Natisnil J. liti d. Milic v Ljubljani. ^ tDCOtfsfr] Pervi oddelek. —— Pervi poduk od Boga za ljube otroke. Od Koga. 1. fejubi otrok! karkoli vidiš, je vse od Boga. — 2. Bog stori, de solnee tako svetlo in gorko sije. — 3. Bog stori, de se lana tolikanj lepo sve¬ ti. — 4. Ni je zvezde, kteri bi On svetlobe ne bil podelil bil.—5. Bog je stvarnik sinjiga zraka. — 6. On ze¬ leni tako lepo drevje in polje. — 7. Hrib in dolina sta od Boga. — 8. On pokriva goro z germi in gojz- di. — 9. On stori, (le potok tako urno in bistro po travniku teče. — 10. Bog stori noč in dan. — 11. Ti, 4 ljubi moj, ne storiš, de solnce sije.— 12. Tvoja roka ne seže do lune. — 13. Ti ne veš števila zvezd. — 14. Hriba in doline, polja in drevja, noči in dneva nisi ti vstvaril. — 15. Svet, tolikanj velik in tolikanj lep, je le Njegovo delo. II. 1. Ljubi moj! nič ni, česar Bog e. — 2. On, ki je tvoje oko 3. On, ki ti ne ve vstvaril, tudi vidi. je uho dal, tudi sliši. — 4. Karkoli storiš, vidi Bog. — 5. Karkoli go¬ voriš, sliši Bog. — 6. Ni ga kraja, kjer bi te Bog ne vidil in ne sli¬ šal. — 7. Bog celo ve, kar misliš.— 8. On ti vidi v serce, kakor ti ribo v prav bistri vodi. — 9. Bog vidi ponoči ravno tako, kakor podnevi. — 10. Noben dan nam ni tako svetal, kakor noč Bogu. — 11. Bog prešteje roso na polji, pesek v morji, listje na drevji. — 12. Ni ga tako majhni— ga pešeniga zerna, de bi ga on ne poznal. — 13. Noben list ne pade z drevesa, de bi On ne vedil. — 14. On prešteje trumo zvezd. — 5 III. 1. Ljubi otrok! Bog zamore, karkoli hoče. — 2. On je Gospod vesoljniga sveta. — 3. Karkoli hoče, se zgodi. On le reče, in je že. — 4. Solnce vzhaja, ker on hoče. — 5. Luna visi na nebu, ker jo On derži. — 6. Z dihljenjem je vstvaril trumo zvezd. — 7. Sapa piše, kadar ji Bog zapove. — 8. Bog pokliče strelo, in strela pravi: Tukaj sim/< — 9. Bog zgovori, in strela vdari. — 10. Bog govori in led se taja, polje in drevje zeleni, žito in sadje zori. — 11. Bog pomigne, in listje oru¬ meni in odpade, potok zamerzne in sneg tla pokrije. — 12. Bog stori, de človek živi. — 13. Kadar Bog hoče, človek umerje. — 14. Bog dihne, in svet zgine. — IV. 1. Ljubi moj! Bog je dober in te ima rad. — 2. Karkoli je lepiga, je od Boga. •— 3. Tudi zavoljo tebe stori, de drevesa lepo pisano Cve¬ to. — 4. Tudi zavoljo tebe stori, de 6 je listje in trava tako lepo zelena.—- 5. Tudi zavoljo tebe stori, de se rosa tako lepo rudeče in rumeno, in modro in zeleno lesketa. — 6. Kar¬ koli je dobriga, je vse od Boga. — 7. Tečni kruh ti On deli. — 8. On ti da dobriga sladkiga mleka. — 9. Tudi sadje, ktero tolikanj rad ješ, pride od Njega. -— 10. Karkoli imaš, imaš od Boga. — 11. Hišo in obleko, ki jo imaš , ti je tudi On dal. — Tudi spanje, ki ti tako dobro de, ti On pošilja. — 13. On stori, de ži¬ viš, in si zdrav in čverst. —' 14. Pa Bog ne skerbi samo zate. — 15. On živi tudi červa v prahu. — 16. On napaja cvetico na polji. — 17. Ven- dcr na svetu nič ni ljubšiga, kakor je človek. — 18. Tebe, in karkoli je ljudi na svetu, ljubi On kakor svoje otroke. V. I. Bog je ves dober, in v njem ni nič hudiga. — 2. Bog ljubi le in stori, kar je prav in dobro. — 3. Bog sovraži greh in kar je hudiga.— 4. Bog hoče, de bodi tudi ti dober 7 in ne hudoben. — 5. Bog ljubi otro¬ ka, kije dober, priden in pobožen. — 6. Bog podeli dobriniu otroku mno¬ gotero srečo. — 7. Otroka, ki ni dober, Bog kaznuje (strafuje). — 8. Hudobniga otroka ne osrečuje Bog. —9. Otrok, kteri Boga ljubi in slusa, raste in zeleni, in cvete kakor drevo pri potoku. — 10. Hudoben otrok je kakor pleva na vetru, kakor kodela v ognji. — VI. 1. Ljubi moj! zdaj že nekaj veš od Boga. — 2. Le močno ljubi Boga, in sicer (akd , kolikor le mo¬ reš. — 3. Nič na svetu ti naj ne bo tako ljubo, kakor Bog. — 4. Le prav se veseli, de je en Bog, in de že nekaj od Njega veš. — 5. Le prav vesel bodi, de je Bog tako Ijubez- njiv in tako dober, in tolikanj zate skerbi. — 6. Misli večkrat: „6 Bog, že to, kar nam daš, je tako dobro, kako dober moraš vender še sam biti!“ — 7. „0 Bog, že svet, in vse karkoli od tebe pride, je tako lep, kako lep moraš sam biti \“ — 8. O 8 kdo bi se ne veselil, dejeenBog! — 9. Razveseljuj vender, kar moreš, Boga. Glej,' Njega ne veseli ne denar ne zlato! — 10. Samo to ga veseli, kadar vidi, de si prav dober in pobožen.— 11. Zatoraj misli več¬ krat: „0 Bog, Ti me tolikanj raz¬ veseljuješ, zato pa hočem tudi jaz prav priden In pobožen biti/ 4 — 12. „8aj Ti nič druziga ne dela veselja/* — VII. 1. Ljubi moj! misli tudi večkrat in prav rad na Boga. Pogovarjaj se pogostama z Bogam! v Saj sliši vse tvoje govorjenje. — 2. (Je se ti kaj zapove, in te težko stane storiti, te¬ daj misli: „In vender bočem y storiti, ker hoče Bog tako/ 4 — 3. Če si bo¬ lan, ali te kaj žali, misli: Jv ar Ti hočeš, o Bog, je dobro, čeravno se hudo zdi/ — 4. „Rad v terpim, če je še tako težko/ 4 — 5. Če te mika gre¬ šiti, misli: „Bog vidi, Bog ka¬ znuje, nočem ne grešiti/* — 6. Mi¬ sli vender velikrat: „0 Bog, Ti me vidiš, kjerkoli naj bom, ponoči in podnevi, pod streho, ali pod milim 9 nebam." — 7. Otrok, ki večkrat na Boga misli, ostane dober in pobo¬ žen. — 8. Ni ne zlahkama hudoben, in je prav veseliga serca. — VIII. 1. Ljubi moj! Bog ti tolikanj podari. — 2. Zahvali se mu pa tudi za to , kar ti da. — 3. Kadar vsta¬ neš, reci: „0 Bog, zahvalim se ti za spanje, ki mi tako tekne in me čverstiga dela.“ — 4. Misli tudi pred jedjo in po jedi: „0 Bog, jed in pi¬ jača je vender tako dobra, lepa hvala Ti, ker mi jo daš."— 5. Kadar se uležeš, reci pobožno: „0 Bog, za¬ hvalim se ti za dan, in za vse, kar si mi dans dobriga storil." — 6. Ka¬ dar se sitiš s tečnim kruham, misli: „Bog ga je dal.'* — 7. Kadar lepe! dišečo cvetico ulergaš, misli: „Bog jo je v tako lepo cvetje oblekel/' — 8. Kadar jagode ješ, misli: „Bog jih naredi tako rudece m sladke/' — 9. Kadar se ti kaj lepiga podari, ki ti prav dopade, misli: „Prav za prav je vender od Boga!" — in zahvali ga še bolj, kakor tistiga, ki ti je po- 10 daril. — 10. Zahvali Boga za oko, s kterim gledaš. — 11. Zahvali ga za uho, s kterim slišiš. — 12. Za¬ hvali ga za roko, ki je tako gibčna, in za nogo, ki je tako urna. — 13. Zahvali se Bogu za kruh in mleko, za sadje in sočivje, za dom, za obleko in posteljo. — 14. Misli ven- der pogostama: „Veselim se, ker sim, in ker sim človek/"' — 15. „Radujem se, ker vidim sobice in luno, hrib in v dolino, listje in tra¬ vo/ 4 — 16. „Se bolj se veselim, ker vem že nekaj od Tebe, predobrot- Ijiviga Bogsi!*"' — 17. „0 Bog, Tebi bodi hvala vekomaj K' — IX. 1. Dragi moj! Bog je dober. Bodi toraj tudi ti tako dober, kakor je On. — 2. Bog le ima rad, kar je dobro in prav in lepo. — 3. Nuj, de boš tudi ti prav dober, priden in pobožen. — 4. Le verjemi, de ti je bolje pobožnimu, kakor pa bogatimu biti. — 5. Bolje ti je dobrimu, ka¬ kor pa lepimu' biti. — 6. Bog se ne laže; kar reče, je res, in svojo be- sedo natanko spolnuje. — 7. Sovraži tudi ti laž, in ne govori, kar ni res. —• 8. Bog nam tako rad daje. Daj tudi ti rad, če kaj imaš. — 9. llevnimu otroku rad odlomi krulia, ki ti ga je Bog dal. — 10. Bog nam vender tako rad dobroto deli, in ne veseli ga , de bi nam kaj žaliga sto¬ ril. — 11. Ni je ne še tako majhne živalice, ktere bi ne ohranil. — 12. Zatoraj je že hudobno, in Bogu zo- perno, če se le ena živalica ter- pinči. — 13. Kako hudo mora še le biti, če se ljudje mučijo. — 14. Ne terpinči tudi maliga červa ne. — 15. Tudi ne teptaj cvetic po polji, zakaj vse je Bog vstvaril. X. 1. Ljubi moj! zdaj že veš: Kar Bog hoče, je V vse prav in lepi! in dobro. — 2. Cesar Bog noče, je greh, gerdd in hudobno. — 3. Za¬ toraj stori vedno, kar Bog hoče, in nikdar nič ne stori, česar Bog no¬ če. — 4. V cerkvi bodi pobožen, roke povzdigni, nikar se ne oziraj in ne pogovarjaj, in ne smejaj, a m- 12 pak misli le na Boga in zvesto moli.— 5. V šoli bodi tiho, dobro pazi, in se pridno uči. — 6. Doma slušaj, če se ti kaj zapove. — 7. Pojdi spota- ma, če te pokličejo, in ne poprašuj dolgo: „Kaj— 8. Ne reci: ^No¬ čem/ 4 če se ti kaj težkiga zapove.— 9. Ne jokaj se, če preč ne dobiš, kar hočeš. — 10. Ne godernjaj, če ti kaj branijo, ali te kaznujejo. — ll. Nikar ne lagaj, zakaj lagati se je kej gerdo in 'divje. — 12. Kdor laže, ga sramote rudečica oblije, če ga dobe. — 13. Ne bodi len in vne- niaren, če imaš kaj storiti. — 14. Zalivali se, kadar kaj dobiš. — 15. Ne jej preveč; zakaj to je tudi divje in te dela neumniga in bolni- ga. — 16. Ne sladkaj, in nič ne jemlji, če te tudi nihče ne vidi. — 17. Varuj se jeze; ne pričkaj in ne prepiraj se, tudi pri igri ne. — 18. Na ulicah nikar ljudi ne zasramuj, ne nadlegvaj nikogar, ne pobiraj kamnja in ga ne lučaj, in blata se ogibaj. — 19. Na polji ne teptaj žita, in ne hodi po travi. — 20. Ne klati sadja, ktero še ni zrelo, in ga ne 13 kradi, če je ravno zrelo. — 21. Kjer¬ koli si, nič ne počni, in nič ne uganjaj, česar bi se mogel sramovati, ko bi se zvedilo. —- 22. In zdaj, ljubi moj otrok! veš, kaj ti je sto¬ riti, in kaj Bog od tebe hoče, Stori tedaj! — Od Jezusa Kristusa. Ljubi otroci! od Boga, našiga ljubeznjiviga Očeta v nebesih, sle dosle že veliko slišali. Zaslišite tudi nekaj od Jezusa Kristusa, njegoviga ljubiga Sinu, kteriga je tudi zavoljo vas, otroci! nebeški Oče na svet poslal. I. Jezus v jaslih. 1. Pobožni pastirji so čuli en¬ krat ponoči pri svojih čedah na polji. Kar stoji pred njimi lep svetel angel. Reče jim: „Veliko veselje vam oznanujem. Nocoj se je rodil Sin Božji. V jaslih boste dete našli." 2. Ljubi otroci! Bog nam je po¬ daril nar ljubši, karkoli je imel, svojiga ljubeznjiviga Sinu, de bi nam 14 prav velik« veselja storil. Mali Je¬ zus je lepši dar božji, kakor solnee, luna in zvezde, in vesoljni svet. 0 veselite se vender nad milim nebeš¬ kim d e te ta m! 3. In prikaže se še veliko veli¬ ko nebeških angelov. v Vsi hvalijo Boga ter pojejo: „Čast Bogu po višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!“ 4. Preljubi otroci! Jezus je pri¬ šel nasvet, de bi čast v božjo povikšal in človeštvo osrečil. Častite toraj Bo¬ ga, in vsim ljudem le dobro vo- šite in storite; zakaj le potem boste sami mir in veselje na zemlji vživali. 5. Pobožni pastirji gredo, in najdejo malo dete v jaslih, ktero je bilo v plenice zavito. Marija in Jo¬ žef sta zraven bila. In vsi so se serčno veselili, ter hvalili in sla¬ vili Boga. 6. Ljubi otroci! zapomnite si, de je še ktero veči in boljši veselje na svetu, kakor dobro jesti in piti, si igrati in lepo obleko nositi. Pa Bog to veselje le tistim da, kteri ga ljubijo. Tudi vidite, de Bogu le ti- 15 sto dopade, kar je prav in dobro, Zlato in srebro velja pred Bogam ravno toliko kot prazna slama. 7. Lepa svetla zvezda pripelje svete tri kralje. Nad hlevam, kjer se je Jezus rodil, obstoji. Vsi ve¬ seli gredo v hlev in pokleknejo pred detetam ter mu podare zlata, mire in kadila. 8. Predragi otroci! Bog je sto¬ ril veliko čudežev, de bi nam malica Jezusa prav ljubiga storil, kteri je bil veselje angelov in ljudi. Ljubite ga toraj iz vsiga serca. Podarite mu vse svoje serce. Serce, ki je čisto in nedolžno, je Jezusu ljubši, kakor vse zlato na svetu. — II. Jezus, otrokam nar lepši zgled. L Mali Jezus je bil nar po¬ božni,ši otrok na svetu. Ko je bil 12 let star, so ga vzeli njegovi starši seboj v tempelj. Tempelj je bil lepa velika cerkev v deželi, V kteri je Jezus živel. Pot je bila dolga in težavna. Vender je rad ž njimi šel. Na poti je bil Jezus tako lih in mol- 16 čeč, de se je vsak nad njim urado¬ val. V tempeljnu je tako pobožno molil, kakor angel pred tronam bož¬ jim. Domu grede zapazijo njegovi starši, de so ga zgrešili. Išejo £a tri dni, in nazadnje ga v tempeljnu najdejo. Mati mu reče: „Sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in pa jest sva te z žalostjo iskala.“ On pa prijazno odgovori: „AIi ne vesta, de moram biti v hiši svojiga Očeta ?“ Tolikanj rad je bil v cerkvi. In rastel je v modrosti in v milosti pred Bogam in v starosti. 2. Mali Jezus je bil prav pri¬ den. Učiti se ga je nar bolj vese¬ lilo. V tempeljnu je sedel med učeniki. Pazljivo jih je poslušal, in pogosta- ma popraševal. Tudi je tako lepo in dobro odgovarjal, de so se mu vsi čudili. Dan na dan je bil razum- niši, in z letini se je množila njegova modrost. 3. Mali Jezus je bil proti vsim ljudem dober in prijazen, in neje- voljniga obraza ni bilo na njem vi- diti. Iz njegovih ust se ni cula huda beseda. Nobenimu otroku ni kaj ža- 17 liga storil, in starim ljudem ni nikoli grenkosti delal. Vedno je resnico govoril, in ni nikdar ne nar manjši reči ne vzel ne 'pokvaril. Slednjimu je postregel, kolikor je mogel, Ita- stel je, kakor v starosti, tudi v mi¬ losti in ljubeznjivosti pred ljudmi. 4. Mali Jezus je bil prav sluš- Ijiv in pokoren. Svoji ljubi materi je postregel, karkoli ji je mogel. Svojiinu redniku je pridno pomagal pri delu, in se njegoviga rokodelstva učil. On je bil zgolj ljubezen in hvaležnost proti svojim ljubim star¬ šem, in jim je bil v vsim pokoren. 5. Preljubi otroci! skušajte, de boste malimu Jezusu v vsim prav enaki. Njegova podoba vam bodi vedno pred očmi. Pobožen, priden, prijazen, slušljiv je bil mali Jezus. Pobožni, pridni, prijazni in slušljivi morate tudi vi biti, in te lastnosti si posebno v sercu zapomnite. III. Jezus Kristus, nar boljši pri- jatel otrok. 1. Ko je bil Jezus odrastel, so prinesle pobožne matere k njemu 18 svoje otroke. Njegovi učenci Jih po- kregnjo j Jezus pa jim ljubeznjivo in milo reče: ^Pustite male k meni in jim ne branite: zakaj njih je nebeško kraljestvo.“ Nato vzame otroke v svoje naročje, roke nanje položi ter jih blagoslovi. 2. Enkrat sedi Jezus pri mizi, kar pride k njemu oče, čigar hči je doma bolna ležala. Pade predinj na kolena ter reče: „Moja hči že skor umira, pojdi vender, in položi na¬ njo svojo roko, de ozdravi in živi.“ Jezus urno vstane in gre ž njim, pa ko prideta v hišo, je deklica že mertva. Oče in mati se jokata. Je¬ zus pa jima reče: „Nikar se ne jo¬ kajta; deklica ni umerla, le spi.^ In potem jo prime Jezus za roko, ter reče: „Deklica! vstani!“ Ko bi trenil, se mertva deklica oživi ter vstane. Starši pa se občudenja in veselja skoraj ne zavedo. On pa samo reče, de naj hčeri kaj jesti dajo. 3. Enkrat gre Jezus s svojimi učenci v eno mesto, ko ravno merli- ča iz mesta prineso. Bil je edini 19 sin neke vdove. Mali in veliko ljudi gre za inerličem. Ivo Jezus mater zagleda, se mu v serce smili. „Ne jokaj se!