St. 76 rtUfta tfar i nffiflil ftati mAm EjaM 1 ^ uvaemši v^ «Ufl zjitUaj. Uredništvo- * U.^kfiga St 20. Jf. . ropje. Dopiafcnaj se pošilj. " ^ pisuu *e ac sprejem _ * ki se ne vračajo ^ r § ^ -------—- * V Trstu, v Posamezna številka 20 celit. Letnik XLIX Aatoa Gerbes tiskarna Edino? . ,y*roanna » i iqsq r * ^ celo leto L 60.— ziiaia xa mesec . *• ece l ia.ou, \ Z& iiiozemiivc c ^ Ln uprave št. 11-57 EDINOST Posamezne Številke v trstu tn okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v SirokosH ene kolone <72 mm.) — Oglasf trgovcev In obrtnikov ram po 40 cent. osmrtnic«, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—. oglasi denirnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beaeda, najmanj pa L Z - Oghtf, naročnina ta reklamacije se poSiljajo Imključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Franc iŠJfli Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57. Nai „iredentizam *» ;Med glavnimi grehi, ki jib imajo naši nasprotniki čeno podčrtane v svojih knjigah na račun naših voditeljev, je obdoliJtev. da s svojimi izjavami lojalnosti mpram državi niso iskreni. Eno da rrjo, drugo da mislijo, čutijo in hočejo! Na drutfo da mislijo, čutijo in hočejo! Ne jezi&u da imajo lojalnost napram državi, v c-rcu pa sovraštvo proti nji. Očitno da vC hodijo klanjat predstavnikom države, po tajnem pa da rujejo proti nji s svojimi stiki s sovražnim iacaemsivom. \ sa njiho- interesirani krotfi »a italijanski Zadnja počastitev Boaserrtrija. RIM, 27. Ministrski predsednik on. Musso-lini je odredil, da s« bodo vsi zastopniki fašizma pokioiiiK zemskim ostankom Bonservi- resni m iniere™ H^T^A^^iTZi^ v "Milanu. Kakor znano, je Bonservizi strani. O tem govori aejsivo, oa »e umri snoči v 1 Italiji osno vrda itaKfEmsko-jugoalovcnska trgovska zbornica, da se snuje sedaj nje tržaški oddelek m da na italijanski stram _ kakor smo potučeni — želijo, da bi pri tej ustanovi sodelovali tudi j^goslovenski interesirani krogi — inozemski in doma«! Zelo dvomimo da bi misliK ramo na gg. Bandellija in PeterneHija! Pač pa velja ravno tu beseda dra. Slavika* Itabja na? bo srečna, da ima »as Slovace na te« ~ borno mo^n v anact^r^iistična polit ika da je zasno-^nem ozemlju, kerM«»o vana na pričakovanju podpore od onkraj sluzih kot Čd^S G^ dvža-.mh mej. Naši nasprotniki ne morejo z velikim jngoslovenskim za.«I)eaii v*. sicer navesti niti sence kakega konkrej r. ;a, torej vdjavnega dokaza za ta svo>a podtikanja izdajstva na državi. Ali to ph ae moti in ne vznemirja njihove veslu Obrekuieto nadalje in podtikajo našim v odkeljem sovraštvo - proti, iranskemu | ^n^ del^e z Bandelli in Peternelli bosta morda -- kot velika razumnika in patrifota, kakršna sta — tudi to nalogo našega življa ozna-čala kot iredentistično in izdajalsko Pametni ItaUjani pa bodo videii v tem patri jotično delovanje z vidika italijanskih narodu Z eno besedo: naši voditelji so državnih interesov!* hinavski iredentisti in širijo mise! iredentizma tudi med svoje ljudstvo. Tudi med Tudi italijanski listi prinašajo ravnokar t ______ ______ razsežen članek jugoslovenskega ministra l-m poslednjim da je razširjena ta kuga,j za vnanje stvari, gospoda NinČica, v kaki jo hoče sedaj odpravljati veliko faši- ; terem brani sklenjeni sporazum m naglasa novsko gibanje na našem ozemlju. njega koristi za Jugoslovene. Nincic piše Tako pr dočajo stvari naši nasprotniki, me(J drugim: «Ne glede na teritorijalne da bi uverili naše ljudstvo, kaka nesreča pridobitve, smo rešili vrsto raznih vpra-zanie njegovi