i O O ^ O u OSREDNJA K.^JUHCA P.P.126 66001 KOPER Primorski c g»HW 1 nevnlk Posumia plačana v gotovini .. Abb. postale i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVH. Št. 116 (10.938) TRST, nedelja, 17. maja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni -Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DVAKRAT «NE» 0 SPLAVU! Danes in jutri bomo z «DA» ali «NE» na referendumih odgovorili na pet vprašanj. Od našega glasu je odvisno, če bomo v Italiji odpravili dosmrtno ječo, če bomo odpravili posebni policijski zakon za boj proti terorizmu in če bomo odpravili orožni list; od našega glasu je tudi odvisno, če bo ohranjen zakon 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti nji pa bo ta zakon spremenjen, v eno ali v drugo smer, tako da bo splav popolnoma liberaliziran ali pa skoraj popolnoma prepovedan. V zadnjih dneh smo skušali o-svetliti vse aspekte vprašanj, o katerih homo glasovali. Skušali smo obrazložiti sedanje stanje in posledice, do katerih bi prišlo, če bi kak referendum prejel večino glasov. Kljub temu pa je verjetno primerno, da še enkrat na kratko obnovimo, o čem in za kaj bomo glasovali. — Z referendumom o dosmrtni ječi (rumena glasovnica) bomo glasovali o predlogu, da se spremeni najvišja možna kožen, ki jo dovoljuje italijanski zakonik, to je dosmrtna ječa, ker pač taka kazen ne daje obsojencu možnosti ponovne vključitve v družbo. V primeru da bi prejel referendum večino glasov, bi ostala najvišja možna kazen 30 let zapora. — Z referendumom o orožnem listu (siva glasovnica) bomo glasovali o predlogu, da ne bi smel noben državljan — razen vojaških in policijskih sil — nositi strelnega orožja iz stanovanja. To bi veljalo tudi za lovce in za zasebne policije. — Z referendumom o zakonu Cos-siga (plava glasovnica) bomo glasovali o predlogu, da se ta zakon v celoti odpravi in da se protf teroristom ukrepa na osnovi zakonov, ki veljajo za druge zločince. Odpravljena bi bila tako določila, ki so doslej obrodila določene uspehe (npr. znižanje kazni za «skesane» teroriste), kot tudi določila, ki jih napredni krogi negativno ocenjujejo (npr. policijski pripor). — O prekinitvi nosečnosti se bomo morali, kot že rečeno, izreči dvakrat. Z oranžno glasovnico bomo glasovali o predlogu radikalcev, ki želijo liberalizirati splav in predvsem odpraviti določilo, da splav lahko opravljajo samo v javnih zdravstvenih ustanovah. Na ta način bi vzpostavili razredno razlikovanje med tistimi, ki se lahko po-služijo dragih zasebnih klinik in tistimi, ki za to nimajo sredstev, o-benem pa bi odpravili vso preventivo, torej vse ukrepe, ki jih predvideva sedanji zakon, da se ženska pravilno pouči, da se ji ne bi bilo treba v bodoče zatekati k splavu. Iz teh razlogov smo napisali, da bomo glasovali «NE» na oranžni glasovnici. Glasovali pa bomo tudi »NE* na zeleni glasovnici, tisti, s katero se bomo izrekli o predlogu samozvanega »Gibanja za življenje*, da se skoraj v celoti odpravi zakon o splavu in da se dopusti samo omejena oblika terapevtskega splava, takrat, kadar je ženska v življenjski nevarnosti. Predlog tega gibanja izhaja iz etično - moralnega načela Cerkve, da je splav umor. Ne glede na dejstvo, da Cerkev načelno prepoveduje tudi kontracepcijo (kjer ta seveda ne more dokazovati, da gre za umor), je treba povedati, da zakon 194 o prekinitvi nosečnosti v celoti jamči vernikom, da jim tega načela ne bo treba kršiti: nosečnici, kateri prepušča prvo izbi- ro, kajti ženska mora sama zaprositi zdravnika za zdravniško spričevalo, da lahko splavi; pa tudi zdravstvenemu osebju, ki se lahko iz vesti odpove sodelovanju pri o-pravljanju splavov. To gibanje pa ne upošteva dramatične stvarnosti, da je splav vedno obstajal, da še obstaja in da ga z zakonom ne moremo izbrisati. S tem, da hoče odpraviti zakon 194, pa bi odpravilo tudi vse preventivne ukrepe, Vse tisto, kar je v zakonu predvideno zato, da ženski ne bi bilo treba splaviti v drugo. Zakon 194, in to je treba še enkrat poudariti, ne spodbuja k splavu, nasprotno, skuša ga preprečiti. Zato je ta zakon resnični zakon življenja. Omejevanje ali odprava tega zakona pa bi pomenila povratek na kuhinjsko mizo najbližjega mazača z vsemi dramatičnimi posledicami, ki jih ima tak poseg za žensko, za njeno telesno in duševno ravnovesje. Za ohranitev zakona 194 smo torej predvsem zato, ker se zavedamo, kako resen družbeni pojav je splav, ker se nam zdi pravilno, da je ta pojav zakonsko urejen tako, da si vso »odgovornost* za pre-vencijo prevzamejo državne zdravstvene ustanove, ne pa švicarske ali angleške klinike, ali pa, za tiste, ki si le-teh ne morejo privoščiti, najbližji mazač. Za ohranitev zakona 194 smo tudi zato, da se uveljavi ustavno načelo o laičnosti države, o državi, ki je svobodno in demokratično urejena, tako