“ ji prijazno reče. Potem zapove nosnikam, de naj se ustavijo, kteri mertvaško nosilo na tla polože, de vsi lahko merliča vidijo. Jezus reče tedaj: „Mladeneč, rečem ti, vstani.“ in mertvi se vzdigne, ter jame govoriti. Vsi se zelo prestra¬ šijo, Jezus pa pelje mladenča k materi nazaj. 4. Tudi zavoljo vas je Jezus veliko terpel. Na Oljski gori je tako trepetal, de je kervav pot polil. Bi¬ čali so ga, in mu ternjevo krono na f lavo pritisnili. Celo na križ se je al z železnimi žeblji pribiti! Umeri je na križi iz ljubezni do vas. Pa od tega boste že pozneje kaj več slišali. 5. Iz tega maliga že, ljubi moji otroci! sprevidite, de je Jezus vaš nar Ijubeznjivši in nar mogočniši pri- jatel. Ljubite ga toraj iz vsiga serca, in le vanj zaupajte. 20 IV. Jezus Kristus, otrok nar boljši učenik. 1. Ljubi otroci! tudi vaš nar boljši učenik je Jezus Kristus. Kar je on rekel, je tako jasno, de tudi otroci lahko vse razumejo. Kar je on učil, je tako lepo, de morajo že tudi otroci nad njegovim naukam nar veči veselje imeti. O preljubi otro¬ ci! mislite si, kakor bi bil Jezus med vami, kakor bi gledali njegoviga miliga obraza in bi slišali njegov pri¬ jetni glas. Mislite si, kalior bi vas v svoje naročje vzel, in vam sam rekel, kar sledi: 2. „Ljubi otroci! tolikanj je Bog svet ljubil, de je svojiga edinigaSinu zanj daroval. In kteri vanj verujejo , se ne bodo pogubili, ampak večno življenje zadobili.“ 3. „Jaz sim dobri pastir. Jaz poznam svoje ovce, in ovce poznajo mene. Moje ovce slišijo moj glas, in gredo za menoj. Dober pastir pa da svoje življenje za svoje ovce. Jaz dam svoje življenje za svoje ovce. Jaz jim dam večno življenje, 21 in vekomaj se ne bodo pogubile. Nihče jih iz mojih rok stergal ne bo. 44 4. sim prava vinska terta, vi ste mladike. Mladika, če na terti ne ostane, ne more nobeniga sadu obroditi. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, obrodi veliko sadu. Kdor v meni ne ostane, se zaverže, in posuši, kakor suha tertna mladika. Vzemo ga, ter veržejo na oginj , in sožgo.“ — 5. „Ljubi otročiči! kakor moj Oče mene ljubi, tudi jaz vas ljubim. Saj ni nobene veči ljubezni, kakor če kdo svoje življenje za prijatle da. In to je moja zapoved, de se med seboj ljubite, kakor vas jaz ljubim. Na tem bo vsak spoznal, de ste moji učenci, če v se boste med seboj ljubili. 44 6. ,,(Je me ljubite, spolnujte moje zapovedi Kdor moje zapovedi sliši in jih spolnuje, ta me resnično ljubi. Kdor pa mene neljubi, tudi mojih zapoved ne spolnuje. Kdor pa mene ljubi, njega tudi moj Oče ljubi in jaz ga ljubim. In karkoli bo Očeta prosil v mojim imenu, bo od Njega prejel. 44 22 7. ,,V hiši mojiga Očeta je ve¬ liko stanovanj. Tudi za vas je tam pripravljeno. Jaz bom enkrat prišel, in vas seboj vzel, de boste ondi, ker sim jaz. Vi me boste vidili, in vaše serce se bo veselilo in nobeden vam vašiga veselja jemal ne bo. a 8. „To sim vam spregovoril, de moje veselje v vas ostane, in de bo vaše veselje popolnama. Ker to ve¬ ste, boste tudi zveličani, če boste spolnovali. 44 Od svetiga Duha. I. 1. Ljubi otroci! Jezus Kristus je umeri, kakor ste slišali, na križi iz ljubezni do nas, ter so ga v grob položili. Njegovi nčenci pa so žalo¬ vali in se jokali za njim. — 2. Ali, preden je tri dni preteklo , je Jezus Kristus zopet živ iz groba vstal. Ves v blesku svoje nebeške slave je stal nanaglama med svojimi učenci in njih začudenje in njih veselje je bilo neizrekljivo. 23 II. 1. Jezus je ostal še več dni pri svojih učencih. Potem jih je pe¬ ljal venkaj na visoko goro. „Tam se je od njih poslovil. — 2. Ze pred svojo smertjo je Jezus svojim licen¬ cam rekel: „Nikar ne žalujte, ker vas zapustim. Poslal vam bom name¬ sti sebe svetiga Duha. On bo vas učil, krepčal, tolažil in vedno pri vas ostal. u — 3. To obljubo je Je¬ zus svojim učencam zdaj' še enkrat storil. Potem se je vpričo njih po¬ vzdignil v oblake — vedno 'više in više proti nebesam, dokler ni popol- nama zginil spred oči. III. 1. Učenci so bili v velikim po¬ slopji zbrani, in so čakali svetiga Duha. — 2. Eno jutro tedaj pride sveti Duh. Viditi ga sicer niso mogli, ali vidili so in slišali znamnja njego- viga prihoda. — 3. Silen vihar po¬ trese poslopje, in plamen je zašvigal v podobi gorečih jezikov nad glava¬ mi zbranih učencov. — 4. Tudi so 24 učenci v sebi spoznali in občutili, de je sveti duh prišel. Božja modrost je razsvetila njih um. Nebeško ve¬ selje do vsiga dobriga je pregrelo njih serce. Začeli so Boga naglas zato slaviti in hvaliti. IV. ¥ 1. Ljubi otroci! v te dogodbi se vam sv. Buh prav lepo in natanko razodeva v z nam nji in v podo¬ bah. — 2. O gin j sveti. V tanini noči nič ne vidite z odpertimi očmi, ko pa posveti milo solnce, razsvetijo njega svetli žarki vso zemljo. Tako razsvetljuje sv. Buh našo pamet. — 3. O g i n j greje. O hudim mrazu je vse polno snega in ledu; zebe vas, in vam nič dobro ne de; in skoraj nobeniga persta preganiti ne morete. Ko pa spomladi solnce prav toplo in ljubo posije, se led in sneg raztopi, drevje jame zeleneti, in cvetje od¬ ganjati. Veseli ste in se radujete, in veselja poskakujete. Tako raz¬ greva sv. Buh naše serce, in vsimu dobrima v njem rast in življenje deli. — 4. Zrak oživlja. Nevida- 25 nia ga vedno sopemo, brez njega bi še živeti ne mogli. Ravno tako brez sv. Duha, čeravno ga ne vidimo, ni¬ kakor dobro in sveto živeti ne mo¬ remo. V. 1. V ti dogodbi se vam sv. Duh še lepši in bolj natanko razodeva s svoj im d j a n j e m in s t o rj e n j e m. — 2. Pred njegovim prihodam so bili učenci nerazumni, in maloserčni. Po njegovim prihodu pa so vse dobro in jasno sprevidili, kar jim je Jezus pri¬ povedoval. Novo vnetje in novo moč so v sebi občutili do vsiga dobriga. Polni so bili veselja, serčnosti in to¬ lažbe v vsim terpljenji. — 3. In ka¬ kor Jezusovi učenci zamorete tudi le po svetim Duhu prav razumni, dobri v in zadovoljni ljudje po¬ stati. Če se vam bo tedaj učenje merzilo, vas dobro stežkama stalo, če boste žalostni, takrat le prav serčno pomoči tega dobriga sv. Duha prosite. 26 VI. i. Ljubi otroci! zdaj ste že mnogo slišali od našiga dobrotljiviga Očeta v nebesih ? od njegoviga lju- beznjiviga Sinu, in od sv. Duha, kteri z Bogam Očetarn in Sinarn v nebesih vekomaj kraljuje. — 2. Pervo, česar ste se mogli doma učiti, je bilo, de morate vse storiti „v ime¬ nu Boga Očeta, Sinu, in sv. Duha. — 3. Zdaj boste mende te besede razumeli, in to vam je zado¬ sti, če boste tudi po tem ravnali. Bodite toraj vedno dobri otroci Očeta v nebesih, pridni učenci Jezusovi, in vaše serce bodi vedno čisto in sveto, tempelj sv. Duha. — C 27 Drugi oddelek. Mali katekizem po Petru Kanizji in kratek poduk za spoved in sv. obhajilo za otroke. ' Katekizem. katekizem je kratko podučenje, ka¬ ko naj po pravim nauku Jezusovim, kakor ga uči sv. katoliška cerkev, sveto živimo, de bomo večno živ- 1 j e n j e dosegli. JPerve tri poglavja : v era, upa¬ nj e in ljubezen, nas uče: i. Kaj de je Bog že storil, 2. kaj bo Bog še storil, 3. kaj je nam storili, de bomo sveto živeli in po smerti zve¬ ličani. In v tem trojim je notrenja 28 vera ali božje počešenje. Zadnje dve poglavji pa obsegate : 1. Vnanje pripomočke notrenje svetosti, sv. zakramente; 2. vnanji sad notre¬ nje svetosti, ker sansko pravico. In te dve poglavji imenujemo vna¬ njo vero ali božje počešenje. Sveto živeti je nar vredniši, zveličati se, nar boljši, in za- toraj keršanski nauk nar imenitniši. I. Poglavje. Vera. ,,Brez vere ni mogoče Bogu do- pasti, sveto živeti in serčno umreti. 44 Apostoljska vera. 1. Verujem v Boga Očeta, vsi- gamogočniga stvarnika nebes in zem¬ lje. — 2. In v Jezusa Kristusa, Simi njegoviga edinorojeniga, Go¬ spoda našiga. — ■ 3. Kteri je spočet od sv. Duha, rojen iz Marije De¬ vice. — Terpel pod Poncjem Pilatam, križan bil, v umeri in v grob polo¬ žen. — 5. Sel pred pekel, tretji dan 29 od smerti vstal. — 6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsiga- mogočniga. —- 7. Od ondot bo prišel sodit žive in mertve. — 8. Verujem v sv. Duha. — 9. Sveto katoliško cer¬ kev, občino svetnikov. — 10. Odpu- šanje grehov. — 11. Vstajenje mesa. — 12. In večno življenje. Amen. Poglavitni obsežek teh 12 členov. (Kar mora vsak kristjan ved iti.) Verujemo: 1. Bog Oče je stvarnik vsili reči. — 2. Bog Sin je o d rešili k pregrešniga sveta. — 3. Bog sv. D uh je naš to 1 a ž n i k in posvečevavec. — 4. Vse te tri osebe (ali peršone) so le En sam Bog, kteri je vsigamogočen, vsiga- veden, neskončno v dobrotljiv, svet in pravičen. — 5. Človeška duša je neumerjoča. Nar krajši vera , ktera je tudi lep spomin treh nar večih božjih dobrot, vstvarjenja, odrešenja in posvečenja, je za vsaciga katoliškiga kristjana predra- 30 go znamnje sv. križa, kteriga toli- krat štorij rekoč: V imenu Boga Očeta, in Sirni in sv. Duha. Amen. II. Poglavje. Upanje. , } Vse, karkoli boste Očeta v mojim imenu prosili, bo vam da! l u pravi Jezus Kristus. In česar nas Jezus prositi uči, smemo gotovo upati. Molitev Gospodova. 1. Oče naš! kteri si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime. — 2. Pridi k nam tvoje kraljestvo. — 3. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. — 4. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. 5. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. — 6. In nas ne vpeljaj v skušnjavo. — 7. Temuč reši nas od hudiga. Anten. 31 Poglavitni obseiek teh sedem prošenj. Upamo od Boga: 1. Milost (gnado), de bi ga vedno bolj spo¬ znavali, ljubili in s svetim življenjem častili. — 2. Odpušanje svojih grehov in moč, de bi skušnjave pre¬ magovali. - — 3. Odrešenje od vsiga zlega, in večno z v e I i č a n j e v nebesih. —Tudi smemo upati, de bo nam Bog v časnih zadevah toliko podelil, kolikor za vsakdanje življe¬ nje potrebujemo. Angelsko češenje. Za Gospodovo molitvijo molijo navadno katoliški v kristjanje še an¬ gelsko češenje: Cešena si, Marija! gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami in žegnan je sad tvojiga telesa: Jezus. Sveta Marija, mati božja! prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smertni' uri. Amen. 32 III. Poglavje. Ljubezen. „Ljubezen božja je v tem, de Njegove zapovedi spolnujemo. u In Bog nam je svoje zapovedi le iz ljubezni dal, in v njih nam tudi zgolj ljubezen zapoveduje. Deset božjih zapoved. 1. Vervaj v Eniga samiga Bo¬ ga. — 2. Ne imenuj po nemarnim božjiga imena. — 3. Posvečuj praz¬ nik. — 4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel in de ti bo dobro na zemlji. — 5. Ne ubijaj. — 6. Ne prešestvaj. — 7. Ne kradi. — 8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bliž— njiga. — 9. Ne, želi svojiga bližnjiga žene. — 10.Ne želi svojiga bližnjiga blaga. — Obsezek deset božjih zapoved. 1 ■ Boga svoj iga Gospoda 1 j u b i iz vsiga svojiga serca, iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. — 2. Druga pa je tej enaka: Svojiga 33 bližnjiga ljubi, kakor sam se¬ be. — 3. V teh dveh zapovedih je obsegana vsa postava in preroki. ,,Ako hočeš življenje doseči, spolnuj zapovedi . u Pet cerkvenih zapoved. 1. Posvečuj zapovedane praz¬ nike. — 2. Bodi ob nedeljah in za¬ povedanih praznikih s spodobno po¬ božnostjo pri sv. maši. — 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. — 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu in v ve¬ likonočnim času prejmi sveto rešnje telo. — 5. Ne obhajaj ženitve o pre¬ povedanih časih. „Kdor pa cerkve ne posluša, vam bodi kakor nejevernik in očiten grešnik.“ 2 34 IV. Poglavje. Sveti zakramenti. Zakrament je vidno znamnje ne¬ vidne gnade božje od Jezusa Kri¬ stusa v naše posvečevanje postavljeno. Svetih sedem zakramentov. 1. Sv. k er st. Ta je pervi in nar potrebniši zakrament, v kteriin je človek z vodo in besedo božjo po milosti sv. Duha posvečen in pre¬ rojen. 2. Sv. birma, zakrament, v kterim prejme kristjan s pokladanjem rok, z molitvijo škofovo in s sveto križmo milost sv. Duha, s ktere po¬ močjo zamore svojo vero stanovitno pričati in po nji živeti. 3. Presveto rešnje telo. Nar svetejši zakrament je to, pravi- ga telesa in prave kervi Gospoda našiga Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. 4. Sv. pokora. Je zakra¬ ment, v kterim spovednik kot božji namestnik grehov odvezuje in jih 35 odpuša, če se grešnik v sercu po¬ kesa, in jih obžaluje, se odkri- toserčno spove, in terdno sklene pokorili se. 5. S v. p o s I e d n j e o I j e, za¬ krament, v kterim verni bolnik po mašnikoviin pomazanji s sv. oljem in po zapovedani molitvi zadobi mi¬ lost božjo, in tudi telesno zdravje, če je duši v prid. 6. Mašnikovo posvečeva¬ nj e. V kterim se mašnikam in du- hovnam sv. cerkve duhovna oblast in posebna milost podeli, de, svoje duhovne opravila zvesto opravljajo Bogu v čast, ljudem pa v zveličanje. 7. Zakrament sv. zakona je nerazvezljiva zveza, s ktero se ne- oženjen kristjan in neomožena krist¬ janka, mož in žena, po Jezusovi postavi do smerti zavežeta , za kar jima Bog svojo milost da, de v za¬ konskim stanu do smerti v božjim strahu živita in svoje otroke po ker- šansko redita. 2 * 36 V. Poglavje. Od keršanske pravičnosti. Keršanska pravičnost je: hudi- ga se varovati in dobro delati. Hudo, kteriga se mora kristjan varovati. Varva naj se grelia in hudobij, ktere človeku ' čast, blago, zdravje in življenje pogube, ga od Boga in vsiga dobriga ločijo, in v večno po¬ gubljenje pripeljejo. Sedem naglavnih grehov. 1. Napuh. — 2. Lakomnost. — 3. Nečistost. — 4. Nevošljivost. — 5. Požrešnost. — 6. Jeza. — 7. Le¬ noba. Grehi v sv. Duha. i. Prederzno v božjo milost grešiti. — 2. Nad božjo milostjo ob¬ upati. — 3. Spoznani keršanski res¬ nici se ustavljati. — 4. Svojimu bližnjimu zavoljo božje gnade nevoš- ]jiv biti. — 5. Do lepiga opominje- 37 vanja oterpnjeno serce imeti. — 6.V nespokornosti terdovratno ostati. — V nebo vpijoči grehi. i. Radovoljni uboj. — 2. Mu¬ tasti ali Sodomski greh. — 3. Zati¬ ranje ubožcov, vdov in sirot. 