Cm Dfa i*-' izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // In se roti do 80 petit vrst a Din % do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrti d Din 3. večfl inserati petit vrsto Din A.—. Popust po dogovoru, inseratnt davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA« Knafljeva unca štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23» 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice« MARIBOR, st. 7 II NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 II CELJE, celjsko urednStvo: Strossmoverjeva ulico 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštno hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Nemške čete korakajo na Slovaško V Berlinu izjavljajo, da je Nemčija po pogodbi o protektoratu prevzela odgovornost za varnost Slovaške in Una zato pravico poslati na Slovaško svojo vojsko — Naraščajoča opozicija proti vladi dr. Tisa Berlin, 14. julija br. Kakor javlja »United Press«, se vedno bolj množe glasovi o pohodu nemških Čet v smeri proti Slovaški. O tem se je govorilo že več dni, po begu treh slovaških letal na Poljsko pa so te vesti postale še bolj konkretne. Niti s službene, niti s privatne strani pa zaenkrat ni mogoče dobiti nikakega potrdila vesti, da namerava Nemčija popolnoma zasesti Slovaško s svojimi četami. V službenih berlinskih krogih pa priznavajo, da je gibanje čet v zvezi z namero, da zasede nemška vojska vse ono slovaško ozemlje, katerega zaščito je v smislu pogodbe, sklenjene s Slovaško, prevzela Nemčija. V teh krogih tudi potrjujejo, da namerava Nemčija v tem Praga, 14. junija- br. Višji deželni svetnik Henlein je danes izjavil, da je bilo mogoče po številnih aretacijah vzpostaviti red in mir v Kladnu. Zaradi tega se bo pouk na Šolah nadaljeval ter bodo tudi vrata in okna stanovanjskih hiš smela ponoči biti spet odprta. Medtem je prišlo po raznih čeških krajih do protestnih zborovanj zaradi nesorazmerja plač in cen. Zborovalci so zahtevali povišanje mezd. Glede na to je danes deželna vlada izdala odredbo, s katero so v bodoče vse stavke, kakor tudi izprtja prepovedana. Mezdno vprašanje bo urejeno s posebno uredbo. Nemške oblasti so objavile komunike, po katerem bo v bodoče nemška vojska intervenirala povsod, kjerkoli nemška in češka policija ne bosta mogli ohraniti reda. Pred nekaj dnevi je prispel v Prago neki nemški cirkus. Po prvih predstavah pa Tieutsin. 14. junija. Danes so začeli Japonci izvajati blokado angleško-francoske koncesije. Japonski konzulat v Tientsinu je pozval vse Japonce, naj se izogibajo angleško-francoske koncesije, tudi če bi imeli v njej nujne posle. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo poseben komunike, v katerem naglasa, da so za poostritev položaja v Tientsinu odgovorne angleške oblasti. Angleška koncesija je dejansko postala zatočišče kitajskih teroristov, česar japonske oblasti niso mogle dopustiti. Japonska vlada je odobrila vse ukrepe, ki so jih izdale japonske vojaške oblasti v Tientsinu. London, 14. junija. Poostritev japonsko-angleških odnosov na Hali nem Vzhodu zaradi blokade tujih naselbin v Tientsinu je dala povod angleški vladi za temeljito proučitev položaja. Včeraj popoldne se je sestal tudi parlamentarni odbor za runa- Ciano gre v Madrid Madrid, 14. jun. i. Madrid se pripravlja na svečano proslavo 18. junija kot obletnice Francove vstaje, ki je zapletla Španijo v krvavo državljansko vojno, kakršne še ne pozna zgodovina. Tega dne se bo tudi vlada preselila iz Burgosa v Madrida Danes potrjujejo vesti, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano prispel v Španijo, ter da bo pri tej priliki podpisana vojaška pogodba med Španijo in Italijo, dano prispe v spremstvu španskega zunanjega ministra Serana Sune, ki je pred svojim odhodom iz Rima izjavil, da bo Španija živela v večnem prijateljstvu in solidarnosti z nemškim in italijanskim narodom. Konferenca nemških diplomatov v Ameriki Berlin, 14. junija. Na poziv zunanjega ministrstva so se včeraj zbrali v Berlinu diplomatski predstavniki Nemčije iz vm Amerike. Včeraj so imeli skupno konferenco pri zunanjem ministru Ribben t ropa. Razgovor se je nanašal na propagandno akcijo poslanikov in podrejenega, osebje v ameriških državah, zlasti v Južni Ameriki in v Zedinjenih državah. Dobili an nalog, da morajo uiti v bodoče pri svo- ozemlju zgraditi močne utrdbe in nemške vojašnice. Ni pa še znano, ali so se ta dela že pričela, ker čuvajo o tem najstrožjo tajnost. Kakor je znano, predvideva nemško-slovaška pogodba, da prevzame Nemčija odgovornost za nedotakljivost Slovaške. Zato zastopajo v Berlinu stališče, da ima Nemčija pravico poslati na Slovaško svojo vojsko ter da zgradi tam utrdbe, ki jih bo zasedlo samo nemško vojaštvo. London, 14. junija, br. »Daily Tele-graph« poroča iz Berlina: Službeni nemški krogi so preteklo noč priznali, da so poslane nemške čete na Slovaško. Izjavljajo pa, da gre zgolj za akcijo v okviru slovaško-nemške pogodbe. Nem- j je dobilo vodstvo cirkusa od nemških oblasti nalog, da mora takoj zapustiti češka i tla. Nemške oblasti so stavile cirkusu na razpolago tudi večje število tovornih avtomobilov, da je mogel takoj zapustiti Prago. O razlogih tega ukrepa ni bil objavljen nikak komunike. Pri imovitejših Cehih se je zadnje dni v Pragi zglašal neki zlikovec, ki se je izdajal za agenta Gestapo. Izvrševal je hišne preiskave in zahteval od ljudi denar. Pod firmo nemške tajne državne policije, ki se ji mora vsakdo brezpogojno pokoravati, je nabral 60.000 Kč. Moža doslej še niso izsledili. Iz Bratislave poročajo, da je število ljudi, ki so bili aretirani zaradi širjenja pro-tirežimskih letakov, naraslo že na 30. Danes so bili aretirani tudi poslednji štirje opozicionalci. nje zadeve pod