da prepušča odločitev res vsakemu državljanu, njegovi vesti. To pa po meni, da ni nihče opolnomočen, da lz svojih moralnih predsodkov do loči, da morajo z njim vsi soglašati ter se izreče za odpravo zakona, ki danes njemu prepušča popolno svobodo odločanja, z odpra- o pa bi ostalim to svobodo omejeval. Iz teh razlogov smo napisali, da bomo glasovali »NE* tudi na zeleni glasovnici. Dvakrat «NE», torej, na oranžni in zeleni glasovnici, proti spremembi zakona o splavu prav zato, ker se odgovorno zavedamo, kako resen pojav naše družbe je prostovoljna prekinitev nosečnosti in se nam zdi pravilno, da je ta pojav zakonsko urejen in pod nadzorstvom državne zdravstvene službe. DANES IN JUTRI ODGOVORNO NA VOLIŠČA MED DEMOKRATI NAJ PREVLADA «NE» NA ZELENI GLASOVNICI Za ohranitev zakona o splavu bomo prečrtali «ne» tudi na oranžni glasovnici RIM — Skoraj 43 milijonov italijanskih državljanov ima danes pravico in dolžnost stopiti do svojega volilnega sedeža in odločati o petih referendumih. 79 tisoč volilnih sedežev bo nadzorovalo 75 tisoč vojakov, ki bodo lahko tudi volili'v krajih, kjer opravljajo vojaško službo. Med volivci je, kot smo tega že vajeni, več žensk kot moških, tokrat za kar 4 odstotke, medtem ko bo prvič volilo skoraj milijon mladih, ki so komaj dopolnili osemnajsto leto. Notranje ministrstvo je dalo natisniti 300 milijonov glasovnic v petih različnih barvah, od tega jih je milijon in pol dvojezičnih, a zgolj za Zgornje Poadižje. Ves referendumski podvig, vključno z ugotavljanjem in objavo podatkov, bo državo stal 120 milijard lir. Obveljali bodo izidi tistih referendumov, za katere bo glasoval en volivec več kot polovica vseh volilnih u-pravičencev. Ker je glasovanje na tokratnih referendumih dokaj za- motano, organizatorji priporočajo, naj si volivci prinesejo s seboj listič, na katerega so si že doma zabeležili svoje izbire. V kabinah pa naj bodo pozorni, da ne bodo ene glasovnice podlagali z drugo in jo tako po nerodnosti nepravilno zaznamovali. Čeprav je bil včerajšnji dan namenjen premisleku, so se nekatere polemike in komentarji nadaljevali v tisku. V intervjuju za cL’Awenire» je demokrščanski tajnik Piccoli zatrdil, da ne obstaja nikakršna zveza med trdnostjo vladnega zavezništva in izidi referendumskih odločitev in ponovil že znano nasprotovanje svoje stranke zakonski ureditvi zgodnje prekinitve nosečnosti. Svoje dokaj previdno stališče v polemikah med levičarsko - laičnimi silami in KD, so dan pred glasovanjem prekinili celo socialdemokrati: njihov podtajnik Puletti se je namreč v pogovoru z novinarji vprašal, kako je mogoče, da de- itimtiiniiiilliiiiiiiiiiiiiiimiiliiitmiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiii VČERAJ JE SPREJEE PERT1MJA IN DRUGE GOSTE JANEZ PAVEL II. SE POČUTI BOLJE Preiskava o zvezah Agc« z mednarodnim črnim terorizmom RIM — Po vsem sodeč se zdravstveno stanje Janeza Pavla H. po operaciji zboljšuje. Glasnik poliklinike Gemelli je pomiril prisotne novinarje s tem, da je poudaril, da trenutno počutje Karola Wojtyle dopušča »previdni optimizem*. Zaradi nevarnosti vnetja, ki je pri ranah, ki zadevajo trebušno votlino vedno prisotna, se zdravniki očitno nočejo prenagliti. Njim sta se včeraj pridružila še papežev osebni zdravnik Gabriel Turowsky in priznani univerzitetni docent Dell’Acqua. Sporočili so tudi, da bodo papeža, ki bo jutri praznoval rojstni dan, kmalu premestili v posebno sobo v desetem nadstropju bolniškega poslopja, kjer so že ustvarili pogoje podobne, kot v oddelku za oživljanje, kjer se trenutno nahaja poglavar rimskokatoliške cerkve. Da gre papežu, kljub rahli mrzlici postopoma na bolje, dokazuje tudi dejstvo, da ga je včeraj že tretjič obiskal predsednik Pertini, ki jn po snidenju dejal, da je papež videti precej zdrav. V dopoldanskih urah pa je Wojtyla sprejel skupino bolničarjev, s katerimi je tudi zmolil očenaš. Sicer pa se pred njegovo sobo dnevno zbirajo številni predstavniki političnega in kulturnega življenja, ki jih papež seveda ni videl. Med temi je tudi predsednik senata Fanfani. Wojtyla naj bi že danes preko magnetofonskega posnetka spregovoril zbranim vernikom na Trgu sv, Petra. Kar pa zadeva preiskavo ni bistvenih novosti. Preiskovalci šele ugibajo, s kom se je mladi turški skrajnodesničarski terorist sestajal med svojimi obširnimi potovanji po Evropi. Ugotovili so, da je po begu iz turškega zapora, kamor so ga zaprli zaradi uboja nekega levičarskega časnikarja, obšel Dansko, Tunizijo, Španijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Francijo in Švico. Aprila letos pa se je vpisal na univerzo^ v Perugii, da bi si priskrbel študentovsko izkaznico in s tem u-pravičil svoje bivanje v Italiji. Ni dvoma, da so mu pri vseh teh premikih, ki seveda terjajo precejšnje denarne stroške, pomagale mednarodne