4. Delavcam in najemnikam zaslužek zaderževati ali utergovati. Ptuji grehi. t. V greh svetovati. — 2. Gre¬ šiti velevati. — 3. V druzih greh privoliti. — 4. Druge v greh nape¬ ljevali. — 5. Druzih greh hvaliti. — 6. K grehu molčati. — 7. Greh pregledali. — 8. Greha se vdele- žiti. — 9. Greh zagovarjati. Dobro, ktero naj kristjan stori. Kristjan naj trezno, pravič¬ no in pobožno pred Rogam in pred ljudmi živi, in svoj keršanski poklic naj z dobrimi deli lepša in spričuje. Nar imenitniši dobre dela so v treh poglavitnih dolžnostih proti Bo¬ gu, proti samimu sebi in proti bliž— 38 njimu zaznamvane, ktere so: L Molitev. — 2. Post. — 3. Vbogajme »lajanje. — Naglavnim greham nasprotne čed¬ nosti. 0 1. Ponižnost je napuliu na¬ sproti.— 2. Dobrotljivost lakomnosti.— 3. Čistost nečistosti. — 4. Ljubezen nevošljivosti. — 5. Zmernost požreš¬ nosti. — 6. Poterpežljivost jezi. — 7. Gorečnost do dobriga je lenobi nasproti. Telesne dela usmiljenja. 1. Lačne nasitovati. 2. Žejne napajati. — 3. Popotnike spreje¬ mati. — 4. Nage oblačiti. — 5. Bolnike obiskovati. — 6. Jetnike re¬ ševati. — 7. Merliče pokopavati. Duhovne dela usmiljenja. i. Grešnike svariti. — 2. Nevedne učiti. — 3. Jim v prav svetovati, kteri dvomijo. — 4. Žalostne tolažiti. — 5. Krivico voljno terpeti. — 6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo. — 7. Za žive in mertveBoga prositi. 39 Jezusovi blagri na gori. 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. — 2. Bla¬ gor krotkim; ker zemljo bodo po¬ sedli. — 3. Blagor žalostnim, ker potolaženi bodo. — 4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo. — 5. Blagor usmilje¬ nim, ker usmiljenje bodo dosegli. — 6. Blagor jim, kteri so čistiga serca, ker Boga bodo gledali. — 7. Blagor mirnim, ker otroci božji bodo ime¬ novani. — 8. Blagor jim, kteri za¬ voljo pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo. „Kdor tedaj pravico dela, je pravičen, kdor dobro dela, bo večno življenje dosegel; kdor pa hudo, bo pahnjen v peklenski oginj. u Evangeljski svet ji. 1. Radovoljno uboštvo. — 2. Vedno devištvo. — 3.'Vedno pokor- šina pod duhovnim poglavarjem. Poslednje reči človekove. 1. Smert, —2. sodba, — 3.pe- kel, — 4. nebesa. iU. »V ' r ' o, V V 40 ,,iSpomni se, o človek, pri vsih svojih delih poslednjih reči , in ve¬ komaj ne boš grešili -6®®S- Od spovedi in od sv. obhajila. 0 I. Od spovedi. Pregovori iz sv. pisma. 1. Ljubi otrok! ako si grešil, nikdar več ne greši, ampak prosi Boga, de ti bo storjene grehe odpu¬ stil. — 2. Ne sramuj se povedati, če si grešil. — 3. Varuj se greha, kakor strupene kače, de te ne piči.— 4. Pot pregrehe je preširnost. Na¬ zadnje pripelje v pekel, v zgolj rev- šino in terpljenje, ki vekomaj ne neha. — 5. Ako rečemo: Saj nimamo nobeniga greha , v sami sebe goljufa¬ mo; ker ni res. Oe pa spoznamo svoje grehe, je Bog tolikanj usmi¬ ljen, de jih nam odpusti, in nam vso krivičnost prizanese. — 41 Zgubljeni sin. Od pokore in odpušanja grehov nas Jezus Kristus sam nar lepši pod- uča v lepi priliki od zgubljeniga sinu. 1. Sin zapusti hišo svojiga oče¬ ta, gre v ptuje kraje, in ondi vse svoje premoženje zapravi. — Greh tedaj je pervič: Nepokorsina zoper Boga. Kdor nebeškimu Očetu ni po¬ koren, kdor ne stori njegove volje, greši. 2. Ko sin vse zapravi, postane huda lakota v tisti deželi. Prisiljen je šel prešiče past, in rad bi bil svojo lakoto z želodam tolažil, s ktc- rirn so prešiče kermili; ali nihče mu ga ni dal. — Greh je drugič nar veči nadloga za človeka. V sra¬ moto nas pripravi in pa v revšino. Vso pravo čast in veselje nam po¬ gubi, in kako hud mora še sam na sebi biti! 3. Sin tedaj spregleda ter reče: ,,Moj oče ima veliko delavcov, kteri imajo obilo kruha, in jaz tukaj la¬ kote poginjam! Napraviti se hočem, 42 in k svojimi) očetu se verniti, ter mu reči: Oče! grešil sim zoper nebo in zoper te. Nisim vreden, tvoj sin imenovan biti. Le vzemi me za svo- jiga nar manjšiga delavca ! u In res se napoti, in verne k očetu nazaj.— Tako moramo tretjič tudi mi greh serčno obžalovati, se ga odkrito- serčno .spovedati, in se resnično po¬ boljšati] greli moramo zapustiti, in k Uogu se poverniti. 4. Ko oče sinu zagleda, se ga usmili, mu gre naproti, ga objame, poljubi ter reče svojim hlapcam: „Prinesite mu urno nar lepši obleko, in deni te mu perstan na roke, in dajte mu čevlje; zakoljite tudi nar debeleji tele, in jejmo in bodimo ve¬ seli, zakaj ta moj sin je bil mertev, pa se je zopet oživil; zgubljen je bil, pa se je zopet najdel!“ — Tako usmiljeno odpusti cetertic tudi ne¬ beški Oče skesanimu grešniku, in ga z veseljem zopet v svoje otroštvo sprejme. 5. Jezus Kristus pravi nadalje, de je prišel, de bi grešnike zveličal! Odpustil je vsim grešnikam, kteri so 43 skesani in zaupajoči' k njemu prišli. Umeri je ria križi, in je prelil svojo kri v odpušenje grehov. — Bog nam tedaj grehe 'petič po Jezusu Kri¬ stusu odpuša. 6. Nazadnje je rekel Jezus, predenje v nebesa šel, svojim učen- cam: „Kakor je Oče mene poslal, pošljem jest vas. Prejmite sv. Duha, kterim boste grehe odpustili, jim bo¬ do odpušeni; kterim jih bote pri- deržali, jim bodo prideržani.“ — Jezus je zročil šestič oblast, grehe odpušati, tudi Aposteljnam in njih naslednikam. Pot/lamini nauki. Kdor hoče odpušenje svojih grehov zadobiti, mora tole natanko spolniti: 1. Mora terdno vervati, de mu hoče Bog po Jezusu grehe od¬ pustiti. — 2. Mora svoje grehe res¬ nično in iz vsiga serca obžalovati .— 3. Se jih mora, po nauku katoliške cerkve, mašniku kot Jezusovimu na¬ mestniku spovedati. — 4. Se mora resnično poboljšati , greli zapustiti, in svoje življenje po nauku in zgledu Jezusovim uravnati. II. Pripravljanje za spoved. Ljubi otrok! zdaj tedaj hočeš po zakramentu sv. pokore odpušenje storjenih grehov in milost za stano¬ vitno poboljšanje zadobiti. Ako ti že zdaj ne bo resnično mar, natanko se spovedati, ti morde žive dni ne bo nikdar mar. Kako napčno bi bilo to! Tvoje zveličanje je v tem zapopadeno. Premisli toraj in zapomni si pred Hogam, kar si se že popred v ker- šanskim nauku naučil; potem pa si še naslednje nauke od sv. pokore dobro v serce vtisni: /. Prosi sv. Duha, de bi te raz¬ svetlil. Prosi ljubiga nebeškiga Očeta, de bi ti podelil sv. Duha, de bi svoje grehe prav spoznal, jih resnično ob¬ žaloval, se jih natanko spovedal, in se resnično poboljšal, kar je tudi prava ali poglavitna namemba spovedi. 45 2. Sprašuj svojo vest. Po vesti ti Bog pove, kaj je prav in dobro, kar je greli ali kri- viea, kar moraš storiti, in česar se varovati. Potem se spomniš,,, kaj si storil in kaj si opustil. Ge slušaš to božje opominjevanje in svarjenje, si vesel in pokojin, in pri sercu ti dobro de. — Ako pa ne, si nepoko- jin, sramovati se moraš in bati; zakaj grešil si. Poslušaj tedaj pa¬ zljivo Gospodov glas. Preglej in sprašaj natanko in resno svojo vest. Yse je na tem ležeče, de svoje grehe dobro spoznaš; zakaj sicer se jih ne moreš ne prav spovedati, in se tudi ne poboljšati. Poklekni tedaj pred Vsigaved- nim, kteri vodi tvoje serce; premisli se dobro, in sprašaj natanko. Spovedno ogledalo za otroke. Kako sim se zaderžal? 1. Proti svojimu Bogu in Zve¬ ličarju. — Ali sim zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi, in sicer več- 46 krat pač pobožno molil ? — Ali sim tudi podnevi Boga pred očmi imel, ali se ga nič nisim spomnil?— Kako sim se zaderžal v cerkvi ? Ali se ni¬ sim oziral, in drugih reči mislil, se pomenkval, smejal, tudi družim na¬ gajal, in jih pohujšal? Ali nisim večkrat imena božjiga in druzih sve¬ tih besed po nemarnim, ali celo v jezi imenoval, klel in zmirjal? — Kako sim posvečeval nedelje in praz¬ nike, dobro in koristno? ali morde veči del z postavanjem, z igranjem in z norčijami. 2. Proti svojim staršem, uče¬ nik am in vikšim ?— Ali sim jih pač spoštoval? Ali sim jim bil hvaležen in pokoren, ali pa sim jim morde klju¬ boval in se odgovarjal? — Ali sim jih s svojo zanikernostjo in nepokor¬ ščino, ter s svojim slabim zaderža- njem žalil, jih v nevoijo, skerb in brilkost pripravil? — 3. Proti svojim bratam in se¬ stram, součencam, domačim in dru¬ žim ljudem? —Ali nisim bil večkrat jezin, sovražin, nevoščljiv in maše- vanja želj in ? Ali nisim zmirjal, 47 se prepiral, pretepal? — Ali nisim nikomur liudiga želel ali mu privo- šil? — Ali nisim starih, ubozih bo¬ lehnih ljudi zasramoval, žalil, jim nagajal in jih jezil? — Ali nisim nikoli družim v hudo prigovarjal, jih zapeljeval, ali od dobriga zaderže- val? — Ali nisim nikoli kaj nesrain- niga počel ali početi pustil, česar se nisim upa! svojim staršem razodeti? Ali nisim nikdar skrivaj kaj vzel, spridil ali pokončal? Koliko bi uteg¬ nilo vredno biti ? — Ali nisim nikogar po krivim ali iz hudobnosti tožil? druzih opravljal? jezikal ali pravil, česar bi smel ne bil? tudi večkrat lagal? — Ali nisim nič krivičniga hotel ali sklenil? Ali nisim nobene uboge živalice, ki jo jellog vstvaril, terdoserčno terpinčil? 4. Proti samimu sebi. — Ali nisim bil vnemaren in len za učenje, za delo, za molitev, za vse dobro? — Ali nisim druziga časa po nečimurnim tratil? — ali nisim bil ošaben domiš- ljevaje si, de sim bolje kot drugi, ali bolji, kakor sim res? Ali sim morde druge zaničeval? Ali se nisim 49 z nezmernostjo, s sladkanjem ali z vertoglavno norčijivostjo končeval? — Ali so mi bili nesramni pogovori in pregrešne misli všeč? — Ali sim se z malopridnimi otroci in odrašenitni pečal? — Ali kje bil, kamor se po¬ božnim otrokam ne spodobi: v kerč- mi, na plesiši, pri igri? — Ali nisim nič ogledoval, poslušal, pri¬ jemal, storil ali pripustil, česar bi se mogel sramovati pred Bogam in pred ljudmi? — Ob, sim bil morde že v nevarnosti, de bi svoje nedolžnosti ne pogubil?! — 5. Sosebno pa pomisli, kaj de je tvoja poglavitna napaka , ktero nar večkrat storiš? Kaj bi mislil, od česa govoril, kaj delal nar rajši, ko bi popolnama sam svoj bil? — Naj ti na te vprašanja tvoja vest resnično odgovori. S. Skesaj se in obžaluj svoje (/vehe s fevdnim sklepam , de Boga nikdar ved razžalil ne boš. Greli nas pripravi ob čast, ve¬ selje, blago, in tudi ob zdravje in 49 v življenje. C e pa se samo zavoljo tega kesaš, je kesanje le nat orno-, in to ne zadosti za odpušenje. — Greli nam zaklene nebesa, in nas v pekel pahne. In ako te le zavoljo zgubljenih nebes kes obhaja, je to kesanje sicer čeznatorno, pa ne po¬ polnoma. — Greh razžali Boga, nar vikši dobroto: našiga ljubeznjiviga Očeta v nebesih, od kteriga vse do¬ bro dobivamo; Jezusa Kristusa, ki je iz ljubezni do nas na križi umeri; sv. Duha, ki bi nas tolikanj rad po¬ svetil in poveličal. Ako se zavoljo storjenih grehov samo iz čiste lju¬ bezni do Boga kesaš, tedaj je tvoj kes v popolnoma. Ge si očeta ali mater s svojo termo ali preširnostjo žalil, in potem prav misliš, kako nehvaležniga si se jima skazal za vso ljubezen in vse dobrote, kterih zdaj nič več vreden nisi; kar si tedaj storil ali napačniga počel: tedaj se kesaš, in ti je serčno xal, želiš, de bi se nikdar zgodilo ne bilo, sam nadse si jezin, se sra¬ muješ svojiga početja, in nikdar več nočeš kaj taciga storiti. 50 Misli tedaj na svojiga ljubiga nebeškiga Očeta, vsigavedniga pre- sveliga, kteriga si s svojo nehvalež¬ nostjo in nepokoršino tolikanj razžalil, in njegovo milost ali gnado zapravil. Glej na svojiga bo&jiga zveličarja na križi, spoznavaj velikost njegove ljubezni, in velikost svojiga greha, zavoljo kteriga tako grozno terpi. — Spomni se, de le je sv. Duh pri sv. kerstu posvetil, tvojo dušo v svoje stanovanje si zvolil, in s svojo božjo milostjo in sveto ljubeznijo napolnil. Greh ga prežene iz serca, in ti od¬ vzame njegovo milost. Pomisli zgubljeniga sinu, kako dalječ je bil zabredel, kako mu je bilo pri sercu, kako se je k očetu povernil, in kako je bil sprejet. Po¬ glej tedaj, kaj moraš obžalovati in za prihodnje skleniti. Varuj se greha kot nar večiga zlega , ne samo, ker si zavoljo tega kazni vreden, pokvarjen na duši in na telesu, in morde časno in večno nesrečin; —pa še bolj, ker si Boga, nar veči dobroto , tolikanj razžalil. V kesanji je pa, seve de, tudi 51 terdin .sklep obsegan, pa terdin, resničen sklep; kako bi namreč Bogu smel kaj obetati, česar ne meniš spol¬ niti? Kako bi mogel odpušenje gre¬ hov upati, ko bi se ne mislil resnično poboljšati? — Bog ti vidi v tvoje serce! 4. Spovej se in obtoži svojih gre¬ hov častilljivimu spovedniku. Otrok, ki odpušenja prosi, mora svoje napake odkritoserčno povedati. Kristus je mašnikam oblast podelil, grehe namesti njega odpušati. Ti se moraš toraj mašniku spovedati, to je: odkritoserčno povedati, kakošne grehe si storil, kako te tvoja vest pred Bogam dolži. — Skesano se spovedati, se šteje toraj k ‘zakra¬ mentu sv. pokore. — Zatoraj nikar nobeniga smertniga greha ne zamol¬ či, ker se bojiš ali pa sramuješ. Bati se spovednika ne smeš, zakaj on je tvoj dušni prijatel, kteri se veseli, če si odkritoserčin, de ti zatHore pomagati. Sram te mora biti grešiti in ker si grešil, pa res- 52 nično in skesano se spovedati, te ne sme sram biti; zakaj to je dobro znamnje in koristen pripomoček po- boljšanja. To hoče Bog, pred kterim se obtožiš, saj On že tako vse ve; če vedama kteri smerten greh za¬ molčiš, se na novo in še huje pre¬ grešiš; tvoja spoved ne velja nič, in nobena ne, dokler se popolnama ne spoveš. Enkrat se mora vender zgoditi, če boš dle odlašal, težji te bo stalo. Zatoraj precej naravnost povej, kar nar bolj tvojo vest teži. O kako boš potem veseliga in lah- kiga serca, potolažen boš in pokojin, sicer pa nikdar ne. V spovednici poklekni in reci: »Prosim, duhovni oče, za .sveti ste¬ gen, de bi se mogel svojih grehov prav in čisto spovedati. Prosi tudi, ko Spovednik križ čez te delajo, Jezusa Kristusa, de naj te blagoslovi in svojo pomoč da. Potem povej, ali je ta tvoja perva spoved, ali pa kdaj de si bil zadnjikrat pri spovedi. Potem mora očitno spoved mo- liti in reči: n Jest, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsigamogočnimu, Marii, materi Božji, vsim ljubim svetnikam, in vam, namestniku božjimu, de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil (tukaj se pove, kdaj?) ve¬ likokrat in obilno grešil z mislimi, z željami, z besedami, in z djanjem; posebno pa se obtožim, de sim — ‘ c Zdaj se obtoži svojih grehov zaporedama, kakor si svojo vest spra¬ ševal , natanko in razumemo, pa brez nepotrebnih besed, in pristavkov. Pa samo sebe obtožuj, družili nika¬ kor ne. Ako nad čim dvomiš, prosi spovednika, de naj ti razlože. Ko si dokončal, reci skesano: „Ti in vsi moji drugi, meni znani ali ne¬ znani grehi, ki sim jih ali sam storil , ali pa kriv bil, de so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim z njimi Boga, neskončno svetost in dobroto, razžalil. Ter dno skle¬ nem, nič več ne grešiti, in vsih priložnost v greh se varovati. Pro¬ sim duhovni oče, za zveličavno po¬ koro in sveto odvezo. Zdaj dobro pazi, kaj ti bodo 54 spovednik povedali; resnično odgo¬ varjaj na vse vprašanja. Med od¬ vezo stori sv. križ, in prosi nebeškiga Očeta, de bi te po svojim ljubim Sinu zopet kot svojiga otroka sprejel, in po sv. Duhu po potu poboljšanja k zveličanju pripeljal. 