leto - VEAR 45 marec 1996 Stalna naslovna slika taga letnika predstavlja tri slovanska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke Černjak. Na fotografiji pa je ljubljanska cerkev sv. Jožefa, po vojni spremenjena v filmski studio in zi enkrat še ne vrnjena Cerkvi. + KOT urednik sem imel vedno težave z velikonočno Številko, ne pa z božično. BoiiČ ima stalni datum in proti koncu meseca. Velika noč pa spreminja svoj datum in mimogrede obtiči!: ali se ti ne zdi vredno prekmalu pisati o veliki noči, ali pa z velikonočno izdajo zamudiš praznike. Tako bo najbrž z mano letos. Četudi sem aprilsko, velikonočno Številko Že začel. A datum je preblizu, izvenurednilkega dela pa £ez glavo. In po’sti urednikove želje niso nikoli mar. Da, tudi po$ta pije kri. Že sem dobil telefon iz VVodonge, da so Misli dospele - pol ure kasneje pa iz Bal-wyna - nekaj kilometrov od nas, da Misli Še nimajo. Skoraj redno jih dobi Darvvin pred Adelaido, kjer se mi zdi poStni proces najpočasnejši. Ta dejstva moramo sprejeti. Ni vedno krivda na uredniku oz.uprav-niku. Četudi sta obe deli le privesek k Številnim poslom izseljenskega duhovnika. Za vsak slučaj smo velikonočni spored vseh treh naših verskih središč dali ie v to Številko. Podrobnosti, zlasti čas prilik za sveto spoved, boste pa viktorijski rojaki prejeli v velikonočnem pismu, iz Syd-neya pa v "Rafaelu". Naj končam za danes, saj je ura že dve ponoči. Vesele praznike že zdaj - če Vas velikonočne Misli ne obiščejo pravočasno. — Urednik in upravnik G KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolaijev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolaijev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. MY HOUSE — Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev. l'HE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami oprem-■ ljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžaija (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za nimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. - Obsežno delo dr. J. Kolariia, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolaijev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. - Kuharska knjiga o domačih jedeh. Cena prve knjige 11 dolarjev, druge pa 13 dolarjev. PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata - Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRVA NACIONALNA ILEGALA — Štajerski bataljon — Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev. JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Se na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev. m is li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Sloven-ian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.(03)9853 7787-Fax (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1996je 10.- dolarjev, izven Avstralije 20.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poveijeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovaija pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay'Out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 - Fax: (03)9380 2141 Di "■N. 6o$je § mUli Leto J) H) «t f S^tfoveZCte. s', . • . •* > 11 MAREC 1996 “Kadar pa se ti postiš . . - Ljubo Beldf - stran 33 Tiso? let je že minilo — pesem za priliko papeževega obiska - Roža Gantar - stran 34 Program papeževega obiska — Janez Gril — stran 34 Oče, potrdi nas v veri! Prvi del pastirskega pisma slovenskih Škofov — stran 35 Križ prihaja - črtica — P. Bazilij — stran 37 Iz mojega dnevnika — Obisk pri umetniku Rapotcu opisuje Ivan Kobal - stran 38 Vreden spomenik — Franci Petrič - stran 40 Zemlja ali Saj trga? - Miha Žužek — stran 42 Za vsako gnezdece ves — pesem — Tone Kuntner — stran 42 Središče svetega Rafaela, Sydney - P. Valerijan - stran 43 Izpod Triglava — stran 46 Na poti do oltarja — O prvi avstr, blaženi - P. Valerijan - stran 48 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 50 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 51 Naše nabirke — stran 51 Svet in trpljenje — pesem — Simon Gregorčič — stran 53 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Tone— stran 54 Greš z nami? — Cvetko Falež — stran 57 Z vseh vetrov — stran 58 Kotiček naSih mladih — stran 60 Križem avstralske Slovenije - stran 61 Mi Kadar pa se ti postiš... e* Ta uvodnik je objavil v “Nasi luči" LJUBO BEKŠ za Slovence izven domovine. Tudi nam bo dobrodolel. LETOŠNJI marec je v znamenju posta, notranje priprave na velikonočno zmago življenja nad silami smrti in teme. Kolikokrat smo si že pogledali v obraz in sklenili, da bomo naredili odločen korak naprej, s stopal otresli stari prah in tako pripravljeni pričakali novega jutra dan. Kljub našim najboljšim nameram smo obstali na pol poti, oziroma zasopli stopili na stara, že uhojena pota. Morda pa letos ne bo tako? Zakaj? Pred nami je poseben čas milosti. Obiskal nas bo sveti oče, papež Janez Pavel II. Za nekatere zgolj človek, suveren male vatikanske države, za nas pa glasnik božje ljubezni, prinašalec Živega upanja, ki na neki način pooseblja vso našo zgodovino. Ne pozabimo, da smo: - preed 1250 leti, v času Karantanije, mnogo prej kot mnogi drugi veliki narodi, sprejeli krščansko vero - s tem dejanjem stopili v družino evropskih narodov, ki so se bistveno razlikovali od poganskih ljudstev - prav s pomočjo vere prebrodili številne viharje in preživeli vse mogočne tuje vladarje - zapisali prve pisane besede (brižinski spomeniki) - molili v domačem jeziku - imeli ljudi, ki so s pomočjo vere spreminjali svet - imeli Čedermace, ki so ostajali pokončni - preživeli holokavste vseh mogočih ideologij - preživeli vsa brezna od "zmagoslavja pijanih " oblastnikov - dobili svojo državo Slovenijo, domovino, za katero so premnogi morali prehoditi pravi krvavi pot življenja. Vse to in še mnogo več je skritega in še ne izpovedanega v naši zgodovini. Nad vsem tem pa je bdela roka božje ljubezni, da smo ostali tu, na tem koščku raja pod Triglavom. Kaj še iščemo prič? Vabim vas, da se v postu pridružimo reki slovenskih molilcev, ki se po vsem svetu z molitvijo pripravljajo na obisk svetega očeta. Morda pa se še ne zavedamo, kako velik čas milosti je pred nami? to » TISOČ LET JE ŽE MINILO... Tisoč let je ze minilo, ker je naS slovenski rod milost vere obsijala, pokazala pravo pot. Src slovenskih naj molitev dviga se od vsepovsod, vero, upanje, ljubezen nam poživi, o Gospod! Bele cerkve okrasile vso slovensko so zemljo in zvonovi zadoneli so mogočno pod nebo. Src slovenskih . . . Poseben nateiaj je zbral vrsto pesmi za priliko papeževga obiska Slovenije. Ta je bila izbrana in jo bodo peli pri vseh srečanjih s svetim očetom. Besedilo RoŽe Gantarjeve je uglasbil skladatelj Damijan Močnik. Bogu vdano smo služili, križ nosili smo voljno, zanj junaško pričevali z mufceniSko smo krvjo. Src slovenskih . . . Vero dedov ohranimo, ostanimo zvesti vsi svetemu očetu. Cerkvi, Kristusu do konca dni! Src slovenskih . . . O, Marija, bodi z nami! Zmeraj hodimo s teboj naj po poti odrešenja, Mati, saj smo narod tvoj. Src slovenskih . .. PROGRAM obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji je že bolj ali manj znan. Številne Slovenke in Slovenci se sprašujejo, kje se bodo lahko z njim srečali in ga pozdravili. Po prihodu na letališče Brnik, dne 17. maja popoldne, in po srečanju z najvišjimi političnimi predstavniki na gradu Brdo pri Predosljah, bomo papeža lahko pozdravili na ljubljanskih ulicah na poti v stolnico. V njej se bo zvečer srečal z duhovniki, redovniki in redovnicami. V soboto 18. maja, bo ob deveti uri na ljubljanskem hipodromu v Stožicah prvo množično srečanje sa papežem: slovesna maša ob 1250-letnici krščanstva v slovenskem narodu. Na posebej pripravljenem odru bo ob papežu več kot štirideset škofov in kardinalov, nekaj sto duhovnikov in okoli tisoč pevcev. Na samem hipodromu bo prostora za več kot 100.000 ljudi. Posebno mesto bodo imeli bolniki in invalidi, častni gostje, narodne noše, ministranti in ministrantke. Vsak bo pravočasno dobil posebno vstopnico, na kateri bo pisalo, kje je njegovo mesto. Istega dne popoldne se bo papež Janez Pavel II. v Postojni srečal s slovensko mladino. Prireditev bo na športnem letališču. Pri cerkvenem odboru za pripravo obiska računamo, da se bo srečanja udeležilo okoli 50.000 mladih iz vse Slovenije, zamejstva in izseljenstva, poleg njih pa še gostje iz sosednjih držav. Ta prireditev je zasnovana tako, da bo prav gotovo nagovorila mlade. To bo praznovanje papeževega rojstnega dne. Program bo izražal veselje, upanje in načrte mladih, a hkrati tudi njihove težave, preizkušnje in negotovosti. Papež bo svoj nagovor oblikoval v obliki odgovorov na vprašanja mladih. Ob 2500-članskem pevskem zboru bo v programu nastopilo tudi več priljubljenih glasbenih skupin. V nedeljo 19. maja zjutraj bo papež z Brnika poletel v Maribor. Blizu letališča bo ob deseti uri tretje množično srečanje z njim: Papež bo skupaj s kardinali, škofi in duhovniki daroval slovesno mašo, med katero bo - tako še vsaj upamo -razglasil za blaženega svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Maše se bo udeležilo veliko število ljudi - načrtovani prireditveni prostor jih lahko sprejme 200.000. Po maši sc bo papež odpeljal v Maribor. Najprej bo obiskal škofijski dom, kasneje pa tudi stolnico in Slomškov grob. y stolnici se bo srečal s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Proti večeru se bo odpeljal na mariborsko letališče. Po uradnem cerkveno-državnem slovesu bo z letalom družbe Adria Airways poletel proti Rimu. JANEZ GRIL KORENINE IN SADOVI NAŠE VERNOSTI VSAKO leto v postnem času se škofje obračamo na vas s posebnim pastirskim pismom, v katerem spregovorimo o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo življenje Cerkve na Slovenskem. Tako skušamo odgovoriti na znamenja časov, po katerih nam govori Sveti Duh. V tem vidimo svojo bistveno nalogo, kakor so jo videli in razumeli tudi apostoli, ki so rekli:"Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede" (Apd 6, 4). Letošnje pastirsko pismo ima še poseben pomen, ker vam ga pišemo v letu, ko prihaja k nam na pastoralni obisk naslednik apostola Petra, sveti oče Janez Pavel II. Prihaja papež, ki ga v njegovem neutrudnem oznanjevanju lahko primerjamo s svetim Pavlom, saj je zaradi evangelija prepotoval že skoraj ves svet. Prihaja prvi pastir katoliške Cerkve, ki se je na zadnjem cerkvenem zboru Ponovno odločila za uboge in male, saj je edino lako zvesta svojemu Učeniku. Prihaja papež, ki je °b svoje nastopu pred dobrimi sedemnajstimi leti zaklical vsemu svetu:"Ne bojte se Kristusa! Odprite vrata Odrešeniku!" Prihaja sveti oče, ki nas želi Potrditi v veri naših očetov in opogumiti za pot v tretje tiročletje. Prihaja končno tisti državni Poglavar, ki je Slovenijo pred štirimi leti med Prvimi priznal za samostojno državo. V prvem delu pisma vam bomo strnjeno spregovorili o koreninah in sadovih naše vernosti, v drugem pa o moralni in pastoralni prenovi Cerkve na Slovenskem in vsega našega naroda. Oboje bomo osvetlili v luči papeževega obiska. Sveti oče nas bo obiskal v pomembnem letu. Obhajamo namreč tisočdvestopetdeset let, odkar so se naši karantanski predniki odločili za krščanstvo 'n se dali krstiti. Mineva pa tudi tisočdvesto let od oglejsko-čedadske sinode, ki je začrtala misijonsko -Pastoralno delo med Slovenci južno od Drave, to je na večini našega današnjega narodnega ozemlja. Letos na veliko soboto, 6. aprila, bo minilo tisoč stoenajst let od smrti slovanskega apostola sv. Metoda, ki je oznanjal