neofašistične celice. Za italijanske preiskovalce pa je zlasti zanimivo, ali so Agci pomagali tudi «domači» fašisti in ga, kot mednarodnega priznanega ubijalca, izkoristili za svoje notranje koristi. Med drugim preiskovalci ponovno upoštevajo možnost, da je na Trgu sv. Petra na papeža streljala tudi še kaka druga oseba. mokrščanski tajnik v isti sapi imenuje laične in demokratične sile «laični faacio*, hkrati pa trdi, da izidi referendumov ne bodo vplivali na vladno koalicijo. Za Pulettija bo po referendumih, ali najkasneje po upravnih volitvah 21. junija, potrebno ne samo preverjanje pri vprašanjih terorizma, gospodarske in mednarodne politike, ampak se bo neizbežno postavilo vprašanje, kako morejo u-spešno sodelovati v vladi sile, ki se sicer tako globoko razhajajo ob pomembnih vprašanjih, ki zahtevajo umirjeno pretehtavanje. Današnja številka glasila KPI «L’Unita» v uvodniku ugotavlja, da «smo prišli do točke, ko o-bramba državnega zakona nekaterim pomeni navajanje h kriminalu*. Gibanje za življenje, nadaljuje člankar, dejansko hoče poglobiti dramo ilegalnega splava in s tem kaznovati najrevnejše ženske. Rimski časnik »D Messaggero* piše v uvodniku 8-letni deklici, ki je materi prinesla letak s podobo zarodka in dejala: «Dala mi ga .je nuna in rekla, da je treba voliti proti tistim, ki ubijajo otroke...* Žal, ugotavlja časnik, take epizode niso redke in obrobne. Prvi rezultati odločitev na referendumih bodo znani v ponedeljek po 16. uri, torej dve uri po zaprtju volišč. Prihajali bodo vso noč, za dokončne pa bomo zvedeli v torek. Zadnje bodo prešteli prav najpomembnejše glasovnice, zelene in oranžne, ki zadevajo zakon o splavu. Takrat bomo torej vedeli. če je z »ne* na glasovnicah teh dveh barv, v Italiji zmagala zdrava pamet in pogum za soočanje s stvarnostjo. Pomenljiva slovesnost v Gonarsu ■ ipf; f V bolnišnico Gemelli Je prišla tudi mati Tereza iz Kalkute, Nobelova nagrajenka za mir, a ji ni bilo dano, da bi obiskala papeža (AP) RIM — Predsednik republike Pertini bo jutri odpotoval, v spremstvu zunanjega ministra Co-lomba, na tridnevni uradni obisk v Švico. Predmet pogovorov z najvišjimi oblastmi sosedne države bo predvsem položaj pol milijona italijanskih zdomcev, ki delajo v Švici. Sesti komunike RB o Cirillu in Giovineju NEAPELJ — Rdeče brigade so sinoči objavile z običajnim postopkom (sporočilo novinarju, naj išče v nekem košu za odpadke) šesti komunike po ugrabitvi deželnega odbornika Cirilla, s priloženo sliko občinskega svetovalca KD Giovineja, ki so ga ustrelili v noge. Tega krivijo, da je vnašal razdor v vrste brezposelnih, običajna gesla o zaplembi prostih stanovanj in krajšem delu za vse pa potrjujejo namen brigadistov, da izkoristijo družbene težave Juga, ki jih je še povečal potres. Med občuteno svečanostjo so včeraj v prisotnosti predstavnikov vlade SFRJ, generalnega konzulata v Trstu, gonarške občine in borčevskih organizacij z obeh strani meje, položili v spomenik - kostnico v Gonarsu posmrtne ostanke IS jugoslovanskih državljanov, ki so kot interniranci umrli v bolnici v Palmanovi in bili doslej pokopani na pokopališču v Palmanovi. Poročilo na goriški strani miHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHUfuiiiiiiiiiiiiiiita MITJA RIBIČIČ NA VELIKEM ZBOROVANJU V MAREZIGAH: «Hočemo živeti in delati v miru v sožitju med narodi in sosedih Predsednik SZDLS je govoril tudi o dobrih odnosih z Italijo in o važnosti globalnega zaščitnega zakona za Slovence — »Takega nedeljskega pomladnega dne kakršen je MAREZIGE današnji, so se tu na tem trgu v Marezigah zbral) kmetje ter kot en mož udarili s kamenjem, vilami in gorjačami po fašistični škvadri, jo pobili in pregnali s svoje zemlje. Če pogledamo nazaj v zgodovino slovenskega ljudstva, bi to hrabro dejanje lahko primerjali z majhnim kmečkim puntom, v takratnem času pa je pomenilo zametek ljudske vstaje, zametek tistega mogočnega požara, ki se je dvajset let kasneje med narodnoosvobodilnim bojem razplamtel po vsem slovenskem narodnostnem ozemlju tja do Rezije in zadnjih koroških gorskih zaselkov.* S temi besedami je predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič začel svoj govor na včerajšnji sklepni slovesnosti v Marezigah v počastitev praznika občine Koper, ki letos sovpada s 60-letniC4, mare-žganskega upora in 40-letnico vstaje slovenskega naroda. Velikega zborovanja na glavnem trgu se je udeležilo več tisoč ljudi iz niiiiiMtiiinifimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiMiiiiiuiimnmuHniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiii KUUB MEDNARODNIM MIROLJUBNIM POSEGOM NEVARNO KOPIČENJE OROŽJA V LIBANONU Velesili zbirata ladje v Sredozemlju - Reaganov odposlanec v Saudski Arabiji KDAJ POSTANE NEKI NAROD AVTOHTON? P red nekaj dnevi se je v milanskem dnevniku »II