5. Opravi naloženo pokoro. Po¬ boljšaj se. Naložena pokora obstoji navadno v kaki molitvi in prošnji za milost božjo v pravo pokoro in poboljšanje; zakaj kdor je grešil, se mora poko¬ riti, in trud za pravo poboljšanje je tudi pokora. Lahka molitev, ktera ti Spo¬ vednik nalože, pa ni zadosti za po¬ koro; tudi sicer moraš vse storiti, kar so ti spovednik rekli , ali pa te opominjali. Poboljšati se, to je prava po¬ kora; greh zopet izbrisati, kolikor mogoče, to je pravo zadostenje. Za- toraj se moraš truditi, de se boš priložnost varoval in skušnjave pre¬ magoval, zamujeno s toliko veči 55 pridnostjo pri molitvi, učenji in dela prihitel, škodo povernil in hudo, ktero si storil, po moči popravil. Vse, karkoli te težko stane storiti, opustiti ali terpeti, ti je zveličanska pokora. Stori, odpusti iu terpi iz ljubezni do Boga in svojiga zveli¬ čarja. Priterguj si tudi dovoljeniga veselja, ker si prepovedanih sladčic preveč okusil. Tako se boš za svoje storjene grehe pokoril, se prihodnjih varoval, in se ven in ven boljšal, de bo Bog in Jezus, njegovi sveti angeli in vsi dobri ljudje nad teboj dopadenje imeli. To je vredni sad pokore! Glej, tvoj zveličar te hoče zo¬ pet, kakor tam otroke, v svoje na¬ ročje sprejeti in te blagosloviti. Ali bi se hotel zopet mu utergati, de bi begal za svojimi poželenji, in nje¬ govo ljubezen zasramovati? — Ako se zdaj resnično ne poboljšaš, ampak vedno poprešnji hudobni otrok osta¬ neš, boš vedno hudobniši prihajal, in nazadnje ves terdovraten postal, česar te pa Bog obvaruj! 56 III. Od sv. obhajila. Presveto resnje Telo. 1. Pri zadnji večerji je Jezus Kristus vzel kruh, ga posvetil, in dal svojim učencam, rekoč: ,,Vzemite in jejte! To je moje telo, ktero bo za'vas dano v smert. To storite v moj spomin. a Potlej je vzel kelih z vinam, zahvalil, posvetil in apostelj- nam dal, rekoč: „Pite vsi iž njega; zakaj to je inoja kri nove zaveze, ktera ho za vas in za njih veliko prelita v odpušenje grehov. To sto¬ rite, kolikorkrat boste storili, v moj spomin.“ In potem se je iz ljubezni do nas dal svojim sovražnikam v roke; de so ga na križ pribili, in njegovo drago kri prelili! — Jezus Kristus tedaj je presveto rešnje Telo pervič v spomin svoje ljubezni po¬ stavil. „Kolikorkrat boste tega kruha jedli, in iz tega kelha pili, boste oznanovali smert Gospodovo, dokler zopet ne pride.“ 2. Pri zadnji večerji je Jezus Kristus tudi rekel: „l)am vam novi 57 zakon: ,..ljubite se med seboj, ka¬ kor sini jaz vas ljubil. Na tem vas bodo spoznali, de ste moji učenci, če se boste med seboj ljubili.“ — Jezus Kristus je tedaj presv. rešnje Telo postavil drugič, de bi ljubezen med nami obudil. ,,Kakor je en sam kruh, kteriga jemo, tako smo vsi Eno telo, ker smo vsi Eniga kruha deležni. u 3. Nadalje je Jezus rekel: „Jest sim kruh življenja. Kdor k meni pride, ne bo lačen. Kdor v me ve¬ ruje, ga ne bo nikdar žejalo. Kdor tega kruha je, bo vekomaj živel. Kdor mene vživa, bo po meni živ¬ ljenje dosegel. On ostane v meni, in jaz v njem. u — Jezus Kristus je tretjič presv. rešnje Telo postavil naši duši v hrano. 4. Jezus Kristus hrani dušo, kakor kruh telo. Ali v že njegov nauk je dušna hrana. „CIovek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust.“ Po zgledu Jezusovim po volji božji rav¬ nati je dušna paša. „Moja jed je, voljo tistiga spolnovati, kteri me je 58 poslal , u je rekel Jezus. Ali prava hrana za našo dušo je On sam. — Po nauku katoliške cerkve je Jezus Kristus pod podobami kruha in vina res pričujoč. V sveti hostii ne za- vžijemo nobeniga kruha, ampak Je¬ zusa Kristusa. In ta sveta zveza z njim se imenuje sv. obhajilo. — Ravno to velja od kelha, iz kteriga pa po naredbi sv. cerkve samo maš- nik pijo. 5. Pa ne vsak, kteri gre k sv. obhajilu, zadobi pravo življenje. „Kdor po nevrednim je tege kruha, in pije iz tega keliha, se pregreši nad telesam in kervijo Gospodovo. On si je sodbo, ker telesa Gospodo- viga od druge jedi ne loči. Tedaj naj človek sam sebe poskusi, in po¬ tem naj je tega kruha. u — Zatoraj se moramo dobro za sveto obhajilo ‘pripravljati. Prav spridama se mo¬ ramo truditi, be bomo na duši brez vsiga greha, in polni vere, upanja in ljubezni, skesanja, ponižnosti in zaupanja. —Na telesu moramo snažni in čedno oblečeni, in od polnoči teš hiti. — 5 » IV. Pripravljanje za sv. obhajilo. Jezus nas vabi k sebi. 1. Pustite male k meni! pridite vsi k meni, ki ste trudni in obloženi, jest vas hočem okrepčati, in pokoj boste zadobili svojim dušam. — 2. Jed je pripravljena. Povabite reve- že (grešnike) de bo moja mi/.a pol¬ na. — 3. Vzemite in jejte. To je moje telo, ki bo za vas dano v smert. To storite v moj spomin. Moje meso je resnično jed, in moja kri pijača. Jest sim živi hruh, kteri je z nebes prišel. Kdor tega kruha je, bo ve¬ komaj živelj on ostane v meni, in jaz v njem. — 4. Pa človek naj se sam poskusi, ali je čist. Kdor nam¬ reč mene po nevrednim zavžije, si je sodbo, ker telesa Gospodoviga od druge jedi ne loči. Slušaj to ljubeznjivo Jezusovo vabljenje s svetim veseljem. Glej, tvoj ljubeznjivi zveličar ti hoče svojo preveliko ljubezen prav razodeti; on sam hoče k tebi priti, v tebi stano¬ vati, in vse blagote seboj prinesti. 60 Veseli se toraj, in pripravi svoje serce za njegovo sprejetje z živo vero, terdnim upanjem in priserčno ljubeznijo. Oziraj se pobožno na Križaniga, in premišljuj njegovo neskončno lju¬ bezen, iz ktere se je za nas daro¬ val, in nam svoje telo in svojo kri v večin spomin in našim dušam v hrano zapustil. Sveto obhajilo. Kristjan mora z velikim spošto¬ vanjem pristopiti k mizi božji in ponižno poklekniti. Ko mašnik reče: „Glejte jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje,“ strahoma poglej sveto hostijo in moli Jezusa. — Moli potem ponižno za mašnikam: Gospod! ni- sim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬ ljena bo moja duša. Po svetim obhajilu. Ko si presveto rešnje telo pre¬ je«, se ponižno in spoštljivo prikloni, in potem verni na svoje mesto, ter opravi molitve, ki so v tvojih bukvi- 61 cah zapisane. Ne hodi urno iz cer¬ kve, ampak zahvali Jezusa, de ti je tolikanjo milost skazal; ponavljaj lju¬ bezen do njega, žalost nad svojimi storjenimi grehi in sklep, de ne boš nikdar več grešil; goreče ga prosi, de bi ti obilno milost podelil, de bi se z njo varoval vsili grehov, so- sebno pa slabost in skušnjav, zavo¬ ljo kterih nar lažje grešiš. K o n e c. Dan svojiga sv. obhajila poseb¬ no posvečuj. Misli večkrat na Jezusa in njegovo ljubezen, na milost, ki si jo zadobil, in na svoje sklepe in obljube; bolj kot sicer moli, beri kaj pobožniga, in kaži v vsim svojim zaderžanji, de je tvoje serce Jezusa prejelo. — Ko bi doma preč zopet poprešnji postal, tako samopašen, nagajiv, zanikern, kakor poprej: bi bilo znamnje, de se nisi prav spove¬ dal , in po nevrednim Jezusa Kri¬ stusa zavžil. Kako žalostno bi bilo to! 62 Tretji oddelek. Pol proti nebesam za otroke ali opominjevanje k čednosti. ^ o opominjevanje, ljubi otrok! pre¬ beri večkrat o praznikih popoldne, zlasti pa na dan sv.obhajila, in pred Bogam v pobožni tihoti premišljuj. 1. Ljubi Boga, svojiga Gospo¬ da in zveličarja iz vsiga serca, iz vse duše, in iz vse moči. 2. Služi Gospodu resnično! Bo¬ di ti pač vselej mar storiti, kar je njemu dopadljivo. Boj se Boga, in spolnuj njegove zapovedi: saj to se vsim ljudem spodobi. Prav pobož- niga in gorečiga serca biti je nam vsim prava sreča in blagoslov zdaj 63 že na tem svetu in še bolj v več¬ nosti. 3. Dela pravičniga in pobožni- ga, vse njegove življenje, in vso njegovo hišo bo Bog blagoslovil in ohranil. Kdor pa hudobije počenja, bo žel le sramoto, revšino in pre¬ zgodnjo smert. 4. Moli, de bi nobeniga greha ne storil. 1’rosi, in dalo se ti bo. Molite drugi za druziga, de boste vsi zveličani. Molitev pravičniga je Bogu dopadljiva; grešnika pa, kteri se noče k njemu oberniti, v serdu zaverže. 5. Nikar se ne vadi prisega¬ nja, preklin jevania in prepiranja, in imena Cospodoviga po nečimurnim ne imenuj, zakaj Bog bi te kaznoval.. 6. Beseda božja te poduča, opominja in krepča, vodi vse tvoje stopinje, te ohrani pri Bogu in tvo¬ jim zveličarji; če jo rad poslušaš, in po nji ravnaš, boš zveličan. 7. Bodi pokoren svojim ljubim staršem, v vsih rečeh; zakaj 'to je Bogu ljubo. Bazveseluj jih s svojim lepim zaderžanjem, in strezi jim rad 64 in po moči, kadar so bolni. Ne žali in ne zaničuj jih nikdar nikoli, do¬ kler žive, sicer te Bog ne bo bla¬ goslovil. 8 . Ljubi svojiga bližnjiga, ka¬ kor sam sebe. Vse, karkoii bi radi imeli, de bi ti drugi storili, stori tudi ti njim. Nikar ga ne žali svo¬ jiga bližnjiga in ne škodvaj mu. Pa ne ljubi 'ga samo 9 sladkimi bese¬ dami; resnično in v djanji se moraš njegoviga prijatla razodevati. Odpusti mu tudi rad, kteri ti je kaj krivice ali hudiga storil; zakaj le tako boš otrok božji, in prav kristjan, kteri Boga ljubi. 9. Ne bodi nikoli terdoserčin, neprijazin, neusmiljen proti ubogim, nižjim, revežem; zakaj s tacim dja- njem, ljubi otrok! bi svojiga stvar¬ nika in odrešenika zaničeval. Bog bi ti ne prizanesel, in te poprej ali kasneje hudo kaznoval. 10 . Ne pozabi Bogu, svojimu odrešeniku, svojim staršem, učeni- kam in dobrotnikam hvaležnosti ska- zovati. Vedi hvalo vselej in za vse! 11. Nikoli se ne pečaj s hu- 65 dobnimi otroci, in z druzimi malo¬ pridneži , sicer se gotovo pogubiš! In če te drugi hudobni otroci vabijo, nikar jih ne poslušaj. 12. Kdor je poterpežljiv, kro¬ tek in tih, je razumen. Ne kregaj in ne prepiraj se s svojimi brati ali sestrami, in z druzimi otroci, s posli, z domačimi in sosednjimi ljudmi. Saj Bog samo mirne ljudi ljubi, kteri bodo otroci božji imenovani. Bog hudo kaznuje in s hudim plačuje. Kdor serd in jezo v sebi kuha, njemu Bog grehov odpustil ne bo. 13. Nikar nikdar nič ne ukradi! Nobeniga koščika kruha, nobeniga jabelka, nobene šivanke, nobeniga venarja ne! Kdor svojim staršem skrivaj kaj vzame, in misli, de ni greh, je tudi tatinstva kriv. 14. Bodi v vsim svojim govor¬ jenji in djanji prav odkritoserčin in resničin! Z resnico in odkritoserč- nostjo boš vselej pred Bogam in pred ljudmi shajal; laž pa počerni človeka, in osramoti pred Bogam in pred ljudmi. S perviga Iažnik, na¬ zadnje tat. 3 66 15. Kjer se ves božji dan lista odpirajo in neneliama ropotajo, se veliko greha stori. Slabi pogovori pohujšajo dobro serce. LjubimuBogu se boš mogel enkrat odgovarjati za¬ voljo vsih svojih nečimurnih, napčnih in preširnih besed. 16. Čeravno imaš malo, bodi vender zmiraj pošten in zadovoljili. Vadi se z mladiga neprenehama de¬ lati, in zmiraj boš kaj jesti imel. Veliko boljši je, malo pa to po pra¬ vici imeti, in v miru in v ljubezni med seboj vživati, kakor paskupama denarjev in'blaga, in po krivici, in nezadovoljnimi! biti, in v vednim prepiru in nejevolji živeti. Ne pusti, de bi se skopost, nezmerna ljubezen do denarja in blaga v tvoje serce vgnjezdila, sicer boš skop, in veliko krivičniga storil. 17. Serce in jezik obvaruj na¬ puha in nečimurnosti. Saj Bog ni¬ kakor napuha ne more terpeti; s tem pogubiš njegovo milost in se v veliko veliko grehov pogrezneš. Spomni se: Vse, karkoli imaš, imaš od Boga, 67 vse kmalo mine, in nič ne moreš seboj v večnost vzeti. 18. Pusti nevošljivost! Nevoš- Jjiv človek je ostuden človek! Saj pač veš, kako je nevošljivi Kajn tako gerdo s svojim blagim bratam ravnal. Nevošljivost te noč in dan primiru ne pusti, in kakor sirup razjeda tvoje moči! — 19. Oberni vsako uro, oberni svoje mlade leta pač dobro in prav. Ne trati časa s pohajkvanjem. Saj boš mogel pred Bogam za vsak dan svojiga življenja se odgovarjati. Spomni se y že v mladosti svojiga stvarnika! Česar se v mladosti učil in nabiral ne boš, se na stare dni tudi učil in v nabiral ne boš. . 20. Življenje in zdravje imaš od ljubiga Boga. Dokler si živ in zdrav, lahko delaš in dobriga obilo storiš; zatoraj si sam nič hudiga ne stori! Ne bodi norčljiv, ne končuj svojiga zdravja z vertoglavno pre- derznostjo, ali pa z greham. Bodi zmerin v jedi in pijači; in povsod snažin in previdin. Ako pa zboliš, 3* 68 pokliči zdravnika, in rabi velevano zdravilo, de boš zopet ozdravel. 21. Sramožljivimu, čistimu, po- hlevniinu, nedolžnimu biti v vsim je nar lepši in nar boljši za otroka! Zatoraj nič ne glej, nič ne govori, nič ne misli, in nikdar nič ne stori, česar bi se mogel sramovati, ko bi tvoji starši slišali ali vidili. Nedolžni je vedno veseliga serca. 22. Vse, karkoli je lepo, prav in dobro, čistotno in nravno, kar je resnično in hvalevredno, — vse Bogu ljube čednosti ti naj bodo, otrok! kar nar bolj v mar. 23. Čeravno si pa vse to sto¬ ril, vedi vender in skazi le Bogu čast in hvalo. Spoznaj le njegovo dobrotljivost, ker ti je s svojim sv. Duham pripomogel, brez kteriga nič dobriga ni v sercu človekovim. 24. Spoznaj pa zraven tudi svoje napake, ktere vsak dan storiš, svoje slabosti in nepopolnamasti; bo¬ di zavoljo tega ves skesan in poni- žin, zakaj le to je Bogu dopadljivo. Kdor nebeškiga kraljestva kot poni- 69 žin otrok ne doseže, ne bo nikdar vanj prišel. 25. Tvoj ljubi zveličar je v vsim pravo drevo življenja, po kte- rim moraš ko mladika zdraviga, le- piga, dobriga sadja obilo obrediti, ter misli in djanja pobožnosti na njem zoriti. On ti mora serce uravnati, sicer nikjer nič ne opravimo — nič resnično dobriga ni nad nami brez njega. Sin božji nam je pridobil naše zveličanje. 26. Zatoraj zaupaj v zveličarja iz vsiga serca; pa ne zaupaj in se ne opiraj sam nadse! Njegovo pri- jatelstvo, njegova beseda, njegovo zvesto posnemanje, njegova ljubezen ti bodi čez vse draga. 27. Le po njem in pri njem si in boš čist, z Očetam spravljen, do¬ ber, pobožin, pravičin, svet, vesel in zveličan. Zato je sv. kerst, sv. obhajilo; zato je On sam, Edini pra¬ vični in Sveti, na križi za naše grehe umeri. On je naša pomoč, naše življenje, naše odrešenje, in sprava, naša pravičnost, naše po¬ svečenje, naše zveličanje! 