predsedstvom ministrskega predsednika Chamberlaina. O seji ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Londonski listi poročajo danes na prvih straneh podrobno o dogodkih v Tientsinu. med drugim, da je japonsko vojaštvo že obkolilo angleško in francosko naselbino in da ne dopušča nikomur izhoda in vstopa brez posebnega dovoljenja. Iz tujih naselbin so se že izselili vsi japonski trgovci. Londonski listi zahtevajo odločen nastop angleške vlade za zaščito angleških interesov. SANGHAJ, i F. junija. AA. Reuter: Angleško poslaništvo je dobilo vesti, da se pripravlja atentat na angleškega veleposlanika Clerka. Zaradi tega je poslaništvo predvzelo posebne varnostne ukrepe. Poslanik in tajnik nosita srejco iz neprodor-nega materiala. Tudi steklo na avtomobilu je neprodorno. V okolici poslaništva je postavljena močna straža. jih akcijah previdnejši, da ne bi prišlo do novih neprijetnih incidentov, kakršni so se pripetili v Braziliji in v Chilu. Zahvala angleškega kralja Rooseveltu VVashington. 14. junija, i. Pri odhodu iz Zedinjenih držav je poslal angleški kralj Jurij VI. v svojem imenu in v imenu kraljice Elizabete predsedniku Rooseveltu brzojavko, s katero se mu iskreno zahvaljuje za izkazano gostoljubnost in za simpatije, ki jih je ameriški narod izkazal kraljevski dvojici. V zvezi s tem je zanimiv tudi članek londonskega lista *>E\vening Standard« o globokem vtisu, ki ga je zapustilo potovanje kraljevske dvojice po Ameriki. Potovanje je bilo prava propaganda za visoke ideje demokracije. Ameriški narod je pokazal svojo solidarnost z Anglijo,, česar ne more nihče podcenjevati. Minister dr. Spalno odpotoval v Nemčijo Berlin, 14. junija, p. Danes prispe v Berlin jugoslovenski prometni ministr dr. Spaho. V Nemčiji bo ostal kakšnih 10 dni. Ogledal si bo razne prometne ustanove v Nemčiji. ..... „ ... ške čete bodo v teku današnjega dne zasedle vse važnejše kraje na slovaških mejah. Bratislava, 14. junija, br. Ministrski predsednik dr. Tiso, ki je katoliški duhovnik in naslednik patra Hlinke, je imel govor, v katerem je naglasil, da slovaški narod dobro ve, komu se ima zahvaliti za svojo samostojnost. Slovaški narod je vsak čas pripravljen iti v vojno na strani velike nemške države proti največjemu sovražniku Evrope, boljševizmu. Minister notranjih del dr. Tuka pa je izjavil pri nedeljski vojaški paradi v Bratislavi, da je sam Bog pomagal Slovakom, ko jim je dal za voditelja velikega nemškega firerja Adolfa Hitlerja, Carigrad, 14. junija, p. Gafencu in Sara dzoglu sta imela daljši sestanek v hotelu Anatole-kluba. Poučeni politični krogi naglašajo, da so se razgovori nanašali konkretno na vstop Bolgarije v Balkansko zvezo in ureditev njenih odnošajev z Rumunijo in Grčijo. V carigrajskih krogih računajo s tem, da bo turška posredovalna akcija uspela. Končno pa bo o celokupnem problemu odločeno v Atenah. Bukarešta, 14. junija. AA. Ves rumun-ski tisk posveča veliko pozornost obisku rumunskega zunanjega ministra Gafenca v Turčiji. »Timpul« poroča iz Ankare, da je obisk rumunskega zunanjega ministra ponovno potrdil enakost ciljev Turčije in Rumunije ter njuno željo, da združita vsa potrebna sredstva za dosego teh ciljev. Sestanek v Ankari ima miroljuben pomen, ki potrjuje edinstvo, neodvisnost in moč Balkanskega polotoka, ter moč Balkanske Zveze, ki je potreben organizem za mir in ravnotežje v Evropi in na Balkanu. Stališče Rumunije in Turčije ter Balkanske zveze napram Bolgariji ostane neiz-premenjeno, kakor je to izjavil že Gafencu v svojem govoru, v katerem je naglasil absolutno solidarnost Turčije in Rumunije ter dal možnost, da pride do sporazuma vseh balkanskih držav. »Universul« poroča o manifestacijah rumunsko-tur- Sprememba ameriškega nevtralno s tne ga zakona odobrena Washinfton, 14. junija. AA. Havas: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel z 12 demokratskimi proti 8 republikanskim glasovom načrt zakona o nevtralnosti v celoti, kakor ga je predlagal poslanec Bloom. Gobbels proti angleški propagandi Berlin, 14. junija, i. Današnji »Volki-scher Beobachter« objavlja članek izpod peresa propagandnega ministra dr. G6b-belsa, v katerem ostro napada ustanovitev propagandnega ministrstva v Angliji. Med drugim trdi, da je cilj in naloga tega ministrstva veleizdajdska agitacija v Nemčiji. Nemčija pa je že spregledala vso angleško politiko in je ne bo prepričalo vse zatrjevanje o miroljubnosti angleške politike. Gotovo je, da Anglija streže Nemčiji po življenju. Toda varajo se oni, ki mislijo, da je današnja Nemčija podobna stari. Danes je ves narod strnjen in fanatičen v borbi za svoje pravice, v borbi za življenjski prostor. Časi, ko je ta narod čakal in se zanašal na tujo pomoč, so za vedno minili. Nemčija si bo znala priboriti ono, kar ji gre. Protest nemške manj* šine na Poljskem Varšava, 13. junija, i. Nemški senator na Poljskem Hassbach je včeraj izročil ministrskemu predsedniku Skladkowskemu spomenico zaradi ogrožanja življenjskih interesov nemške manjšine na Poljskem. V spomenici ostro protntoa proti nasi- plemenitega in velikodušnega zaščitnika. Bratislava, 14. junija, br. Zadnje dni so bile po vsej Slovaški velike racije na nasprotnike sedanjega režima. Izvršenih je bilo mnogo aretacij, 26 opozicio-nalcev pa so poslali v koncentracijsko taborišče v Ilavi. Vse te aretacije so v zvezi s protinemško propagando in širjenjem letakov, v katerih proglašajo predsednika vlade dr. Tiso za tujega plačanca. Slovaška vlada si z vsemi sredstvi prizadeva, da zatre po vsej državi zelo razširjeno gibanje, ki se zavzema za ukinitev nemškega protektorata in za prijateljstvo Slovaške s Poljsko. Za voditelja tega pokreta velja bivši minister dr. Sidor. Popoldne je imel turški zunanji minister