Corriere della Sera» pojavilo pismo bralca, ki je jugoslovanski vladi očital dvojno mero v odnosih do Albancev na Kosovu in do svojih lastnih manjšin v Italiji in na Koroškem. Albansko vprašanje na Kosovu je preveč zapleteno, da bi se dalo opraviti v par besedah. Naj se ustavim samo pri nadaljnji trditvi bralca milanskega lista, da so namreč Albanci ,a Kosovu avtohtoni, medtem ko Slovenci v mejah Italije niso. Ne vem, od kod je omenjen i gospod pobral to čudno novico; iz resnih zgodovinskih knjig gotovo ne. Kaj pravzaprav pomeni avtoh tonost? Slovar slovenskega jezika pravi, da je avtohton tisti, ki je po izvoru od tam, kjer iivi. Ozrimo se okoli samo po tržaški okolici in naštejmo imena krajev: Nabrežina, Prosek. Zgonik. Opčine, Devin, Dolina. Niti eno ne izvira iz romanskih in keltskih jezikovnih sklopov, temveč so nadvse tipični slovanski toponimi, ki nam, mimo drugih virov, dovoljujejo zaključek, da so naši predniki že v času prvih naselitvenih valov prišli do skrajnega roba kra-ške planote in se začeli spuščati v smeri Trsta. Od takrat je minilo približno 1300 let. Ali je taka doba dovolj dolga, da imaš neki narod za avtohtonega? Kajti, če ni to ko, kateri narod v Evropi je sploh avtohton? To niso ne Pran cozi, ne Nemci, ne Angleži, ne Španci in tudi Italijani ne, kajti vsi ti narodi so nastali iz ljudstev, ki so v tem ali onem času prišli z Vzhoda, se pomešali z drugimi narodi in oblikovali nove etnične skupine. Morda res samo Albanci, če pritrdimo teoriji, da so ilirskega izvora. Pa tudi I-lirci so od nekod prišli. Vsa stvar bi lahko služila za i-gračkanje z besedami, če ne bi razkrivala nekega odnosa do nas, ki je med italijansko, tudi kolikor toliko izobraženo publiko, dokaj razširjen. Da smo namreč pritepenci, ki na tej zemlji nimam kaj iskati in kaj zahtevati. Te teorije so se pojavile že v prejšnjem stoletju med intelektualci, ki so zahtevali «geografsko» vzhodno mejo, tisto, kakršno je pozneje za- črtala rapalska pogodba. Pacifico Valussi je na primer ugotavljal, da so Slovani prišli v Julijsko krajino kot zavojevalci, se naselili na podeželju ih se nikdar niso u tegnili strniti v homogeno etnično skupino. »Noši Slovani*, pravi Valussi, «ostanejo Slovani, dokler o-stanejo barbari». Fašistični veljaki so sto let pozneje ponavljali v bistvu iste fraze, češ, da s Slovenci, zaradi njihove cbalkanske» miselnosti, ne gre postopati drugače kot s silo. Danes si dovoljuje najbolj razširjen italijanski list brez komentarja objavljati trditve o naši ctujerodnosti*. Ni kaj reči, v sto letih so se pojmi o nas v italiianskem javnem mnenju zares razčistili! JOŽE PIRJEVEC BEJRUT — V Libanonu se napetost čedalje stopnjuje. Kljub mrzličnim posvetovanjem za dosego miroljubnega sporazuma med Sirijo in Izraelom se nevarnost oboroženega spopada bliža z naglimi koraki. Obe državi kopičita na libanonskem ozemlju svoje čete in iščeta trdna zavezništva, povsem odsotni pa nista niti obe velesili. Ameriške in sovjetske ladje se namreč nevarno zbirajo v Sredozemlju. ZDA so žg odposlale letalonosilko, čeprav ameriški Pentagon trdi, da gre le za rutinsko križarjenje. SZ pa je prisotna z veliko nosilko za helikopterje »Moskvo*. Reaganov posebni odposlanec Philip Habib pa je medtem dopotoval v Saudsko Arabijo v okviru obširnega posvetovanja z vsemi zainteresiranimi sredozemskimi državami. Opazovalci menijo, da bo Habib skušal prepričati kralja Khaleda, naj pritiska na sirsko vlado in zahteva, naj slednja nekoliko omili svoje stališče do Izraela. Kot znano so Izraelci napovedali, da bodo napadli sirske raketne postojanke v libanonski dolini Beekaha, če jih vlada iz Damaska ne bo umaknila. Saudska Arabija uživa v vsem arabskem svetu velik ugled, novembra lani pa je že uspešno posredovala za premostitev krize med Sirijo in Jordanijo. Sicer pa so tudi sami Sirci za sedaj zelo previdni. V Damasku skušajo predvsem najti oporo v ostalih tradicionalno nepopustljivih arabskih zaveznikih. Solidarnost s Sirijo so že izrazili Libija, Iran, Libanon, PLO, včeraj pa se jim je pridružil celo Irak, ki je sicer v zelo slabih odnosih z Damaskom. Opazovalci ugotavljajo, da je to prvič, odkar imata Irak in Iran skupne poglede o nekem zunanjepolitičnem vprašanju po medsebojnem oboroženem spopadu v Perzijskem zalivu. Jutri naj bi Habib začel nov krog posvetovanj v Damasku. Kaže, da je sirska vlada izrazila pripravljenost, da umakne svoje čete z vrha hriba Sannin, če bodo falangistične milicije, ki uživajo podporo izraelske vojske, zapustile mesto Zahle, ki so ga zasedle 2. aprila. Da je stanje v Libanonu skrajno napeto priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada pozva'a svoje državljane, ki bivajo v Libanonu, naj nemudoma zapustijo to deželo. V Libanonu ostanite le, če je to nujno potrebno, so sporočili