dosedanji voditelji, ki so: šanj< kakor na pr. ono zavoda sv. Jero- se mu'_ to^je stalna fraza — «narinili». J nima, vprašanje avtonomije pravoslavne i mdstvo naj bi «spoznal^», koliko škodo | cerkv e v Trstu, Zadru, na Reki m v a irpi zalo, ker sledi tem nesrečnim in.Pcroju; potem vprašanje izmenjave brezvestnim voditeljem in mu zato vlada, ^ bo pomenilo izdaten trošek za rtaujan-: / more zaupati, a italijanski sodržavljani1 sko vlado, a je velike važnosti za nase • e morejo stopiti z njim v prijateljske sopieme2$ekei» GUj, Slej! Vidiš ga vraga! Ce trditev Bandellija, da gre g. PeternelKiu iz- j ike. Da pride do mirnega sožitja, to da je naloga in cifj fašistevske^a gibanja. dejstvo, da ju je naše ljudstvo še nedavno siikih z Beogradom, da sta torej zagrešila i mu poznalo za Bandlja in Peternela! kar ^^ poariamentarne skupine in da je »republikanski spora- ki šteje 173 poslancev, izrazil željo, da bi Poincare spet sestavil vlado. Isto željo so izrazili levi republikanci (56 poslancev) in levi demokrati (88 poslancev). Spričo vseh teh dejstev je Aftllerand dal ponovno Poincareju nalog, da sestavi novo vlado. Poincare 9e je pričel takoj pogajati z državniki, ki bi prišli v postev, za sestavo nove vlade. Zaenkrat je gotovo, da bo Poincarć obdržal listnico ministrstva za zunanje zadeve. Kandidati za listnico finančnega ministrstva bi bili Fran9ois Marshall in Bokanowski, za mornarico sen. Chaumet. Poincare namerava skrčiti število ministrov. Danes opoldne se je Poincare podal k predsedniku republike, da mu poroča o izidu pogajanj. Poincare nadaljuje pogajanja. Ob 13. uri bo spet poročal predsedniku o svojih uspehih. Ker se Poincarč že ves dan pogaja z raznimi bivšimi ministri in ker je splošno znano, da Poincare ne odneha, dokler ne doseže svojega cilja, je skoro gotovo, da se bo Poincareju posrečilo sestaviti novo vlado. Unijonističn® gibanje na Cehoelovaškem PRAGA, 27. Cerkveni unijonislični pokret, kateremu »e je pridružila v zadnjem času večina katoliške duhovščine z olo-muškim škofom Prečanom na čelu, je vzbudil zanimanje vse čehoslovaške javnosti. Tuozarjajo posebno na demoralizira joče delovanje gotovih javnih prireditev. Resolucija obžaluje pretirano svobodo, ki jo uživajo danes mladcntči, da le preradi pozabljajo na svoje dolžnosti. Resolucija priporoča, naj bi rodbina in šola stopili v tesnejši stik za. moralno in osebno blaginjo učeče se mladine. Slednjič opozarja resolucija učiteljstvo na veliko odgovornost, ki ga obremenja. Uporablja naj z vso strogostjo vse določbe šolske discipline, ko gre pred vsem za to, da se čuva moralnost učencev obojega spola, poverjenih njihovi skrbi! Gori omenjeni dogodek in ta resolucija profesorskega zbora v Bergamo nas spominjata časov v naiem mestu po zasedbi. Zlo. ki ga obsoja ta resolucija, je prišlo tedaj v našem mestu do gnozilnega razmaha! Šolska mladina je bila tedaj več na ulicah, nego pa v učilnicah. Sodelovala je na vseh demonstracijah — na ulici in v javnih lokalih — ki so se podile druga za drugo. In pri tem so imeli nezreli dečki često revolver v žepu in bili so v neprestanem razburjenju. Celo v šolo so hodili s tem nevarnim orožjem, uverjeni, da tako zahteva — patrijotizem. Šolska mladina se je povsem zapletla v politični vrvež in naravno je bilo, da je povsem zanemarjala svojo šolsko dolžnost. Tedaj smo mi živo obžalovali te pojave, toli pogubne za učečo se mladino, in opozarjali na neogibne pogubne posledice. Vedno smo govorili, da učenec spada v šolo, ne pa na ulico in na — politično