovalnino brez odbitka. Najtopleje priporočam ta domači zavod. Nadalje se zahvaljujem vsem voznikom ter vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da se sedaj dvigajo nove stavbe. Zahvaljujem se tudi požarni brambi iz Biša za njen požrtvovalen nastop. S solzami v očeh še enkrat vsem tisočkrat: Bdg plačaj! — Jožef in Antonija Pihlar, posestnik in gostilničar, Črni Grenšak, Sv. Rupert.
kj
•**
neomejeno trpežne pri vlaž-V-toK^ Sm nem zraku in potu doseže-jo dame in gospodje brez škar z Ilela-Maarkrausel-essenz. Tudi krasna Bubi-glavica se z tlela olepša tako, da ne rabi nobene ondulacije. Veliko časa in denarja se s tem prihrani, pospešuje rast las. Vaša slika v ogledalu Vas bo očarala. Takoj pri oporabljenju polno ondulira-nih kodrov, krasne frizure. Mnogo pohvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so izrazile polno hvale. Cena Din 12.—, tri steklenice Din 25.—, šest steklenic Din 40.—. Dr. Nic. E.em4xiy, Eošice H, Postfach 12 H 14, Čecho-slovakei.	761
Zaušnica po telefonu. Kmet je nakupil raznih stvari pri trgovcu v mestu. Ko poravna svoj račun, pravi trgovcu: »Zdaj moram še k semenarju na Rimsko cesto, da mi pošlje 40 kg deteljne-ga semena.« — Trgovec je pokazal na dež, ki je lil zunaj in menil: »Kam hočete zdaj, grmi in treska. Kaj bi hodili tako daleč, le tu v ta glasovod poveite!« — Trgovec je klical po telefonu seme-narja. Pojasnil je kmetu, kako naj govori v tisto skledico in kmet je tulil: »Pošljite 40 kg deteljnega semena na Žirca v Peščenicah, ali povem vam, če pošljete tako kot zadnjič, vam prevrnem semenarijo!« — Tisti hip, ko je izgovoril zadnjo besedo, ga je po licu udarilo tako močno, da je padel vznak. Strela je bila udarila v telefon. Kmet pa je mislil, da mu je poslal semenar po telefonu zaušnico, pobiral se je in tulil: »Strela grobijanska! Čakaj, da vidimo, kdo zna bolj!« — Ni si dal dopovedati, v dežju je tekel k semenarju in zaušnica, ki jo je dobil semenar, je prinesla kmetu 14 dni zapora.
Kdo suši seno. Učitelj: »No, Franček, kdo pri vas suši seno?« — Franček: »Hlapec in oče.« — Učitelj: »Kdo pa pri vas, Anica?« Anica: »Pri nas mati in dekla.« — Učitelj: »In pri vas, Jožek?« Jožek misli, nato se odreže: »Pri nas pa solnce suši seno!«
Eako fcosle pili? Graščak povabi prijatelje na kosilo. Ko se zberejo, vpraša jih graščak, kako hočejo piti: po živinsko ali po človeško. Prijatelji, ki so prinesli suha grla s seboj, reko, da žele piti po kravje. — »Dobro, ljubi moji,« pravi graščak, »želja se vam izpolni!« — Graščak ukaže prinesti vsakemu pol litra vina. Ko tega popijejo, ne pusti graščak napolniti steklenic. Ko prijatelji nekaj časa čakajo vina, reče eden: »No, gospod, saj smo sklenili, da hočemo piti po kravje!« — »Res je, dragi prijatelji,« odgovori graščak, »in tega sklepa se tudi držim! Dal sem vsakemu pol litra vina in to je za žejo zadosti. Več kot za žejo krava nikdar ne pije!«
Gospodični Čudomila je zelo brhka stvarca. Dela se, kot da bi bila 16 let Btara, govori kot ena z 20 leti, oblači se za 25 letno, izdaja se za 29 letno, Je obhajala nedavno svoj 30. rojstni dan in ima v resnici že 45 let!
V krčmi: Prvi gost: »Pomislite gospoda! Sinoči sem v gostilni »Pri mok-
ri cunji« plačal za porcijo teletine in dva vrčka piva samo 5 Din.« — Drugi gost: »To ni nič; a imeti za 10 Din pečeno pišče s solato in še liter vina, to se pravi poceni!« — Vsi gostje: »Kje je to? Kje?« — Drugi gost: »Ha, ko bi jaz to vedel, kje, gotovo bi sam tudi šel takoj tjakaj!«
Sodnik: »Ali ste res rekli, da moj tovariš, sodnik Čuk, ne razume več kot vaš maček?« — Obtoženec: »Tega nisem rekel. Rekel sem le, da moj črni maček več razume nego sodnik Čuk in pri tej trditvi ostanem. Kar se namreč tiče miši, v tem se gospod Čuk gotovo ne more meriti z mojim mačkom.«
Eatehet: »Kakšen postane človek, ki skrbi le za svojo telesno blaginjo, za dušno pa ne?« — Učenec: »Tak človek postane debel!«
Šnops ne sme biti pri hiši. Mož, ki opazi steklenico, v kateri je bilo žganje prazno, pravi: »Kdo je izpil žganje?« — Žena: »Jaz sem ga, ker ne trpim tega vražjega šnopsa pri hiši . . .«
V šoli so čitali zgodbe svetega pisma. Ivatehet pokliče Radovančka. Ko ta prečita stavek: »Človeku ni dobro samemu biti, ustvariti ti hočem tova-rišico« — obrne. Po nesreči zgrabi več listov zajedno ter čita v pripovesti o napravi Noetove ladje dalje: »ki bode tristo čevljjev dolga, petdeset široka, tridesiet pa visoka. Namaži jo zunaj in znotraj s smolo . . .«
Utrujene slike. Oče (pri zajtrku hčerki): Marijanica, ker si danes že sama skuhala kavo, pojdeš danes z menoj v kino.« — Marijanica (tleskne z rokami): »Hvala lepa, papa! Kaj pa bova tam videla?« — Oče: »Severne medvede, ki plezajo, skačejo, love ribe v morju in severne jelene, ki drve kakor vihar po večnem snegu in ledu.« — Marijanica: »O joj! — In kdaj pojdeva?« — Oče: »Zvečer, k šesti predstavi, ker prej ne utegnem.« — Marijanica (skremži obrazek): »Nočem!« — Oče: »Zakaj pa ne?« — Marijanica: »Pri šesti predstavi bodo že vsi jeleni in medvedje trudni.«
CELJSKA P
Sprejema hranilna vloge od vsakogar, jih obrestnje najugodneje, nudi popolno varnost ln Izplačuje točno.
iiiiiiiiiiiiiniiiniiii!
USTANOVLJENA LETA 1881
lUllllk
v les»«t li5šl NsiTCiinl tio&n
>. V CIL91J
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za varnost hranllnisi viog lamii psSsg lastnega e::il«f!iega premoŽenja po Din 100,000.000 — — ■ . Se lastna giavnica in rezerve, hI znašla skupaj nad Din 14,500.000 -. .......
Maribor
Aleksandrova c. št. 11 ■n
Pocžiriižnfcl:
(v lastni MSi) 223