razgovore s francoskim poslanikom Mas-sigliem in poslaniki Balkanskih držav. Proti večeru je Gafencu odpotoval v Jalovo, kjer bo danes gost prezidenta republike Ismeta Inenija. Pred odhodom je imel kratek govor po radiju, v katerem se je zahvalil za prisrčen sprejem v Turčiji. Danes popoldne odpotuje v Atene. škega prijateljstva v Ankari ter enakost gledanja obeh držav na vse mednarodne probleme. Kar se tiče razširitve Balkanske zveze, pravi list, je to mogoče doseči samo tako, da Rumunija ne odstopi svojega ozemlja, kakor je to že v parlamentu naglasil zunanji minister Gafencu. Turčija in Rumunija imata podobno nalogo, prva da brani svobodo Dardanel, druga pa svobodo Dunava. »Romania« naglasa politični pomen sestanka v Ankari ter pravi, da je želeti, da bi se dosegli prijateljski odnosa j i z Bolgarijo na osnovi načela medsebojnega spoštovanja. »Curentul« izve iz diplomatičnih krogov, da je Gafencu v svojstvu predsednika Balkanske zveze zastopal stališče, da je potrebno varovati edinstvo in neodvisnost Balkanske zveze, vendar pa je Balkanska zveza pripravljena sprejeti vsako balkansko državo pod pogojem, da spoštuje sedanje meje. Ijem, ki da so jim izpostavljeni Nemci na Poljskem. Podrobno so opisani in našteti primeri napadov in ogrožanja telesne varnosti ter imetja Nemcev. Spomenica obsega 70 na stroju tipkanih strani. Bojkot nemških in italijanskih listov na Poljskem Varšava, 14. junija. Glede na napete odnose med Poljsko in Nemčijo ter na poslednje napade italijanskega tiska proti poljski zunanji politiki je bilo sedaj odrejeno vsem lastnikom javnih lokalov, kavarn in restavracij, naj razen nemških bojkotirajo tudi italijanske liste. Doslej je bojkot veljal samo za nemške liste. Ostavka predsednika rumunskega senata Bukarešta, 13. junija, br. Profesor Jor-ga, ki je bil imenovan za predsednika senata, je včeraj popoldne podal ostavko. Do njegove demisije je prišlo zaradi spora o njegovi funkcijski dobi. Jorga se je postavil na stališče, da bi moral ostati predsednik senata ves čas njegove legis-lacijske dobe, to je celih 9 let. Italijanffk*»-fr4»ig*«i*ha trgovinska pogajanja Rim 13 junija, o. Nocoj bo prispela v Rim bolgarska delegacija pod vodstvom pooblaščenega ministra Bačova Id ae bo pogajala z italijansko vlado o zakljućitvi nove trgovinske pogodbe. Sedanja trgovinska pogodba bo potekla 30. t. m. Trgovinska izmenjava med Bolgarijo in Italijo je dosegla v preteklem letu vrednost 300 milijonov lir. pa pričakujejo sedaj, da se bo * novo trgovinsko, pogodbo še povečala. N). Vel. krat] in kraljica v Bosni Sarajevo, 14. junija, d. Včeraj dopoldne sta prispela v Sarajevo Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vel. kraljica Marija. V njunem spremstvu so bili kraljev adjutant in dva kraljeva šolska tovariša. V Sarajevu je bil kralju prirejen nad vse prisrčen sprejem. Kralj si je ogledal pravoslavno in katoliško cerkev ter neko džamijo. Obiskal je tudi muzej. Obedoval je v Ilidii. Popoldne se je odpeljal k izviru Bosne. Obletnico smrti A* Stambulijshega Danes je 16. obletnica mučeničke smrti \elikega bolgarskega ljudskega tribuna Aleksandra Siambulijskega. Spominjamo se njegove smrti s pieteto, ker je bil prvi med bolgarskimi politiki in državniki, ki je po tragičnih dogodkih leta 1913 in /915, o katerih se je zdelo, da so za večne čase izkopali nepremostljiv prepad med Bolgarijo in njeno zapadno sloi'ansko sosedo, krenil na pot iskrenega bratskega zbližanja med Bolgari in Jugosloveni. Stambulijski je bil prepričan, da je srečnejša bodočnost Slovanom na Balkanu zagotovljena le v bratski slogi in najtesnejšem sodelovanju obeh držav — Bolgarije in Jugoslavije, takrat se kraljevine SHS. Služeč temu idealnemu cilju, je takoj, ko je prevzel v Bolgariji vladno krmilo v svoje roke, zastavil vse svoje sile v to, da najprvo vzpostavi prijateljske odnosa je med obema državama, nato pa pripravi vse, da pride med njima do dr-žavnopravnega uedinjenja. V svojih načrtih je našel mnogo razumevanja pri takratnem ministrskem predsedniku Nikoli Paši-ču. Pogajanja med njim in Pašičem v tem pogledu so že bila toliko dozorela, da je bil l. 1921 že določen sestanek na Bledu, kjer 6.; se imela oba državnika dokončno dogovoriti glede nove ureditve državnopravnih odnošajev med obema državama. Stam-bulijski se je pred tem sestankom mudil v Parizu. Od tam se je vračal — bilo je to nesrečno naključje — preko Italije, s katero je bila takrat naša država v skrajno napetih odnošajih. Stamhulijskega pot preko Italije je zbudila v Pašiču sum, da nima Stambulijski iskrenih namenov in je morda samo orodje v italijanskih rokah. Zato je odpovedal že dogovorjeni prihod na Bled, kjer ga je že čakal Stambulijski. Ker tudi kasneje ni prišlo do sestanka med obema državnikoma, je žal propadel tik pred uresničenjem ta velikopotezni načrt Aleksandra Siambulijskega! Toda ideja jugoslovensko-bolgarskega zbližanja z njegovo smrtjo »i bila pokopana, živela je krepko naprej, dokler se ni mogočno uveljavila v paktu večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. A tudi sedaj je ta ideja životvorna in prav nič ne dvomimo, da se ji bo končno posreči izvojevati ono, o čemer je sanjal in delal velikopotezne načrte pred osemnajstimi leti Aleksander Stambulijski! Nemški konzul v Ljubljani imenovan za poslanika v Bratislavi Berlin, 14. jun. g. Posedanji nemški generalni konzul v Ljubljani dr. Hana Bernard Je imenovan za ——pi poslanika v Bratislavi. Kdo bo njegov narlnitnak v Ljubljani, ie ni znano. Sorzna poročila. Curili, 14. junija. Beograd 10.