torišče. Kako prav smo imeli, priča sedanja resolucija proresorskega zbora v Bergamo. Smrtna kesa. V sredo so pokopali Domeniko Trebčevo, umrlo v viso ki starosti 85 let. Pokojnica ie bila žena Štefana Prelca, enega najčastitljivejsih mož iz naših delavskih slojev, moža neomajne narodne zvestobe, ki je bil v prejšnjih časih vnet sotrudnik v naših delavskih organizacijah, stalen obiskovalec vsake naše prireditve in vsakega političnega zborovanja. Častitljivemu možu in njegovi rodbini izrekamo iskreno sožalje, NsTiad ne komunističnega kandidata Juraga, Preteklo noS okoli pol ene ure se je v spremstvu dveh svojih znancev zatekel v mestno bolnišnico črkostavec Anton Juraga, star 34 let, komunistični kandidat. G. Juraga je bil ranjen na glavi. Potem ko mu je zdravnik obvezal rano, ozdravljivo v 10 dneh, je ranjenca zaslišal v bolnišnici nameščeni policijski agent, kateremu je povedal, da se je okoli 24. ure nahajal v kavarni <• Edera> v ul. E. Taraboc-chia. Nenadoma so vstopili v kavarno nekateri fašisti, oboroženi s palicami. Stopili so k njemu ter ga pretepli. Ranjenec jc dodal, da ne pozna napadalcev po imenu. DruStvene vesti Ženska podružnica -Šolskega društva* ima danes, v petek, 21. t. m. ob 18.30 sejo. Naprošajo se vsi, ki imajo še pole v posesti, naj jih blagovolijo vrniti kakršne so, na naslov Šolskega društva, Via S. Francesco št. 20. Seveda bi bile tem bolj dobrodošle s kakšnim zneskom. M. D. P. - Sv. Jakob. Danes, 28. t. m. od- borova seja. — Predsednik. Žfvnostensk* banka v letu 1923. Upravni avet tega največjega trgovskega kreditnega zavoda češkoslovaške republike bo ^predložil 56. glavnemu občnemu zboru, ki se bo vršil 8. aprila t. L, računski zaključek za 1. 1923, kateri izkazuje — po odpisu K t 3,065.521.46, t. j. 70 & na stavbah dovršenih v 1. 1923 — čisti dobiček od Kč 50,461.354.87. Kakor za minulo leto, bo tudi za 1. 1923. predlagano izplačilo 14% dividende, t. j. Kč 28.— na delnico. Rezervni skladi bodo z dotacijo Kč 13,891.366.50 iz čistega dobička za 1. 1923, zvišani na Kč 159,561.247.12 pri polno vplačani delniški glavnici od Kč 200,000.000.—. Penzijskemu fondu uradništva in uslužbencev banke bo nakazan znesek Kč 4,262.499.20, tako da bo ta fond sedaj znašal Kč 48,083.593.48. Znesek Kč 2,497.407.23 se prenese na novi račun. Povdarjati je treba, da so se hranilne vloge, proti 1. 1922, zvišale do Kč 116,306.105.14 ter so dosegle dne 31. dec. 1923 znatno svoto Kč 1.360,926.919.72. Ako prištejemo blagajniški gotovini per Kč 220,266.707.26, takoj plačljive vloge pri drugih zavodih v znesku Kč 474,782.325.16, menični portfelj per Kč 936.715.326.— ter lastne vrednostne papirje per Kč 445,614.362.88, dobimo skupno svoto KC 2.077,378.721.30, katero zamore banica takoj realizirati, kar priča o veliki likvidiieti zavoda. Dividenda od Kč 28,— za delnico {14%) se bo izplačevala, po odobrenju glavnega občnega zbora, v češkoslovaških kronali, oziroma v Italiji v lirah po dnevnem tečaju, pri podružnici v TRSTU in pri ekspozituri v OPAiIJI. Ss tržaikesa iivllenia Razna ziikovska podjetja. Predvčerajšnjim so sc neznani zlikovci vtihotapili v pisarno trgovca z vinom Radi slava Petrića, katera se nahaja v ulici Geppa št. 1, ter ukradli pisalni stroj, vreden 2300 lir in nek srebrni okrasek, Petrić je naznanil tatvino na kvesturi. -— Neznani zlikovci so ukradli v cerkvi pri Sv. Jakobu cerkveno posodo iz kitajskega srebra, vredno 100 lir. Župnik je naznanil tatvino na policijskem komisarijatu v ulici A. Vespucci. — Vratarica Katarina Maček, stanujoča v