iz State Departmenta. V Bejrutu se trenutno nahaja okoli 2.000 ameriških državljanov. Razgovor Halg-Dobrinin o izstrelkih v Evropi WASHINGTON - Ameriški državni tajnik Haig je imel včeraj preliminarne razgovore s sovjetskim veleposlanikom Dobrininom o vprašanju jedrskih izstrelkov srednjega dometa v Evropi, o katerem bo začel uradne razgovore z zunanjim ministrom SZ Gromi-kom ob septembrskem zasedanju generalne skupščine OZNa bližnje in daljne okolice, ugledni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, primorskih in istrskih občin, pobratenih mest iz Jugoslavije in Italije, med katerimi Iz Doline, Milj, Ferrare in Genove, predstavniki JLA ter številnih borčevskih organizacij, predstavniki zamejskih Slovencev v Italiji, predstavniki tržaške federacije KPI in tudi 6 preživelih udeležencev marežganskega upora, katerim je član sveta federacije Branko Babič izročil posebno spominsko listino. V nadaljevanju svojega govora je Mitja Ribičič, izhajajoč iz izročila marežganskih upornikov, ki je živo tudi v novih rodovih, poudaril, da «hočemo živeti in delati v miru, v sožitju med narodi in narodnostmi doma in s sosedom ki naj ne bi bil vrag, pač pa mejak*. Ob tem pa je izrazil mnenje, da »čas in razmere v svetu niso naklonjene tem elementarnim željam naših narodov in večine človeštva* in dejal: «Svet še nikoli ni bil tako medsebojno odvisen in razcepljen hkrati, nikoli pa tudi ni bila potrebna večja strnjenost, bratstvo in enotnost. In nikoli niso bile pridobitve s tolikimi žrtvami priborjene. bolj izpostavljene napadom zunanjih in notranjih sovražnikov.* Potem, ko je znaten del svojega govora posvetil revolucionarnemu boju primorskega in istrskega ljudstva in njegovim žrtvam za združitev z matično domovino, se je Mitja Ribičič dotaknil odnosov s sosedno Italijo: »V najtežjem času so bili postavljeni temelji naše politike do narodnostnih manjšin in tudi že zametki politike odprtih meja, ki je specifičen jugoslovanski prispevek v sedanjem, med bloke razcepljenem svetu. Slovenskemu ljudstvu, ki je samo prehodilo največjo kalvarijo, je bil tuj kakršenkoli revanšizem, maščevalni nacionalizem in nestrpnost, še mnogo več kot to, to ljudstvo jp skupaj z italijanskim postalo pobornik novih odnosov in novega sožitja ob odprti meji, uresničevalec osimskih sporazumov kot novega poglavja v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Ti odnosi med našima državama, posebej ob meji, ki je ena najbolj odprtih — je nadaljeval Ribičič — se že dolgo razvijajo kot zgled plodnega, na vzajemnem zaupanju in interesih temelječega sodelovanja dveh prijateljskih držav z različnima družbenima ureditvama. V današnjih zapletenih razmerah v Evropi in v svetu je to pomemben prispevek prizadevanju za mir in popuščanje napetoettt Jo ustreza varnosti in trdnosti Jugoslavije, jo pa tudi bistveni interes Italije.* Mitja Ribičič je dejal, da bi temu zaupanju lahko še mnogo prispevali, kajti «osimski sporazumi niso skrajni domet možnega in potrebnega sodelovanja ob meji, ustvarjajo možnosti za še mnogo širše gospodarsko, kulturno in znanstveno sodelovanje s sosednjo deželo, s slovensko in hrvaško republiko in za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo ter obema evropskima gospodarskima grupacijama in neuvrščenimi deželami.* Ribičič se je potem dotaknil položaja Slovencev v Italiji in dejal: »Prav gotovo ima poseben pomen sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zagotovila, ki so jih v tem pogledu dobili predstavniki delegatske skupščine ob nedavnem obisku parlamentu dežele Furlanije - Julijske krajine od najvidnejših predstavnikov deželnega političnega življenja, so dober znak, da bo nhvi zakon o globalni zaščiti slovenške narodnosti ob zavzemanju tudi deželnih dejavnikov in v sodelovanju s Slovenci, končno vendarle sprejet. Mi zaupamo — je poudaril Ribičič — v treznost demokratičnih sil sosednje države, cenimo pristen dialog, ki gar vodijo £ slovensko narodnostno skupnostjo in’ upamo, da bodo poslej še odločneje zavračali nacionalistične pritisk? na Slovence v Italiji. Oljenem tudi mislim, da ne bo mogel zmagati glas, ki smo ga slišali zadnje dni, v katerem so izražene težnje po nekakšnem »nacionalnem bloku* treh najmočnejših■ tržaških strank, nekaj podobnega, kar vzpostavljajo v sosednji Avstriji v namišljenem »prastrahu* pred slovansko nevarnostjo.