evangelij v blagi domači besedi tudi sinovom in hčeram "tega izrednega |judstva", kakor je nase prednike v svoji oporoki •menoval njegov brat in sodelavec v apostolski službi, sveti Ciril (prim. Žitja Konstantina, XVIII). Obhajamo tudi tisočletnico najstarejšega našega verskega in kulturnega dokumenta, Brižinskih sPomenikov, ki so prvo katehetsko-liturgično besedilo v slovenskem jeziku. Veselimo se, ker so korenine naše vernosti častitljivo stare in ker 'Združujejo zahodno in vzhodno krščansko izročilo. Oče, potrdi nas v veri ’ Pastirsko pismo slovenskih Škofov (I. del) Prisluhnimo modremu Sirahu, ki nam govori v božjem imenu. Naobrnimo njegove besede nase in na ves slovenski narod :"Ce hočeš, moreš spolnjevati zapovedi, ohraniti zvestobo je stvar tvoje svobodne volje. Predložil ti je ogenj in vodo: stegni svojo roko, po čemer hočeš! Pred človekom sta življenje in smrt"(15, 15-16). Pred dvanajststopetdesetimi leti so se naši predniki odločili za božje zapovedi, odločili so se za novo življenje v Kristusu; odločili so se za zvestobo Bogu, ki se je razodel po svojem Sinu, edinem sredniku med Bogom in ljudmi. S tem so hkrati vstopili v kulturni svet tedanje Evrope, ki je temeljila na judovskem in grško-rimskem izročilu. Odločitev slovenskih knezov za krščanstvo je bila modra odločitev za višjo stopnjo kulture in za pridružitev ljudstvu nove zaveze, ki je Cerkev. Slovencem je omogočila ostati tam, kjer so že bili: v Evropi. Ohranjati poganstvo sredi narodov, ki so že sprejeli krščanstvo, pa še na ozemlju, kjer se je krščanstvo razširilo že v antični dobi, bi na kulturni ravni pomenilo narodni samomor, na nadnaravni ali presežni ravni pa duhovno hiranje, ker se ne bi vključili v veličastni tok odrešenjske zgodovine v Jezusu Kristusu. Dvanajst stoletij krščanstva na Slovenskem je hkrati tudi dvanajst stoletij kulturne rasti slovenskega naroda. Vera in kultura sta bili v vsej naši zgodovini neločljivi. Vera je kulturo v vseh dobah omogočala, osmišljala, navdihovala • in podpirala. Spričo tega lahko upravičeno trdimo, da smo se Slovenci "v raju pod Triglavom" ohranili zato, ker smo praznovali Gospodov dan in druge krščanske pravnike, ker smd zvesto obhajali "leto Gospodovih skrivnosti" z mašno daritvijo, prejemanjem zakramentov in molitvijo. Vse to je prežemalo naše zasebno in javno življenje. Sadovi verskega življenja v naši preteklosti so neštevilni. Zrasli so na vseh področjih, na katerih je deloval slovenski človek. Najlepši sadovi vere so svetniški liki naših rajnih mater in očetov, naših bratov in sester ter naših duhovnikov. To je področje svetosti! To je tisto področje v človeškem srcu, v medsebojnih odnosih in v javnem življenju, kjer se je dosledno uresničeval evangelij. Svetost je najbolj verodostojno pričevanje za resničnost evangelija. Svetniki so v življenje prevedeni evangelij, čudovito izžarevanje samega Kristusovega življenja. Ne gre torej samo za naše božje služabnike, ki jih bo - kakor trdno upamo - Cerkev razglasila za blažene, ampak za brezštevilne "uspele kristjane", ki so najboljša razlaga evangelija in njegova živa navzočnost v Cerkvi in v svetu. V naši zgodovini so zrasli iz preprostega vernega ljudstva, ki je ves čas v veliki večini pripadalo Cerkvi kot nositeljici verskega izročila in moralnih vrednot. To so ljudje, ki so do junaške stopnje uresničevali evangelij vsak v svojem poklicu in okolju. Med njimi jih je tudi mnogo, ki so bili zaradi vere preganjani, mučeni in usmrčeni, posebno med zadnjo vojno in po njej. Ne samo sedaj v pripravi na papežev obisk, marveč tudi sicer se z vsem zaupanjem priporočajmo našim božjim služabnikom, to so: Anton Martin Slomšek, Friderik Baraga, Janez Gnidovec, Vendelin Vošnjak in Lojze Grozde. Prišteti bodo veličastnemu številu junakov ljubezni do Boga in bližnjega. Že sedaj nam svetijo s svojim svetlim zgledom. Veselimo pa se trenutka, ko jih bomo mogli tudi častiti na naših oltarjih. Sveti oče prihaja, da nas potrdi v pravilnosti odločitve za krščanstvo pred dvanajstimi stoletji. Prihaja potrdit našo zvestobo v veri skozi tisočletno zgodovino, ki je bila polna preizkušenj, zlasti v dvajsetem stoletju. Prihaja, da nas potrdi v našem sedanjem odločanju za Kristusa, za Cerkev, za življenje in poštenje, saj Bog "ni nikomur zapovedal delati brezbožno in nikomur ni dovolil greši ti" (Si rah 15, 20). Skratka: sveti oče nas prihaja potrdit v veri. Na vse, ki ste prisluhnili naši besedi v pripravi na zgodovinski dogodek papeževega obiska v Sloveniji, na vse, "ki v srcu dobro mislite", predvsem na naše bolnike, saj je prav danes 11. februarja, god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov, kličemo božji blagoslov. VAŠI ŠKOFJE Ljubljana: pogled s čevljarskega mostu proti frantiSkanski cerkvi LETA Gospodovega šeststodevetiiulvajsetega. Po °zkih jeruzalemskih ulicah, tlakovanih s širokimi kamni, je odmeval peket konjskih kopit. Trije bizantinski vojaki so se pozibavali na močnih hrbtih vrancev, ki so ponosno dvigali z dolgimi grivami okrašene glave. Vojaški plašči so valovili v rahlem vetru. V okovanih nožnicah, ki so udarjale vojakom ob boke, so se ogledovali sončni žarki, da si je Poulična množica morala senčiti oči, če je hotela gledati krepke postave. Srednji jezdec je dvignil rog. Med hišami je odjeknil njegov mogočni glas. Zaplaval je preko ravnih streh in obokanih kupol, se odbil od visokih stebrenikov palače cesarskega namestnika in znova odjeknil čez mesto. Kaj zopet kliče na boj?" so se spraševali 'nesčani. "Moj Bog! Saj se sinovi in možje še iz Prvih Heraklejevih pohodov niso vrnili... " Matere so boječe stale na pragih in dekleta so Zvedavo gledala skozi mala okna. Moškega res skoraj nisi opazil. A komaj je sel odprl usta in prebral cesarjev r‘‘Zg las, že je zaoril med množico radosten krik. vignil se je kot orkan in nič več zamrl. Krvavih bitk je konec. Perzijce je udaril Gospod ln Herakleju naklonil zmago. Sovražnik je sam Prosil miru, vrnil zasedene dežele, vrnil ujetnike in -VrnH tudi križ, Gospodov križ, na katerem je 1zkrvavel božji Odrešenik. Štirinajst let so ga imeli v Posesti krivoverci. Štirinajst dolgih let je bilo Svetišče na Kalvariji prazno, oropano dragocene relikvije. Štirinajst let so se dvigale v nebo goreče Prošnje, naj Neskončni otme svetinjo iz rok s°vražnikov božjih. Štirinajst dolgih let... Veselja med množico ni bilo konca. Jeruzalemske 'Ce so oživele kljub popoldanski vročini. Izza Zidij vrtov so zadoneli tožnomehki zvoki piščali, Pridružile so se jim cimbale in harfe so jim Črtica iz zgodovine krščanstva je bila objavljena leta 1946 v "Cvetju v tujini", listu gimnazijcev begunskega taboriSča Peggez-Lienz v Tirolah. Naj po petdesetih letih spet zaživiI odgovarjale skrivnostno pesem o križu... Saj je vse tako kot da bi prišla cvetna nedelja! Zveličarjev križ se je vrnil iz suženjstva. Cesar Heraklej sam ga bo nesel v slovesnem sprevodu nazaj na Kalvarijo, kjer so ga predrzneži ugrabili. Od ust do ust se je širila radostna novica. Vse je hitelo pred mestna vrata k sprejemu In ko je sonce pozlatilo kupolo kalvarijskega svetišča, je zadonel s stolpa na mestnem obzidju preko tisočglave množice stražarjev rog. Hej! Kako ponosno so se vračali hrabri borci. Dolge vrste krepkih postav... Možje poraščenih obrazov in fantje zagorelih, a nežnih lic so iskali med množico znancev, da se po dnevih hudih bojev Že s prvimi pogledi po domačih nasrkajo ljubezni. Iz vseh oči je žarelo in sleherni pogled je pel: "Križ smo rešili! Kristusov križ je spet naš!... " Pod oboki mestnih vrat je stal škof Zaharija in blagoslavljal prihajajoče. Cesta je postala preproga, stkana iz zelene svile, toliko je že padlo zelenja pred noge ponosnih vojakov. - - - "Križ!- ■ ■ Cesar Heraklej!... " je odjeknilo med pisano množico. Val navdušenja je dosegel višek, nato pa zamrl. Tisoči so molče sklonili glave. Ganotje jih je prevzelo: Križ prihaja... Heraklej je stal gologlav na okrašenem bojnem vozu. Resen je bil njegov pogled. Od časa do časa se je ozrl na križ, ki se je veličastno dvigal na njegovi desni. Dva mladeniča sta spoštljivo držala sveti les. "Križ, križ!..." je šepetalo ljudstvo in sklanjalo glave. nVračaš se k nam. Pozdravljen križ-. - " Sprevod je krenil skozi mesto. Meščani so se drenjali okrog voza. Tudi jeruzalemski škof Zaharija je stopal ob njem in se rahlo smehljal: "Veličastni pohod cvetne nedelje!... A nekoč se je pomikal križ po istih ulicah, pod njegovo težo pa je padal - Sin božji. Blagoslovljen bodi, sveti les!... " Pred mestnimi vrati, kjer cesta vodi proti Kalvariji, se je voz ustavil. Cesar Heraklej je stopil na tlakovana tla in slekel bojno opravo. Oblekel je svoj najsijajnejši kraljevski ornat, si nadel krono ter se odel v škrlat in zlato. Tak je pokleknil pred krit Množica je zaihtela... In naložili so mu ga na močna ramena. Tesno se ga je oklenil, ga poljubil in se prestopil. Klecnil je... Mar je res tako šibak, da ne zmore težkega bremena? Ne! Če ga je oslabeli Kristus nosil, ga bo tudi on. Heraklej se je hotel znova prestopiti, a ni mogel nikamor. Kolena so se mu tresla kakor še nikoli v najhujši bitki. Na čelo so mu stopile potne kaplje. "O Bog! Daj mi moči!" je zaprosil skoraj na glas. A zmogel ni niti koraka. Množica je prenehala moliti. Začudeno je strmela v svojega cesarja, katerega je božja moč priklenila na kamenita tla. "Čudež!... Čudež!... " Škof Zaharija je najprej počastil skrivnostno moč križa, potem pa stopil k cesarju in spregovoril: "Sprejmi mojo besedo, Imperator, nasvet sivolasega škofa! Kristus je nesel križ na Kalvarijo v vsej ponižnosti in revščini. Ti pa bi ga rad v bogastvu in časti? Sleci kraljevski sijaj in zmogel boš breme Sina božjega!" Heraklej je obstal. Le za trenutek je razmišljal besede cerkvenega kneza, potem pa je odložil križ. In vrgel je z glave krono, z ramen kraljevski škrlat. Mignil je služabnikom in prinesli so mu raševino. V oguljeni beraški halji, prepasan z vrvjo, bos in razpuščenih las je znova pokleknil pred križ. Dolgo je molil, potem pa si ga je zadel na ramena in se ga zaupno ter še tesneje oklenil. Zdaj je šlo brez težav, korak za korakom.