V malih oznanilih stane j i vsaka beseda Din 1'20. j ; Najmanjša cena za oglas \ \ je 8 Din. Manjši zneski se j i lahko pošljejo v znamkah.
PliSa oznanila
Mali oglasi se objavljajo samo ako. se PLAČAJO NAPllEJl
Upravništvo od.gov i j na razna vprašanj a samo j takrat, ako je priložena | znamka za 2 Din za od-I govor. Upravništvo.
QJOOOOCXX OOOOOOOOOOOOOOOC C
Pošlijte nam takoj Vaš naslov! Daav&a Dia. 200—300 in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za Od govor: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.	493
Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
_734
V Ptuju kupite cement, apno, deske, late, krajnike, umetna gnojila, semena, galico, žveplo in druge kmetijske in vinogradne potrebščine v najboljši kakovosti in po najnižje mogočih cenah pri KMETIJSKI ZADRUGI.	517
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco Mostin. Istotako dober rum z rumovim cvetjem. Oboje dobite le v drogeriji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica.	523
Čevljarska delavnica z inventarjem, električna svetilka, se poceni proda. Pobrežje pri Mariboru, Zrkovska cesta 38.
as*
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega nad vse ljubljenega v cvetu najiep:-e dobe 20. let, tako tragično preminulega sina, ozir. brata
Atioifa ligo
posest, sina na Slemenu
se tem potom najlepše zahvaljujemo vsem, ki so bili nam v pomoč v nesreči, za mnoge izraze sočutja in tolažbe, tudi vsem ki so ga prišli kropit, ter lepo petje, posebno še bresterniškim fantom. Prisrčna hvala č. g. duhovnikom za spremstvo in cenj. pevcem za ginljive žalostinke pri hiši žalosti ter ob grobu. Najlep.a hvala fantom nositeljem in vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Trav iskrena zahvala vsem sorodnikom, Bose :om, znancem in prijateljem, sploh vsem ki so našemu dragemu nepozabnemu tako n.nj,,oš.e\ilno izkazali poslednjo čast.
Selnica ob Dravi, 10. junija 1930.
Žalujoči starši, bratje in sestre 1 777	Rodbina ligo.