—, ParJa 11.7525, London 20*77, Ncw Voz* 443.3125, Braserj 75.35, Ifllan 23.33, Amsterdam nejasno. Berlin 17780, Praga 15.10, Varšava 8342, Sofija 5.40, Buka. rešta 3.25. _ baserirajte v *SL Narod«441 V Kladnu zopet red in mir Strogi varnostni ukrepi po vsem protektoratu Prepoved stavk Pristop Bolgarije k Balkanski zvezi je Ml glavni predmet razgovorov v Ankari — Turško posredovanje Japonsko vojaštvo je blokiralo angleško naselbino v Tiencinu Položaj na Daljnem vzhodu je postal skrajno napet Rumunija odklanja zabteve Bolgarije Rumunski listi o rezultatu razgovorov Gafenca v Ankari •SLOVENSKI NAHOD«. M. Junija 1939. 133 pereca potreba obmejnega Mtostuo !t«vilo —vUl 9*UUM ppriopU » / > h I I Ha Maribor, 13. junija Naše obmejno učiteljevo, ki t toliko po* zornostjo m skrbnostjo rnotri v*c pereš* probleme ob meji« je na ptujskem jubilejnem zboru sprejelo naslednjo spomenico; V prvi vrsti Je na obmejnem oiemlju potrebno, da f.c vgradi zadostno število novih šolskih poslopij, ker večina dotedanjih ne ustreva svojemu namenu. Breg učiteljev pa šola ne more izvrševati svoje naloge. Zato naj *e takoj zasedejo v&a prosta učiteljska meata. Vse naj sluti vrnitvi zadovoljstva ter občutka pravne sigurnosti, Predvsem je uzakoniti učiteljsko stalnost. Razpišejo naj f*e ter oddajajo le po prošnji vsa učiteljska mesta, zlasti v Ljubljani in v krajih a srednjo šolo. Popravijo naj se vsa »postavljanja pri imenovanju novih šolskih upraviteljev. Učiteljska napredovanja naj se izvajajo strogo po službenih le- tih. Gmotni poloiaj učiteljatva je velo težak. Zaradi tega naj bi se izvedlo povišanje prejemkov na eksistenčni minimum. Odpravijo naj ee razlike med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic, ieenačijo nsj se osebne doklade upokojencev « do-kladami aktivnih urfužbeneev. Vrnejo naj se rodbinske doklade za ženo, doklada za otroke naj te povila, Nase učiteljevo, organizirano v učiteljskih sreskih društvih Ptuj, Maribor levi breg, Maribor mesto, Dravograd, Sv. Lenart v Slov, goricah, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Celje, Ormož, Gornji grad, Konjice, Slov. Bistrica in Šmarje pri Jelšah, je v polni meri izvrševalo svoje dolžnosti v službi naroda, prosvete in državnih interesov. Zato zasluži pri svojem delu in težnjah polno upoštevanje ter pomoč. Modna sokolska gnezda — varna meja Učinkoviti manifestaciji pohorskih In slovenjegorlikiii Sokolov Maribor, 13. junija Naše obmejno ^okolstvo razvija v zadnjem časti pospešeno dejavnost. Sadovi vztrajnega dela preko zimskih mesecev se kažejo na številnih lepih nastopih, ki se vrstijo nedeljo za nedeljo vzdolž naše meje. Sredi temeljitih priprav za nedeljski izlet mariborske sokolske župe £>mo imeli mogočen nastop okrožja Maribor levi breg na matičnem letnem telovadišču, v nedeljo pa nastop pri Sv. Antonu v Slov. goricah ter zlet pohorskega sokolskoga okrožja v tramu. Moč slovenj egoriškega sokolstva se je izpričala ob proslavi lOletnice sokolskega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Proslava je bila združena s svečanim razvitjem prapora. Ob tej priliki se je zbrala sokolska vojska iz Slov. goric, da manifestira ob meji za nacionalne in sokolske ideale. Nad 2000 Sokolov ter sokolstvu naklonjenega občinstva je prisostvovalo slovesnemu razvitju prapora pred Sokolskim domom. Manifestirali so za napredek mladega sokolskega društva ter vseh sokolskih edinic sredi naših lepih, valovitih Slov. goric za procvit vsega sokolstva, za misel vse-slovanskega sokolstva. Slovenjegoriški Sokoli so toplo, navdušeno vzklikali kralju Petru II. Iz zanosnega govora staroste Sokola pri Sv. Antonu je zvenela jeklena volja, da so-kolstvo na tej lepi in važni točki Slov. goric ne bo nikdar popustilo. Grič pri Sv. Antonu je že preizkušena trdnjava nacionalno zavednih Slovenjegortčanov. Po slovesnem razvitju prapora so krenili vsi oddelki izpred Sokolskega doma na telovadi-šče, kjer so se pokazali vidni sadovi marljivega telesno vzgojnega dela v telovadnici. Vsi oddelki so strumno, ubrano izvajali posamezne točke slikovitega sporeda. Učinkovit je bil prizor, ko so se prapori sokolskih edinic poklonili spominu pokojnega staroste br. Tušaka. Razvila se je prijetna sokolska zabava, ki je še tesneje povezala slovenjegoriško aokolstvo, ki stremi z žilavo vztrajnostjo in neugnano delavnostjo k napredku. Opogumljeni so se slovenjegoriški Sokoli vračali s krasne sokolske prireditve v osrčju naših Slovenskih goric, ki bo ostala v trajnem spominu vsem, ki so ji prisostvovali. Sokolska edinica pri Sv. Antonu pa bo neustrašno nadaljevala svojo pot pu vzvišenih Tvrševih smernicah. Sokolske edinice z desnega dravskega brega pa so pohitele v Fram. da izpričajo svoje sokolsko prepričanje in da predo-čijo ljudstvu uspehe požrtvovalne, idealne sokolske prizadevnosti. 948 sokolskih pripadnikov je čvrsto in ponosno korakalo izpred Sokolskega doma skozi Fram na telo-vadišče, kjer je bil velik javni sokolski nastop sokolskih edinic pohorskega sokolskega okrožja. 565 sokolskih pripadnikov je izvajalo posamezne vaje skrbno izbranega telovadnega sporeda. Člani in članice, moški in ženski naraščaj, deca, pri vseh smo opazili neko zbranost, prizadevanje, da bi čim lepše, čim popolneje zadostili svoji nalogi. Tople in spodbudne so bile besede staroste framskega Sokola br. Cerneta in staroste studenŠkega Sokola ter župnega podnačelnika br. Cirila Hočevarja, ki je spregovoril bodrilne besede v imenu mariborske sokolske župe. Tako Je pohorsko sokolsko okrožje znova potrdilo sloves vzorne izvežbanosti ter disciplinirane pripravljenosti. Framski zlet je žel prodoren uspeh na vse strani: sokolske vrste, ki imajo svoja močna gnezda pod Pohorjem, so se krepko zgrnile k uspeli manifestaciji sokolske ter nacionalne misli. Kmečko ljudstvo pa je imelo spet priliko, da se prepriča o plo-donosnem, prekoristnem delu, ki ga vrši aokolstvo v prid kralju in