* Mitja Ribičič se je potem pomudil tudi pri zadnjih dogodkih na Kosovu. Na koncu pa je čestital h koprskemu prazniku in Krajanom Marezig za številne dosežke in delovne uspehe, v kulturnem programu so sodelovali mešani zbor Obala, mladinski zbor koprske gimnazije, člana SSG iz Trsta Mira Sardoč in Jožko Lukeš, igralec Andrej Jelačin in godbi iz Marezig in Pridvora. Pred velikim zborovanjem v Marezigah je bila popoldne slavnostna seja koprske občinske skupščine, na kateri sta govorila predsednik Mario Abram v slovenščini in podpredsednik Leo Fusilli v italijanščini. Znanim protifašističnim borcem Branku Babiču, Leopoldu Cahariji in Ernestu Vatovcu so podelili listino častnih občanov, občinska priznanja z Zlatimi žarki so podelili komandi garnizona v Pulju, orlo-pedski bolnišnici v Valdoltri, koprskemu poštnemu podjetju in družbenopolitičnemu delavcu Vit-ku Hlaju. Tradicionalno nagrado 15, maj so prejeli Marija Mahne, Levko Poljšak in Fabio Vatovec, zaslužnim podjetjem in oosame-nikom pa so podelili še 15 plaket. LJUBAN OMLADIČ TRŽAŠKI DNEVNIK DANES IN JUTRI MNOŽIČNO NA VOLIŠČA Proti skrivnemu splavu, za dostojanstvo žensk prečrtajmo na oranžni in zeleni glasovnici «NE» Za dvakratni «ne» tudi deželna zveza zadrug in bolniških blagajn ■ Provokacija Gibanja za življenje Danes in jutri bodo italijanski državljani že petič po vojni glasovali za referendume. Tokrat so poklicani, da se istočasno izrečejo kar o petih referendumih; na voliščih bodo zato prejeli kar pet glasovnic in sicer: oranžne barve za referendum o prekinitvi nosečnosti, kot predlagajo radikalci; zelene barve za referendum o prekinitvi nosečnosti, kot predlaga samozvano Gibanje za življenje; svetlo plave barve za za kon proti terorizmu; sive barve za orožni list in rumene barve za referendum o dosmrtni ječi. Predvsem gre poudariti, da je naloga slehernega državljana, da se poda na volišče in izkoristi možnost, ki mu jo nudi republiška ustava ter se izreče za, ali proti predlogu re ferenduma. Kakor je potrdila tudi volilna kampanja, se je zanimanje javnosti o-sredotočilo predvsem na vprašanje splava, oziroma na referenduma, ki ju o tem vprašanju predlagajo radikalci (glasovnica oranžne barve) in samozvano Gibanje za življenje (zelene barve). V zadnjem času smo bili priča ostri polemiki, ki se je razvila predvsem ko je katoliška hierarhija z veliko vnemo posegla v volilno kampanjo in se še zaostri la po sicer neuspelem poskusu konservativnih in desničarskih sil, med katerimi so prednjačili nekateri vidni demokristjanski predstavniki, da bi strumentalizirali atentat na pa peža Janeza Pavla II. Laični blok se je kompaktno izrekel, da bo glasoval «NE» na oba referenduma za odpravo zakona 194, saj je bistvo zakona prav v tem, da teži k postopnemu omejevanju in odpravljanju pojavov prekinitve nosečnosti predvsem z ustrezno vzgojo in informacijo o kontracepciji in spolni higieni. Za dvakratni «NE» se je v prejšnjih dneh izrekel tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine zveze zadrug in bolniških blagajn, ki je obenem poudaril, da kdor brani zakon 194 še ne pomeni, da zagovarja prekinitev nosečnosti. Zato ni moč zamenjati državnega zakona, ki ima kljub svoji nepopolnosti kot cilj boj proti skritemu splavu, z moralnimi aspekti, ki jih mora vsakdo sam rešiti. Zveza zadrug in bolniških blagajn nadalje poudarja, da je treba ohraniti zakon 194 in zato glasovati dvakrat «NE» na zeleni in o-ranžni glasovnici, ker je prepričana, da je osnovna naloga države v tem. da nudi ženski, ki to želi, možnost prekinitve nosečnosti in da u-’ stanovi vse potrebne strukture, ki so potrebne za primerno informacijo in vzgoio o kontracepciji. Včerajšnja predvolilna kronika pa beleži absurdno provokacijo samozvanega Gibanja za življenje. Kot poroča tiskovna nota šent.iakobske sekcije KPI, so pri Sv. Jakobu in tudi v drugih mestnih četrtih predstavniki tega gibanja nalepili na lepake KPI o referendumih «mini-le-pake fac-simile» zelene barve (s podpisom Gibanje za življenje), ki popolnoma spreminjajo bistvo komunističnih lepakov; tako zgleda, da KPI poziva svoje člane in somišljenike, naj glasujejo v nasprotju z uradnimi navodili stranke. Zato je tajništvo šentjakobske sekcije KPI prijavilo sodnim oblastem Gibanje za življenje zaradi kršenja volilnega zakona. Resolucija Marije Bernetič Politični preganjanci za zaščito manjšin Članica tržaške delegacije na 11. vsedržavnem kongresu političnih preganjancev Marija Bernetič je na tem zasedanju (od 8. do 10. maja v Riminiju) predložila resolucijo, na- / spevek za utrditev prijateljstva med stavljeno na ministrskega predsed- narodi, demokracijo v državi in po-nika Forlanija, ki jo je kongres so- puščanja napetosti v mednarodnih glasno sprejel. odnosih. Resolucija uvodoma ugotavlja, da italijanski državljani pripadniki etničnih manjšin v državi po 36 letih od konca vojne še ne uživajo vseh pravic, ki jim jih mora zagotoviti demokratična družba in ki jih predvideva ustava. Bivši politični preganjanci, ki so v tolikšni meri prispevali za dosego ustave, zahtevajo, da jo je treba v celoti izvajati za vse etnične manjšine. Poleg tega zahtevajo izvajanje o-simskih sporazumov, ki predvidevajo globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, ki