Za razvedrilo. Cigan žida, žid cigana. Pred hišo nekega kmeta sta priišla skupaj cigan in žid. Cigan je imel konja in žkl bi ga kupil. Kupčija je bila gotova, zmenlla sta se, da da cigan konja za 1000 dinanjev. Kmet je gledal skozi okno in je poklical eigana: »Si prodal židu konja?« — »Sem«, je rekel cigan, »za 1000 dinarjev.« — »\li si nor«, rau reče kmet, »saj je konj več vredon!« — »Ni«, odvrne cigan. »Koaj je šepav.« — Sedaj je poklical kmet žida in mu je rekel: ^Cigan ti je prodal šepavega konja in ti, žid, ga kupiš!« — Žid pa je odgovoril: »Konj ni šepav. le slabo je podkovan, zato šepa!« — Kmet je znova poklical cigana: »Čuj, konj je vendar le za to še-pav, ker je napačno podkovan. Te je pac žid goljufal!« — »Ni me«, reče cigan, »komja sem nalašč napačno podkoval, je v resnici šopav.« — In cigan je vesel odšel s 1000 dinarskim bamkovcem. Kmet pa je še žida poklical in rekcl: »Torej, žid, zdaj te je vendar enkrat cigan dobil. On je konja zato napacno podkoval, da ti misliš, da res zato šepa.« — »Nič zato«, je rekel žid. »Jaz sem mu itak dal ponarejen tisočaik.« Dva bratca pač, drug drugega vredna! Potrpežljiv mož. Neki mož je imel zelo hudo ženo. Še kruha si ni upal sam odrezati. Nekoč je prišel doraov prav lačen, žena pa je bila pri sosedi. Poslal je po njo hlapca, a žena ni prišla domov. Poslal je deMo, pa zastonj. Dalje ni mogel zdržati. Poklical je hlupca. Prijela sta omaro, kjer je bil kruh zaklenjen in sta jo nesla k sasedu. Tam je mož ženo poprosil, naj mu kos kruha odreže. Ko mu je žena to storiia, sta nesla mož in hlapec omaro domov. MašČevanje. Neki kmet je hudo zbolel. Vse živIjenje je trtpel, ker se je nekoc spustil v neko tožbo in sta ga oba advokata, njegov in nasproLen, prav pošteno, oziroma nepošteno z računom odrla. Ni jima mogel odpustiti. Zdaj, ko je bil hudo bolan, jima je sicor odpustil, a malo se je vendar le hotel maštevati. Dal je poklicati oba advokata k sebi. Ko sta prišla, jima je ponudil stole, da sta sedla na vsako stram ob njegovi postelji. Advokata sta mislila, da bosta delala oporoko in zopet mastno zaslužila. Tedaj pa jima kmet rece: »Vidita, da sem hudo bolan, mor da celo umrjem. Rad bi pa, ko sem vama odpustil, tako umrl, kakor Kristus, ki je tudi umiral — sredi med dvema razbojnikoma!« Advokata sta se debelo spogledala in jo molče odkurila. Kotnet pa se je tako smejal, da je od smeha ozdravel, odpustil sicer, samo tožil se pa ni nikdar vec. Prefrigani mož. Neki kmet je šel skoro vsak veder v gostilno. Žena je že bila jezna, pa je neki vecer zaprla vrata. Mož je ostal vso noč zunaj, ni mu odprla, ko je prišel domov. Drugi večer si je mož posnagal. Ko je odhajal v gostilno, je smel vratta, jih zadel na ramo in nesel seboj v gostilno. Ponoci pa je šel z njimi domov in jih nataknil in zaklenil. Obeana pa je tako ugajalo, da sta se v šali pobotala in je mož za naprej doma ostajal.