------- Sprevod se je počasi pomikal med oljčnimi gaji. In ko so poslednji sončni žarki poljubljali jeruzalemske strehe, je križ Kristusov spet stal na kraju, kjer je nekoč žejna zemlja pila Gospodovo rešnjo Kri. FR. BAZILIJ Torek, 14. novembra 1995 Pol treh zjutraj Delno oblačno. Mirna noč. Včeraj sem spet doživel celo vrsto zanimivih dogodkov. Začetek mojega dneva je bil kakor ponavadi: sprehod pred zajtrkom, ponedeljkov časopis s tedenskim televizijskim sporedom. Po zajtrku sem pripravil zahodno okno v kuhinji za pleskanje notranje strani. Nato sem se obril in oprhal. Mark je prišel z vlakom točno ob deseti uri, ko sem jaz že imel v žepu dva povratna listka za vožnjo z vlakom v mesto, navadnega za Marka (šest dolarjev), zame kot upokojenca pa s popustom (cn dolar). Odločil sem se, da se peljeva do Granvilla z avtom, da ne bo treba čakati vlaka za nazaj. Tako sva po kratkem pogovoru in prigrizku stopila v mazdo in sc odpeljala. Vlak do Town Halla in od tam v Edgecliff sva takoj dobila, avtobus za nadaljno pot z istim listkom prav tako. Opoldne dva bila že na cilju - v Vaucluse 'Nursing Home. Stanislava Rapotca sem Marku pokazal že skozi mojega dnevnika okno prve sobice, na vogalu blizu vhoda. Bolničar, ki je bil tam, je bolniku takoj povedal, da ima obisk. Ko sva pa z Markom vstopila in me je Stanislav pogledal ter spoznal, smo se toplo pozdravili. Sedel je kakor ponavadi v velikem vozičku zraven pogrnjene postelje. Na steni za njim je Mark prvi opazil obešeno tedensko revijo "The Good Weekcnd", odprto na strani, kjer je viden barvni portret njegove osebe, za katerega je pred leti umetnica Judy Cassab prejela cenjeno nagrado Archibald Prize. "The Good Weekend" sem imel tudi jaz s seboj, da mu pokažem njegov portret, pa ni bilo treba. Mark je prinesel iz Canberre debelo knjigo o avstralskih umetnikih. Pokazal mu je objavljeno njegovo sliko, ki se menda nahaja v Atenah. Ko je Rapotec zagledal sliko in bi bil rad kaj komentiral, se mu je obraz v nemoči užalostil in videti je bilo, da mu gre na jok zaradi spominov. Zato sem obrnil na drugo in mu začel Pripovedovati, da imam zanj pozdrave od Vladimirja Kosa iz Tokyja, od Ivana Tomažiča z Dunaja in še posebej od Irene Mislejevc iz Ljubljane. Ta me je tudi prosila, naj ji na kak način pomagam, da se na novo poveže z umetnikom, ki ne more več govoriti. Pokazal sem mu odlomke Pisem. Videlo se je, da vse dobro razume in počasi sem Prišel do odgovora, da dr. Irena Mislej lahko piše naravnost njemu na sedanji naslov v Nursing Home, odgovoril pa ji bo s pomočjo svoje hčerke, ki ga redno obiskuje. Mark je pozorno sledil mojemu govorjenju in umetnikovemu pritrjevanju, nato pa je tudi on prišel na vrsto kot mlad umetnik. Začel mu je kazati svoje risbe, katerih je prinesel menda kar nekaj sto. Spet Se je Rapotčev obraz spreminjal na smeh in na žalost ob opazovanju slik, ki so ga gotovo spominjale na lastno mladost in lastne prvence. Ko so mu medtem bolničarke prinesle kosilo, smo odstranili vse papirje in se umaknili toliko, da Je dobil bolnik predse toplo hrano in posebno zakrivljeno žlico za levo roko, s katero si je počasi a spretno pomagal. Medtem ko je jedel, sem mu Prebral nekaj odlomkov iz pisem, ki ga omenjajo, ln izrezkov iz slovenskih časopisov, ki jih redno dobivam po pošti. Vse ga je zanimalo. Bolničarka, ki je prišla povedat, da njegove hčere danes ne bo, ker se ji je pokvaril avto, je nama mimogrede zaupala, da mu desna roka oteka ln ga boli, da pa jo morajo vseeno redno masirati, čeprav ne gre brez bolečin. Ko-je pospravil jecj in so mu prinesli še čaja, je Mark nadaljeval, izbiral risbo za risbo ter jo podajal unietniku v roko. Ko je slik zmanjkalo, sem se °korajžil in ga prosil, če ga smem fotografirati skupaj z Markom. Nič se ni upiral, še nasmejal sc Je in namignil z zdravo roko, kam naj se postavi. Tako smo posneli štiri slike, katere bodo - kakor upam - ostale kot lep spomin na ta obisk. Skoraj ves čas sem sedel na Rapotčevi postelji ob vozičku, Mark pa je sedel na stolici. Ko je bila ura dve, sem vstal, da se poslovimo. Spet se je umetniku užalostil obraz, da je bilo videti, kako rad bi se zahvalil za obisk, pa ni mogel drugega kot stiskati roko v pozdrav. Z Markom sva kmalu dobila avtobus do mesta in od tam vlak do Granvilla, kjer naju je čakala mazda. Doma pa naju je čakalo pozno kosilo, ki je prav dobro teknilo praznemu želodcu. Mark je brez predgovora povedal, da je pošteno lačen. Med poznim kosilom, bila je že štiri popoldne, sem pregledal pošto. Najprej paket iz Melbourna, nato Savlijevo novo knjigo SLOVENIJA PODOBA EVROPSKEGA NARODA, katero je prinesla iz Gorice Ivanka Škof. Zraven knjige je bilo njeno kratko pismo z razlago njene večtedenske zamude. Bila je namreč v bolnici na veliki operaciji ter se je komaj zdaj za silo izvlekla. Dr. Šavli mi je v pismih že dvakrat omenil to svojo knjigo in Ivankino bolezen. Moram ji čimprej pisati in se ji zahvaliti. Pisal mi je tudi z Dunaja Ivan Tomažič, kar zraven fotokopije izvlečka iz Dela. Pošilja mi svojo zadnjo knjigo po letalski pošti. Tudi njemu moram odpisati. Ko se je že večerilo, sva šla z Markom na sprehod po priljubljenem gozdiču ob potoku Vinyard Creek. Ko sva se vrnila, je bil pa že skoraj čas, da pohiti na železniško postajo ter se vrne k bratu Damienu Kobalu v Lane Cove, kjer so ga čakali za večerjo. Meni je bilo dneva že dovolj, a sva se s Francko vseeno še enkrat sprehodila ter še nekaj lahkega pojedla. Po večerji pa ni bilo nič več iz mene. Komaj sem čakal, da grem spat. U matnik Stanislav Rapotec ob obisku Ivana Kobala Vreden spomenik SLOVENIJA se te dni že zelo intenzivno pripravlja na obisk papeža Janeza Pavla II. Poleg duhovne priprave pa hočemo v domovini postaviti tudi poseben in trajen spomenik na ta veliki zgodovinski dogodek za prihodnje rodove. Zato smo se v ljubljanski stolni župniji odločili napraviti nova bronasta glavna in stranska vrata našemu svetišču sv. Nikolaja. Stolnica je srce slovenske metropolije in na neki način srce vse Cerkve na Slovenskem. Tu se bo papež srečal z duhovniki, redovniki in redovnicami. Prav v spomin na ta dogodek bi napravili nova vrata, ki pa bi bila obenem spomenik slovenske države, 1250 let krščanstva v našem narodu in tudi spomin na tragične dogodke naše zgodovine. Delo je bilo zaupano uglednima kiparjema Tonetu Demšarju in Mirsadu Begiču. Oba sta delo že končala. Demšar je napravil glavna vrata. Na njih je predstavljenih 1250 let krščanstva in slovenske zgodovine. Ker papež prihaja ob 1250-letnici krsta karantanskih knezov Gorazda in Hotimirja, karantanskih knezov, sta ta dva upodobljena na začetku. Ob njiju je Gospa Sveta s svetim Modestom in knežjim kamnom. Nad njima sta sveta Ciril in Metod, ki sta delovala med Slovenci; zraven piše menih Brižinske spomenike, prvi slovenski pisani dokument. Rebro s sklepnikom opozarja na velik pomen redovnikov v naši zgodovini, nad njim pa je protiturški tabor v Hrastovljah. Opozarja na hudo preizkušnjo - turške vpade (jezdeci na konjih!), ki so bičali naše ljudstvo v srednjem veku. Zavetje so našli le za zidovi okrog cerkva. Zraven so kmečki upori in prva knjiga v slovenskem jeziku. Nad vsem tem je ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je močno zaznamoval duhovno prenovo našega naroda v času po reformaciji. Zraven je škof Slomšek, narodni in verski buditelj, ki bo, kakor upamo, prvi uradno razglašeni slovenski blaženi. Misijonsko dejavnost in čutenje našega naroda kaže upodobitev drugega svetniškega kandidata, škofa Friderika Baraga. Tragično doživetje dvajsetega stoletja pa kaže množica, ki pada v brezno ter gledalca spominja na tragedijo Kočevskega roga, Teharij in drugih množičnih grobov. Obenem nas spominja tudi na vse druge žrtve vojne. Vrhunec te zgodovine, ki jo kažejo vrata, je slovenska osamosvojitev in papežev obisk. Kipar Begič je za stranska vrata napravil zgodovino ljubljanske škofije v dvajsetem stoletju, kakor jo poosebljajo škofje Jeglič, Rožman, Vovk, Pogačnik, Šuštar in I.enič. Vsak od teh škofov se jc za vedno vpisal v narodno in versko zgodovino. Anton Bonaventura Jeglič je bil izreden verski in narodni delavec. Njegovi največji sadovi so bili med drugim Škofovi zavodi s prvo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, odločitev za Jugoslavijo v burnih časih ob koncu prve svetovne vojne, delo za duhovno prenovo slovenskega naroda. Škof Gregorij Rožman je bil pastir v najtežjih trenutkih za naš narod doslej-. Njegov trpeči in izmučeni obraz priča o "teži križa in plačilu", kar je bilo njegovo škofovsko geslo. Kot pastir je spremljal in tolažil begunce, ko so morali pred komunizmom zapustiti domovino in potem, ko so mnogi izgubili sinove in može. Škof Anton Vovk je velik zaradi preganjanja Cerkve, ki ga je doživel in prestajal skupaj z verniki. Njegov zažig v Novem mestu dne 20. januarja leta 1952 najbolje simbolizira čas, ki ga je preživljal. Tudi nadškof Jožef Pogačnik, prvi slovenski metropolit, simbolizira trpečo Cerkev v sta nakazana s stiliziranimi lobanjami. Vrata, ki sta ju napravila umetnika, po sodbah strokovnjakov pomenijo enega najlepših umetniških dosežkov sedanjega časa pri nas. Prav zato zaslužijo, da bi bila zares tudi napravljena. Ljubljanska stolna župnija in župnik, kanonik Vinko Vegelj, upata, da bo to mogoče do papeževega obiska tudi uresničiti. Seveda pa so s tem povezani tudi veliki stroški. Ker bosta na vratih upodobljena tudi škof Rožman in tragedija Kočevskega roga, ne moremo računati na pomoč širše javnosti. Nasprotno, morda celo na veliko nasprotovanje. Zato pa župnik Vegelj prosi za pomoč rojake po svetu. Slovenci nismo postavljali spomenikov in cerkva, ker bi bili bogati, ampak ker znamo biti kljub pomanjkanju in skromnosti velikodušni ter znamo ceniti zasluge naših prednikov. S tem zaupanjem se obračamo na vse, ki bodo brali te vrstice, naj prispevajo svoj dar in spodbudijo še druge prijatelje in znance. Naj Slovenija s tem dobi prvi spomenik žrtvam komunizma v Kočevskem rogu, na Teharjah in drugod ter preizkušanemu škofu Gregoriju Rožmanu! FRANCI PETRIČ Slika na levi strani kaže relief *a glavna’ stolnifna vrata (seve-5e ne v bronu, ampak v mav-cu ''"kiparjevi delavnici), ki pri-*®zuje \iain« zgodovinske dogodke v 1250 letih naiega krščanstva. Slika na desni pa kaže del stranskih vrat v stolnico z glavami ljubljanskih Škofov od JegliSa do Leniča. Nad njimi je ^Podobljena Marija Pomagaj, Kr»ljica Slovencev. našem narodu. Čez dvesto duhovnikov je bilo po vojni zaprtih, med njimi za pet let tudi takratni kanonik in kasnejši nadškof Pogačnik. Nadškof Šuštar simbolizira novo obdobje slovenske Cerkve ■n naroda: propad komunizma in slovensko osamosvojitev ter državnost. Ob njem je škof Stanislav Lenič, ki je bil priča dela vseh petih škofov. Kot njihov sodelavec in dober poznavalec nam jih je s svojim pričevanjem najbolje predstavil. Posvečen je bil na dan, ko je škof Jeglič umrl, bil Je tajnik škofa Rožmana in Vovka, dokler ni bil Zaprt za osem let; bil je ožji sodelavec nadškofov Pogačnika in Šuštarja. Dočakal je plebiscit za slovensko samostojnost in umrl v zarji novih časov slovenskega naroda. V njegovem naročju je Poveličana glava Kristusa, katerega telo je še v povojih. Kristus, ki se ga dotikajo pastirske palice škofov, je tista moč vseh teh mož, kakor je zapisal že sveti Pavel:"Oznanjamo Kristusa Križanega in od mrtvih vstalega!" Na vrhu, za vsemi škofi, je Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev, h kateri so se ysi zatekali in po njeni priprošnji vztrajali, ko je bilo najhuje. Tragedija in trpljenje našega naroda Zemlja ali Sajtrga? POSLUŠAL sem moža, avtoprevoznika. Redno je hodil v cerkev, tudi če so ga postrani gledali. Nekoč so si ga privoščili pri njegovem gradbenem podjetju. Povabili so ga v pisarno, sami partijci. Sef mu je očital:"Kdaj boš že nehal s tisto cerkvijo? Ne vidiš, da je to minilo? Le poglej, kaj premore znanost! Saj si menda slišal, kako so Sovjeti izstrelili spet nov Sputnik, ki je s seboj nesel celo živo psičko - in zdrava se je vrnila. Za vse je bilo poskrbljeno: vso porabljeno hrano je izločila, aparati so vse predelali, vodo, zrak, vsa poraba se je vrtela, lahko bi se žival držala v vesolju še dolgo, dolgo. To je sposobnost in naprednost, ne pa tisti tvoj stari župnik. Bi znal on narediti tako raketo?" Možakar se je odhrknil:"Prav imate, bral sem o tem, radio je poročal. A pri tem se spominjam nečesa drugega. Poleg tistega majcenega umetnega satelita kroži po vesolju še neprimerno večji satelit. Na njem ne živi samo eno pseto in še to čisto majčkeno, ampak milijarda psov in še na milijarde ljudi, pa konji in sloni in kiti in milijarde ptic in metuljev in dreves in vsega živega. Vse to dobiva hrano, nič se na tem satelitu ne izgubi, vse se predela v zrak, vodo, hrano. In to brez dragih aparatov, samo od sebe, mirno, tako da še opazimo ne. Pa ne tri dni ali dva tedna, že milijarde let - in še ni videti konca. Vsa čast vašemu konstruktorju, toda v primerjavi s konstruktorjem mojega satelita je komaj pomembnejši od človeka, ki je izumil šajtrgo." Preprosto in prepričljivo. Živimo v natančno načrtovanem svetu. Če ga hočemo spremeniti, moramo to delati nad vse pretehtano: ekologija nas opozarja, da se vsak neroden poseg v naravo kruto maščuje. V naravi je vse povezano, uigrano. Nihče pameten ne bo rekel, da lahko nastane umeten satelit po golem naključju. Zlasti ne tako fantastično oblikovan in zapleten kot naša Zemlja. Vse se na njej prepleta, vse koristi vsemu, celoti. Celota pa je Zamisel. V tej zamisli se najdemo tudi mi: živimo z njim, v njem. Naj se tega zavedamo pogostoma, poredko, ali pa sploh ne. Dobro si bo včasih priklicati v spomin najbolj vsakdanja dejstva našega življenja. MIHA ŽUŽEK ZA VSAKO SKRITO GNEZDECE VES Za vsako skrito gnezdece ve!