ulici Vaile št. 8, je predsinočnjim naznanila orožnikom na policijskem komisarijatu v ulici Sanitš, da so v njeni odsotnosti neznani zlikovci vlomili v njeno stanovanje ter odnesli par oblek, več kosov perila in drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 30C0 lir. Okr&den ▼ tramvaja. Uradnik Jurij Stark, stanujoč v ulici Giulia št. 95, se je predvčerajšnjim opoldne vozit s tramvajem na progi Bosrhctlo—Skedenj. Tekom vožnje jc mož z velikim presenečenjem opazil, da mu je zrcanj-kala iz ielovnikovega žepa srebrna ura z zlato verižico. Očiviano mu jo je neznan žepar v gnječi spretno izmaknil. Stark se je spomnil na nekega mladeniča, ki je stal pri njemu in ki je malo prej v naglici izstopi!. Okradenec je naznanil dogodek na kvesturi. Pozneje se je policijskim agentom posrečilo izslediti osumljenega mladeniča, 17-letnega Bruna S. Bil je pridržan v zaporu, čeprav je trdil, da je nedolžen. da bi prodajali za denar svoj 'jezik, svojo dušo, kakor ie storil Peternel, ki se hodi tolmačit vladnih želja, ampak grožnje videm-skega fašizma. Ne sanjamo o iredentizmu, zakaj zavedamo se, da smo državljani Italije in da imamo kot taki tudi dolžnosti do države.. Obenem se pa zavedamo naših pravic in dolžnosti, ki jih ima nasproti nam ustavna država. Zakaj pravica je ena in ta mora biti za vse enaka, kakor za Slovence tako za Italijane. Malo nas je nasproti njim, a ravno zato si nc privoščimo «luksusa» strankarstva, kakor sta nam ga priporočala na shodu g.„odv. Pisenti in takoimenovani dr. Peternel. Volili bomo može naše krvi in našega mišljenja, ker tako nam veleva naša vest. G. «dr.» Peternel, izpolnila se bo vaša edina prava misel, katero ste izustili tekom celega vašega govora, da naj volimo, kakor naia veleva vest. In mi slovanski volilci ob zgornji Soči se bomo tega držali. 6. aprila vsi na volišče za lipo in planiko! — V nedeljo zvečer je bila zbrana v lokalih hotela «Devctak» družba domačih fantov od 17- do 22-tih let. Ti so mirno peli, seveda po slovensko. Bili so pa navzočni tudi nekateri fašisti. Ti so se začeli hitro repenčiti in t zahtevati od fantov, naj obmolknejo. Fantje , se seveda niso hoteli ukloniti in se niso niti zmenili za njihovo izzivanje, ker dosedaj »i bilo še prepovedi, da sc ne sme prepevati v tukajšnjih lokalih. Ker jih ni nihče obdal, so šli po orožnike, a ti so hitro videli, na kateri strani je pravica. Vsa čast jim za njih pravilno postopanje. To pa je fašiste Še bolj razburilo. Spravili so na noge iz postelje tudi vse one fašiste, ki so bili šli že k počitku, zbrali se vsi skupaj in prišli v lokal. Tu pa jim ni nihče ničesar ugovarjal in so potem zopet šli, odkoder so prišli. To se jc zdelo vredno omeniti Pisentiju na shodu in izreči ono grožnjo na račun Koba-ridcev, t. j., da jih požene preko meje! Mali oglasi GENTILI & CRISMANCICH - via Mazzini 40, vabi na obisk v svojo trgovino, da sc zamore vsakdo prepričati o kakovosti in cenah, ki so edine v Trstu. 338 HIŠA v Planini, slična vili, v sredini trga,, s sadnim in zelenjavnim vrtom, 2 joha njiv in gozdom, se proda za 40.000 Din. Ponudbe pod «Pripravna» na Aloma Com-pany, Ljubljana. 