je toliko prispevala v boju proti fašizmu. V resoluciji se nadalje ugotavlja, da popolno priznanje nacionalnih pravic italijanskim državljanom, pripadnikom etničnih manjšin predstavlja važen pri- Obalna cesta zaprta za promet Zaradi nevarnosti zemeljskega u-sada je od 18. ure včeraj obalna cesta spet zaprta za promet. Sklep je narekovalo vodstvo podjetja AN AS, potem ko se je v višini naravnega predora zakotalita na cesto nekaj kamenja, ki pa je na srečo le lažje poškodovalo šasijo dveh avtomobilov. Ker bodo popravila dolgotrajna, saj obstaja tudi nevarnost, da se zaradi vodnih infiltracij zruši obcestni zid, napovedujejo večdnevno zaporo obalne ceste. Promet je policija preusmerila po državni cesti 202. V KULTURNEM DOMU REVIJA VESELI PRAZNIK MLADIH IN NAJMLAJŠIH PEVCEV Revija se bo nadaljevala danes s pričetkom ob 17. uri Nastopilo bo sedem otroških oziroma mladinskih zborov Ko se otroci zberejo v hiši je praznik in takšen praznik je bil včeraj v Kulturnem domu ob prvem dnevu šeste revije otroških in mladinskih pevskih zborov «Naša pomlad - 81», ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Pomen revije je v kratkem nagovoru mladim pevcem, njihovim staršem in prijateljem poudaril tajnik ZSKD Vojko Slavec, ki je povedal, kako važno je, da se toliko slovenskih otrok približa petju in s tem prične spoznavati in, zakaj ne, soustvarjati tako pomembno kulturno dejavnost, kot je prav zborovsko petje. Nastopilo je devet pevskih zborov, in sicer: otroški zbor KD Prosek - Kontovel, ki ga vodi Erika Briščik (pri klavirju je petje spremljal Andrej Pegan); najmlajši otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Zdenka Križmančič (pri klavirju je bila Anastazija Purič); otroški zbor osnovne šole Lojze Kakor avec • Gorazd iz Saleža, ki ga vodi Ida Bitežnik; otroški zbor Z OBČNEGA ZBORA ZADRUGE NAS KRAS DELO ZA VREDNOTENJE KULTURNEGA IZROČILA O delovanju zadruge poročal predsednik Egon Kraus V galeriji Kraške hiše v Repnu je bil sinoči redni letni občni zbor zadruge Naš Kras. V imenu upravnega sveta je podal poročita predsednik Egon Kraus, ki je prikazal delovanje zadruge v preteklem postavnem letu. Poudaril je, da je postavanje zadruge že nekaj let ustaljeno, saj zadeva predvsem kulturno dejavnost v Kraški galeriji ter organizacijo naše največje folklorne in etnografske prireditve Kraška ohcet. V tej zvezi je omenil tudi nadvse pozitivno dejstvo, da je v tržaški okolici pa tudi v mestu samem vse več narodnih noš, kot izraz spontanega hotenja oživljanja naše preteklosti. To pa ni zanimivo samo zaradi udeležbe na Kraški oh-ceti, temveč predvsem zato, da se n’arodne noše spet pojavljajo na raznih domačih prireditvah. Vedno v zvezi s Kraško ohcetjo je predsednik še poudaril, da bo letos že deseta po vrsti, ki jo bo zaradi pomembne obletnice treba primerno vsebinsko obogatiti. . ...... Pomembna vlogo igra tudi Kraška niša, KI JO soč ljudi, med njimi mnogo tujih turistov. Zlasti na je razveseljivo dejstvo, da hišo obiskuje vse več šolske mladine, pa ne samo iz naše pokrajine, temveč tudi iz oddaljenih krajev, kot na primer iz Modene, Tako danes in jutri na volišča Nekaj nad milijon volivcev se bo danes m jutri v naši deželi izreklo o petih referendumih. Volilnih upravičencev je v Furlaniji -Julijski krajini 1,011 164, od tega 435.743 v videmski, 238.294 v tržaški, 221.729 v pordenonski in 115.398 v goriški pokrajini. V posameznih občinah tržaške pokrajine ima volilno pravico naslednje število občanov: v tržaški občini 213.340. v miljski 11.295, v devinsko -nabrežinski 6.540, v dolinski 4.948, v zgoniški 1.519 in v repenta brski občini 652 občanov. Včeraj popoldne so dokončno uredili vseh 1.743 volišč v naši deželi — od tega 430 v tržaški pokrajini oziroma 382 v sami tržaški občini —, pripravili glasovnice in drug potreben material. Zapečatena volišča, ki so v glavnem urejena na raznih šolah, je za-stražila vojska. Danes ob 6. uri bodo predsedniki in skrutinatorji stopili na volišča in overovili zbirke glasovnic, najkasneje do 8. ure, nakar bodo prvi volivci lahko vstopili na volišče. Volilni sedeži bodo danes neprekinjeno odprti do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Vsak volilni upravičenec mora imeti pri sebi ob vstopu na volišče osebno izkaznico ali drug enakovreden dokument. V tej zvezi bo matični urad danes in jutri izjemoma odprt in bo izdajal osebne izkaznice danes od 7. do 20. ure in jutri od 8. do 13. ure. Kdor ni prejel volilnega potrila na dom, ga lahko dvigne danes od 6. do 22. ure ali jutri od 7. do 14. ure v posebnem občinskem uradu z vhodom na Prehodu Costanzi štev. 2. ■V času volilnih operacij so danes in jutri obiski v bolnišnicah — kjer so tudi urejena volišča — ukinjeni. Padove, Bologne itd. Potem ko je omenil še