Lepo posestvo na prodaj v bližini Maribora. Naslov v upravi lista.	775
10 mrjaščkov in 6 svinjk, starih po tri mesece in 8 tednov, ima na prodaj vinarska in sadjarska šola v Mariboru.	773
Priden ln trezen konjski hlapec srednjih let, z dobrimi spričevali se sprejme takoj proti dobri plači in hrani pri Ivanu Bizjak, tovarna olja, Fram.	778
Nova mera. Pri stavbarskih opravilih pade neki delavec nesrečno na roko ter vpije: »Moj laket, moj laket!« Tovariš pa ga zavrne: Kaj ti je mar za laket? Saj imamo zdaj vendar že novo mero in ne merimo več na lakte, ampak na metre.«
Ženska brada
in nadležni lasje pod pazduho, na rokah in nogah se odstrani hitro z CITO-kuro. Posebno na obraza in Da nogah, ki jih pokrije e tanka svilena nogavica, vzbujajo ti nadležni lasje neprijetno pozornost ter Vas mnogokrat spravljajo v zadrego. C1TO odstrani rast neželjenih las v par sekundah, garantirano brez bolečin in brez nevarnosti radikalno in za vedno. Gospa T piše: „Počutim se srečna, odkar mi je CITO — sovražnik las uničil korenine za rast nadležnih las". — Uporabljivo jo tudi za gospode. Razira brez mila, brez vode in brez aparata. Cena Din 12-—. 3 Bteklenice Din 25-—. Dr. Nlc. Kemi-nv. Košice D. Postfach 12/D, 6 Cechoalovakei. 761
s^ Pamlajenje y Zt urah
je dosegla glasom zahvale gospa dr. A. iz Prage: „Od Vas prejetih (ali poslanih) 10 lončkov Eros Crème sem morala prepustiti svojim znancem. Moj obraz je živa reklama za Vašo Cremo, ker sem kljub svojim 49 le-letom čedna in mladostna". Eros Créma odstrani hitro in sigurno sojedce (ali ogrce) izpuščaje, gube, jetrne pege, nosno rdečico, žolte in rujave pege ter solnčne pege.
iSarancija: Denar se vrne ako je Créma Brezuspešna. Cena Din 12'—,
3 lončki Din 25'—, 6 lončkov Din 40'—. ]Dr. Nie Kemény, Kožice C, Postfach 12/C 7, Čechoslovakei.
Ako ne pritisne
rcvmailicm,
ako me začne po telesu trgati in žgati, ali me po kakem prehladu bolijo zobje, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži s Fellerjevim prijetno dišečim Elsafluidom! Tudi notranje nekoliko kapljic na sladkorju proti slabosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomaga I	632
Delajte tudi Vi tako -
pomagalo bode tudi Vam!
Fellerjev Elsafluid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kozmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusna stelcleničica Din 6'—, dvojna steklenica Din 9.— specijalna steklenica Din 26'—. Po pošti najmanj za 62 Din pri:
EUBEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, EIsatrg 341