372 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 306 NOVA prodajalna dragocenih kovin bo plačevala krone in goldinarje eno stotinko dražje kol po objavljenih ccnah. Via Borsa 2. Telefon 12197. " 371 Književnost In umetnost Zbirka mladinskih pesmi. Uredil Srečko Kumar, založila «Zveza slov. nčit. društev« Jul. Krajine. Izšla je končno tako težko pričakovana zbirka. Naznanjamo vsem šolskim vodstvom, da nemudoma javijo naročila na naslov: Josip Ribičič, Via Fabio Severo št 25. Trst. — Strokovna ocena pride t nedeljski Številki «Edi-nostitf. DAROVI V počastitev spomina pok. Janke Wilfanovc daruje rodbina Stare L 50 za «Šol. društvo». Mfsto cvetja na grob Janke Wi!fan daruje g. Candolini L 20; v isti namen darujeta gosp. Marijan Urbančič in soproga L 25 «£olskemu društvu*. — Srčna hvala vsem! V znak sožalja g. dr. Jos. Wilfanu vslcd prezgodnje smrti njegove nadepolne hčerke Janke darujejo za «Šol. društvo*: J. Perhauc L 30, Gr. in M. Stepančič L 50, dr. Jos. Fer-folja L 30, dr. Jos. Sedmak L 30, Josip Pertot iz Rojana L 20, Josip Šturm L 10. Na zabavnem večeru v BoHuncu so darovali znesek L 47 «Šol. društva*. Srčna hvala! V znak sožalja dr. Wilfanu daruje družina :'čok iz Lonjerja tamošnji podružnici «Š. d.» L 10. V isti namen L Cok L 2. Med darovi objavljenimi v četrtkovi ^Edinosti* se jc vrinila neljuba pomota. Popravljamo v toliko, da je g. Ajdišek daroval v znak sožalja dr. Wilfanu L 10 in ne 5, kakor je bilo javljeno. Mesto priimka Lovrenčič naj se Čita Lovre&č. KUPUJEM staro železo, cunje, kosti, kovine po najvišjih ccnah. Skladišče železnine, Opčine. 370 ČEVLJARSKI POMOĆNIK, ki zna dobro rezati in Šivati, se sprejme. Viktor Falior, čevljarski mojster, Postojna št. 76. 364 KRONE po 1.90, goldinarje 5.08, 5-kronske komade 9.90 plačuje Via Pondares 6, L, desno. 20 ZAHVALA Podpisani si Štetcjo v dolžnost se najtopieje zahvaliti vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sočutje ob prebridki izgubi našega dragega sina Odlikovana krojač ni ca za ženske obleke L. VALCINI Trst, Via freneo della Crote 10. pritličje (v bližini gleda.i;ča Rcssetli) Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke. V slučaju potrebe se izgotovi naročilo v 24 urah. (Govori s? slovensko) <20 Edini materijal za kritje streh. 29 Odklanjajte druge ponarejene izdelke. Seiogi: Trs«, Via Mliano Itev. 12. Posebno se zahvaljujemo šolskemu vodstvu slov. šole pri Sv. Jakobu« častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja, kakor ludi vsem onim, ki so v tako ogromnem številu spremili zemske ostanke k večnemu počitku- Vsem srčna hvala! TRST, 27. marca 1924. Rodbine KEBER in DELFABRO. PRAVA Ječmenova kavo M pajboljšc hranilno sredstvo za otroke in šibke in nervozne osebe, ki ne smejo piti pristne kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponarcdbam, ki sc razpe-čavajo pod našim imenom in proti katerim se bo postopalo sodnijsko. Prava ^Ječmenova kava Kneipp» se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo slrko z njegovim podpisom ter besedilom: Cafte Malto Kneipp. Pooblaščence za celo Italijo: Max Frenk, Via Uberti 13, Milano (20). Karotaife in Sirite „EPBNOST" tfesftl z GorHkesa Pisenti Id PeteraeUI o sofkf dolini V torek, 25. i. m. sc je vršil v Kobaridu med poldnem in eno uro v dvorani «Hotela Devetak« shod, sklican od fašistov. Udeležilo se ga je iz radovednosti dosti naših ljudi, samo da bodo enkrat slišali Peterneia. Predstavil se je navzočnim kandidat vladne liste odv. Pisenti in iudi, kakor je bilo na plakatih označeno, dr, Peternel. Kdaj in kje je dosegel cdoktorai*, to nam do&edaj ni znano. (Gotovo na vid«mskem vseučilišču. Op. ur.). Shod je potekel popolnoma mirno, a trajal je kljub velikemu številu zborovalcev le pičle pol ure. Prvi je govoril cdv. Pisenti, ki jc med drugim tekom svojega govora ljuto napadel naše «falš» voditelje. Posebno sladak mu je bil dr. Wilfan, katerega je označil z besedami «e il piu gran truffatore polilico». Kar pravi, laže, da je namreč njegova, slovanska lista sporedna, ko je v resnici protidržavna. Vprašal je navzočne, ali imajo korajžo voliti proti državi, to jc za lipo in planiko. Nihče mu ni dal odgovora. Nato je nadaljeval že bolj grozeče, da vlada že ve, kje nas čevelj v gospodarskem oziru najbolj Žuli, same poskusimo naj glasovati za. lipo in avstrijsko planiko. Govoril je nadalje o dobrem ljudstvu in slabih voditeljih, kateri nam ubijajo v glavo misel o nestalnosti sedanjih mej, ki pa so sedaj definitivno začrtane in take ostanejo. Kdor misli drugače, ta sanja. Zato je v našem interesu, da se tudi ne branimo asimilacije, katero hoče fašizem korenito izvesti. Fašizem dela hitro in noče poznati nobene ovire od naše strani za dosego svojega cilja. Odločili bi se lahko— tako je rekel — tudi za počasno asimilacijo, a fašizem je energičen, ne mara čakati naše poznejše izpreobrnitve, on zahteva to takoj, zato jc v našem interesu, da se ne upiramo. Konec svojega govora je še zabelil na račun Kobaridcev, češ da se ie dobijo tudi poedinci, ki jih oni dobro poznajo. Ako ne bodo drugačni, ako ne izpremenijo svojega zadržanja, bodo en dan ali drugi to drago plačali. Zakaj prišli bomo spet enkrat... takrat pa jih brcnemo preko meje iz države. Naj se ne dogodi več kaj takega, kar se je dogodilo v nedeljo zvečer. (Na koncu je pojašnjeno, kaj razburja kobariške, sem priseljene fašiste in odv. Pi-sentija). Približno enako jc govoril tudi g. dr. Peternel v slovenščini. O njihovi moči, našem majhnem številu, tako da se nam ne izplača proaajs ~ duše, Slovenci, rajnki Avstriji, zakaj bi jih a* se izpostavljati srdu fašizma. Saj smo prodajali prodali pravtcoljubni Italiji! Učiti smo se prej nemščine, zakaj bi se ne sed»j italijanščine! Saj on je tudi naredil le nemške šole, pa vendar piše in govori še vedno slovenski. Zato ne upirajte se m volite po vesti. S tem je bilo konec govorjenja. Pritrjevali in ploskali so samo fašisti, ki so sami priseljeni Italijani. Popolni molk naših ljudi je dovolj 'jasno kazaj, da so bili prišli le iz radovednosti in pa da smo čisto drugih misli. Naj pa povemo tu s pisano besedo, kar smo na shodu* zamolčali: Ni nas rodila slovanska mati za to. BOG PLAČAJ rSEM. KI ĐAJO DAH MLADINI, DOMU NA ALT AR! Borzna poroCila, Vafeia aa tržaškem trga, ogrske krone........... 0.03 0*04 avstrijske krone . . .......0.0335 0.0335 češkoslovaške krone ........67.40 67 75 dinarji .......38.5© .28.S0 le ji ...............11.75 12-50 marke .«.«•••••*••• .—.— —,— doiarji.............. 23.— 23,20 francoski franki..........134.— 125.50 Švicarski franki..........39».— 403.— angleški funti papirnati......9V.30 99.60 ZAHVALA Za vse izraze sočutja o priliki prerane smrti gospoda mmomm iftsstnegs uradnika izrekamo vsem naiprisrčnejfio zali alo Posebej se iskreno zahvaljujemo ž. duhovščini, g. županu K-.rlu Trevnu in gg. mestnim svetovalcem in odbornikom za veliko pozornost, g. Ar. Mermolji za zdravniško pomoč. gij. Županom ukoliftkili občin, tovarišem in tovarifticain ter prijateljem pokojnika, „Strokovnemu društvu dr£. uslužbencev- za krasne vence, „Godbenemu društvn'* za ^odbo pri pogrebu in koi»čno vsem, ki eo spremljali- drjfjega pokojnika na njegovi zadnji poti ||hMM| TTalTiTlT INI rtMIT riri"t11 ............. IM i1"1 — Velikanska tebera M&izađmm fšev&rjetno »teka c&ae. Prihranek L 20.