>, za vse moje ptice, za njihova rojstva, za njihove smrti. Za vsako trhlo vejico veš, za vsak bolan list, za vsak jalov cvet.. . V koreninah mojih živiš, v vsakem vlaknu mojega bitja. In konec tvoje ljubezni je moj konec. TONE KUNTNER VELIKONOČNI SPORED MERRYI,ANDS - 31. marca, Cvetna nedelja. Ob 9.30 dopoldne bo na cerkvenem dvorišču blagoslov zelenja in butaric. Vsaka družina naj si sama pripravi zelenje za blagoslov in po možnosti •udi butarice, ki jih otroci prinesejo k blagoslovu. Blagoslovu sledi procesija v cerkev med petjem pesmi v čast Kristusu Kralju. Nato je sveta maša s Petjem pasijona po sv. Mateju. 4. aprila, Veliki četrtek. Ob sedmih zvečer spominska maša zadnje večerje, nato češčenje Najsvetejšega "v ječi" ter molitve za duhovnike in Cerkev. 5. aprila, Veliki petek. Ob tretji uri popoldne slovesno opravilo tega dne s petjem pasijona po sv. Janezu, češčenjem svetega križa in obhajilom. -Zvečer ob sedmi uri pobožnost križevega pota. 6. aprila, Velika sobota. Od devete ure zjutraj pa do sedme zvečer bo prilika za zasebno molitev Pn božjem grobu. Vabimo vas, da pridružite svoje 1Ine seznamu molilcev, ki se bodo zvrstili v urah *ega dne. Učenci Slomškove šole in drugi otroci “odo molili pri božjem grobu od 1.30 do 2.00 ure Popoldne. Ob dveh popoldne bo blagoslov velikonočnih Jedil, prav tako po večerni vigilni maši, kakor tudi Ila velikonočno nedeljo po obeh mašah. Ob sedmih zvečer bo blagoslov novega ognja in ^elikonočne sveče, hvalnica Luči - Vstalemu, ‘agoslov krstne vode, ponovitev krstnih obljub in slovesna maša velikonočne vigilije. - Naš mešani zbor sodeluje vse dni velikega tedna in na veliko n°č ob osmih. . aprila, Velikonočna nedelja. Ob osmih zJutraj bo izpostavljeno Najsvetejše v božjem grobu, “ato bo slovesno vstajenje, procesija in sveta maša. ' Ob deseti uri bo druga sveta maša, pri kateri bo J**dsko petje velikonočnih pesmi. 8. aprila, Velikonočni ponedeljek. Sveta maša °b 9.30, kakor tudi ob peti uri popoldne. Ob šestih *c prične naše tradicionalno "Pirhovanje" v dvorani. hgtree-wollongong. - Na cvetno ncdeljo, 31. marca, ob peti uri popoldne bo “•agoslov zelenja, nato sveta maša s pasijonom po sv- Mateju. Velika sreda, 3. aprila - Ob sedmi uri zvečer P°stna pobožnost in sveta maša. Veliki petek, 5. aprila - Ob sedmi uri zvečer bo slovesno opravilo tega dne, z branjem pasijona, Ccsčcnjem križa in svetim obhajilom. Velikonočna nedelja, 7. aprila - Ob 11.30 °Poldne slovesno vstajenje s procesijo in sveto •našo. SV. RAFAEL Fr. Tomaž Menart, O. F. M., Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.VV.£160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre - frančiikanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 t Na nedelji 14. in 28. aprila bo redna sveta maša ob peti uri popoldne. CANBERRA - Na velikonočno nedeljo, 7. aprila, bo ob šestih zvečer slovesno vstajenje s procesijo, kateri sledi sveta maša. Na tretjo nedeljo v aprilu (21. aprila) pri vas ne bo slovenske maše. Bo pa 19. maja in sicer že po zimskem sporedu ob štirih popoldne. Zimski spored bo do avgusta meseca. NEVVCASTLE bo imel velikonočno službo božjo v nedeljo 21. aprila ob šestih zvečer. Stolnica Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Po maši običajno srečanje v dvorani. - Na peto nedeljo v marcu pri vas ne bo slovenske maše. SURFERS PARADISE pride na vrsto za velikonočno slovensko mašo šele v soboto 4. maja ob 7.30 zvečer. Kraj običajni: cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac, Qld. BRISBANE pa ima tudi slovensko službo božjo v velikonočnem času tokrat žal malo kasneje: v nedeljo 5. maja, ob enajstih dopoldne. Cerkev Matere božje, vogal Peel & Merivale Sts., South Brisbane. Po maši bomo imeli tudi šmarnice s petimi litanijami Matere božje. PERTH, W.A. - Slovenska služba božja v velikonočnem času bo na nedelji 14. in 21. aprila ob dveh popoldne v cerkvi sv. Kiemana, Osborne Park. Tamkajšnji Slovenski cerkveni svet vas bo obvestil o kaki morebitni spremembi. ZAKRAMENT SPRAVE morete prejeti vsakikrat pol ure pred bogoslužjem pri Sv. Rafaelu in povsod drugje, kjer so redne slovenske maše. BOŽJI GROB je lep slovenski običaj, ki ga -razen nekaj narodov v Evropi - drugod po svetu ne poznajo. Ali ga znamo ceniti? To boste lahko pokazali s svojo udeležbo ali neudeležbo na veliki petek po četrti uri in ves dan velike sobote. Tu je lepa prilika za zasebno molitev za zadeve naših družin in naše skupnosti. Letos pa dodajmo še poseben namen, da bi majski papežev obisk Slovenije imel veliko duhovnih sadov, da bi ljudje napredovali v medsebojni ljubezni in razumevanju. Zato dodajte že na cvetno nedeljo tudi svoje ime seznamu molilcev pred božjim grobom. Našli ga boste v veži pred cerkvenim vhodom. "PIRHOVANJE" - Na seji našega župnijskega sveta ob koncu februarja smo razpravljali, ali naj z ozirom na šibko udeležbo zadnji let še držimo to tradicionalno prireditev, ali jo opustimo. Odločili smo se, da jo imamo tudi letos. Zato vas že sedaj vabimo k udeležbi. Prireditev bo kot običajno na velikonočni ponedeljek, 8. aprila, s pričetkom ob šestih zvečer v cerkveni dvorani. Za ples nam bo igral ansambel "Lipa" iz Wollongonga. Odličnega harmonikaša Petra Grivca in kitarista Lojza Kavaša ste gotovo že slišali na lanskem mladinskem koncertu ali ob kaki drugi priliki. Lepo vabljeni! Rezervacije so potrebne in jih morete napraviti po telefonu (637-7147 ali 682-5478) najkasneje do opoldne dneva prireditve. P. TOMAŽ si še vedno zdravi nogo, ki jo je zlomil v gležnju in še ne more javno maševati. Že nekaj časa hodi na fizioterapijo, ki naj razgiba bolno nogo in jo usposobi za hojo. Dobro, da nam gost iz domovine;, č. g. Stanko Kastelic, vsaj pri Sv. Rafaelu more pomagati. Primorani po smo bili črtati nekatere obiske in slovenske maše drugod. Tako bo odpadla maša v Newcastlu na peto nedeljo v marcu, v Canberri pa redna maša na tretjo nedeljo v aprilu. Tudi Queensland ima obisk slovenskega duhovnika šele v začetku maja. P. Tomažu želimo hitrega okrevanja, da bi čimprej odložil bergle ter spet začel maševati pri oltarju. Naj tudi naše molitve pripomorejo k temu, da mu dobri Bog vrne zdravje. Obenem mu izrekamo iskreno sožalje, saj je nedavno prejel od doma vest, da je nenadoma umrl rodni brat Franc, star komaj šestdeset let. PEVSKI ZBOR "DR. BOGDAN DERČ" ljubljanskega kliničnega centra je nastopil pri nas v Merrylandsu dne 14. februarja, najprej v cerkvi s petjem pri maši, nato pa še v dvorani z odličnim koncertom. Menda ni treba poudarjati, kako navdušen aplavz so doživeli ob sleherni pesmi. Hvaležni smo jim za njihov obisk in prijeten večer z našo pesmijo. Želimo jim še mnogo uspehov doma ter pri gostovanjih izven domovine! Naj omenim, da vsaj občasno prepevajo pri sveti maši v novoodprti kapeli ljubljanskega Kliničnega centra, da tako olepšajo službo božjo za tamkajšnje bolnike. POKOJNI -V četrtek 1. februarja 1996 je v Perthu, W.A., umrl LUDVIK KRISTAN, rojen dne 4. avgusta 1924 v Žireh, v številni družini trinajstih otrok Franca in Marije Kristan. V Avstralijo jew prišel leta 1949. Najprej je delal v gozdu v južno-zahodnem delu W.A. Leta 1951 se je preselil v Perth, kjer se je zaposlil kot gradbeni kontraktor ter je do upokojitrve ostal pri gradbeništvu. Mnogo stavb v Perthu so Ludvikovo delo. Po pravici pa sta bila Ludvik in njegova žena Ana izredno ponosna na izgradnjo Otroškega zavetišča, ki sta ga skrbno vodila osemnajst let. Zakonca Kristan sta vzgojila pet svojih otrok, starejša dva iz ženinega prvega zakona. Pokojnik zapušča ob smrti tudi osem vnukov in enega pravnuka. Lansko leto v novembru, ko je Perth obiskal škof Lojze Uran, se je Ludvik udeležil njegove maše, četudi je bil že resno bolan. Pogrebna maša je bila v župniji Deteta Jezusa, Morley, dne 6. februarja ob številni udeležbi rojakov ter pokojnikovih znancev. Mašni obred je bil lepo oblikovan in pri njem so sodelovali pokojnikovi otroci, vnuki in znanci. Po poslovitvi od pokojnika na krajevnem pokopališču, so pripravili pogrebščino v prostorih Slovenskega kluba v Perthu, katerega član je bil Ludvik dolga leta. V petek 2. februarja 1996 je v Orange, NSW, umrl FRANC BLAŽEKOVIČ. Rojen je bil 28. novembra 1937 v vasi Prelog na Hrvaškem. Poročen je bil s Terezijo r. Klinc. Poleg nje zapušča tudi sinova Stevana in Franka, ter hčerke Silvijo, Lidijo in Julie. Pogrebna maša za pokoj njegove duše je bila v Warili, pokopan pa je bil na pokopališču Shellharbour. Pokojnik se je vedno družil v našimi ljudmi in je imel med nami mnogo prijateljev. Dne 7. februarja 1996 je v bolnišnici v Mt. Druitt, NSW, umrl JANKO ROGINA, ki je bil rojen 10. avgusta 1928 v vasi Pribanjci, župnija Bosiljevo na Hrvaškem, blizu meje na Kolpi, kot sin Ivana in Katarine r. Smič. Leta 1957 se je v Cremoni v Italiji poročil z Marijo Švab, po rodu iz Učakovcev pri Vinici v Beli krajini. Dve leti Pozneje, 29. julija 1959, sta prišla v Melbourne, Potem pa se preselila v Sydney. Zdaj sta imela svoj domek v okraju Rooty Hill. Sin Janko živi in dela v Aliče Springs. Pokojnik je bil zaposlen na raznih mestih, nazadnje v Penrithu. Z ženo Marijo sta bila aktivna člana naše skupnosti. Bil je bolan komaj nekaj mesecev. Bolezen je izredno vdano prenašal in večkrat prejel svete zakramente. Pogrebna maša je bila pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu v ponedeljek 12. februarja, grob pa je dobil na drugem delu našega pokopališča v Rookwoodu. Poleg žene in sina zapušča v domovini tudi sestro Marijo Mohar. ' Vdova Marija Rogina in sin Janko se iskreno zahvaljujeta vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, za udeležbo pri pogrebu, za molitve in cvetje. Bog povrni vsem! V torek 13. februarja 1996 je v St. George Hospitalu, Kogarah (Sydney) odšla v večnost dragica Širec, rojena 1. maja 1940 v vasi Jerovec na Hrvaškem. V Avstralijo je prišla leta 1967. Nekaj časa je živela v Benalli, Vic., nato se je preselila v Lake Heights, okraj Wollongonga, NSW. Zaposlena je bila kot mašinistka na šivalnem stroju. Dolgih deset let je bolehala za rakom. Ves čas je spadala v slovensko skupnost, zato je prav, da je njen del tudi ob smrti. Slovenska pogrebna niaša je bila opravljena 16. februarja v Warawongu, Pokopana pa je bila na starem pokopališču v Wollongongu. Zapušča 27-letno hčerko Antonelo. V četrtek 22. februarja je nenadoma odpovedalo srce JOŽETU SENČARJU, ko je bil ravno v družbi svojih rojakov in prijateljev na Slovenskem sydneyskem društvu v Wetherill Parku. Takoj po prevozu v bolnišnico je prejel sveto maziljenje. Pokojni Jože je bil rojen 7. aprila 1935 v Logu pri Sevnici v družini Jožeta in Ane r. Štusej. Dne 19. januarja 1963 se je v Ljubljani poročil v Marijo Juršič, doma iz Makol. Leta 1969 sta emigrirala v Avstralijo, se nastanila v Sydneyu in od leta 1971 živela na svojem prijaznem domu v Caringbah. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, član tukajšnjega Slovenskega društva, član Akademskega društva, Šolskega odbora za N.S.W., član in odbornik tukajšnjega Slovenskega sveta in sedaj tudi predsednik Avstralske slovenske konference, ki je del Svetovnega slovenskega kongresa. Z ženo Marijo sta bila neutrudna delavca pri Trustu za pouk slovenskega jezika na Macquarie univerzi. Po poklicu je bil diplomirani kemični inženir, bil pa je tudi izvedenec v računalniški stroki ter je s svojim znanjem na tem polju rad pomagal organizacijam in posameznikom. - Pogrebno mašo smo imeli v slovenski cerkvi Sv. Rafaela v torek 27. februarja. Pred molitvami ob krsti sta se. od pokojnika poslovila Jože Smuk v imenu Slovenskega sveta za N.S.W., Stanko Samsa pa v imenu Akademskega društva. V kapeli krematorija v Rookwoodu je Cvetko Falež iz Canberre prebral sožalno pismo dr. Jožeta Bernika, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, moški zbor SDS pa je pokojnemu Jožetu v slovo zapel dve žalostinki. Naše iskreno sožalje vsem sorodnikom pokojnih. Za žalujoče prosimo tolažbe, da bi vdano sprejeli božjo voljo, umrle rojake pa z molitvami priporočajmo božjemu usmiljenju! P. VALERIJ AN Kriz — znamenja našega odrešenja — blizu Svetih Višarij IZPOD TRIGLAVA 1 IZ NASLOVNIKA vseh treh slovenskih škofij razberemo, da je danes v Sloveniji skupaj 1,014 duhovnikov. Od teh jih je 350 v ljubljanski nadškofiji, 168 v koprski in 310 v mariborski škofiji. Redovnikov je v vseh treh škofijah 286. Po starosti šteto je slika sledeča: med duhovniki jih je 187 starih nad 70 let, od 65 do 69 let starosti pa 105. Do 65 let starosti, ko so torej še pri polni moči za delo, jih je le 722. ZAMEJSKI SLOVENCI na italijanski strani so imeli doslej znana tednika Katoliški glas in pa Novi list. V letošnjem januarju sta prenehala izhajati, ali bolje povedano: prelila sta se v en tednik, ki bo ohranil naročnike obeh bivših tednikov, jim lahko več nudil ter šel pomlajen v nova leta obstoja. Novi tednik se imenuje NOVI GLAS. Vzel je prvo besedo iz naslova bivšega Novega lista, ter drugo besedo iz naslova bivšega Katoliškega glasa. Posrečena ideja! Bog daj, da bi zlitje res prineslo koristi zamejski skupnosti. Zunanjost je prikupna, četudi se je bodo morali stari bralci šele navaditi. Vsebina pa je vsekakor bogatejša in pestrejša. V ANHOVEM, kjer je industrija cementa in salonita, so prebivalci ogorčeni spričo nerazumevanja njihovih težav v okolju, ki je že skoraj povsem zastrupljeno. Gre za posledice uporabe azbesta v proizvodnji azbestcementa. Ta surovina je zelo strupena in pogosto povzroča rakasta obolenja. Enako strupena je snov stiren, ki jo tudi uporabljajo v Anhovem. Tudi posledice sežiganja za zdravje nevarnih odpadkov v pečeh cementarne so vedno bolj očitne. "Prebivalci Srednje Soške doline bomo na te stvari gledali drugače, ko bodo spremembe vidne tudi v praksi in ne samo v študijah in obljubah," so poudarili svoje misli ob težkem problemu svojega območja. ČIM BLIŽE je papežev apostolski obisk Slovenije, tem glasneje se oglašajo proti njemu taki, ki jim vera nič ne pomeni, ali pa jim obisk vzbuja otopelo vest. V Družini je nekdo objavil, kako je slišal neko osebo reči, "naj z denarjem, ki ga bodo porabili za papežev obisk, raje naredijo ceste". Tej ozkosti tudi odgovarja: Ob vsem zapravljenem denarju, ukradenem in odtujenem državnem premoženju in krivičnim prilastitvam... bodo stroški papeževega obiska malenkost. In koliko je nepotrebnega zapravljanja, saj mnogi Slovenci žive le za višji standard, manjka pa jim smisel za duhovne dobrine. - Koliko Slovencev bo bolj srečnih leta 2000, ko bo toliko in toliko kilometrov več novih cest? Koliko razmajanih družin bo zaradi tega ostalo skupaj, koliko samomorov bo manj, koliko manj splavov, koliko otrok bo imelo boljše starše?... Bog vsekakor drugače deluje po papežu kot po cestah in se to dvoje res ne da primerjati. KAR OSEM znanih slovenskih glasbenikov je umrlo lensko leto: Ladko Korošec, Radovan Gobec, Pavel Šivic, Borut Lesjak, Hilda Ilorak, Bogo Leskovic, Bojan Adamič in Marjan Lipovšek. V njih spomin so v Cankarjevem domu izvedli Verdijevo Messe da Requiem za soliste, zbor in orkester. Poleg Slovenske filharmonije so sodelovali trije zbori: Slovenski komorni zbor, Consortium Musicum in Komorni zbor RTVS. SLOVENSKA KARITAS, dobrodelna cerkvena organizacija, je letošnjo pomoč Bosni in Hercegovini predstavila 14. februarja. Upa na iste dosežke, kot jih je imela lansko leto. Od začetka lanske akcije je nabrala skoraj 19 milijonov tolarjev, ki jih je namenila nakupu 190 ton osnovnih živil (moke, sladkorja, olja, testenin, golaža, riža in jabolk). Deset polnih tovornjakov je že našlo pot do pomoči potrebnih v Bihaču, Travniku, Tuzli, Zenici, Kaknju, dolini reke Usore in Sarajevu. Vsa živila so prišla v prave roke. Karitas tudi letos vabi ljudi dobre volje, da se v postu spomnijo Bosne in Hercegovine. Tako usmerjena akcija bo tudi najlepši dar papežu ob njegovem obisku Slovenije. NOVE POŠTNE ŠTEVILKE je uvedla Pošta Slovenija s prvim marcem. Gre za spremembo dosedanje petmestne poštne številke v štirimestno, in sicer s črtanjem vodilne šestice v dosedanji številki. Naj za primer vzamem Ljubljano. Njena DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 poštna številka ni več 61000, ampak le 1000. Za uveljavitev nove štirimestne poštne številke je predvideno polletno prehodno obdobje - od 1. marca do 1. novembra tega leta. Slovenija bo uvedla tudi večjo učinkovitost poštnega prometa s pridobitvijo avtomatskih usmerjevalnikov navadnih pošiljk, sprva v Mariboru, nato tudi v Ljubljani. VINA Z GORIČKEGA v Prekmurju doslej “iso bila dosti poznana, zdaj pa se vedno bolj uveljavljajo. To dokazuje vrsta priznanj, ki so jih gorički vinogradniki prejeli. Samo lani so pri ocenjevanju vin v okviru sejma Vino v Ljubljani od 12 vzorcev prejeli kar dve zlati in šest srebrnih medalj. Zelo uspešni so bili tudi v okviru Knietijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, kjer Jltn je ocenjevanje vin nagradilo kar 25 vzorcev, beli pino vinogradnika Štefana Fariča pa je postal Prvak sorte. DEVETDESETLETNICO je praznoval 8. januarja letos slovenski duhovnik in svetovnoznani Psiholog in filozof, akademik dr. Anton Trstenjak. Njegovih knjig je bilo izdanih že menda okrog Petdeset in kljub svoji starosti še vedno razmišlja in uacrtuje. Ob visokem jubileju ga je počastila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Predsednik RS pa mu je podelil najvišje državno odlikovanje. PO STATISTIKI Centralnega registra Slovenije je konec leta 1994 v naši državi živelo 1,989.477 Prebivalcev. Številke kažejo, da nekaj manj kot Polovica vseh prebivalcev živi v naseljih z več kot 5-000 prebivalci, dobra tretjina pa v petnajstih mestih z več kot 10.000 prebivalci. V Sloveniji je Povprečna gostota 98 prebivalcev na en kvadratni kilometer. Različna pa je gostota po posameznih občinah, n.pr. v občini Bovec 9, v ljubljanski občini pa 1000 prebivalcev na en kvadratni kilometer. ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV je napisala pismo papežu, v katerem obtožuje vse druge, borci Pa so nedolžni ob vseh vojnih in povojnih zločinih, opomin na vse to je "nepotrebna politizacija." Šlo Je za osvobodilno borbo, ne za rdečo revolucijo, ki Je spravljala s poti vse svoje nasprotnike... In še “osti drugih "ocvirkov" je v pismu, da se jim človek smeje. Ob vsem tem je neki Stane Sedlak •ned drugim napisal v Slovencu:"...Vsi ostanki časa med leti 1941 do zgodnjega poletja 1945 nosijo Prepoznavne etikete revolucije. Imeli smo bele in črne, imeli smo komisarje, politične ure, zaklinjali smo se velikemu Stalinu, imeli smo revolucionarje, kulake in buržuje, španske borce in peterokrake. Pravijo, da vsega tega ni bilo, da gre za prazne marnje, za fantazme poražencev iz nekega boja, ki ga tudi ni bilo. Pravijo, da ni bilo državljanske vojne, pa čeprav so ves čas o njej govorili in je duh njene črnine pozival, da je treba duhovne, oficirje, te in tiste, skratka vse, ki niso pravi, postreliti. Nihče o vsem tem nič ne ve. Leta 1996 tisti, ki to vendarle vedo, težko rečejo, da to vedo. Brecht izreče v svojem Galileu težke besede:,Ta, ki ne pozna resnice, je samo neumen. Kdor pa jo pozna in jo imenuje laž, je zločinec.’..." ROMARJI iz 92 župnij mariborske škofije so se na prvo nedeljo v postu zbrali pred Slomškovim spomenikom ob stolnici in tako ob obeh škofih ter duhovščino pričeli z nedeljskimi molitvenimi romanji. Ob postnih nedeljskih popoldnevih se bo namreč v stolnico na Slomškov grob zvrstilo vseh 285 župnij, ki oblikujejo mariborsko škofijo. Ob molitvi rožnega venca, litanijah vseh svetnikov, križevem potu, mašni daritvi in škofovem nagovoru je vse zbrane vernike prešinjala misel: Papežev prihod se bliža - pripravimo svoja srca! Seveda so ji dodali tudi željo, da bi Slomška proglasil za blaženega. Da bi se to le kmalu zgodilo! Three retum flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj LAUDA telefon: 1 800 642488 (bmpimempoiciic) The only airline d.reci to the Heart of Europe Aauda-air I AVSTRALIJA JE DOf UJ0 PRVO BLAŽENO - MARY MacKILLOP RIM NAJ POTRDI PRA VILA Ko so se razmere v Adelaidi vsaj v glavnem uredile in so sestre dobile zadoščenje za prestane krivice, je bilo treba misliti na uradno odobritev njihovega redovnega pravila. Splošno mnenje cerkvenih vrhov je bilo, naj bi kaka vplivna oseba predložila Svetemu sedežu osnutek pravil sester jožefink v potrditev. Končno so odločili, naj bi šla v Rim sestra Mary MacKillop, saj so jožefinke njena redovna družina. Tako je naši blaženi pisal Fr. Woods in ji vlival poguma za pot. Tudi sestrski novi voditelj Fr. Tappainer kakor administrator adelaidske škofije Fr. Reynolds sta bila istega mnenja. Ko se je sestra Mary odločila, da prevzame to nalogo, ji je dal Fr. Reynolds potrebna priporočila, ki naj ji odpro vrata do kardinala Barnaba. Z drugim pismom pa jo je Fr. Reynolds priporočil dr. Kirbyju, rektorju Irskega kolegija v Rimu. Ko je Fr. Woods zvedel, da je bi. Mary odšla na pot ne da bi se prej srečata, je užaljen pisal njeni namestnici s. Moniki: "...Marsikaj sem pretrpel z ozirom na vašo redovno skupnost, toda to je zame najhujši udarec... " Kot soustanovitelj družbe jožefink je čutil dolžnost reči svoje glede pravil, a prišlo je do nesporazuma, pri katerem je bila bi. Mary spet nedolžna žrtev. Fr. Reynolds je skušal urediti, da bi se pred odhodom v Rim bi. Mary in Fr. Woods srečala. Pisal mu je, naj pride v Adelaido, on pa se je izgovarjal, da mu je škofovska konferenca prepovedala vrnitev. Izrekel je željo, da bi se srečala v Sydneyu. To pa bi pomenilo za bi. Mary posebno in dolgo pot. Njegovo pismo ja tudi prišlo v Adelaido šele po sestrinem odhodu in ga bi. Mary ni dobita več v roke. PROTI VEČNEMU MESTU Dne 28. marca 1873 je bi. Mary zapustila Adelaido in se z ladjo napotila proti West Avstraliji. V Albany se je vkrcala na poštno ladjo "Bangalore" Sprejela je nasvet, naj pride v Rim v civlni obleki, ker zaradi političnih nemirov v Italiji redovna obleka ni bila varna. Tako ji ni bilo dano, da bi potovala kot redovnica, ampak v civilu kot Mrs. MacDonald. Ko je v Albany čakala na ladjo, se je srečala s sorodnikom Aleksandrom Cameronom, ki je bil s svojo ženo Ellen