70 Ljubi otrok! nikar ne pozabi teh božjih naukov, ampak zapomni si jih dobro v sercu. Imej jih vedno pred očmi, v in zapiši si jih v svoj spomin ! (Je jih boš spolnoval, boš dolgo živel, veselo starost dosegel, pokoj sercu, srečo in blagor pa duši zadobil. In božje zapovedi niso težke! 71 Četerti oddelek. Od strcženja pri sveti masi. 1. Strežnik (ministrant) v žagradn pred sv. mašo. Strežnik, kteri mora že, preden mašnik v žagrad pridejo, ondi biti, oskerbi z mežnarjem ali cerkovnikam vse, česar je treba za mašno opra¬ vilo. — Ko pridejo mašnik v žagrad, se naj jim strežnik lepo prikloni, jim mašne bukve poda, jim streže, kadar si roke umivajo, de namreč mašniku v podstavljenim umivalu ne¬ koliko vode iz verčice na perste vlije, jim potlej pripravljeno rutico poda, de se obrišejo in se jim potem opravljati pomaga. — Potem vzame mašne bukve, in vse druge potrebne 72 reči, in gre pred niašnikam k altarju. Memogrede pa pozvoni z zvoncam v znamnje, de se sv. maša začne. 2. Strežnik pri altarji med sv. mašo. Pridši k altarju, vzame maš- niku podano pokrivalo ali biret, se ž njimi pripogne z desnim kolenam (če je pa na tistim altarji sveto rešnje Telo izpostavljeno, z obema kolenama in z glavo), položi bukve na altar, in se potem verne doli pred altar, poklekne na levo plat mašnikovo, se pokriža z mašnikam vred, in lepo in umevno odgovarja, ter mašniku besed ne prejemlje: (iW. pomeni mainik, to je, kar mašnik zgo- varjajo; -S. pa pomeni stre&cj, ali služabnik, kar namreč ta odgovarja.) Začetek sv. maše. Jfl. In nomine Patris, et Filii, et Spiritus sancti. Amen. — In- troibo ad altare Det. — S. Ad Deum, kvi letifikat juventutem mearn. AM. Judika me Deus, et dis- cerne kavsam meam de gente non 73 sankta, ab homine inikvo et doloso erue me. — S. Kvia tu es Deus, fortitudo mea; kvare me repulisti, et kvare tristis incedo, dum aftigit me inimikus? Jft. Krnite lucern tuam et veri- tatem tuam; ipsa me dedukserunt et addukserunt in montem sanktum tuum, et in Tabernakula tua. — S. Et introibo a d alt are Dei, ad Deum, kvi letifikat juventutem meam. JTM. Konfitebor tibi in cit ar a, Deus, Deus meus! kvare tristis es anima mea, et kvare kontur bas me? — S. Spera in Deo; kvoniam adhuk confitebor ili: salutdre vultus mei, et Deus meus. Jtl. Gloria Patri et Filio et Spiritui sankto: (se z mašni kam vred prikloni.) — S. Siku/ erat in principio, et nunk et semper et in sekula sekulorum. Amen. Jtf., Introibo ad altare Dei. — S. Ad Deum, kvi letifikat juventu¬ tem meam. (Pri černih mašah in pa med čašam od tihe do velikonočne nedelje se psalm: ,.Jndik/i me Deus 11 izpusti, in inašnik molijo po „ Introibo ad alt. u precej „Adjutorium u itd.) 74 Jft. Adjutorium nostrum in no- mine Domini. — (Se strežej z maš- nikaoi vred pokriža.) S. Kvi fecit celum et teram. Jft. Konfiteor Deo omnipotenti i. t. d.— Dominum Deum nostmm. — S. Misereatur tui, omnipotens Deus, et demisis pekatis tuis perdukat te ad vitam eternam. Jtl. Amen. — S. (se prikloni ter moli:) Konfiteor Deo omnipo¬ tenti, beate Marie, semper Virgini, beato Mihaeli Arhangelo, beato.Joani Baptiste, sanktis Apostolis Petro et Paulo, omnibus sanktis, et tibi, Pater! kvia pekari nimis kogitacio- ne, ver bo et opere: mea kulpa, mea kulpa, mea maksima kulpa (se trikrat poterka na persi.) Ideo prekor beatam Mariam semper Vir- ginem, beatum Mihaelem Arhange- lum, beatum Joanem Baptistom, sanktos Apostolos Petnim el Pau- lum, omnes sanktos, et te, Pater! orare pro me ad Dominum Deum nostrum. dfl. Misereatur vestri i. t. d. — S. Amen. 75 Jtl. Indulgenciam , ahsolucio- nem et remisionem pekatorum no- .str or um tribuat no hi .s omnipotens et miserikors Dominus. (Se z mašnikam vred pokriža). — Amen. J?I. Deus, tu konversus vivifi- kabis nos. — Sf. Et plebs tua leta- bitur in te. .Al. Ostende nobis Domine, mi- serikordiam tuam. — S. Et salutare tuum da nobis. JtM. Domine, eksavdi orationem meam! — S. Et klarnor meus ad te veniat. •At. Dominus vobiskum. — S. Et kum Špiritu tuo. (Majnik gredo k altarju , strežej pa vstane, gre na sredo, se prikloni in poklekne na levo stran.) Od kirje do darovanja. Jtt. Kirje elejson! — S. Kirje elejson ! JfM. Kirje elejson! — S. Kriste elejson ! Jfl. Kriste elejson! — S. Kriste elejson ! 76 Jfl. Kirje elejson! — S. Kirje elejson ! Jfl. Kirje elejson! (Kadar pa koli mašnik, opravljajo več moli¬ tev, pravijo: Jft. Oremus, flektamus genua — odgovori str. . Amen. 78 JU. Dominus vobiskum. — S. Et kuni špiritu tuo. JfS. Sur sum kor da ! — .V. Ua- bemus ad Dominum. JU. Gracias ugamus Domino Deo nostro. — S. Dignum et justum est. Mašnik molijo na glas prefa- cion (predglasje.) Ko pa reko: Sank- tus (trikrat), zvončka strežnik, s trikratnim prenehanjem. Ko mašnik roke nad kelham derže in potem križ čez-nj store, pozvončka strežnik v znamnje povzdigovanja; potem gre strežnik na sredo altarja, poklekne za mašnika, in prime konec mašniga plajša, ter ga poljubi ali kušne.) Ko mašnik govore: .TI. „Hok est enim korpus meum.“ in se priklonijo ter hostijo povzdignejo; tedaj strežnik trikrat pozvončka in sicer: 1. Kadar maš¬ nik pokleknejo, 2. ko hostijo povz- dignejo, in 3. ko jo zopet na altar polože. Itavno tako naj se strežnik pri povzdigovanji keliha obnaša, ko mašnik govore: JTI. Hik est enim kaliks san- gvinis mei. ?9 Po vsakokratnim povzdigovanji naj se strežnik pokriža in trikrat na persi poterka itd. Ko pa mašnik pravijo : M. „Nobis kvokve peka,toribus, u in se na persi poterkajo, tudi ti stori tako, potem poljubi mašni plajš, in se verni na svoje poprešnje mesto. M. Per omnia sekula sekulo- rum. — S. Amen. Mašnik molijo „Pater noster u ali Oče naš i. t. d. M. Et ne nos indukas in ten- tacionem. — <§>. Sed libera nos a malo. M. Per omnia sekula sekulo- rum. — S. Amen. W. Paks Domini sit semper vobiskum! — S. Et kum špiritu tuo. Od sv. obhajila do konca. Mašnik molijo nadalje, in ko pravijo trikrat: M. Agnus del i. t. d. se tudi strežnik trikrat na persi poterka, in ko nadalje mašnik trikrat reko : M. Domine! non sum dig- nus i. t. d. pozvončka strežej vselej. 80 Ko mašnik koleno pripognejo, vstane slrežej, se pripogne ter gre iz ver- čice vina vlit v kelih, kteriga mu mašnik nastavijo. Potem pa, ko mu ga še enkrat podajo, naj vlije vina in vode na perste, ktere v kelhu dcrže. Potem postavi zopet verčice na mesto, ter mašne bukve z evan¬ geljske strani prenese. Mašnik gredo molit in čez nekoliko časa se ober- nejo ter reko: M, Dominus vobiskum. — S. Et kum špiritu tuo. jfM. Per omnia sekula sekulo- rum. — S. Amen. M. Dominus vobiskum! — S.Et kum špiritu, tuo. M. It e, misaest! ali: lienedi- kamus Domino! — S. Deo gracias. 0 velikonočnim času pristavljajo mašnik: Jfl. Alleluja, Alleluja! — S. Atletu ja, Alleluja ! Pri černih mašah pa pravijo še mašnik: ]fl. Rekvieskant in pace! — S. Amen. Potem poklekne strežnik (samo pri černih mašah ne) na sredi 81 altarja za mašni kam, kteri se ober- nejo in ljudstvo blagoslove, rekoč: IH. Benedikat vos omnipotens Deus, Pater, el Filius, et Spiritus Sanktus! — S. Amen. M. Dominus vobiskum !— Et kum špiritu tuo. Ifl. Initium sankti Evangelii sekundum Joanem , Lukam ,.... — S. Gloria tihi Domine! Zdaj bero mašnik Evangeli sv. Janeza; če imajo pa kteriga druziga brati, bukev na listni strani ne za- pro v znamnje, de jih naj strežnik na evangeljsko stran prenese. Ko mašnik evangeli odbero, reci: S. Deo (jracias. In tedaj gre strežnik po bukve, poda mašniku pokrivalo ali biret, in sicer spod pred altarjem, in se pri¬ porne, in gre pred mašnikam v ža- grad nazaj 3. Strežnik po sv. maši v žagradu. Pridši v žagrad nazaj se strež¬ nik z mašnikam vred križu prikloni, postavi bukve na pravo mesto, in se mašniku razpraviti pomaga ali kaj dru- 82 žiga postreže. Potem, če je oblečen, se sam sleče, in lepo tiho in spošt¬ ljivo iz žagrada gre. Dostavek. Večkrat je že med mašnikovim obhajilam, navadno pa še le po sv. maši sv. obhajilo za druge ljudi. Te¬ daj poklekne strežnik na vogel listne strani ter moli: S. „Konfiteor“ i. t. d. Po .slednjih odveznih besedah mašnikovih odgovori strežnik: S. „Amen.‘ { In ko mašnik hostijo vernim po¬ kažejo, in trikrat poreko: M. „ Gospod jaz nisim vreden g ’ v \ S 1 Sin, vsiga sveta rešnji Bog, > g ~ Sveti Duh, resnični Bog, ^ » Sveta Trojica en sam Bog, Sveta Marija, Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, Sv. Mihael, Sv. Gabriel, Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! 239 Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi 1 Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavl, Sv. Andrej, Sv. Jakob, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakob, Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon , Sv. Tadej, Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, preroki, za nas 240 to o CR Vsi sveti aposteljni in evan¬ gelisti , Vsi sveti učenci Gospodovi, ( 3 f Vsi sveti nedolžni otroci, ; §' Sv. Štefan, 1 Sv. Lovrenc,)za nas Boga prosi! Sv. Vincenc,; Sveta Fabjan in Boštjan, Sveta .Janez in Pavl. Sveta Kozraa in Damian, Sveta Gervazi in Protazi, Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, Sv. Gregor, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Hieronim, Sv. Martin, Sv. Miklavž, Vsi sveti škofje in spoznovavci, nas Boga prosite! za nas Boga prosi! za 241 Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Benedikt, • D c „ , ‘ za nas Boga iSv. Bernard, } .. ° Sv. Dominik, ( pi si. Sv. Frančišk, / Vsi sveti mašniki in levitje, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv.> Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga prosite! N P 3 »5 O (/i to m je o CF3 P 242 Bodi nam milostiv! zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostiv! usliši nas, o Gospod! Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva, in vse hu¬ de volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od večne smerti, Skozi skrivnost svojiga svetiga včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo, Skozi svoj kerst in sveti post, Skozi svoj križ in terpljenje, Skozi svojo smert in svoj pokop, reši nas, o Gospod! 243 c 5 j C - i j / C5 i: v. V J k O » Skozi svoje sveto vstajenje,. Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod tolažnika sv, Duha, Na dan sodbe, Mi grešniki, prosimo te, usliši nas! De nam zaneseš, i De nam odpustiš, De nas k pravi pokori pri pelješ, De svojo sv. cerkev vladaš in ohraniš, De pastirja apostolskiga in vse cerkvene stanove v svoji sv. \J® veri ohraniš, ' De sovražnike sv. cerkve po¬ nižaš , De keršanskim kraljem in ob- kstnikam mir in pravo eno- voljnost daruješ, De vsintu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, 244 De nas vse v svoji sveti službi \ poterdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim že¬ ljam povzdiguješ, De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše, naših bratov, bližnjih in dobrotnikov več- niga pogubljenja rešiš, De sad zemlje daš in ohraniš. De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, Da nas uslišiš, Sin božji, j Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste usliši nas! Gospod, usmili se nas! prosimo te, usliši nas! 215 Kj •iste usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. y. In nas ne vpeljaj v skušnjavo, JS. Temuč reši nas hudiga. Amen. 69. Psalm. Bog! pridi mi na pomoč: Gospod, hiti mi pomagat. Omoteni naj bodo in osramo- teni, kteri mi strežejo po življenji. Naj bodo nazaj pahnjeni, ino kri jih naj sprehaja, ki mi hudo želijo. Odstopijo naj v sramoti, ki se mi posmehujejo. Vsi pa, ki tebe išejo, se naj v veliki sreči veselijo, in naj reko: Poveličan bodi Gospod: kteri lju¬ bijo tvojo zveličanje. Jaz sim pa reven in ubog, o Bog! pomagaj mi. 246 Pomočnik moj in Odrešnik moj si ti5 Gospod! nikar se ne mudi. Čast bodi Bogu, Očetu in Sinu ino svetimu Duhu; kakor je bila od začetka, ino zdaj, in vse- laj ino na vse večne čase. Amen. jT. Pomagaj svojim služabnikam, R. Kteri v tebe, o Bog, zaupajo. y. Bodi nam, o Gospod, mo¬ čen tu.rn, f . Pred sovražnikam! . Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. R. In otrok krivice se naj ne loti, nam škodovati. y. Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih, R. In ne vračuj nam po naših hu¬ dobijah! y. Molimo za svojiga Papeža (I), R. Ohrani jih, Gospod! oživljaj ino osreči jih na zemlji, in ne 247 daj jih v voljo njihovih so¬ vražnikov, F. Molimo za svojiga škofa (I), Gospod! ohrani jih, ino varuj jih vsiga hudiga. F. Molimo za svojiga cesarja (ji), Gospod! osreči jih, ino usliši nas, kadar te za njih prosimo. H(. Molimo za svoje dobrotnike, JF Poverni, o Gospod! milostljivo zavoljo svojiga imena večno živ¬ ljenje vsem, kteri nam kaj do- briga storijo. Hf. Molimo za verne mertve, $. Gospod! daj jim večni mir, ino večna luč jim naj sveti. F. Naj počivajo v miru, (F Amen. F. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj, $. Daj dobro svojim služabnikam, ki v tebe zaupajo, moj Bog! 248 UT. Pošli jim, Gospod! pomoč s svetiša, K. In varuj jih s Siona. y. Gospod! usliši mojo molitev. JU Ino moje vpitje naj do tebe pride. Molimo. Za odpušanje grehov. O Bog! kterimu je lastno, se vselej usmiliti in perzanesti, sprej¬ mi naše pohlevne prošnje, de nas, ino vse svoje služabnike, ktere grehov ketina zvezane derži, mi¬ lost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo, o Gospod! molitev teh, ki te pohlevno pro¬ sijo, in perzanesi tem, ki svoje grehe spoznajo, de nam odpušanje ino mir dobrotljivo podeliš. Skaži nam, dobrotljivo, o Gospod, svojo neskončno milost, de nas, ne samo od grehov od- 249 vežeš, teinuč tudi od šib, ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš. Bog, kteriga greh razžali, pokora potolaži, poglej milostljivo na prošnjo k tebi kličejočiga ljud¬ stva, ino šibe tvoje jeze, kterih smo zavoljo svojih grehov vredni, od nas odverni. Za papeža. Vsigamogočni večni Bog! u- smili se svojiga služabnika (jl.j), našiga Papeža, ino vodi jih po poti večniga življenja, de bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopad¬ ljivo, želeli, ino z vso močjo storili. Za škofa. O Bog! pastir ino vižar vsih vernih, poglej milostljivo na svo¬ jiga služabnika (I.) , našiga škofa, kterih si pastirja .... ske cerkve postavil; dodeli jim, de tem, čez 250 ktere so postavljeni, z besedo ino djanjem k dobrimu služijo, in tako enkrat s čedo sebi izročeno večno življenje dosežejo. Za cesar j a. O Bog! varil vsih kraljestev, ino zlasti keršanskiga cesarstva, dodeli svojimu služabniku našimu cesarju (I.) tvojo moč, s ktero se sovražniki premagajo, spoznati ino častiti, de, ker so po tvoji volji cesar postali, tudi s tvojo po¬ močjo mogočni ostanejo. Prosimo te, vsigamogočniBog! de tvoj služabnik, naš cesar, ki so vikšo deželsko oblast iz tvojih rok prejeli, tudi na vseh čednostih rastejo, in čedalje terdneji priha¬ jajo , de se z njimi previden! ostud¬ nosti pregreh varvati, svoje so¬ vražnike premagati, in k tebi, ki si 251 pot, resnica ino življenje, po tvoji volji priti zarnorejo. Za m ir. O Bog! od kteriga, svete že¬ lje, prave misli ino pravične djanja izhajajo, daj svojim služabnikam tak mir, kakor ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim udane, in časi s tvojo pomočjo brez strahu pred sovraž¬ niki varni ino mirni. Za pravo pobožnost. O Bog! vžgi naše serca z ognjem svojiga svetiga Duha, de ti bomo s čistim telesam služili ino z očišenim sercam dopadli. Za verne mer tv e. Bog! Stvarnik ino Odrešnik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabnikov ino služabnic odpuša- nje vsili grehov, de milostljivo 852 odpušanje, kteriga so vselej želele, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Za dobro srečo svojiga dela. Začni, prosimo, o Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo pomočjo, de se vse naše molitve ino dela vselej s teboj začno, ino s teboj začete, v tebi končajo. Za žive ino mertve. Vsigamogočni večni Bog, kteri gospoduješ čez žive ino mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere ino djanja za svoje spoznaš: po¬ hlevno te prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, ali so še pri življenju, ali so se že iz tega sveta ločili, po prošnji vsih tvojih svetnikov po tvoji dobroti odpušanje vsih svojih grehov do¬ sežejo. 253 Za vse potrebe vsiga keršanstva . Vsigamogočni, večni Bog, Gospod nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se čes vsih vernih kristjanov, ker se je za nje tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno dal grešnikam v roke, in je tudi svojo drago Kri na lesu svetiga križa za nje prelil. Odverni nam po njem , milostljivi Oče! zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevar¬ nosti, punte, vojsko, kugo, la¬ koto, draginjo, bolezni in žalostne revne čase. < Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske ob¬ lastnike in gosposke, de nas prav vižajo, in si resnično perzadenejo za vse., kar zamore k tvoji božji časti, k našimu zveličanju, in k 254 miru ino sreči vsiga keršanstva perpomoči. Dodeli nam, Bog miru! pravo edinost v veri brez vsega razdertja. Spreoberni naše serca k pravimu poboljšanju našiga živ¬ ljenja. Vnemaj v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsim, kar je prav, de Ti bomo, kakor pokorni otroci v življenji in smerfi prijetni in dopadljivi. Prosimo tudi, kakor hočeš, de imamo prositi, za svoje prijatle in sovražnike, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Tebi bodi vselej priporočeno, o Gospod! vse naše djanje in ne¬ hanje, vse naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj vživati, in tamkej z vsimi zvoljenimi doseči, de te bomo v večnim vešelji in zveličanji hvalili in častili. To nam 255 dodeli, o Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, tvojim ljubim Sinu, Gospodu našim in Odreš- niku, kteri z teboj in svetim Du¬ ham enak Bog živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. Pred sv. resnjim Telesam. O Bog, kteri si nam pod pre¬ čudnim zakramentam spomin svo- jiga terpljenja zapustil, daj nam, prosimo , svete skrivnosti tvojiga Telesa in tvoje Ker vi tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kralju¬ ješ z Bogam Očetarn v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 256 Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod , usmili se nas ! Ki ■iste, sliši nas! Kriste, usliši nas ! Oče nebeški, vsigamogočni Bog! Sin, vsiga sveta rešnji Bog! Sveti Duh, resnični Bog! Sveta Trojica, en sam Bog! S. Marija, j S. Mati Božja, I n S. devic Devica, J a Mati Kristusova, f Mati milosti Božje, \ Mati prečista, / © Mati brez madeža, j s» Mati nedolžna, Mati presveta, « Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, J usmili se nas! Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešnika, Dev ica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, 9 258 Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostelnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsili svetnikov, Kraljica brez madeža po niga greha spočeta, Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste , usliši nas! Oče naš. Češena si Marija. 259 Molitve. j/. Kruli z nebes si jim dodelil, Kteri ima vso sladkost v sebi. •M o l i m o. O Bog, kteri si nam v pre¬ čudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo, kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv. Duha Bog vekomaj Amen. K sveti Devici, materi Marii. Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta Božja porodnica! ne za- verzi naših prošenj v naših potre¬ bah, temuč reši nas vselej od vsili nevarnost. O častitljiva in bla¬ žena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša 260 pomočnica. S svojim Sinam nas spravi 5 svojimu Sinu nas pripo¬ roči; svojimu Sinu nas izroči. Prosi za nas, sveta Božja po¬ rodnica ! £. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih ! Molimo. Svojo milost, prosimo. Go¬ spod ! v naše serca vli, de, ki smo po angelovim oznanenji včlo- večenje Kristusa, tvojiga Sina, spoznali, po njegovim terpljenji in križu častitljivo vstajenje dosežemo. K sv. Jožefu. Glejte, zvesti in modri hlapec, ki ga je postavil Gospod čez svojo družino. Hf. Prosi za nas, sveti Jožef! K. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dode¬ ljeno. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv.Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. K sveti Devici, materi Marii. Češena bodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upa¬ nje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evni otroci 5 k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh, oberni te¬ daj, naša pomočnica! svoje milo- stive oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življenji Jezusa, žeg- nani sad tvojiga telesa, o milo- stiva, o dobrotljiva, o sladka devica Marija. 262 j/ r . Prosi za nas, sveta božja porodnica. De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Moli m o. Vsigamogočni, večni Bog! ki si dušo in telo častite device matere Marije , de bi vredno pre- bivališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo sv. Duha pripravil; daj, de bomo, ki se njeniga spo¬ mina veselimo, po njenih milosti- vih prošnjah od prihodnjih zlegov in večne smerti rešeni. Za vse potrebe. Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube de¬ vice Marije, in vsih svojih svet¬ nikov nas svoje služabnike, naše 363 dobrotnike in nase pohištvo v vsi svetosti; tudi očisti vso našo ro¬ dovino in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čednostmi, dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost na¬ šim prijatlam in neprijatlam, in ob¬ varuj to občino z vsimi, ki v nji prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodinj, in do¬ deli milostivo vsim vernim krist- janam, živim in mertvim, v ne¬ beškim kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našiga pa¬ peža I., našiga škofa I., našiga svetliga cesarja L in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljudstvo vsili nadlog in vsiga zlega. In tvoj žegen pridi z nebes doli na nas, in bodi 264 vselej nad nami. Po Gospodu našim , Jezusu Kristusu, Sinu tvo¬ jim , kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomaj. Amen. Božja pomoč vstani vselej pri nas. Amen. Oče naš . . . Češena si Ma¬ rija . . . (petkrat.) Tri božje čednosti. Vera. Verujem v tebe, pravi troje- dini Bog, Oče, Sin in sv. Duh5 kteri si vse v stvar il, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri dobro pla¬ čuj eš in hudo štrafuješ. Verujem, de se je Sin božji včlovečil, de nas je s svojo smertjo na križu 265 odrešil, in de nas sv. Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in ter- dim vse, kar si ti, o Bog, raz¬ odel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostelni oznanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne go¬ ljufan biti. O Bog, stori močnejši mojo vero! Upanje. Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog, de mi boš po neskončnim zaslu- ženji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dode¬ lil, tebe od obličja do obličja gle- 266 dati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebnih pri¬ pomočkov vse to doseči. Upam to od tebe zato, ker si ti to ob¬ ljubil, kteri si vsigamogočin, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Ljubezen. O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca, čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popolnama in vse ljubezni vredin. Ljubim te tudi zato 5 ker si do mene in do vsili stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili in te še ljubijo. Z njih lju¬ beznijo sklenem svojo nepopolnama ljubezin; pomnoži jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca 267 ljubiti želim in si za to terdno prizadevam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo neskončno do¬ broto , ktero čez vse ljubim, tebe svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil. Zal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svo¬ jiga vsigamogočniga Gospoda, svo¬ jiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno sklenem vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me zopet za svo¬ jiga otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga božjiga Sina, Gospoda našiga in zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. 268 VII. Sveti križev pot. -= 6 >&- Pripravljanje. Jezus, premilo Jagnje božje! pobožno hočem zdaj premišljevati, po kako težavni bolečine polni poti de si pred nami v nebesa šel. Tudi hočem pomisliti, kako naj zdaj pobožno živim, de bom k tebi enkrat v nebesa prišel. Amen. I. Jezus je v smert obsojen. O predobrotljivi Jezus! kot včlovečeni Bog se daš v smert obsoditi, de si obsojo v večno smert od mene, uboziga grešnika, odvernil. Oh, to je zadosti, de 269 rani inoje serce, in de objokujem vse svoje pregrehe, ktere so krive tvojiga krivičniga obsojenja v smert. Zatoraj naj mi teče solza vir; in k tebi kličem : O moj Jezus! usmi¬ ljenja te prosim, in milosti. Oče naš . . . Cešena . . . Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. II. Jezns vzame križ na rame. Ti, o Jezus! vzameš težki križ na ramo, de bi me z bre- menam svojih groznih bolečin od¬ rešil, in me zopet pokrepčal, ki me je ranil smertniga greha strup, o kolikošna ljubezen! S čim sim jo zaslužil? Oh, tolikratesim lo¬ mil tvoje zapovedi, in jih otresal kot težak jarm, ter sim mislil: No¬ čem ne pokoren biti! Iz globočine mojiga serca mi je žal. Odpusti 270 mi, zveličar moj! te grehe, in ne daj, de bi še nadalje tvoj lahkotni sladki jarm otresal, ampak ga voljno in spokorno prenašal. Oče naš... Oešena... Uast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. III. Jezus pade pervič pod križem. O .Jezus! ti padaš na tla, pod silno težkoto leseniga križa, tebe popušajo moči, ki si sam zgolj krepost Oh, ali ni moj ne¬ mirni kazni vredni napuh kriv tvo- jiga padanja, ter moja pregrešna odjenljivost in moja nepobožnost? O ljubi Jezus! zopet te vzdigujem v mislih ter te serčno prosim, de bi mi % svojo milostjo pomagal, de bi vedno po potu tvojih svetih zapoved hodil, in nikdar v noben greh ne padel. Oče naš... Češena... ( ast... 871 Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. IV. Jezus sreča svojo žalostno mater. Oh, kako veliko žalost in bo¬ lečino je občutil Jezus, kadar je srečal s križem Marijo, svojo ma¬ ter. Oh, kako žalostno je bilo Marijno serce, kadar sta se ona¬ dva srečala! O jaz, nehvaležna duša, jaz sim s svojimi grehi na¬ brusil ostri meč, kteri je vajne serci ranil. Ves pokoren in po¬ nižen ležim pred vama, odpustita mi, — iz serca mi je žal. Po svoji milosti mi dodelita, de nikdar več ne grešim, temuč vajno gren¬ ko terpljenje in žalost noč in dan premišljujem in objokujem, in tako vredno pokoro storim. Oče naš... Češena... čast... 272 Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. v V. Simen Cirenejski Jezusu križ odnaša. Od vsili, o Jezus, tudi od svojih učencov si bil zapušea. No¬ beden ti ni hotel križa pomagati nositi! Oh, tudi jaz sim bil ter- dovraten in zanikern, in sim križ, ki mi ga je tvoja dobrotljiva roka na ramo devala, nejevoljno nosil in otresal. Dodeli mi moč, de bom vprihodnjič vse križe in težave in slednje terpljenje, kterokoli mi boš naklonil, s tvojo pomočjo rad pre¬ jemal, de se bom tvojih zasluženj vredniga storil. O v v Oče naš... Oešena... Čast... Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas. 2?3 VI. Veronika poda Jezusu potni pert. O kako srečin bi bil, ko bi z obrazam Jezusovim v svojim sercu živel in z njim v večnost šel! O moj žalostni Jezus! pro¬ sim te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez nehanja nate mislil, noč in dan tvoje grenko terpljenje pred očmi imel, in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruliam tvojiga ter- pljenja hočem svojo dušo hraniti, in moje oči bodo vselej solze to¬ čile zavoljo mojili pregreh. Oče naš... Uešena... Čast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. VII. Jezus pade drugič pod križem. O nikdar prehvaljeni, preča- stitljivi Jezus! vidim sicer, de omagan na zemlji ležiš, vender 274 te molim in častim svojiga vsiga- mogočniga Boga. Prosim, poteri moj napuh, odvzemi mojimu sercu vso prevzetnost, de bom svojo nečimurnost spoznal, vse zaniče¬ vanje s ponižnim sercam nase je¬ mal, s tim pa srečo zadobil, tebi, ki na zemlji ležiš, pomagati, in tako tudi s teboj v nebeškim kra¬ ljestvu povikšan biti. Oče naš ... (Mešena... Čast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! VIII. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Moji grehi, o Jezus! so krivi tvojiga terpljenja; pa, oh, okdod pride, de se moje serce ne topi solz prevelike žalosti? Solz, o Je¬ zus ! solz prosim, de bi z objoka¬ nimi očmi in s skesanim sercam tistih milost deležin postal, ktere si ti žalostnim ženam skazal. Oh, 375 o Jezus! ne obračaj od mene svo¬ jih milostivih oči, poglej me ža- lostniga grešnika, de bom tudi jest ves potolažen na zadnjo uro te viditi mogel. Oče naš... Češena... (3ast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! IX. Jezus pade tretjič pod križem. O vsigamogočni Bog, kteri si nebo in zemljo iz nič vstvaril, in jo tudi ohranjaš, kdo te je tako neusmiljeno na tla vergel ? Oh, kako neznano težki so moji grehi, s kterirni sim te tolikrat razžalil. Tolikrat si mogel pod težkim kri¬ žem zame pasti! V kteri brezen neki bi bil že pahnjen zavoljo svo¬ jih hudobij, ko bi me tvoje ter- pljenje otelo ne bilo. O Jezus! nikar ne pripusti, de bi se v svojih grehih pogubil, in bi bil obsojen v 276 peklenski oginj, temuč podeli mi milost, de bom zopet vstal k več- nimu življenju. — Oče naš... češena... ()ast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. X. Jezusa slečejo. O žalostni Jezus! kakošen razloček je med menoj in med te- ljoj. Ti si ves ranjen, poln gren- kost, in ves s kervjo oblit; jest pa sim ves nečimurn, poln sladkost in le po veselicah hrepenim. Oh, nisim ne na pravim potu. Jezus! ti me pripravi na pravi pot! Stori de mi bo vse pregrešno veselje grenko in zoperno, in de bom bolj tvoje terpljenje občutil, ter svojo staro nečedo slekel in noviga člo¬ veka oblekel, de bom vreden po¬ stal , s teboj v nebesih se večno veseliti. 277 Oče naš... Češena... Čast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XI. Jezusa na križ pribijejo. Kakor nedolžno jagnje, o Je¬ zus ! se daš peljati v mesnico, de ti hudobni rabeljni roke in noge razpotegnejo, in z žeblji prebodejo. O Jezus! vli v moje serce strah in ljubezen do tebe, in ker so moji grehi tisti žeblji, s kterimi so te na križ pribili, stori s svojo mi¬ lostjo , de bodo vse moje hudobne želje in nagnjenja na leta križ pri¬ bite, in tamkaj umorjene, de bom v življenji in v smerti s teboj kri¬ žan biti, in tudi s teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš... Češena... čast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas. 278 XII. Jezus na križi povišan umerje. Dopolnjeno je! — O moj lju— beznjivi zveličar! vem in spoznam, de so moji grehi tisti rabeljni, kteri so te tako neusmiljeno umo¬ rili. O grozne bolečine, ktere si preterpel, in — jaz sim jih bil kriv! Oh, nisim vreden ne, no¬ bene milosti. — Ali kakošno ve¬ selje in zaupanje občuti moja duša, ki te sliši tudi za tiste prositi, kteri so te križali. — O moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim tudi jaz vsim iz serca, in jim vse do¬ bro želim. Odverni moje serce od vsiga pozemeljskiga, in povišaj ga k sebi, ter ga po svoji ljubezni tako s teboj skleni, de se nikdar od tebe ločilo ne bo^, de bom tudi jaz enkrat slišal: „Se dans se boš z menoj v nebesih veselil \ u Oče naš... Cešena... Čast... 879 Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XIII. Jezusa s križa vzamejo in v Marijno naročje polože. O usmiljeni Jezus! čeravno si mogel, si vender nisi hotel s križa pomagati, ampak na njem umreti, de je naše odrešenje popolnama. Ti pa, o kraljica vsih mučenikov! kdaj bom jaz prav sprevidil tvojo žalost in tvoje terpljenje ? Kdaj bom milost zadobil; de bom ve¬ selje 'v svojim sercu občutil, ker s teboj terpim ? O velika Gospa! sprosi mi milost, de noč in dan svoje grehe objokujem, kteri so ti tako žalost naklonili, de bom tako objokan, v zaupanji in ljubezni do tebe umeri, po smerti pa vekomaj živel s teboj. Oče naš... Cešena ... Gast... 280 Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! XIV. Jezusa v grob polože. O usmiljeni Jezus! kteri si po tako kervavim potu iz ljubezni do mene hodil, častim te in molim v grob položeniga. Daj mi, o milostivi, de bom tudi jest grehu umeri, in s teboj sklenjen s tem križevim potam k novimu življenju vstal, in se v tvoji milosti s tega sveta ločil. O ko bi jaz vender vedno tvojo voljo spolnoval, vse pregrešne nagnjenja v sebi zaterl, sveta se ogibal, in svoje življenje s teboj v Bogu združil. Po za- služenji britkiga svojiga terpljenja in po viru svoje rešuje kervi mi dodeli, de bo zadnjo uro moja jed tvoje presv. rešnje telo; moje zad¬ nje besede: Jezus, Marija, Jožef, in moje zadnje zdibovanje s tistim 28 i sklenjeno, s kterim se je na križu tvoja duša od trupla ločila, de bi tako z živo vero, z terdnim upa¬ njem in z gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe umeri, in s teboj vekomaj živel. Oče naš ... Češena... Čast... Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! Molitev. O večni Bog, nebeški Oče! zavoljo tiste ljubezni, s ktero si ti svojiga Sina Jezusa Kristusa zame na svet poslal, in s ktero me je on s svojim britkim terpljenjem in grenko smertjo odrešil, ti darujem v znamnje svoje preserčne zahvale ta križev pot; vzemi ga v povik- šanje svoje časti, v zahvaljenje za vse meni in drugim podeljene milosti, v odpušenje grehov vsiga sveta, in vernim dušam y pomoč. 282 O milostivi nebeški Oče, poglej ranjeno obličje svojiga Sina, Je¬ zusa Kristusa, usliši glas njegove svete kervi, in bodi mi ubogimu grešniku milostiv! Amen. Hvaljen bodi naš križani zve¬ ličar Jezus Kristus, in Marija nje¬ gova žalostna mati! --S@®3- Litanije ocl terplenja Jezusovima. Gospod, usmili se nas 1 K. ■iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kri ste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešnjiBog! Sveti Duh, resnični Bog, Vi CD 283 Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, kteri si ponižno v Je¬ ruzalem šel, Jezus, kteri si svojim učen- cam noge umival, Jezus, kteri nam kakor živi kruh moč daješ, Jezus, kteri nas s svojo sveto kervjo razvesel juješ , Jezus, za trideset srebernikov prodan, Jezus, na svoji duši do srnerti j žalosten, / Jezus, kteri se v vertu Getce- mane kervav pot potil, Jezus, na Oljski Gori od an¬ gela krepčan, Jezus, od Judeža Iškarjota Judam izdan, Jezus, z vervmi in verigami zvezan, Jezus, od svojih učencov za- pušen, usmili se nas! 284 Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen, Jezus, za uho udarjen, Jezus, po krivim tožen, Jezus, trikrat od Petra za¬ tajen, Jezus, kakor hudodelnik Pilatu zroeen, Jezus, v belim oblačilu zani¬ čevan , Jezus, manj kakor razb Baraba cenjen, Jezus, neusmiljeno bičan in tepen, Jezus, v škerlatast plajš za¬ ničljivo oblečen, Jezus, s ternjem kronan, Jezus, v sveti obraz pljevan, Jezus, s terstam po glavi tolčen, Jezus, nedolžno v smert ob¬ sojen , usmili se nas! 285 Jezus, hudobnim Judam v ob¬ last dan, Jezus, s težkim križem ob¬ ložen, Jezus, kakor nedolžno jagnje k smerti peljan , Jezus, na gori Kalvarii do naziga slečen, Jezus, skoz roke in noge na križ pribit, Jezus, kteri si na križi za ^ sovražnike prosil, f Jezus, na križi od Judov za¬ ničevan , Jezus, od leviga hudodelnikaJ na križu preklinjali, 1 Jezus, kteri si desnimu hudo-S delniku, ki se je spreobernil, I sveti raj obljubil, ' Jezus, kteri si na križu svojo žalostno mater učencu Ja- nezu priporočil, usmili se nas! 286 Jezus, na križi z jesiham in, žolčem napajan, ! Jezus, kteri si vse dopolnil, j kar je bilo od tebe prero- I kovano, j Jezus, svojima nebeškimu Očetu I do smerti pokoren, Jezus, kteri si na križu svojol dušo v roke nebeškiga Očeta I izročil, ' Jezus, kteri si na križi z nag- njeno glavo umeri, 1 Jezus, na križi s sulico v serce 1 preboden, Jezus, s častjo s križa snet, I Jezus , v tančico zavit, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kteri si Očake iz tam- I nic rešil, * / Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usliši nas, o Gospod! usmili se nas! 287 Jagnje božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Ki •iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. Češena si Marija i. t. d. f. Kruh z nebes si jim dodelil, R. Kteri ima vso sladkost v sebi. Moli ni o. O Bog, kteri si nam v pre¬ čudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi občutimo. Daj nam, o dobrotljivi Jezus! de, ker zavoljo svoje slabosti v tolikanj težavah omagujemo, po 288 zasluženji tvojiga terpljenja novo moč zadobimo. Dodeli nam, ki smo zavoljo svojih grehov neprenehama pokor¬ jeni, de bomo po tvojim terpljenji milostivo rešeni. O Jezus! kteri si hotel na križu za nas umreti, de si našimu sovražniku oblast do nas odvzel, pomagaj nam s svojo milostjo, de tudi čast vstajenja dosežemo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv. Duha Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. v Oče naš i. t. d. Cešena si Marija i. t. d. (petkrat.) 289 VIII. P E S Ml II Perva pesem pri sv. maši. K ir j e. l. 'red štolam tvoje milosti, Tvoj verni Ijud kleči, In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga serca časti; Štor’ milost jim, katir žele V solzah oprat lastne dolge, Odpusti, Oče, grešnikam, In skazi se dobrotljiv nam, Dobrot — ljiv — nam , Dobrotljiv skaž’ se nam. 2. Ob dare tvoje smo prišli, Kakor zgubljeni sin , In kakor ovce smo zašli, t Zgubili tvoj spomin, Al Oče vsiga usmiljenja, Na serca polne zgrevanja 10 290 Z dopadajenjeni dol’ poglej, In svojo milost zopet daj, ln mi — lost — dej, In milost zopet dej. 3 . Saj delo smo vsi tvojih rok, In tvoja lastna stvar, Opri slabosti svoj’h otrok, Ti velki Gospodar. Za spravo zdaj darujemo. Tvoj’ga Simi zročojeino, O Bog, skoz’ njega sveto kri, Vse naše grebe nam omi, Vse nam omi. Vse grehe nam omi. Glor ij a. Čast bodi po višavah , Bogu na vekoinej; In mir po vsih širjavah. Na zemlji bod vselej. V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe le prejmemo (Rešenje iz nadlog.) dvakrat. Ev a n tf e It. Iz tvojih ust izide Svet evangelimn, Na dno leto se snide Vsih kristjanov um, 291 Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor pod-njo se poniža, (Ves srečen tak živi.) dvakr. K vedo. 1. Gospod, pred tabo s trepetanjem, Te tvoja revna stvar spozna ; ln verje z živini spoštovanjem , V tebe pravica Boga. Tud' verje v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spočefga od svetiga Duha, Ko .lesova ga korenina, (V devikširn cvetji je scvela.) 2 . De je prišel iz zgolj ljubezni, Ljudi nas spravit, Bog! s lebo! De nase vzel je vsili bolezni, Prelil na križi kri svojo. De spet je vstal; pekel premagal, iVa desnim tebe zdaj sedi: De nas bo enkrat vse prevagal, (Sodnik pravični vsili stvari.) 3 . De sveti Duh nam cerkev viža, De bo do konca vedno z njo: De, kdor se k njem v solzah približa, Od grehov spet očišen bo: JO* 292 De enkrat zopet bomo vstali Vsa svetih družba sprosi nam, De bomo skupaj gor vživali, (Življenje večno z Jezusam.) Darovanje. 1 . Tvoj mašnik zdaj daruje , Gospod lete dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, In s sercam kvišk’ puhti. Čist kruh je , in vino, Za grehe naše dar. K Simi tvoj’ga spominu, (Je obložen altar.j 2 . Vzem’, Bog, leto darvanje, Dobrotni Oče naš, Omeči te zdihvanje, De nam spet milost daš. Le smert in kri presveta, Tvoj’ga ljub’ga Simi Nam daja up, de vzeta (Ta prošnja bo v nebo.) Sanktus. 1 . Poj: Sveti, sveti, sveti, Je Bog in naš Gospod, Z angelci pojte: Sveti Si ti Bog Sabaot. V nebesih in na zemlji, Vso hvalo čast vselej, Stvari, Bog;, svojih jemlji (Zdaj in na vekoraej.) 2. Veseli skup pojemo Iz serca vnetima , Živo ga vsi sprejmemo Za svojiga Boga; Ko nam v imenu pride, Gospoda našiga, Ves svet se k časti snide , (Simi njegoviga.) Po p ovzdigov anji. L Poglej, o Oče, z visokosti Ves milosti v na ta altar. Tl nanj postav’mo po dolžnosti, Zdaj tebi ves prijeten dar. Ta dar je sam tvoj Sin edini Iz zgolj ljubezni darovan: Za nas prisojen umornini (Strašno na križi bil zaklan.) 2 . Slabosti on vse naše nosi, De nas pripravi v sveti raj: On pri Očetu za nas prosi, De z njim živel’ bi vekomaj. 294 Naj te ljubezen ta ognjena Po prošnji, Jezus, omeči, De se ta tvoje smerti cena (Nad nami nikdar ne zgubi.) Agnus dei. Poglejte božje jagnje Kak toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli. On grebe nam odjemlje, On nosi vse dolge: Pokrajne cele zemlje (Po njem le mir dobe.) I) uhovno obhajilo. (Gospod ! jest nisim vreden ,) De b’ tebe dans zavžil, (Al’ reci, de bom vredin ,) Ter bodem zopet živ. V duhu te prejeti Iz serca jest želim. (Daj ženin naš presveti,) De milost zadobim. Ko n e c. Daritev smo končali, Ta dar je, Bog, tvoj Sin: (Mi smo vsi skup) spoznali Tvojih darov spomin. 295 Po njemu smo prejeli Rešcnje z naših vez, Zdaj zadnjič nam dodeli (Svoj blagoslov z nebes.) - 1 • " Drnga pesem pri sv. maši. K ir j e. Pred Rogam pokleknimo, Povzdignimo serce, V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše, Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog. Mi grešniki spoznamo, Zalili smo Boga: Oh, težko vest imamo, Pokoja ,nam ne da. Marija, vsi svetniki, Pomoči pros’mo vas, Smo grešniki veliki , O Kriste, usmil’ se nas! Glorija. Bogu bod’ čast ih hvala! Na zemlji mir ljudem; Kje milost božja dala , Rešenje vsim stvarem. Bog! hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti večno čast dajemo, Ti sam , o Bog! si svet. Ev ang eli. Bog sam nam oznanuje V življenje srečno ppt; Tamoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani poslušajmo, Kaj Jezus nas uči; • Po njem se vsi ravnajmo, De vsak sveto živi. Kredo. To verjem , Bog nebeški, De ti si stvarnik moj; Odrešil vod človeški Je Sin edini tvoj. Svet’ Duh v nas prebiva Od Jezusa poslan ; Njegovo moč dobiva Na zemlji vsak kristjan. Kar si, o Bog! oznanil, Kar je tvoj Sin učil, V katoljški cerkvi hranil, K’ je zanjo kri prelil; To verjem vse resnično, Le, Bog! pomoč mi daj, Živeti tud’ pravično, De pridem v sveti raj. D arov a n j e. Sprejmi, Bog, Oče večni, Od nas prečisti dar, Ga grešniki nesrečni, Damo na tvoj altar; Za svoje hudobije-, In celiga sveta, Naj nam jih čisto zmije Nam tvojo milost da. Ponižno vsi pošljimo Ta sveti dar v nebo; Gospod Boga prosimo, De mu prijeten bo. De naj mu bo češenje, Spodobna večna čast, De dušam da življenje, Vsi cerkvi božji rast. San k tu s. Svet, svet, svet Bog nebeški Oblast imaš čez vse, Ves svet, ves rod človeški Ti hvalo čast daje. Naj vselej hvaljen bode Češen in povikšvan, Zveličat vse narode Nam od Boga poslan. 