— pri vsakem par«, VIA MAIOLICA 6 Prave razprodajte cene Porabite priliko! Szrečne predajo« Kajnfžče cene. (319) EftRICO CASTIGLiO^i & FIOLIO. □ □□□□□□□□□□□□nn □□□□□ □□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ in □ □ 1 □ a □ □ □ □ □ □ □ □ c a □ □ □ a a Ustanovljena leta 1S9S. Delniška glavnica Lit. 15.000.0d0-- popolnoma vplačana. Glavni sedež ; Trst. Via S. Nicoid 9 (Lastna palač«}. Podružnici: ZARA. !Jo E o j n C i □ Olajšuje vsako trgovsko Jugoslavijo in 2 vi Daje subvencije na blago, efekte in vrednosti Otvarja akreditiv« sa nekuj» bisga. — litkasl afektov Sn ratu nov, Informacije. — Kupuje in ?rod-iJa tflaarla la draga valuta. Jamstvena pisma ht druge operacije po najugodnejših p&gojftt. Sprejema vlaga v Urah aa hranilne knjižica in jih obrestuje po 4»/. letno netto, a vlo^e na tekočI račun pa 4V*. 1 vosana vloga proti odpovedi obrestuje najbolje pa dosovoru. Sprejem vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo 1 ---- ■ - m . 1 - - 1 .--.- . ... - — — -—-_____________ . ._______________- □ □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□ □ [n; D H o! i □ 1 i □ ! H D 1 □ j iD| ' D ' i a j □ ! □ i □ □ PODLISTKE Paul Bourg«!: JEČA fU Grtle) Poslovenil F. P« (90) XII. Odbilo je enajst ur in pol. Sabina jc bila zasedla s avofim otrokom kupe), ki je k sreči našla praznega, ter je zadela odvijati zalogo, katero )c bila kupila v buietu. Pripravljala je malo kosilce za svojo b&eiko. Ta poslednja ie piotkala z rokami ter izgovarjala pri tem besede, ki so zadobivate v teh okol-ščinah-značaj patetične ironije. Hčerka jih je spremljala s fuovttini poljubi. — «Oh kako bo lepo!* ie rekla. «Kako dobro ie, da sva obe!* V istem hipu sc jc pripravljala na kosilo tudi samotarka v utici Saint-Dominique. Držala se je ur iz svojih mladih let in je imela ravno iti v obedovainico. Po samomoru njenega mola ni nikdo nikoli sedel pri mizi nasproti njej, niti njen sin. Bourrachot jo j c bil prišel opozoriti, da je kosilo na mizi, a ona se je še nekoliko trenutkov zadržala v svojem malem salona, da uredi neke spise tičoče sc njenih dobrodelnih ustanov. V tem hipu je nenadoma zabrenČal zvonec v predsobi, ki je bil močno potegnjen, in pred njo se je pojavil njen sin. čim se je bil vrnil s sprehoda, je našel pismo ubežne žene in tako je prišel kar v jahalm obleki in z bičem v roki. Skočil je bil v prvo kočijo ter se takoj podal k materi. Bil je grozno bled in izraz njegovega obraza je kazal na iako notranjo nevihto, da ni potrebovala ta uboga ženska nikskih nadaljnjih pojasnil. Bila je sklenila, da tisto predpoldne ne Eojdc v ulico Villejust vprašat, kaj je novega, er je bila v strahu že vsled načina, kakoT je bila vzela snaha njen obisk prejšnjega dne. Onih njenih previdnosti je bilo konec. Nesreća, katero je tako strastno skušala odvrriti, je prit šla in ona je nehote kriknila: — -Sabina? .. . Kaj ye šla proč? . . .» Ivan-Marija jo je pogledal z močnim krohotom, ki je imel v tem hipu grozen pomen, inf v krčeviti jezi, ki ga je treba po vsem životu, ji je odgovoril: — «Seveda ! .. . In ti si vedela ! .. . Ti si vedela ! ... Da, šla je ter mi pustila tn-Ie pk-roo . .. Na ga ... Na vendar !...;> Iz svoje rokavice jc potegnil list papirja ki ga je bil jezno vteknil vanjo, ter ga moli.1 gospo Vialis s krčevito roko. Ona je list vzela v svojo roko, ki ji je ravnotako trepetala, tci začela čitati te-le vrstice, ki so bile zanjo se bolj strašne nego za njenega sina: .V petek predpoldne ob desetih. — lvar* Marija, jaz grem proč. Grem k Juriju Sainte. nois. On je nesrečen, a jaz pripadam njemu Ljubim ga in sicer že leta. Julka je njegovi hči. Vaša mati to ve, in sicer tudi žc več let-