Več pozornosti družinam Ob Letn dražioe sc Slevitoim drnžiiiaiD ne godi aii boQe, kot v obiiajnih letib. Le stežlu ae prebijajo iz ¦Mttca v bcmc, kar nekaj pa je tadi takjnih dinžiii. kl ifrotarijo že na rob» ekmteoteega ™i<>i*n,r*a, Ali draž-ba posveia dovoQ pozonHMti dražini? Odgovor je prejkonc oe, sa) držara sploh ie nima izdelanib ustrez-Bih (akovkih) mehanziBov, lu bi tc ¦kvujali • tem vpnsanjem. Tereztfa Sk, delavka iz KS Vič: »Nekatere družine nimajo več niti za golo preživetje, druge pa uživajo v razkošju. Socialno ogroženim družinam bi morali po-svečati več pozornosti. Takšnim revežem je treba poma- dar: država naj družini posveča vei pozomosti, kol jo zdaj, predvsem medsebojnim odnosom v družini in po-moči pri duhovnem razvoju otrok « Stanka Herii, Irgovka iz Brezja: »Mislim, da bi lahko. družini posvečali vei pozornosti. V številnih družinah sploh niraajo vet časa za olroke. tako da so ti vse bolj prepuščeni sami sebi. Tudi v Soli jih učilelji sami ne morejo vzgajati, 6e jih doma ne.« Franc Bolba, gostilničar iz Pijave Gorice: »Vsekakor bi bilo prav, če bi imeli ie več driiiin, toda manj ločenih. Treba je misliti predvsem na mlade družine, da bi imele več otrok, kajti le tako se bomo Slovenci lahko ohranili. Lahko bi denimo nagrajevali družine z večimi otroki. Terczija Sk Branko Miklavc Stanka Herii Franc Bolha Rajko Rožman gati, tako denamo, kot s stanovanji, s hrano, z vsem. V naiem bloku, denimo, so kar tri družine s po dvema otrokoma, njihovi starii pa so na iakanju. Nimajo že vcč niti za hrajio« Bnuiko Miklavc. gledališki igralec z Vrha nad Zelim-ljami: »Ni vpraSanja, na katercga bi težje odgovoril, kot je tole vaše o družini. To je komplicirana zadeva. A ven- tako kot so jih ie ponekod. V naJi družini prav zdaj pričakujemo nov nara&aj (tretjega otroka).« Rajko Rožman, upokojcnec iz KS Milan Cesnik: »Družina je skupnosl, ki ne rabi nobenega praznovanja. Mora pa biti kompaktna, starti in otroci morajo biti kot eno. Driava bi ii lahko posvečala več pozoraosti.« BRANKO VRHOVEC