tudi namenjen v Evropo. Potovali bodo skupaj in adelaidski administrator ga je pismeno zaprosil, naj po svojih močeh pomaga sestri Mary na potovanju. iMdja "Bangalore" se je ustavila na Ceylonu, nato pa nadaljevala pot proti Bombayu. Tu so se potniki za Evropo vkrcali na ladjo "Golconda", ki jih je peljala dalje v Eden in Suez. Od tu so se z vlakom peljali do Aleksandrije in z ladjo "Simla" prepluli Sredozemsko morje ter 9. maja pristali v Brindisi. Pot so nadaljevali z vlakom do Foggie, kjer so se razšli: bi. Mary je odšla proti Rimu, Cameronova dva pa proti Škotski. V SREDIŠČU KRŠČANSTVA BI. Mary je prispela v Rim v nedeljo II. maja 1973 ob pol desetih zvečer. Dobila je sobo v Anglo-ameriškem hotelu, nasproti Škotskega kolegija, kjer je bil med študenti pred štiridesetimi leti tudi njen oče. Naslednje dneve je sestra obiskala razna rimska svetišča. Tudi se je srečavala z raznimi duhovniki, ki so ji pomagali z nasveti. Zlasti ji je bil v pomoč angleški jezuitski pater iMmbert, ki ga je srečala v jezuitski cerkvi "Gesu Ta jo je seznanil s svojim švicarskim kolegom jezuitom Antonom Anderledyjem, ki je bil pomočnik jezuitskega generala ter ga je v službi kasneje tudi nasledil. On je postal njen neprecenljivi duhovni voditelj. V času bivanja v Rimu se je z njim sestala šestindvajsetkrat ter prejemala od njega dragocene napotke, ki so ji kasneje pomagali pri vodstvu jožefink. V Irskem kolegiju je bi. Mary izročila Msgr. Kirbyju priporočila Fr. Reynoldsa. Monsignor ji je preskrbel stanovanje v samostanu Monastero della Compassione. Sestre so bile do nje zelo prijazne, vendar je samo ena od njih za silo govorila angleško. Ta samostan danes služi za stanovanje študentom v oskrbi dominikanskega reda. Stanovalci so ponosni, da je pod njihovo streho domovala prva avstralska svetnica. Važno srečanje za bi. Mary je bil sprejem pri kardinalu Barnabu, prefektu kongregacije za širjenje vere, pod katerega je spadala tudi Avstralija kot misijonska dežela. Kardinal jo je prijazno sprejel in ji nasvetoval, naj napiše formalno prošnjo za potrditev njenega redovnega pravila. Povedal ji je tudi, da potrjenja gotovo ne bo pred imenovanjem novega adelaidskega škofa. Pripravil ji je pot do kardinala Bilia, ki je bil prefekt kongregacije za obrede. V pismu mami je bi. Mary opisala to srečanje, ki ji je dalo upanje, da bo njeno redovno pravilo kmalu potrjeno. Kardinal je bil do nje očetovsko prijazen, opozoril P° jo je na nekatere sporne točke, ki jih bo treba rešiti. Verjetno je ob tej priliki slišala od njega, naj bi odstranili vpliv Fr. Woodsa na sestre. Ul. Mary je morala za potrditev pravil pripraviti Zahtevane dokumente in jih predložiti vatikanskim “rodom. Svojo prošnjo je podprla z utemeljitvijo, “a je namen njene sestrske ustanove napraviti Mnogo dobrega, zlasti za revne otroke. Zeli se Prilagoditi življenju ubogih ter poskrbeti zanje šole, kJer ne bo obvezne šolnine. S tem bodo sestre omogočile dostop do izobrazbe tudi takim, ki bi si J° zaradi revščine ne mogli privoščiti. Poudarila je dejstvo, da ljudje nje in sester ne bodo vzeli resno, °e pravila ne bodo potrjena od najvišje Cerkvene °blasti. Svoji prošnji je dodala nekaj opomb in Pojasnil in priložila kratko zgodovino svoje Ustanove. Izrazila je tudi svoj sklep: redovno Pravilo mora vsebovati prepoved, da hi sestrska družina jožefink kdaj imela v lasti poslopja ali Zemljišča - vse to naj bo last škofije oz. župnij. udi ne smejo za svoje šole prejemati državne Podpore, ki bi jih napravila vsaj do gotove mere odvisne od svetne oblasti. In poudarila je - po teZkih preteklih izkušnjah - posebno važno točko Pravila, naj imajo njene sestre lastno osrednje v°dstvo. Dne 19. maja 1873 so se odgovorni kardinali sestali v Rimu in razpravljali o zadevah adelaidske škofije. Pregledali so poročila, ki jih je poslala iz ^delaide škofovska komisija o zadevi sester in iZobčenja sestre Mary, ter obravnavali poročilo ^ministratorja Fr. Reynoldsa in duhovnega voditelja sester Fr. Tappeinerja. Odločili so, naj r- Hodan in Fr. Anderson v teku trideset dni ZaPustita Adelaido, Fr. Woods pa naj nima več VPfrva pri jožefinkah. Predlagali so imenovanje . Ministratorja Fr. Reynoldsa za adelaidskega Kofa. o sestrskem redovnem pravila pa so 0 Jočili, naj ga čim prej pregledajo in pripravijo za 0 obritev. Papež Pij IX. je 25. maja potrdil vsa ta Priporočila. Mary je bila vesela, da se je zadeva Premaknila. Zlasti jo je tudi razveselilo imenovanje r- Reynoldsa za aaelaidskega škofa, saj je bil P°Znan vsem kot goreč in vesten duhovnik. Vendar se je kmalu izkazalo, da ni bil kos težkim nalogam, ki jih je zahtevala adelaidska škofovska služba. NIKOLI POZABLJEN DAN Binkoštna nedelja, dne 1. junija 1873 je bila za bi. Mary zelo pomemben datum. V svoj dnevnik je zapisala: "To je dan, ki ne bo nikoli pozabljen in je vreden mojega večletnega trpljenja!.Ta dan je bila v avdienci pri papežu Piju IX. Z njo sta bila kardinal Barnabo in Fr. Kirby. Predstavila sta jo svetemu očetu, Fr. Kirby pa je tolmačil pri razgovoru. Naša blažena je pri vsem tem čutila, da bodo njena redovna pravila sprejeta in potrjena. In vesela je bila, da se je smela vsaj pred papežem pokazati v redovni obleki, saj je drugače, zaradi sovražnega zadržanja napram Cerkvi, ves čas svojega rimskega bivanja bila v civilu. Dne 24. julija je bila bi. Mary drugič pri svetem očetu. Tokrat ni bilo Fr. Kirbyja, ker je bil bolan. Tako ji je manjkal tolmač, da bi s papežem lahko kaj več govorila. A našla je v avdienci nekaj prijaznih ljudi, ki so ji priskočili na pomoč. Dan 31. julija 1873 je bil za bi. Mary zadnji dan v večnem mestu. Hvaležno se je poslovila od dobrotnikov, ki so ji med obiskom Rima na en ali drugi način nudili pomoč. Naslednji dan, 1. avgusta, se je po zgodnji maši v jezuitski cerkvi "Gesu " z vlakom odpeljala proti Loretu. P. VALERIJAN BI. IVi a r y je obiskala tudi carkav tv. Patra SVETA DRUŽINA ___________________ADELAIDE ; Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slo vene Mission, 51 Young Ave, W. Hindmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Bok 479, VVelland, S. A., 5007) Tel..- (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487 V postnem času imamo vsak petek zvečer ob sedmih sveto mašo, po njej pa rožni venec za uspeh duhovne prenove slovenskega naroda ob priliki obiska papeža Janeza Pavla II. v mesecu maju. Ob nedeljah v postu pa imamo namesto pridige pobožnost križevega pota, ki naj nas čim bolj poveže s trpečim Kristusom. Na misijonu svete Družine bomo imeli skupno pripravo na velikonočno spoved na ponedeljek velikega tedna zvečer ob sedmih. Otroci pa bodo imeli pripravo in nato spoved na cvetno soboto Dolžnost staršev je poskrbeti, da otroci opravijo velikonočno spoved. Nekateri mislijo, da otrokom spovedi ni treba in lahko kar nepripravljeni hodijo k svetemu obhajilu. Odgovornost je na starših, zato vzemite opozorilo resno in tudi z zgledom pokažite otrokom, kaj je velikonočna dolžnost. Rojake v Berriju in Milduri bom obiskal. V Milduri bo slovenska maša na tiho nedeljo (24. marca) zvečer. Za uro naj se rojaki pomenijo med seboj ter z g. župnikom, kdaj bo cerkev lahko prosta za nas. Pred mašo bo priložnost za sveto spoved. V Berriju pa bo slovenska maša v župnijski cerkvi naslednji dan, na cvetni ponedeljek, ob sedmih zvečer. Pred mašo bo velikonočno spovedovanje. Rojaki, ne zamudite prilike, ki se vam nudi! Rojaki v Perthu, W.A., bodo imeli slovensko mašo po veliki noči, na nedelji 14. in 21. aprila, vsakič ob drugi uri popoldne. Pred mašama bo prilika za sveto spoved. Med tednom b6m obiskal grobove pokojnih rojakov. Prav tako naše bolnike, ki ne morejo k slovenski maši, na njih domovih. Kjer bodo želeli, bom opravil na domu tudi sveto mašo. Dne 11. februarja smo praznovali trinajsto obletnico, kar jc bila naša cerkev svete Družine blagoslovljena ter smo se začeli zbirati okrog njenega oltarja. Letos smo obhajali obletnico skupaj s p. Cirilom, ki je več let deloval v Sydueyu, zdaj pa je bil na obisku v Avstraliji. Najprej je bilo slavje v cerkvi, nato pa še v dvoranci, kjer smo se z našimi odborniki poveselili uspehov naše skupnosti. Spominjali smo sc začetkov, ko je bilo veliko skrbi, še več pa iskrene povezanosti med seboj. Ponosni smo na takratno dobro voljo in delo naših rok, pa hvaležni za božji blagoslov. Saj jc bil naravnost čudež, da je tako mala skupnost in v tako kratkem času ter brez dolgov postavila lepo cerkev. Ob vsaki obletnici prosimo dobrega Boga, naj uas še naprej spremlja s svojim blagoslovom. Letošnje slovesnosti se je udeležila tudi bivša županja Hiudmarsha, gospa Pens, ki nam je ob začetkih veliko pomagala pri ovirah, ki so rastle na zelniku naših bivših domačih sosedov. Poštenje in pravica sta zmagala, laži pa bodo ostale za vedno zapisane v zgodovini naše kronike. Dne 28. februarja je našo skupnost zopet obiskala prijateljica, ki nas vse spremlja - smrt. Popoldne tega dne je na domu v Rosevvater v naročju moža Toneta dozorela v trpljenju za Boga in večnost MILKA JESENKO r. Urh. Pred štirimi leti, ko je bil pri nas ravno na obisku koprski škof Metod Pirih, so zdravniki odkrili njeno zahrbtno bolezen. V dobri veri so hoteli z operacijo odstraniti rakove klice. Zal je bolezen kljub temu počasi a vztrajno napredovala. Še nekaj poskusov so napravili zdravniki, a bilo je vse zastonj. Že lani o veliki noči je začela Milka vidno pešati, bila je več ali manj le doma ter je v trpljenju zorela za odhod iz te solzne doline. Ob nedeljah sem ji prinašal sveto popotnico, ob obisku škofa Urana je prejela sveto maziljenje in za božič je bila na domu bolnice sveta maša. Iz molitve in obhajila je bolnica črpala moč za dneve velikega trpljenja in redkokdaj je potožila, da ima bolečine. Mož Tone in oba sinova so ji z veliko ljubeznijo in potrpljenjem stregli v bolezni. Prvega marca zvečer smo za pokoj njene duše zmolili rožni venec, naslednji dan po maši zadušnici pa smo pokojnico spremili na pokopališče v Cheltcnham, kjer bo čakala vstajenja. Številni udeleženci so lep dokaz, da je Jesenkova družina med nami zelo cenjena in spoštovana. Saj je v naši cerkvi veliko del, ki so bila kovana na Jesenkovi domačiji s Tonetovo roko. Pokojna Milka je bila rojena 28. septembra 1934 v Tominju pri Ilirski Bistrici. V Avstralijo je prispela preko italijanskih begunskih taborišč proti koncu leta 1957. Njena prva služba je bila na Podeželju Južne Avstralije, pri neki družini v Maitlandu. Nato se je preselila v Adelaido in se nastanila ter zaposlila v Lincoln College-u v North Adelaidi. Tonija je spoznala že v Maitlandu, Poročila pa sta se v cerkvi sv. Patrika v Adclaidi 26- julija 1958. Toni je izračunal, da sta imela skupaj 13870 dni lepih in veselih, včasih pa v njih seveda občutila tudi težo križa. Pokojnica ima v domovini še živo sestro in dva ^rata. Tu pa zapušča poleg moža Tonija še sinova Franka in Marijana z družinama. Milki izrekamo hvaležno zahvalo za vse, kar je dobrega storila med nami. Bog ji naj bo milostljiv in ji da svoj mir! Priporočajmo jo v svojih molitvah! Možu Toniju, sinovoma z družinama in sorodnikom doma izrekamo iskreno sožalje. Včeraj zjutraj (6. marca) je v adelaidski glavni bolnišnici umrl IVAN GOIJA v starosti 57 let. Pokopan bo v petek 8. marca v Enfieldu. Naj počiva v miru božjem! P. JANEZ ■ JožUo Kra Melbournskim rojakom | na uslugo za kleparska in instalacijska dala > DANNY'S PLUMBING 17 Charles Street DANNY STIBIU \ East Bentleigh, 3165 ucence no 33308 » posledic vsako leto umre 70.000 