domovini! Mariborske in okoliške novice — Zagotovljena dostava p°*te na Pohorju. Na intervencijo tujsko prometne zveze Putnik, je direkcija poete in brzojava v Ljubljani rešila za letošnjo turistično sezono vprašanje dostave poste k turističnim postojankam na Pohorje. V letošnji turistični sezoni bo posta Hoče od 16. junija do 15. septembra vzdrževala dostavo poste vsak dan razen ob nedeljah ta za posto veljavnih praznikih na postojankah Pohorski dom, Maribor ka koča. Pošta rski dom, gostilna Ko-Op in razen tega tudi še za zasebnike v tem območju. Pošta Ruse pa bo v tem času vzdrževala trikrat na teden dostavo pošte tudi k Ruški koči, k Hlebov emu domu in k penzionu Lobnica. — Jadralno letalska skupina Maribor H. poziva vse, ki se žele prijaviti za njen jutranji ja^ralno-letalski tečaj, naj to sto. rljo takoj. Tečaj se bo pričel ob koncu tedna, najkasneje pa 19, t. m-, ter se prijave po pričetku tečaja ne bodo mogle upoštevati. Prijave in informacije pri Putniku, Maribor-grad. —- Taboren je mariborske sokolske tupe. Sokolstvo je spoznalo važnost vzgoje v prosti naravi, predvsem, da zadosti mla. dostnikovemu naravnemu nagonu v pu-bertetni dobi, ki želi spoznavati svet tn preizkušati svoje sile in sposobnosti. Počitnice so pa tudi tista doba, ko pretežen del naše mladine zapusti sokolske telovadnice in le malo goji telovadbo. Sokolske tupe in društva z uspehom prirejajo ta. borenja že več let. Med prvimi slovenskimi župa mi je mariborska, ki prireja že Od 1. 1930 taborenja in jih združuje z Idejnimi, telovadnimi in plavalnimi tečaji. Prva teta je prirejala taborenja v različnih krajih, v zadnjih letih pa stalno ob Bohinjskem jezeru, kjer js največ prilike za kopanje, veslanje in gojitev turistih*. Letos bo priredila celo dvojno taborenja — sa moške oddelke in ženske oddelke. Ker je nabavila župa nekaj novih Šotorov, bosta oba tabora istočasno in sicer od 16. julija do 4. avgusta t. 1. V tabor se sprejemajo sokolski pripadniki, od 14. leta naprej. Prijave sprejemajo sokolska dni. ltva do 20. t m., kjer dobe udeleženci tudi natančnejša navodila, — Sejemske novice. Na mariborski živinski sejem dne 13. junija so pripeljali okoliški kmetje 685 glav in sicer 12 konj, 19 bikov. 200 volov, 425 krav in 20 telet. Prodanih je bilo 353 repov. Cene so bile: Debeli voli 3.75 do 5, poldebell voli 3.25 do 4, plemenski voli 4.50 do 6, biki za klanje 3 do 4, klavne krave debele 3.50 do 4.25, plemenske krave 3.25 do 4.50, krave Uobasarice 2.25 do 3, molzne krave 4 do 5.50, breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4 do 5.40, teleta 4.50 do 6 din. Mesne cena: volovsko meso prve vrste 10 do 12, volovsko meso druge vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12. Telečie meso T. vrste 10 do 1«, telečje meso H. vrste 8 do 10 din. Svinjsko meso sveže 10 do 14 din srn kg. — Smrtna kosa. Na Koroški 31 je umrla zaatbniea Ana Gubenšek, stara 89 let. Žalujočim naše globoko sožalje! _ Športne novice. Sobota, IT, junija: ob 16. na stadionu 8K železničarja: 1. del olimpijskega desetoboja: tek 100 m, skok t višino, met diska, skok v daljino, tek 400 m. Nedelja, 18. junija: ob 8. na igri-aem Maribora v Oonovi sttoii ottm. pijski teniški turnir članov vseh mariborskih klubov. Single igre gospodov. Ob 9. uri na stadionu SK železničarja: 2. del olimpijskega desetoboja: tek 110 m preko zaprek, met krogle, skok ob palici, met kopja, tek 1500 m. Ob 11.: v mestnem parku: Olimpijski koncert mestnega olepševalnega društva — igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kap. Jiranka. V izvedbi Jugosl. touring kluba, podr. Maribor s Trga svobode ob 4.30: odhod ko. lesarjev-turiatov na propagandno olimpijsko vožnjo v Mursko Soboto, Ob 6.: odhod kolesarjev.dirkačev na olimpijsko dirko Maribor-Murska Sobota. Ob 7.: odhod avtomobilistov in motociklistov na propagandno olimpijsko vožnjo v Mursko Soboto na Prekmurski teden. Ob 16. uri na stadionu SK železničarja: nogometni br-zoturnir mariborskih klubov; propagandni lahko-atletski nastopi tek 100 m, tek 800 m, etafetni tek 400 X 300 X 200X100 m. Propagandni nastopi najboljših teniških igralcev vseh mariborskih klubov. E>opol_ dne nabiralna akcija športnikov v korist olimpijskega fonda. Vsi dohodki prireditev gredo v korist olimpijskega fonda za udeležbo Jugoslavije na XU. olimpijskih igrah 1940 v Helsinkih. Jugoslovanski olimpijski odbor, krajevni odbor Maribor. — Kolesar v avto. Na cesti med Ptujem in Pragerskim in sicer pri Stražgonj-cih je zavozil 281etni tovarniški delavec Albert Pere, stanujoč v Mariboru, Koroška cesta 40, s svojim kolesom naravnost v neki tovorni avto. Pere je v velikem loku padel v obcestni jarek, kjer je obležal a hudimi poškodbami po vsem telesu. Perca so spravili na postajo v Pragerskem. Odtod so ga odpremUi z vlakom v mariborsko bolnico. Pri karambolu je biloPer. čevo dvokolo popolnoma zdrobljeno. — Zaradi odpravljanja telesnega plodu raznim ženskam proti nagradi 50 do 100 din so studenški orožniki ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu neko 771etno Marijo B., ki se bo morala zaradi tega zagovarjati pred sodniki. — Slab strelec. Neki stanovalec Tvor-niške ulice si je privoščil veselje, da je streljal s fračo na golobe. Pri tem pa je zgrešil cilj. Mesto goloba je zadel šipo svojega soseda, ki jo bo moral sedaj plačati. — Med se*eđl. 241etni kmečki dninar Ivan genker iz Podpeci pri Konjicah je postal žrtev napada svojega soseda, ki se je spravil nadenj s kamenjem. Senker je dobil tako občutne poškodbe po glavi, da se je moral zateči v bolnico. Napadalca so orožniki zaslišali. — Kopica nezgod, z voza je padel 35-letnl hlapec Simon Muhič iz Razvanja in st pri tem padcu poškodoval levico — Z zlomljeno levo nogo pod kolenom je