Tovarna strofev in livarna železa
j.pmiER ml., lieže pri Mariftorn
IZDELUJE
mlatilnice za roko, vitelj in mM orno moč, vitelj zi 1 iti 2 konja, vejalnjce, slamoreznice, sadne mline, brane za travnike, reporeznice, koruzolušnice i. t. d. Popravilo vseh strojev in motorjev, vse litvine iz železa in kovine.	769
Kot specialifeio : Železno opremo za žage venecijanerce, cirknlar žage, transtnisije za mline in vodne turbine.
S * i "Vfeï^ali	Skàm£&s>M mline in vodne turbine. ^
Prodam
lepo posestvo blizu glavne ceste in 16 minut od postaje. 5 do
6 oralov zemlje, obstoječe iz sadonosnika, vinograda in njive. Klinar Franc, Slivnica pri Mariboru. 753
ti d fiitQ (0
o 2 ra » K""1 «0 a m S R
«a -3 8
K« « g 2
cr«
«oasra»
t*» S 1 Q> «BOS i K


PS

•al Ml
a*
< a
03
SO,
Preselitev.
Naznanjam, da sem preselil svojo trgovino cementnih izdelkov iz Frančiškanske 17
v Tattenbachovo ulico 34
ter se priporočam Ferdo Rogatsch.
772
Redha priložnost.
Najbolj prometna in dobičkanosua v faariborski okolici je gostilna „LOVSm DOM" nad Tremi ribniki, Krčevina-Maribor, posebno ugodna za Amerikance. Proda se radi družinskih razmer. Cena po dogovoru.	768
86 sprejtnG v umetnem lJtXlBCt, mlinu M.KOROŠEC, Sv. Lenart v SI. gor.	768
^ A A A A A A A A A A A A A A A A A A4
4 4 4
4
4 4 4
E^E^ii C^^SMil^î	*n najvarnejše pri
Spadnještojepshi ljudski posojilnici v Mariboru
> ►
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
4afo3od'' "bresti nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i
►
V ▼ V V
>
w v

Kar je za
AUTOMOBIL iN DVOKOLO GUMI OBROČ
to Jo za
-peta
Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto s čimer varuje telo in živce tor nas očuva prenaglega utrujanja. Čevlji s PALMA-petami ohranijo dolgo časa svojo obliko.
730
Glasom uradne statistike požra 60 podgan ali 500 miši toliko kakor trije močni
____delavni konji in razven tega privlečejo
tudi bolezenske klice v Vaše stanovanje. Podganska smrt — uniče-valka množine nniči v treh urah vse podgane in miši z zalego pri tem pa je neškodljiva za ljudi in domačo živino. 78 mrtvih podgan sem našel piše G. veleposestnik. 100 °/0 garautirano, drugače denai nazaj. Cena Din 12'—, 3 doze Din 24'—.	761
Dr. Nic Kem6ny, Kožice A, Postfach 12/A. 4, Čechoslovakei.
Zahvala.
Mati podpisanega MARIJA BERANIČ, članica
Zadružne samopomoči b Mariboru
je umrla dober mesec po pristopu v društvo Zadružne samopomoči v Mariboru, četudi ni bilo društvo, ker rajna ni bila pol leta članica društva, v smislu pravil zavezano izplačati kako podporo. Zahvaljujem se društvu za izplačano podporo ter isto najtopleje priporočam kmečkemu ljudstvu.
Jurovci pri Ptuju, dne 3. junija 1930. 774	,	Joško Beranič.
Vrvi za stavbe, seno, dvigala in zvonove v vseli poljubnih dolgostih, šlrike, štrange, in vse vrste špage po najnižjih cenah prr
Karo! Baumkirchcr
vrvarna
Maribor, Kopališka ul.2 (poleg Scherbautnov mlin) Na debelo!	Prodaja:	Na drobno h
Lastne izdelke.
Poročne prstane
kupite najceneje samo pri tvrdkl
¡1 ML Ilfi€r-l€¥€iHll Silili
Maribor, Gosposka ni. 15
Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro in po ceni.
SUdor o ,. Slov. šo spod ar¡u" oglašuje, uspeha se radujel
f
Vase prihranke naložite popolnoma varno pri
lili POSOJILNICI - PlClJSli
66
re^isfrovsna zadruga z iscwej£iEO zavezo Renlni davek se vlagateljem ne odtegne.
¡sip- Obresti: Za vloge: nevezane T%, vezane VU—8°/o.
Cen. zav.v Ljubljani rac. §!. 14340.	POSOjilO PO 9—10*/«.	Nalagajte po položnicah!
Oblastna hranilnica mariborske oblasti
Centrala: narisor, Trg Svobode 3. Podružnica: CEHE, Cankarjeva 11, nasproti poŠte.
(Preje: JužnoStaJersha hranilnica, Celje}.
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje ia ▼ tekočem računu, eskontira in reeakontira menice, izvržujo žirovne in kontokorentae posle in vse drage v denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema Vioge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih Obrestuje na jUgOdne |SC. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti |affi£l DFaVSfta banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
........zafo so na!o2fre v zavodu pupilarno varne. —	■■
662
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.