mater. Samo v državah vzhodne in zahodne Afrike, v Latinski Ameriki, na Karibih in v državah nekdanje Sovjetske zveze letno umre zaradi splava 30 mater od tisoč. Koliko pa jih po svetu trpi po opravljenem splavu zaradi duševnih in telesnih posledic, ne pove nobena statistika... SVETOVNI DAN BOLNIKOV praznuje Cerkev 11. februarja, na praznik Marije Lurške. Papež je bil letos na ta dan na pastoralnemn obisku v Venezueli. V govoru se je spomnil vseh bolnikov in trpečih po svetu, ki so na ta dan prav posebno navzoči v zavesti in molitvah Cerkve. V baziliki sv. Petra v Rimu je v papeževem imenu vodil bogoslužje tega dne vikar mesta Rima, kardinal Ruini. Zbralo se je veliko romarjev in med njimi tudi bolnikov. Vse bolnike je povabil, naj bo njihovo trpljenje dar za Cerkev na pragu novega tisočletja. "Marija z Jezusom sprejema vaše bolečine, v katerih odseva Kristusov obraz s križa," jih je opogumil. Vsakoletni dan bolnikov opozarja vse, ki so odgovorni za blaginjo ljudi, na dolžno pozornost do bolnih in trpečih ter tudi vseh tistih, ki skrbijo zanje. STANE PLEŠKO je 26. decembra nenadoma umrl v Kanadi. Bil je prosvetni delavec in pisatelj. Pokojnik je bil rojen 1923 v Kozarjah pri Ljubljani. Kot vrnjenec iz Vetrinja po končani vojni, je Z bratom v juniju 1945 pobegnil iz taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu. Po štiriletnem skrivanju se mu je končno posrečilo priti v Avstrijo in nato v Kanado, kjer je posvetil vse svoje sile za razkrivanje komunističnih zločinov in poznanje vetrinjske tragedije. V ZDA (Connecticut) pa jet) že 2. septembra umrl zdomski pisatelj FRANK BUKVIČ, pa je vest o njegovi smrti prišla med Slovence komaj v decembru, oz. januarju. Predstavil sc je najprej z romanom Brezdomci. Njegov roman Vojna in revolucija je bil leta 1991 ponatisnjen tudi v Sloveniji, kjer sta izšli tudi knjigi Zgodbe iz zdomstva in še kaj ter Avtobus norcev. Pokojnik je bil rojen v Puconcih v Prekmurju dne 1. septembra 1923, med vojno študiral medicino v Gradcu, pred geštapom bežal na Madžarsko, tam pa je okusil zapor in devet taborišč. Po vojni mu v Ljubljani niso priznali študija v Gradcu. Zaradi tega in drugih nezasluženih krivic je pobegnil v maju 1946 v Avstrijo ter leta 1951 dosegel na graški univerzi doktorat iz [HfiHvunom moran ooinpunv V.F.L MITSUBISHI PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 *MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. © COLONIAL MUTUAL CWASM /| naj AITROVF.I) KKPAIRF.R Političnih ved. Hmigriral je v ZDA ter leta 1969 v Ne\v Yorku doktoriral še iz nemščine. Umrl je kot Profesor na jezuitski univerzi v Fairfieldu. HRVAŠKA CERKEV pripravlja pot do oltarja drugemu božjemu služabniku, ki je po rodu ovenec. Prvi je p. Vendelin Vošnjak, rojen v elenju, ki je bil član zagrebške frančiškanske Province in tudi njen dolgoletni predstojnik. Zdaj je Prišel na vrsto še p. Aleksij Benigar, prav tako rančiškan zagrebške province, dolgoletni kitajski m>sijonar, ki je umrl leta 1988 v Rimu. Rojen je bil v Zagrebu v slovenski družini, saj je bil njegov oče oma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, mama pa iz . ac*eč pri Zidanem mostu. Za kitajske misijone se j® odločil po prebiranju pisem misijonarja p. aptista Turka v "Cvetju iz vrtov sv. Frančiška". V ankowu je bil profesor bogoslovja, več let tudi ^gister kitajskih novincev, leta 1954 pa pod _ 0|iiunisti najprej zaprt, potem pa izgan iz Kitajske. aJ*o je prišel v Rim ter bil na frančiškanski Univerzi "Antoni anum" v pomoč patrom-študentom Pf* Podiplomskem študiju. Bil je iskan spovednik in oditelj duhovnih vaj v mnogih redovnih skupnostih. . V Rimu je bil 22. in 23. februarja letos s*mpozij, ki je osvetlil življenje in delo tega novega °zjega služabnika, oltarnega kandidata. Srečanje je organizirala frančiškanska univerza v sodelovanju z zagrebško provinco sv. Cirila in Metoda. V VIKTORIJI so pričeli z igralnico pred dobrim letom in pol z izgovorom, da država potrebuje denar. Zato naj ga srečolovci raje zapravijo doma, kot pa preko meje, v drugih deželah Avstralije. In zapravljajo ga na debelo, zlasti priseljenci iz Azije so nagnjeni na iskanje sreče. Že v prvem letu obstoja igralnice računajo med njimi preko 200 nesrečnih družin in razbitih zakonov zaradi igranja. A vsakdo se rad spominja samo tistega trenutka, ko je imel srečo, noče pa govoriti o tem, kolikokrat je izpraznil svoj žep... Danes so časopisi prinesli uradne podatke, da viktorijski igralci izgubijo 3,700.000 dolarjev dnevno. Pričakujejo, da bo viktorijska vlada za finančno leto 1995-96 pobrala 1.1 bilijon dolarjev igralnega davka. V tolažbo in zagovor je povedal direktor Tabcorp’s družbe, da Viktorijci povprečno na glavo prebivalca zaigrajo manjšo vsoto kot pa sosedje v N.S.W. Res slaba tolažba, ki ne ve nič o razbitih družinah in lačnih otrocih... TORONTO v Kanadi, ki ima tudi lepo število Slovencev in celo slovenskega nadškofa, se zaradi naraščajočega vpliva vseh ras in religij spreminja v najbolj kozmopolitansko mesto na svetu. a- KOTIČEK NASlIl MLADIH DANES vam v GALERIJI MLADIH predstavljamo sydneysko mladenko, ki je dosegla ob koncu srednješolskega Študija lepe uspehe. To je osemnajstletna JUHE AN NE, srednja od treh htera znane naše družine BRCAR, ki živi v Orchard- Hills. Oce Ivan je mizarski mojster, po rodu iz Šentruperta na Dolenjskem, mama pa je bila rojena v Ilirski Bistrici. Julie ima Se starejšo sestro Mlchelle, ki se že tretje leto pripravlja na učiteljski poklic, mlajša Natalie pa je dijakinja desetega razreda. Julie je bila rojena v Blacktovvnu, kjer je takrat družina Brcar živela. Nato so se preselili v Orchard Hills. Od 7. do 10. razreda je Julie obiskovala katoliško gimnazijo "Carolyn Chisholm High", Glenmore Park. Zadnji dve leti pa je obiskovala "MacCathy Catholic Senior High'', Emu Plains, kjer je maturirala z zavidljivim uspehom: dobila je 98.25 točk in dosegla drugo mesto na soli. V celi državi N.S.VV. pa je bila prva v slovenščini in sedma v tehnologiji in risanju. Povzpela se je tudi med tisoč najboljših Študentov v državi N.S.VV. Julie je bila učenka Slomškove Sole v sydneyskem verskem središču, pozneje je obiskovala sobotno Solo slovenSčine v Bankstovvnu in maturirala iz slovenSči-ne. Mislim, da je tudi učiteljica Mariza LiČan ponosna na svojo najboljšo maturantko. ROJAKOM SLOVENSKI LJUBI VI SANJAČI, VI KRUHA TRDEGA KOVAČI, PRINESITE Ml VSE SVOJE SANJE, PRINESITE Ml VSE MELODIJE, SVOJEGA SRCA! V OBLAČKOV JIH TANČICO BOM ZAVIL, VISOKO JIH POD SINJI NEBES SKRIL, DA NE DOSEŽEJO PRETRDI PRSTI JIH SVETA. LE SANJAJTE! ČE NI SANJ, SMO PTIČI S STRTIMI PEROTI, SMO POLJE, Z LEDOM KRITO, USEHLO VRELO SMO V SAMOTI. IVAN ZORMAN \r*> NIAN S tako lepimi uspehi pri maturi, je Julie prejela državno Štipendijo, ki velja za Štiri leta in poleg Študija obsega tudi prakso v industriji od devet do sedemnajst mesecev. Julie se je odločila, da bo Študirala na univerzi N.S.VV., Kensington Campus (Commerce). Navadno dobijo nadarjeni 'štipendirani študentje ponudbe za razne službe še pred diplomiranjem Poleg Šolskih uspehov ima Julie tudi smisel in čut za druge vrednote. Njena srčna dobrota ji narekuje, naj občasno obiskuje bolnike. Sploh jo gane stiska bližnjega in vsakemu rada pomaga po svojih močeh. Pregovor pravi: Zdrav duh v zdravem telesu. Zato ima Julie rada tudi Šport, zlasti plavanje v domačem bazenu in pa vožnjo z malim motornim kolesom po domačem zemljišču, saj ima Brcar jeva družina dva hektara zemlje. Ni dvoma, da so njeni starši, sestri in tudi stari starši (materini starSi Celin 'živijo v VVollongongu) ponosni nanjo. Saj ji je marljivost prinesla tako lepe uspehe. Želimo ji obilico božjega blagoslova v življenju. Z zanimanjem bomo sledili njeni nadaljni poti ter se veselili njenih nadaljnih uspehov. VELEPOSLANIŠTVO RS v Canberri ima Vsak delovni dan uradne ure od desete do ene Ure popoldne. V tem času lahko dobite vse Potrebne konzularne informacije, osebno ali felefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili ftapačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6, 60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830. Številka faksimila pa je (06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošiljajte na poštni Predal: EMBASSY OE SLOVENIA, P.O. Box 284, Civic Square, Canberra, A.C.T. 2608 Veleposlaništvo Republike Slovenije je z yelikim zadovoljstvom in ponosom nudilo Podporo Izseljenskemu svetu za Slovence po Sv«tu Avstralije v pripravi predstavitve U|ttetniških dosežkov avstralskih Slovencev. Predstavljeni umetniki so zrasli v slovenski skupnosti v Avstraliji, ki že več kot štirideset let f veliko ljubeznijo ohranja slovenski jezik in kulturo. Prepričan sem, da bodo obiskovalci preko Umetniškega izražanja najbolje spoznali utrip ZlvUenja in ustvarjanja Slovencev daleč od domovine. AlJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov MELBOURNE, VIC. - Izseljenski Svet za 'ovcricc po svetu v Avstraliji s ponosom Predstavlja kulturna dela slovenskih Avstralcev svoji Izvirni deželi Sloveniji. Razstave pod naslovom Most" bodo v Sloveniji in zamejstvu od 16. aprila ji0 7. julija 1996. Otvoritev bo 16. aprila v JUbljanskem Narodnem muzeju, kjer bo razstava do aprila. Sledi Trebnje na Dolenjskem od 30. aPrila do 7. maja. V Mariboru bo razstava v glavni Saleriji Starega Rotovža od 10. do 20. maja. Nato Je na vrsti naše zamejstvo: Trst (Via Donizetti 2) od maja do 9. junija, Tinje na Koroškem (Kulturni r°ni Sodalitas) pa od 11. junija do 1. julija, ^aključek razstave bo v Postojni (Hotel Jama) od 3. d° 7. julija 1996. la naša predstavitev likovne umetnosti in 1,erarnega udejstvovanja prikazuje prispevek °venskega ustvarjanja izročilu, ki so nam ga Popustili naši predniki in ga mi, slovenski Avstralci, ohranjamo na tej peti celini od začetka KZIŽEM AVfTHAL (K£ tLOViNUL | priseljevanja do danes. Predstavitev sama daje priložnost oceniti našo upodabljajočo umetnost in literarno biografijo slovenskega jezika v Avstraliji. Ta veliki podvig pa smo lahko izvedli samo s sodelovanjem Slovenske Izseljenske Matice iz Ljubljane in članov Izseljenskega sveta iz Avstralije, Slovenskega veleposlaništva, urada RS za Slovence po svetu, ministrstva za kulturo RS, posamaznih slovenskih organizacij ter velikodušnih dobrotnikov in številnih Slovencev posameznikov. Vsem topla zahvala! - Ivo Leber, za Izseljenski svet v Avstraliji GREENSBOROIJGH, VIC.- Bog je poklical k sebi našega dragega moža in dobrega očeta IVANA ČELIGOJA. Naj se tu toplo in prisrčno zahvaliva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama stali ob strani v tej težki preizkušnji. Posebna zahvala sorodnikom iz Sydneya, Tomšičevim, ki so bili pri nas in nama bili v veliko oporo. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve rožnega venca in maše zadušnice ter pogreba, darovali cvetje ali dar v dobrodelne namene. Posebna TH€ GRAINARV BAK€ HOUS€ Phone 846 7700 Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in še drugimi dobrotami naše peči. F. M. P. BRAČKO . l/no JAMES STR€€T, TeMPl€STOUU€ 3106 '-rr- rrrrrrrrrrrr, . ,r-rrrrrrrrrrr---- Admiral Motor Inn V ata gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja,kopalni oazan.tončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . . Samo par minut hoje do plaže in (rediiča mesta. Vpraiajte za ostala informacijel 2965-2967 Cold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 Tobin Brothers ■ Viktorijskim Slovencem na uslugo v času žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 9 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 9 555 9088 CRANBOURNE (059)96 7211 NOBLE PARK 9 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 1277 EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 9 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 9 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 9 364 8711 CARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 9 748 7900 GLENROY 306 7211 Frances Tobin MALVERN 576 0433 & Associates 9596 8144 TOBIN BROTHERS PTYLTD (SEča) zahvala patroma Baziliju in Tonetu za lepe obrede in tolažilne besede. Ivan, počivaj v miru! Žalujoča žena Albina in hčerka Betty EN KI ELI), S.A. - Oglašam se, četudi z zamudo, in pošiljam naročnino ter dar za tiskovni sklad MISLI. Naj se Vam ob tej priliki tudi zahvalim za Vaše delo in trud, ki nam omogočata, da že toliko let kljub življenju daleč od domovine beremo v domačem jeziku. Istočasno lahko sledimo, kako se razvijajo rezmere v rojstni domovini, sledimo pa tudi, kako gre našim mnogim znancem po Avstraliji, četudi nismo z njimi v pismenih stikih. Na žalost najdemo dostikrat njih imena že med pokojnimi. Vedno več jih je, ki so odšli pred nami pripravljat nam mesto... S prisrčnimi pozdravi in dobrimi željami za bodočnost lista MISLI - Josip Zorman DONCASTER, VIC. - Prisrčna hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v mojih najtežjih Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. %c^0{94ernoria[s iVtyLtd ACN 006 8M 624 , 20 Field Street Craigicbum VIC 3064 Mobile: Telephonc: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimile: (03) 308 1652 018 531 927 Z. & K GOJAKS MEATS S IVI A L l_<2=0 O O D S se toplo priporočam! 220 Burwood Rd, Burvvood N.S.VV. 2134 Phone: (02) 747 4028 * frrrrrifirrr rrrrr-<------------------------r n r - * trenutkih, v bolnici in ves čas pozneje. Ilvala za vsako tolažilno besedo, za vsaki obisk, sleherno pomoč in podarjeno cvetje. Hvala patru Tonetu za tople besede ob bolniški postelji, pri molitvah v cerkvi in na pokopališču Springvale. Posebej se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se udeležili molitve rožnega venca pri odprti krsti, in vsem, ki so mojega dragega moža ZVONKOTA spremljali na njegovi zadnji poti. - Ivanka Spevan z mamo in bratom Tonetom ter Zvonkov brat Franc z družino LJUBLJANA, SLOVENIJA - Spoštovani urednik Misli! Na Vas se obračam v zadevi, ki se tiče najširše slovenske kulturne in religiozne javnosti. Morda Vam je znano, da že dolgo pripravljamo nov prevod Svetega pisma. Zdaj smo v sklepni fazi in smo že določili čas izida: september 1996. Od lanskega leta naprej razmišljamo, kako bi ta dogodek obeležili s kulturnimi prireditvami. Tako je prišlo do programa, ki vse bolj dobiva svetovne razsežnosti. Glavna prireditev bo velik mednarodni simpozij o interpretaciji Biblije, ki bo 18 - 20 septembra letos. Ta pa omogoča, da bo tudi vrsta drugih prireditev in seveda sama predstavitev Svetega pisma pridobila na teži. Večina prireditev bo v Cankarjevem domu. Pomembnost dogodka in zmogljivosti Cankarjevega doma dajeta dovolj razlogov za odločitev pripravljalnega odbora, da doma in v tujini v ustreznih revijah in časopisih o simpoziju informiramo čim več znanstvenikov in kulturnikov in jih obenem povabimo, naj se udeležijo prireditev. Zelo bi Vam bili hvaležni, če bi objavili to pismo v Vaši reviji. Obseg prireditev, najemnina prostorov in tisk zbornika predavanj so velike finančne postavke. Po vsej verjetnosti tudi pri večjem številu udeležencev vsega ne bomo mogli kriti s kotizacijo, zato moramo iskati sponzorje. Na Vas se obračamo s Rojakom v Sydneyu VjA_L 4 C^N|AK^ Iohn & Zorka Odprto od 11 am do 11 pm, v petsk in soboto do ene ponoči. Ob nedeljah zaprto. Domača hrana. Dobra postrežba posameznikom in skupinam! 137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148 Prošnjo, da sporočilo objavite brezplačno in tako Prispevate svoj delež k uspehu prireditev. S spoštovanjem, akad. prof. dr. Jože Krašovec, predsednik organizacijskega odbora. MONA VALE, NSW - Dragi pater urednik in "Pravnik! Veni, da tiskarski škrat včasih ponagaja 'n verjetno Vam je zagodel pri mojem daru za veto goro: po številki 2 je izpustil ničlo, saj sem arovala dvajset dolarjev in ne samo dva. Pri rugih darovih je pa vse v redu. Prisrčne pozdrave in brez zamere! - Pavla Fabian Rad popravim pomoto in se oproščam. Šel sem ta-°i gledat v knjigo darov: dar dvajsetih dolarjev je bil £r*vilno vknjiien. Presneti tiskarski fkrat pa je bil la-en in je ničlo pospravil... Prav, da ste se oglasila in *e n»paka lahko tudi v Mislih popravi. — P. urednik Ule 10 BANCELl STREET, CAMPBELLFIELD, VIC. Tel.: 359 1179 A .H.: 470 4095 3061 Melbournskim Slovencem se priporočaj KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L Vsa dela so pod garancijo! NORANDA, W.A. - Dragi p. urednik! Moje 'me je Dušan Supanz. Morda se še spominjate naše ružine, saj smo živeli po vojni v Schwazu v 'rolah, komaj nekaj sto metrov od samostana, kjer ste živeli slovenski študentje-frančiškani. Bili smo Vcčkrat skupaj. Seveda, od tega je že preko 45 let 'n jaz sem bil takrat majhen fantiček. Rad bi sporočil, da je moj oče Alojz, ki je imel Naročene Misli, dne 17. septembra lanskega leta Un*rl. Dočakal je 92 let, kar je lepa starost. Se zdaj 8a pogrešamo, posebno naša mama Zofija. Mamine oči so odpovedale in zanjo je postal tisk v Mislih predroben ter ne more več brati. Z žalostjo je prosila, naj v njenem imenu sporočim, da vzamete očetovo oz. njeno ime iz seznama naročnikov. Jaz pa sem pripravljen priti na njuno mesto, da ne bo škrbine. Če je kaj zastanka v naročnini, sprejmem nase, vi pa k priimku Supanc spremenite ime in naslov. Mami bom s tem napravil veselje. Tudi nič ne dvomim, da mi bodo Misli pomagale obnoviti zaupanje v moje znanje prelepega materinega jezika. Slovenijo bom vedno gledal skozi posebno okence svojega srca. Naj končam in naj bo Bog z Vami! Lepo pozdravlja Vas hvaležni prijatelj Dušan. Pismo je, razen zadnjega stavka, pisano v angleščini in sem ga moral prevesti. Rad priznam, da sem slehernega novega naro&nika vesel, tega Dušana pa še prav posebno. Stopil je prostovoljno na oEetovo mesto. Zofiji, Duianu in bratoma izrekam ob oSetovi smrti iskreno sožalje. Seveda se vseh še dobro spominjam iz tistih davnih povojnih dni. Dušan, lepe pozdrave! Morda bo pa le še kdaj prilika, da se bomo srečali. — P. urednik <§>- "Ali vas smem prositi za roko vale hčerke?” ''Vzemite celo, ali pa nič!" ~h "Karkoli že skuham, ti ni všeč. Preveč si izbirčen.' "Izbirčen? In to pravil meni, ki sem te vzel?!" + "Val obraz se mi pa zdi zelo znan." "Že mogoče. Deset let sem bil paznik v zaporu." + "Na svetu je veliko leplih stvari kot je denar." "Res je, samo te ne bi toliko stale." SLOVENI AN FUNERAL SERVICE Tel: 724 5408 Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri, A.C T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 REŠITEV križanke v zadnji številki: Vodoravno: 1. line; 5. sren; 9. laneno; 11. oven; 13. zev; 14. vosek; 15. tak; 17. otajati; 19. umiti; 21. No.; 22. Ado /Adolf/; 23. ujemam (se); 24. Ivan; 25. kes; 26. K.A.; 27. I.R.O.; 28. tla; 30. svaril; 33. esej; 36. on; 37. J(ugoslovanska) Lfiudska A(rmada).; 38. muc; 39. A(ve) M(aria); 40. vazen; 42. likanje; 44.ata; 45. Atila; 46. odn.; 47. obet; 49. kilava; 51. enak; 52. jopa. — Navpično: 1. lava; 2. in; 3. Nevada; 4. enoton; 6. rokuje; 7. ev.; 8. netim; 9. leto; 10. osi; 12. nataka; 13. zona; 16. kima; 18. Javorje; 20. mesteca. 23. uk; 24. ira; 27. ivnato; 29. Lj.; 30. sova; 31. ilnata; 32. la; 33. Emilij(an); 34. sukalo; 35. Amen; 39. ajda; 41. .žabe;42. lik; 43. nova; 48. en; 50. A(merican) P(ress). Rešitev so poslali: Emilia &erek, Jože Grilj, Jo?:e Debevec, Jelka Hojak, Lidija ČuSin, Milan PreSeren, Ivan Podlesnik, Francka AnŽin. Žreb se je nasmehnil Ivanu Podlesniku. PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Kratka pamet običajno daleč vidi. + Človek je edini potomec tiste živali, ki se najhitreje dresira. + Stranka demokratične prenoce ali Združena Usta (= bivša komunistična partija) je razpisala natečaj za pridobivanje novih Članov:" Kdor pridobi enega elana, mu ne bo treba hoditi na sestanke. Kdor pridobi pet novih članov, se lahko sam izbriše iz partije. Kdor pa pripelje deset novih Članov, bo dobil potrdilo, da sam ni bil nikdar član partije." + Politiki se ozirajo samo naprej. + Vsi smo dediči boljševistične Jugoslavije. + Slovenska demokratizacija: poraz komunizma, pa zmaga komunistov. + Napredek je tekač na kratke proge, kmalu omaga. + Vse, kar imam na vesti, spravljam v podzavest. BESEDNICA z uganko /Ivanka Žabkar/ 1. — l—I _ _ _ _L_I_ _ 2. _ 3. — — — — i_» 4. — — — — — — »—i — — 5. __ — — — «_»— — — 6. — — _ 7. _ _ _v_i— _ _ 8. — — — ‘—> _ *—i — 9. '—* — »_i i_i Vstavi besede, ki pomenijo: 1. Doba priprave na velikonočne praznike. 2. Pobožnost premišljevanja Kristusovega trpljenja. 3. Duhovnik je v tem času iskan zlasti kot.. . 4. Kdor se resnično trudi spremeniti svoje življenje, je ... 5. Iskrena vernost se kaže na ta način. 6. Kristus je s. trpljenjem dokazal, da je naš... 7. Stara slovenska navada za veliki teden. 8. Največji praznik v cerkvenem letu, 9. ki nas spomni na temelj naše vere. v Vzemi 6rke na posebej označenih ( *-J ) črticah. Ce si vstavil pravilne besede, boš iz teh Srk mogel sestaviti dve besedi. Povedali ti bodo, kdo je središče velikonočnega slavja. Rešitev pošljite Simprej na uredništvo, ker je velikonočna številka Misli le v delu! "Kaj ti je pa rekla žena, ko si se včeraj tako pozno primajal iz gostilne?" "Ali imaš dve uri časa?" "Tega pa nimam." "Torej ti ne morem odgovoriti na vprašanje!" + "Pri nas smo pa dobili majhnega otroka," se Tonček pohvali pri sosedovih. "Si dobil bratca ali sestrico, Tonček?" "Ne vem. Najbrž bo deklica, ker sem videl, da jo že pudrajo." l OSTANI Z NAMI, GOSPOD! - Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki So jim opešale oči. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo da-nlo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. ^HISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. MAN VVHO BUILT THE SNOWY je posla, a pisatelj Ivan Kobal pri-Pravlja novo, tretjo in izboljšano izdajo. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Lo-5ko dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izšla Pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15,- dolarjev. ■JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič' — Z velikimi črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. a MEN VVHO BUILT THE SNOWY je izšla pri Goriški Mohorjevi v slovenskem prevodu. Na razpolago bo v kratkem pri avtorju Ivanu Kobalu. Kdor jo želi imeti, naj jo naroči pri njem (4 St. Andrews Plače, Rydal-mere 2116, NSW), on bo poskrbel, da jo dobi. Cena je petnajst dolarjev brez poštnine. HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, ki nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SUOVENIAft AUS1RAUAN 1996 CROUPS FOR SLOVENIJA Book now for 8 economical groups departing from Adelajde — Brisbane — Melbourne — Sydnev 1 April 1996 15 May 1996 10 June 1996 20 June 1996 15 July 1996 12 August 1996 WE ALSO HAVE SPECIAL DEPARTURES ON THE 4th, 6th and 16th May TO COINCIDE WITH THE VISIT OF HOLY FATHER TO SLOVENIA ■M SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 9 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . . . Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncasler Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666