obležala pod kolesom brezobzirnega neznanca 51etna ravnateljeva hčerka Ema Kovačič iz Smetanove ulice 38. Dekletce so prepeljali v bolnico. Za brezobzirnim kolesarjem, ki se za dekletce sploh ni zmenil, pa potevedujejo. — Iz zibelke je padla leto dni stara cest ar jeva hčerka Anica Žturm Iz Spodnjega Prebukovja. Otrok si je pri padcu vlomil desno nogo. — Krava js pohodila 481«tn«ga viničarja Friderika Ho. tiče iz Sptčnlka pri »večini, ki je obležal a občutnimi poškodbami po vsem telesu«— Z vilami as js zabodel v levico 551etni dninar Franc MarkoviČ iz Slomškovega trsa* — Eri aekanju smreke as je pone- srečil 56Jetni kimati as Gregor &pe» iz Jur. sne vaja pri Slovenski Bistri d ■ Vejevje ga je zajeto In potegnilo k asbt snej je oV ležal pod domom 9 feKttml notranjimi po, škodbazni, V bomlgt ao UfOtoviU 4» ima pretrgane Črevesja, Vsi potir nrrftenri se zdravijo v tukajšnji bolnJot. — finfcnjgi v rrcftlpvi «Nct, v bolnico se je zatekla zasehnlna, Marija Kmetic is Pregljeva uHce 3. Zaradi neznanega i ka se jo vnel med njo ter njeno prepir, ki p prišel v borbene oblika. Nasprotnica Je segla po topem predmetu in prebila g njim Mariji K*ne tičevj Čeljust, O tej amaconski ZfOOei bo govora ie pred sodiščem. — ura, ianamkra, alata prstana, Hlapec Gašper Korošec, ki to ueluftben pri Desetniku Paherniku v Vajjrau pri Jerenlni, ie prenočil v nekem tukajšnjem lokalu. Ko se je prebudil, je ugotovil, da mu je izginila srebrna žepna ura ter denarnica, v kateri js bilo 168 din gotovine, železničarjev! ženi Antoniji Rojs, Id stanuje na Tršaški cesti 25, pa ao neznani zlikovci odnesli iz njenega stanovanja zlata prstana, vredna 500 din. Policija razčiščuje ozadje obeh tatvin. — Veliko zlo predstavljajo za Maribor številni ljubitelji tujih koles, ki jih ni mogoče iztrebiti. Dan na dan se množijo in ponavljajo primeri tatvine koles. Tako so odpeljali restavraterju Francu Veingerlu kolo znamke »Mllenmarke« a evid. štev. 2-78527, posestniškemu sinu Rudolfu ško-ficu iz Zgornjega Hlapja pri Sv. Jakobu v Slov. goricah pa kolo znamke »Puch« z evid. štev. 2-137754. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Melj-ske ceste. — Kavkaski kozaki so se pojavili tudi letos v Mariboru ter izvajajo znamenito kozaško »džigitovko« na konjih. — Mariborske društvene novice. D revi ob 20. bo v Narodnem domu redni občni zbor »Sokolske planinske koče«, v četrtek 22. t. m. ob 16. pri Orlu redni občni zbor Tujskoprometne zvese v Mariboru. — 70.000 din škode ima posestnik Franc Modric iz Jesence. ki mu je požar vpepelil domačijo. — L»ep uspeh mariborskega dirkača. Ob priliki zagrebških dirk je skoraj na vsej črti zmagal znani mariborski dirkač g. Fr. Liliplč. Njegov >Janko« je v Šestih dirkah petkrat zmagal, njegov »Orlov« si je priboril tri nagrade, njegova »Tosca« pa dve prvi in dve drugI nagradi. Zagrebški uspeh znova potrjuje sloves mariborskih dirkačev. — Slovenjegoriške novice. Češnje so letos zelo drobne ali pa sploh napol gnile. Cvetje, ki je kazalo bogato letino prvemu žlahtnemu sadu, ni uresničilo upov kmetu, ko je računal z lepim izkupičkom. — Z dravskega polja. Vse nas je presu-nila tragična smrt 33 letne Ane Zimove, žene kovača državnih železnic iz Hotinje vasi. Revtca se je v nedeljo peljala na vozu po cesti, ki pelje v Race. Tovorni avto, na katerem so bili neki mladeniči, pa je zavozil v njen voz. Zaradi sunka tovornega avtomobila se je voz prevrnil in pokopal pod seboj ubogo Zimovo, ki je obležala nezavestna z zlomljeno hrbtnico. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je revica po strašnih mukah v noči na torek podlegla poškodbam ter izdihnila. Blaga pokojnica za* pušča globoko užaloščenega moža in tri otroke. Bila je skrbna gospodinja, vzorna mati, katere bridka usoda je globoko pretresla vse, ki so jo poznali. Tudi ta primer kaže, da bo treba misliti na energično izvajanje prepovedi prevažanja oseb na tovornih avtomobilih. Sllvniški in raški primer nam dajeta v tem oziru resno svarilo. Z Murskega polja — Na Murskem polju se pojavlja mrzlica. Na Murskem polju je po zadnjem deževju ostalo v jaiiugah in jamah s.lno mnogo vode. kjer se rede celi roji komarjev, če se proti komarjem ne bo kaj ukrenilo, bo Mursko polje polagoma postalo malaiična pokrajina. — Kolodvor v G^nji Radgoni, ki je bil lani končan v surovem stanju, sedaj dokončujejo. V enem mesecu bo popolnoma gotov in takrat bo otvcrxtev. Okrog kolodvora preurejajo tudi ceste in trg. Kolodvor v Gornji Radgoni bo eden izmed najlepših naših obmejnih kolodvorov. — Neurje s točo n^ Negovo. Pretekli četrtek in v nedeljo je bilo nad Slov. goricami silno neurje. Najhuje je bilo pri Negovi, kjer je med silnim nalivom padala tudi debela toča. Toča je nekatere vinograde, med njimi tudi šolskega, silno oklestila. Trta je imela krasne nastavke, zdaj pa je v.e rjavo in okleščeno. Voda je drla po cesti kakor po potoku. Strela je udarila v šolski strelovod, odkoder se je odbila v kamer/it nasip ob cesti, ki ga je razdrla, nato pa v bezeg v šolskem vrtu, kjer je' odtrgala plaz zemlje in zasula cesto. _ Leteča policija patrotfra po naših cestah. V soboto je leteča policija iz Maribora patrolirala po naših cestah in zapisala vse, ki niso vozili pravilno. Skrajni čas je že, da nastane na naših cestah red, ker vsak vozi, kjer se mu zdi. Pripomniti moramo, da so naše ceste na Murskem polju v' tako slabem stanju, da človek s kolesom ali k s kim drugim motornim vozilom silno težko vozi. Nujno bi bilo potrebno, da se popravijo. — Električni vod za Prekmurje bo preko Stare vasi pri Križevcih zgradila fal-ska elektrarna, v ta namen se vrši te dni merjenje terena. Vod bo pri Sunčanih šel preko Mure in potem v Prekmurje. — Krasni uspeh mui*kopolj*Kth dirkačev v Zagrebu. V Zagrebu ao bile velike kasaške dirke, pri katerih sta sodelovala tudi dva dirkača z Murskega polja in sicer g. Alojz Slavič, posestnik iz Banov-cev in g. Vaupotič Jskob, posestnik iz Lo-kavoev. Oba sta pri dirkah nadvse častno zastopala murskopoljeke konjerejce in dosegla krasne upehe. Najbolje se je odrezal g. Slavič s svojim Viktor-Nel onom, k' je odnesel po eno prvo, eno dru^-* n tretjo nagrado ter v nedeljo z odličnim čnsom 142,7 na 2400 m dobil prvo nagra> pri poskusnem derbiju. G. Vaupotič je s evojo Lidijo odnesel tri druge nagrade. Psps hov teh dveh dirkačev se veselijo vsi mur-skcpolvki konje rejci, saj sta oba pokazala, da so rr.urskop:ljski konji odlični. Obema dirk?