298 Po povzdigovanji. O angelci hitite, In pridite z nebes, Z nam sveti kruh molite, Ni več kruh, Bog je res. Počutkam vsim telesa Je Jezus tukaj skrit; De h’ skoraj šli v nebesa Ga gledat’ in častit. Ti Jezus , se usmili, Duš bratov in sestric, De bodo mir dobili, Odreši jih iz vic. De gremo k teb’ prebivat, Nam grešnikam tud’ daj Nebeško luč uživat, S svetniki vekomaj. Naš duh, o Bog! ti poje; Cešen hod’ Oče ti, Kraljestvo pridi tvoje, Naj se, kar češ, zgodi; Daj nam naš kruh . jed zdravo, Dolge odpusti nam, Ne peljaj nas v skušnjavo, Otmi sovražnika m. Med sv. obhajilam. Moj Jezus! tebe vžiti Iz serca jaz želim ; 299 Pa k teb’ ne morem priti, Ker toijkokrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš, Pokaži milost svojo, De v duhu v mene greš. O Jezus ! k meni pridi. Preženi grehov noč , De duša moja vidi Dobrote tvoje moč. Ostani vedno v meni, De dušo mi živiš , Z menoj se terdno skleni, Me srečniga storiš. Pri koncu sv. maše. Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu ; Očetu darovali Njegoviga Simi. Mertvim in živini sprava Za grebe naj bo to; * Naj nam bo vsim zastava, De pridemo v nebo. 300 Pesem pred pridigo. O Jezus! duša moja Je žejna, slišat te. Beseda lepa tvoja Resnica sama je. Oznani nam povelje Življenje večniga, Besedo , ki veselje , Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamoto Duš naših razsvetli, Clovešk’ga uma zmoto Tvoj nauk razjasni. Adamov sam od sebe Je slep ; in kaj hudo, Kaj dobro je , brez tebe Razločil človk ne bo. Beseda tvoja kaže, Kaj dobro je, kaj ni, .Ce naša pamet laže, Nas ona poduči. Leta nafti da spoznanje, De čednost vidimo, In hudo grešno djanje Od nje razločimo. Oh ! ostra je, boleča, In dušo v živo skli, Ognjena je , goreča, Pa vender tud hladi: Zobllša vero našo K’ jo večkrat slišimo; Daj vselej nam to pašo O Bog, te prosimo. Nekter, prav sam od sebe , K nesreči svoj’ goljfan, Dokler ne sliši tebe Tiči v pregreh’ zaspan. Ti k duši greš zaspani, Ter grešnika zbudiš, Mu praviš : grešnik vstani, De večno ne zaspiš! O de b’ beseda tvoja Ne vtihnila nikdar, O daj, de duša moja Prejema ta tvoj dar; Daj v križih , daj v skušnjavah, V skerbeh nam, Bog, ga daj, Nas veseli v težavah Nas pelji v sveti raj. Adventna pe^em, Vi, oblaki, ga rosite! Ali zemlja naj ga da ! Ve, nebesa ga pošljite Skor zveličarja sveta ! Milo so ljudje zdihvali, V grehih in v tami ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. 302 Oče se nebeški vsmilt, Vidi toljko l)olečin, De bi se ljudje rešili, Se ponudi božji Sin ; Dvieo Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Lej pokorno je serce, Kar Gospod mi zapove. Zgodba sveta in vesela Nam odklene vsim nebo : Lej, Devica je spočela, In Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus , pride greh odvzet. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški kliče nas; Dan se bliža, noč odganja Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo. De preide grehov noč, In nas vodi božja moč. Ne živimo več pregrešno , Svet a postelj nas uči, Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži ; 303 Naj se vsak pred njim poniža, Kterga prihod se nam bliža, De bo s čistim sercain vsak, Le zveličarju enak. O zveličar! pridi skoraj, De se spolni, kar želim, O prinesi moč od zgoraj, De se čisto spokorim; Ti prinesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški. Daj de pridem sodnji dan, Med ovce, na desno stran. Božična. Kar je že dolgo želel svet, Nocoj se dopolnujc, Odrešenik, Marije cvet, Do nas se ponižuje; Pastirjem angelci pojo, Veselje prinesejo; Prišel zveličar na zemljo ,, Zato mu čast dajejo. On, Bog, ima čez vse oblast, Pa vender lej ljubezni! Zakril je z mešam svojo čast, Ozdravit nas v bolezni. Nebesa vse so njega dom, Pa hoče v jasli priti: 304 De jest prevzeten več ne bom. Me mora to ličiti, Le greh Adamov ino moj Ga je na zemljo spravil; Odrešit svet se je nocoj, Med grešnike postavil. Iz serca z angelci bom pel: Bogu čast po višavah ! De nas je grešnike sprejel; Zveselil v vsih težavah. O Jezus, moj Odrešenik! Serce ti hvalo poje. In preden si serdit sodnik, Poslušaj prošnje moje: S pastirji pred teboj klečim, De me ne boš pogubil; Le tebe jest ljubit’ želim , lifer si me ti pred ljubil. Za me si se nocoj rodil, lil hočeš zame vmreti; O daj, de več ne bom grešil,- O daj sveto živeti! Scer zdaj zastonj zame terpiš, Zastonj boš zame križan, Če me v slabosti zapustiš, Sim vekomaj ponižan. O Jezus! milost le mi daj, Ne bom lioga pozabil; Prišel bom k tebi v sveti raj , K.i si me vanj povabil. Ljubezen le je na zemljo , Nevrednimi! mi dala; Ljubezen, upam, bo v nebo Me k tebi pripeljala. Ter pij e nje Jezusovo, Daj mi, Jezus, de žalujem, Smert. terpljenje objokujem, K’ si ga jagnje, ti prestal. Grehe zbrisal, milost dal. Jezus , daj de tvoje rane Nas presunejo kristjane, To terpljenje prebritko Nam pomoč naj v smerti bo. Nas odrešit, smert si zvolil Pred Očetom trikrat molil, Si kervavi pot potil, Kelh terpljenja čisto 'spil. Jezus itd. Tolovaj’ so te obdali, Te zvezali in peljali, Uklonili ti roke , Ktere celi svet derže, Jezus itd. Trinogi so te sodili, Križaj ga. — hudobno vpili, Tepli, bili, de se kri Iz bolečih ran cedi. Jezus itd. 306 Ternje bode čelo tvoje Za velike grehe moje, Tebi, Jezus, kralj sveta! Žeslo , terst se v roke da! Jezus itd. Oh, na križ so te razpeli, In na križi te še kleli, Oh za nas si toljk terpel! In za naše grehe vmerl! Jezus itd. Naši grehi so te zdali, Tebe, Jezus, zasramvali, Za naš greh tepen si bil , In na križi kri prelil. Jezus itd. Daj nam tebe le iskati, Svoje grehe objokvati, De se tvoja rešnja kri, Kdaj nad nami ne zgubi. Jezus itd. Velikonočna pesem. 1 . Zveličar gre iz groba Ob moč je smeri, trohnoba! Velikonočno jagnje bil, Je zame drago kri prelil. 41leluja! 307 2 . Olet je človek, rešen! In v brezen satan trešen! Smert nima svojca žela več, Odpert je grob in kamen preč. Allelnja! 3 . Odrešil je očete Veji ko časa vjete ; Častito jih pelja sebo V zaperto zgreham pred nebo! Allelnja! 4 . O kak se sveljo rane Neusmiljeno mu dane! Veselje angeljsko verši, De smert je mertva, nas uči! Allelnja! 5 . Je terdna naša vera, Resnica jo podpira : Zveličar je od smerti vstal ; Tud’ nas ne bode grob končal. Allelnja ! 6 . Le kratka noč bo v grobi, Ker angel kmal’ zatrobi; Telo tud’ potlej popelja Zveličar v raj, in smeri neba. Alleluja! 308 7 . Dopolnit naše želje, Pripravit nam veselje, Greš ti, zveličar pred menoj, Prišel bom, upam, za teboj. Alleluja! 8 . Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti, Kjer pri Očetu ti sediš, Pravičnimu plačil’ deliš. Alleluja! 9 . Pred sodbo tam postavljen, Po svatovsko napravljen, S kervjo bom jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. Alleluja! 10. Alleluja! Alleluja ! Alleluja! Alleluja! Po svoje, Jezus, bratam brat. Daj tudi nam od smerti vstat! Alleluja! Binkoštna pesem. Prid’ sveti Duh! aposteljnam dan , Ker si bil dansi vanje poslan , De čuda božje pravijo, Sovražnikam se vstavijo. Prid’ sveti Duh ! te prosi kristjan. 309 Prid’ sveti Duh! daj svoje dari, In jih med svoje verne razli; Resnico de poslušajo, In nje sladkost okušajo. Prid’ sveti Duh! razsvetli nas. Prid’ sveti Duh! omeči serce, Zažgi nam v sercih svete želje; Ljubit’, kar je pravičniga, Se varvati krivičniga. Prid’ sveti Duh! ljubezni svete. Prid’ sveti Duh! podpiraj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, de se ne spodtaknemo, V ljubezni ne premaknemo. Prid’ sveti Duh! ti naša krepost. Prid’ sveti Duh, ti zvesti vodnik! Veselje naše, naš pomočnik! O vodi nas do večnosti, Pripelji nas do srečnosti. Prid’ sveti Duh! ti naš poterdnik! Sveto rešnje telo. Pridi molit, o kristjan, Od ljubezni svete vžgan , Kjer je Jezus v zakramentu Iz ljubezni dan. Tukaj so svete reči : Jezusa telo in kri, 310 Duša, ktcra njega vživa, Se ne pogubi. Bod’ češen, odrešnik! V nodlogah pomočnik, Svojim vernim, tebi zvestim Varh in učenik. Posvečuj nas ti zares , Cudapolni kruh z nebes! Ti otmi nas vsih nevarnost Duš ino teles. Spokorjenja daj solze, Grehov zbriši nam dolge, Vera, upanje, ljubezen, IVaj v nas gore. Kadar umerje telo , Vzemi dušo ti v nebo. De se bomo veselili Vekomaj s teboj. Čast Marije. Ko v jasnim pasu primiglja Že zvezdica daničica; Se ouje milo že zvonjenje — Marii čast in počešenje, In z zlato zoro vse časti: „Češena si, Marija, ti! ,( Ko više sije soinčice, Dviguje se, na poldne gre, Se euje zopet nam zvonjenje — Marii čast in počešenje; Čez hrib in plan se oglasi: ,,Češena si, Marija, ti!“ In kadar soinčice ljubo Nam za goro žari slavo, Se glasno čuje še zvonjenje — Marii čast in počešenje. V večernim hladu se glasi: ,,Češena si, Marija, ti!“ ,,Češena si, Marija, ti! Naj se glasi do krajev dni, Naj čuje vedno se zvonjenje — Marii čast in počešenje. Nebo in zemlja naj glasi: „Češena si, Marija, ti!“ Slava Marii, materi naši, Tebe, Marija, želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem ti v dar. Sklenil sim zvesto te vselej ljubiti — O ne zaverzi darilca nikdar. Zgornji veršiček je limbarčik beli, Čistiga serca podoba naj bo ! Čistost darujem na duši ti celi — Daj mi storiti po sklepu serčno! 312 Druga cvetica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercam ponižnim, kot ti si kazala, Tako obljubim posnemati te! Tretja cvetica, kot iskra žareča, V šopku tak svitlo naproti miglja; Tako zdaj klije ljubezen goreča. K tebi, o Mati! iz mojga serca! Vse, kar premorem, darujem veselo, Tebi, ki mali vse milosti si; Oh , kako rado pač serce bi pelo Slavo ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči in britki težavi. Tebe, o Mati, bom zmiraj častil, Upam pa tudi, de v rajski bližavi, S tabo tam gori se bom veselil! Zahvalna. \. Hvala bod Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, dobrotnika, In Očeta ga častite! Kerub, Seraf mu pojo, Hvali zemlja in nebo. 2 . Sveti, sveti, svet’ Gospod ! Vse je polno tvoje hvale; Trume zvoljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale, Vsi svetiiiki te časte, Vsi pravični te slave. 3 . Česen bodi, trojni Bog! Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, božji Sin Je zapustil ga v spomin. 4 . O preljub’ zveličar naš! Koljka je ljubezen tvoja! V grehe sim bil zakopan, Revna je b’la duša moja, Ti pa prideš k nam na svet, Smert, pekel in greh zatret. 5 . Večni Bog, in kralj nebes, Se poniža brat nam biti; Nam živi in nam vmerje, Nam nebesa zaslužiti; Njega sveta rešnja kii Nas očisti vse ljudi. 6 . Na desnici božji zdaj Ga še imamo pomočnika, Sodnji dan ga grešnik bo Vidil ostriga sodnika. Milost, grešnik, le dobiš, Dokler še na svet’ živiš. 314 7 . Jezus bod’ usmiljen nam, V službi svoji nas ohrani, Kri si svojo dal za nas, Greh končaj, pri nas ostani; Pelji naše duše v raj, Delež zvoljenih nam daj. 8 . Svoje ljudstvo srečno štor’ Zdaj in vselej nas obvari; Obdaruj in povikšuj In zveličaj svoje stvari; Hvalo bomo peli ti Tukaj in u večnosti. 9 . Milostiv nam bodi dans, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj de stor'mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, De ne boš zavergel nas. Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duham. Hvalimo in povikšujmo ga vsak čas. —=E£>e>#<3<3— Poduki in branje za otroke. I. Oddelek. Perm poduk od Boga za ljube otroke. Stran. Od Boga.3 Od Jezusa Kristusa.13 Od sv. Dulia.22 II. Oddelek. Mali k utehi sem in kratek poduk za spoved in sv. obhajilo za otroke. Katekizem.27 1. poglavje: vera.28 2. poglavje: upanje.30 3. poglavje : ljubezen.32 4. poglavje: sv. zakramenti.34 5. poglavje: keršanska pravica .... 36 Strnil* Poduk za spoved in sv. obhajilo. I. Od spovedi. Pregovori iz sv. pisma.40 Zgubljeni sin.41 II. Pripravljanje za spoved. 1. Prosi sv. Duha na pomoč .... 44 2. Sprašuj svojo vest.45 Spovedno ogledalo za otroke .... 45 3. Kes in obžalovanje.48 4. Spoved.51 5. Zadostenje.54 ITI. Od sv. obhajila. Presveto rešnje Telo.56 IV. Pripravljanje za sv. Obhajilo. Jezus nas vabi k sebi.59 Sveto obhajilo.60 Po svetim obhajilu ....... 60 Konec.61 III. Oddelek. Pot proti ncbesam za otroke ali opomi- njevanje k čednosti.62 IV. Oddelek. Od streienja pri sv. maši. 1. Strežnik v žagradu pred sv. mašo . 71 2. Strežnik pri altarji med sv. mašo . 72 Stran, 3. Strežnik po sv. maši.81 Dostavek.82 Molitevne bukvice za otroke. L Vsakdanje molitve. Jutrenja molitev.85 Molitev pred učenjem.87 Molitev po učenji.87 Molitev pred jedjo.88 Molitev po jedi.88 Kadar k molitvi zvoni.88 Kadar ura bije.89 V skušnjavah.89 Po storjenim grehu.90 Večerna molitev.90 II. Sveta maša. Molitve med sv. mašo.94 Molitve po delih sv. maše uravnane . 100 JU, Molitve za spoved in sv. obhajilo. Molitev k sv. Duhu.115 Spraševanje vesti.116 Kesanje ter obžalovanje. 117 Spoved.118 Sv. pokora.120 Molitev pred sv. obhajilam.121 Molitev po sv. obhajilu.124 IV. Premišljevanje in molitve za posebniši praznike. Stran. 1. Advent.128 2. Božič.132 3. Obrezovanje Gospodov ali novo leto . 135 4. Razglaženje Gospodovo.141 5. Postni čas.146 6. Cvetna nedelja.149 7. Veliki četertek.153 8. Veliki petek. 158 9. Velika noč.166 10. Vnebohod Jezusov ..169 11. Binkošti.173 12. Presveta Trojica.177 13. Sveto rešnje Telo ...... 181 14. Nedelja.183 Posebno nedeljsko opravilo.187 15. Praznik cerkv. posvečevanja . . . 197 l. Prusniki preciste Device. 1. V god in praznik preč. spočetja . . 199 2. „ „ „ Mar. rojstva . . 200 3. „ „ ,, oznanjenja . . . 201 4. „ ,, „ očiševanja ali svečnico 202 5. „ „ „ vnebovzetja . . 202 Zapovedani prašniki svetnikov. 1. Na vsili svetnikov dan v .203 2. V god in praznik sv. Stefana . . . 204 3. „ ,, ,, sv. Jožefa . . . 205 Stran. 4. V god in praznik sv. Petra in Pavla.206 V dan spomina vsili vernih duš . . . 207 V. Mnogoverstne posebne molitve za otroke. Zahvalna molitev.208 Prošnje .211 Priprošnje.214 Gospodova molitev.217 Angelsko eešenje.221 K sv. angelu varhu.223 K svojimu patronu.• . 225 K svetniku , kleriga god in praznik se obhaja.226 VI. Popoldanje ali večerno opravilo. Pobožno branje. Spoznanje in počešenje božje .... 228 Strah božji.230 Veselje in ljubezen do Boga .... 233 1. Litanije vsili svetnikov.238 2. Lavretanske litanije.256 VII. Sveti križev pot. Sveti križev pot., • • ' ' Litanije od terpljenja Jezusoviga . . 282 VIII. Cerkvene pesmi, Perva pesem pri sv. maši.289 Druga pesem pri sv. maši ..... 295 Pesem pred pridigo . Adventna pesem . . Božična . Terpljenje Jezusovo . Velikonočna pesem Binkoštna pesem . . Sveto rešnje telo . . Čast Marije . . . . Slava Marii . . . . Zahvalna. Stran. 300 301 303 305 306 308 309 310 311 312