PlglCfti MCICfl f€
Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, brcnhijalni katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, kripavost, naduha, bedenje itd. — se ozdravi!
NA TISOČE ŽE OZBRAVLJENIHI Zahtevajte takoj knjigo o moji
i!@¥l II S! £f SI @§!t
ozdravljiva!
m
«Iw
\

katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo." Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je.
POPOLKCIJA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti s, rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite jjopolnoma biezplsrn!?, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim
r.^fc-nn ?ag€|a gircliran]e¥anja strinjal
V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo, črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 771	stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov:
OEOHa FüLüO, B2ÜLIM-iIEB8flLH, HIHNSTRRSSE HR. ZI, übt. 621.

M fi'fofäpZjß
a g s^ssu^sess se s saaflm	d
Preflno si naftavile poietno Plažo obiščite '
GOTSKI DOM I
V NAMBOItll
BI	■
| Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V* mtr z 36 ve- ¡j g likimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi B a čudovito nizke cene. V konfekciji plašči od 300 Din. n b naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. ®
jjjj Hodne knjige zastonj, u saaaaassaasaBsai
723
Modne knjige zastonj.
TRI PREDNOSTI
I.	Ogromna izbira.
II.	Izborna kualitetu.
III.	Nizke Gene in plačilne olajšave.
666
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. - Blago za damske kostime, plašče in obleke. - Cefiri, oksfordi in poplini za moške srajce. -Crepe-de-chine, crepe-saten, crept-georgette, erepe-maroehine. - Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platm za perilo stalno v veliki izbiri.
RNIH, MARIBOR
KOROŠKA CESTA STEV. 9
in porcelanasto poslika.
Stekleno blago sodo, okvirje za slike.
razne kipe i. t. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni
M. Raucfi, Ccifc, £,ricclersn;
BruSenain navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah.
694
Vse blago ceneje
prodajati a vendar dobavljati v najboljši kakovosti more svetovna razpo-šiljalna tvrdka H. SUTTNER, iz razloga, ker ji to omogoča njen ogromen promet. Za samo
Din se dobi fino poniklano briv-&& sko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, zelo lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13.116 z 10 tipkami, 2 basi, dvozborna, velikosti 24 X 11 Yt cm, z 10 gubami na mehu, v lepi izdelavi stane samo
fftU Din po povzetju ali če se denar IW vpošlje naprej, brez vsakega rizika, ker to, kar ne ugaja se zamenja ali pa se vrne denar.
Olazbila.	p ašče za dame
žepne nože, gospode in otroke, bitvske potrebšč n ,	perilo,
jekleno robo, Čevlje, obleke, kuhinjske predmete, nogavice, igrače In tisoče raznih predmetov za vse namene v veliki novi ilustrirani domači knjigi.	1466
Tudi vi dobite brezplačno to knjigo, ako jo z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke
H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. 992.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
M posojilnic! u
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni polači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
,l(1llllllllllllllliillll:!!ll>l!lll!il!!!:!li!l!il!!lllillllllll!lllllHII!l. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000'-. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii^iiuiv'
Za hracilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
^lllllllllllllllIllllKllllllillllllllillliniUIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIHHk
Rentni davek plačuje poso ilnica iz svojega In ga ne odteguje vlagateljem.
......i.....iBilEIIJ	.....I
¡Ii:.:. W
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gosnodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.