čema k uspehu iskreno čestitamo in .fma Želimo pri državnem derbiju, ki bo v Beogradu, mnogo uspehov. Naročajte, fltajte In Urite »Slovenski Narod«! Mitifendca škoda iMnćipopt*vvnašiđxi*Yi fri *bfc* im atelje do Popotnik, U je namenjen v Beograd 1» je eitai v Ustih poročila o ogromnih po-plavali v naši državi, ee vprašuje pod Zalogam, ko glada iz vlaka Savo, kako to, da je pri aae ie čista na tudi nizka, tedaj je ie prav moćno padla po zadnjih dveh hudih nalivih v prejšnjem tednu m nudi krotko slike dO Zagreba. Na Krškem polju ao sieer se vidni sledovi nalivov, ko še danes stoji voda pO travnihih in poljih, vendar vse to ni niš v primeri s sliko, ki se začenja kmalu za Zagrebom. Nenadoma zapelje vlak v jezera, — Kal jezero! To je premala označba, železnica drvi skozi ogromno morje. Le železniški nasip, ki je dvignjen iznad polja, Je viden ia vode, vsa ostala pokrajina na obeh straneh proge pa je preplavljena. Več ur drvi vlak ob progi, pa ni nič drugega kakor sama voda. Vsi potniki se gnetejo ob oknih in zro v daljo, konca vodnih planjav pa ni opaziti. Naraslo vodovje se širi v nedogled in je res kakor morje. Vlak plane mimo vasi. Nobenega življenja ni opaziti nikjer. Zidovje hiš stoji v vodi. Le kam so zbežali ljudje in kam ao odgnali živino. Tudi drevesa ugledamo, nekje so debla do srede potisnjena v vodo, drugod segajo razliti tokovi prav do kron. Marsikje so slike še bolj žalostne, saj aegajo vrhovi dreves le za ped iz poplav. Take slike se nudijo ure daleč in vlak požira po 60 in še več kilometrov na uro. Kje so njive, kje polja, kje vrtovi in kje travniki? Vsepovsod jih je prekrila voda. Slika se včasih za hip spremeni. Tam, kjer so ozemlja višja, ugledamo, kako hite rjavi tokovi preko ogromnih žitnih polj. Pšenica in rž sta se pred dnevi že visoko dvignili, sedaj pa jih valovje prekriva ako. ro tik do klasja. Za posevek pa ne bo več rešitve- Tam, kjer štrli žito še sa p*d iznad vode, je ze viden poguben vpliv poplava. 2ito je zaradi poplave počrnjeno; gnije na steblu. . . Na ozemlju, spremenjenem v morje, ne opazimo nobenega življenja, nobene ceste, še stavbe železniških postaj in čuvajnic so ogrožene od vode. Cesti, ki prečkajo tir, sginjajo v vodo, nobenega sledu ni več za njimi. Prizori, ki ganejo vsakega do dna srca. Poplave prejšnjih časov so bile le delne, če je bila uničena njiva kmeta Jovana, je obrodilo vsaj žito pri sosedu, sedaj pa so uničeni posevki sto in sto vasi. Takega Udarca kmet med Karlovcem, Siskom in doli do Beograda že dolgo vrsto let ni utrpel. Razdivjano valovje nudi strahotno sliko tudi ob stočju Save in Dunava. Kdor le utegne, pohiti v Beogradu na Kalemegdan, odkoder se nudi neobičajen prizor. Zopet široko morje, voda, sama voda. Drevje štrli iz preplvaljenega ozemlja. Oni dan je v Zemunu voda ušla celo na ulico. Preko razpenjenega vodnega elementa pa drse ladje in prevažajo tovore . . . Kdor vidi nepozabne vtise, razume udarec, ki je prizadel našega kmeta. Sodijo, da je narasla škoda na 100 milijonov dinarjev, kako naj bi že sedaj utegnili izračunati ves obseg udarca, ko ne zmoreš še do težko prizadetih vasi in krajev. Skoda bo vsekakor še večja. Razgovor s potniki, ki prihajajo na beograjsko letališče z letali, je zanimiv in poučen. Mnogi deli naše države so spremenjeni v morje in mnogemu se dozdeva, da je zašel na skrajni sever, kjer je domačija fjordov in tunder. Maribor središč« najrazličnejših ločin O mariborskih ter okoliških „bibelforler]ih" — Kopica tajnih krofkov Maribor, 13. junija Menda v vsej Jugoslaviji ni mesta, kjer bi bilo prebivalstvo tako pestro razčlenjeno na najrazličnejše ločine (sekte) in druge družbe, kakor v Mariboru in okolici. Ob periferiji v Studencih, na Pobrežju in Tez-nem imamo vse polno zaključenih celic, ki se pečajo z okultizmom, spiritizmom in raziskovanjem svetega pUma, tako zvanim »bibelforšerstvom«. V povojnem Mariboru je ugotovljen izredno razgiban razvoj raznih družb in tajnih krožkov. Primer tezen-skih »bibelforšerjev«, ki so jih te dni zasačili na skupnem sestanku, je znova zbudil zanimanje ?a cilje, ki jih zasledujejo ti »bi-belforšerji«, kakor se v splošnem najrajši nazivajo. Posamezni krožki »bibelforšerjev« nosijo naslove kakor na primer »Svetilnik« ali »Priče Jehove« itd. Tem krožkom ali družbam ne gre za znanstveno ali sicer stvarno kritično razlago svetega pisuna. Kakor zatrjujejo naši mariborski in okoliški »bibel-foršerji« sami, gre pri tem izključno za razširjenje kraljestva Jehove, to je kraljestva božjega na zemlji. To kraljestvo napovedujejo za gotov datum. Če pa bo nastop kraljestva' božjega izostal, kar se je doslej seveda redno dogajalo, ga bodo enostavno preložili na drug rok, V tem so vodilni propagatorji »bibelforšerstvae zelo spretni. Med verniki imajo pripadnike nižjih družbenih slojev, so pa med njimi zelo inteligentni možje in žene iz najboljše meščanske družbe. »Bibelforšeratvo« se je precej razširilo, ker ga je oblast nekaj časa dopuščala, zla- sti odkar so si v Krekovi ulici uredili čedno zbirališče z rednimi predavanji, petjem itd. Tukaj so imeli svoj arhiv in tvojo knjižnico, ki je oblegala pravcato zalogo zelo poljudno pisanih cenenih knjig, ki *>o jih propagatorji »bibelforšerstva« razpeČa-vali od hiše do hiše po mestu in okolici. Večina te »literature« se glasi na svetovno znano ime J. F. Rutherford. Od njega izhaja nauk, da je Kristus že od L 1874 nevidno zopet na svetu. Kljub temu pa s-e ie pričelo po zatrjevanju mariborskih »bibcl-foršerjev« kraljestvo Jehove že t svetovno vojno, dočim je po vojni vidno v gotoHfc znamenjih na nebu in na zernlii. Ofieielni naslov družbe je »Wath To\vcr Bible So-ciety, centrala Brooklin N. Y. 117 Adams St.« Družba ima svoje podružnice in po-verjeništva po vseh državah. Mariborski in okoliški krožki so spadali svojčas pod Beograd. Kakor znano, je bila mariborska podružnica pred leti razpuščena, potem so njeno delovanje zaradi protesta dovolili, v zadnjem času pa so obstoj družbe ter njenih krožkov zopet prepovedali. Prostor v Krekovi ulici, kjer so ne redno shajali, je zapečaten. Ponekod na periferiji ao se nekaj časa vneti »bibelforserji« skrivaj shajali. Najvztrajnejši so bili tezenski »bibelforserji«, ki pa so jih te dni zasačili, ko mo bili zbrani pri predavanju. Oblastva skušajo zbiranje »bibelforšcrjev« ter širjenje njihovih naukov čim hitreje onemogočiti, podoba pa je. da bodo skušali mariborski ter okoliški »bibelforserji«, ki jih ni malo, nadaljevati svoje delo z osebno, zaupno agitacijo. Zanimiva stenografska in strojepisna tekma Stari udarce na sekundo, lOO zlogov na minuto Maribor, 13. junija Znano je koristno vzgojno delo enoletnega trgovskega tečaja »Hermes« v Mi. riboru. Da pokažejo gojenci tega tečaja ob zaključku leta uspehe svojega učenja ter spretnost v strojepisju in stenografiji, prireja vodstvo tečaja vsako leto posebne tekme v obeh predmetih. Letošnjim tekmam je prisostvoval ravnatelj tečaja g. Peter Modic s vsemi člani profesorskega zbora. Tehnično vodstvo zanimivih tekem je bilo v rokah prof. Rakuše. V strojepisju so so se pričele tekme z diktatom 2 in pol udarca na sekundo. Končale so se s 4 udarci na sekundo. Pri tem so dosegle najboljši uspeh brezpo-grešnega tipkanja gojenka Pavla Ferlež, Bogomira Gre gore in Marica Pavešič. Pri stenografski tekmi se je stopnjeval diktat trgovskih pisem od 160 do 200 zlogov na minuto. Brezhiben prenos so na. pravile tekmovalke Pavla Ferlež, Ivanka G laser in Milka Križan. Zmagovalke v obeh tekmah prejmejo ob zaključku leta po končanih zaključnih izpitih tudi posebne, lepe nagrade Slovenskega trgovskega društva v Mariboru, pod katerega okriljem deluje enoletni trgovski tečaj »Hermes«. Iz Slovenskih goric Velika škoda po toči. V petek popoldne pretekli teden je obiskalo severni del Slovenskih goric strahovito neurje z točo, ki je padala skoraj četrt ure v debelosti oreha, ter uničila ponekod vse kmetijske kulture. Najhuje prizadeti kraji so v občinah Sv. Ane in Sv. Benedikta v Slov. gor.: Drava-nja, deloma ščavnica. Benediški vrh, Zg. Ročica, Lokavec, Rožengrund itd., kjer je toča oklestila vinograde ter zmanjšala letošnji pridelek vina za 75 odst. Polja so opustošena za 50 odst., pa tudi sadovnjake je oklestilo. žalosten je sedanji pogled po prizadetih krajih. Občinske komisije ugotavljajo škodo, ki je ogromna. Celja prizadetega prebivalstva je, da bi dobrodelno akcijo prizadetih obmejnih občin podprla banovina in država. Košnja se pričenja. Že ao zarezale prve kose po slovenjegoriških dolincah in hribih. Po dosedanjem izgledu bo letošnji pridelek sena povsem slab. Skoraj popolnoma ho uničen v Pesniški dolini, kjer je voda ob zadnjih poplavah travo popolnoma oblatila in jo zasula z peskom, gramozom In gruščem. Pesniški kmet gleda s trahom v bodočnost, ker ne bo za živino potrebne zdrave krme. Iz Gornje Radgona Pri posestniku Zvanu Seidlu v Lutvercih pri Gornji Radgoni j» kratek stik električnega toka zanetil požar v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tak Rešili so le živino, dočim sta zgorela ves letošnji pridelek sena in gospodarsko orodje. Seidl ima okrog 25.000 din škode, ki nikakor nI krita a malenkostno zavarovalnino, na katero je bil zavarovan, kakor običajno vel podeželski posestniki. -«p afpaia al*oft ne pošto. Z ilunam ja padat t soboto ©letni «toosk lesnega ma-nJiađanU g. Franceta Goi*e ta tac at mil desno roko. Na banovinski cesti med vasjo Mele in Sratovci je padel Ivan Ve-berič, posestnik v ftratovcih, tako nesrečno, da je pri padeu dobil občutne notranje poškodbe in si poškodoval jetra in črevesje. Nezavestnega £0 prepeljali v Mursko Soboto. — 0Sebna vest. Od tukajšnje davčne Uprave je premeščena k davčni upravi v Celje davčna uradnica ga. Ana Mavec. — Nov gasilski dom na šcavnici. Mlada gasilska četa na Šcavnici pri Gornji Radgoni, ki obstoja le kratko dobo 4 let, beleži vidne uspehe svojega dela pod vodstvom agilnega poveljnika Joška Jageri-ca. že takoj prvo leto po ustanovitvi sj jo e podporo prebivalstva postavila primitiven lesen gasilski dom sa shrambo ročne briagame in gasilskega orodja. Takoj nato ao započeli v širši okolici živahno nabiralno akcijo in razne tomboLake prireditve, ki eo dale dokaj lepe dohodke. V letošnji spomladi je dosegal gradbeni fond vsoto, ki je zadostovala za temelje zidanega modernega društvenega doma.. Prione roke članov kulukarjev in trdna volja do dela ao v četrtem letu obstoja mlade četa omogočita dokončno dograditev doma Id bo na slovesen način otvorjen t nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne, popoldne bo v drami hi na prostem gasilska vaja, nato pa prosta zabava. Pohitite v nedeljo v šcavniško dolino ter s svojo udeleflbo podprite požrtvovalno demo mlade gasilske čete. Iz Gornje Radgone bo voatl avtobus po osni 4