nekaj problemov, ki zadevajo delovanje zadruge, je predsednik svoje poročita zaključil s pozivom po večji angažiranosti članov pri zadružnih pobudah. Občni zbor je nato odobril poročita upravnega sveta, bilanco, ki jo je predložil dr. Drago Gantar in poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal dr, Mitja Bitežnik. V razpravi je dr. Mara Debeljuh - Poldini obvestila člane o dosedanjem poteku akcije za organizacijo razstave o Krasu, ki naj bi bila prihodnje leto v kraškem muzeju. O tem vprašanju se je razvila daljša diskusija, potem pa so člani potrdili in pohvalili to pobudo. Poudarjena je bila tudi potreba, da se zadruga pridruži pobudam drugih sorodnih organizacij, ko gre za vprašanja, ki so skupna in ko gre še posebej za interese Krasa in Kraševcev. Zahodnokraški svet razpravljal o vprašanju zdravstvene oskrbe V četrtek se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki ja posvetil osrednji del seje razpravi o deželnem zdravstvenem načrtu, ki ga je pokrajinski zdravstveni konzorcij pred kratkim predložil vsem rajonskim svetom tržaške občine. Uvodoma je predsednik Štoka obsodil zločinski atentat na papeža Janeza Pavla II., obsodbi so sa pridružili načelniki vseh svetovalskih skupin. Zatem je svet sklenil soglasno podpreti dokument oziroma predlog zadruge vinogradnikov Kriški breg o smotrnejši ureditvi poljskih poti pod Križem, ki ga bodo sedaj predložili županu Ce-coviniju ter pristojnemu občinskemu oddelku. Predsednik zahodnokraškega sveta je nato podrobno orisal osnutek pokrajinskega zdravstvenega konzorcija ter se zaustavil predvsem pri vprašanju decentralizacij' zdravstvenih uslug, pri kateri morajo igrati važno vlogo tudi rajonsk sveti. V razpravi sta nato posegla svetovalca Stefani (KD) in Lisjak (SSk), ki sta podobno kot predsednik Štoka poudarila nujnost, da se na teritoriju čimprej umestijo preventivne zdravstvene službe. V ta namen bo svet posredoval pristojnim organom predlog, da se bivša karabinjerska kasarna na Proseku uredi v, zdravnišk ambu-latorij. JUBILEJ ORGANIZACIJE PRISTANIŠKIH DELAVCEV Pred 50 leti so ustanovili prvo «kompanijo» v naši luki Proslave se bodo udeležili pristaniščniki iz Italije m Jugoslavije - V nedeljo v Avditoriju javna manifestacija V teh dneh poteka petdeset let od ustanovitve prve pristaniške kompanije v Trstu. Ob tej priložnosti pripravlja enotna kompanija pristaniščnikov vrsto proslav, ki si bodo sledile prihodnji teden od četrtka, 21., do nedelje, 24. maja. V četrtek bo na sporedu v dvorani Krožka pristaniških delavcev v Domu pristaniščnikov na Trgu Duca degli Abruzzi posvet na temo «Vtaga pristaniške kompanije v razvojni perpektivi pristanišča in teritorija*. Posvet, ki se bo začel ob 17. uri, bo vodil konzul enotne kompanije P. Hikel, ki bo tudi podal uvodno poročita. Na posvet so pristaniščniki povabili parlamentarce iz tržaške pokrajine, predstavnike drugih kategorij pristaniških delavcev, politične stranke in sindikalne organizacije ter voditelje pristaniških kompanij iz Savone, Genove, Masse Carrare, Livorna, Civitavec- chie, Neaplja, Ancone, Ravenne, Chioggie, Benetk, Tržiča in Porto Nogara. Od četrtka do sobote pa bo v novem športnem centru «M. Ervat-ti» na Proseku potekata «Srečanje pristaniškega bratstva*, ki se ga bodo udeležili pristaniški delavci iz omenjenih italijanskih luk ter iz Zadra, Kopra in z Reke. V okviru «srečanj* bodo na ogled fotografska razstava in razstava umetniških slik in grafik, pristaniščniki pa se bodo medsebojno pomerili v nogometu, košarki, kolesarstvu, teku, tenisu, balinanju, vlečenju vrvi, dami, šahu in v upravljanju traktorjev viličarjev. Glavna proslava petdesetletnice pa bo v nedeljo, 24. maja, z začetkom ob 9.30 v Avditoriju, kjer bo Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Rosanda Kralj (na harmoniko je petje spremljal Andrej Kralj); otroški zbor šole Fran Milčinski s Katinare, ki ga vodi Novela Kralj (na harmoniko spremljal Andrej Pegan); mladinski zbor KD Prosek - Kontovel, ki ga vodi Erika Briščik (pri klavirju je bil Andrej Pegan); otroški zbor osnovne šole (nižja stopnja) France Bevk z Opčin, ki ga vodi Branislav Lupine; otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Zdenka Križmančič (pri klavirju Anastazija Purič) in otroški zbor osnovne šole (višja stopnja) France Bevk z Opčin, ki ga vodi Branislav Lupine. Danes se bo revija iiiiii«niimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiitTi'...iiMiiiiiiMiuiiiiiiiiiMijiiHiniiiiiiii!iiii.. PREHRANA HITROST SPET‘BOTROVALA TRAGEDU! Ena oseba mrtva in štirje ranjeni v prometni nesreči pri Sv. Andreju Tudi pri Vilešah usodna nesreča za mladega Tržačana Na Sprehajališču sv. Andreja je pretirana hitrost včeraj botrovala strahoviti prometni nesreči, v kateri je ena oseba umrla, štiri pa so bile težje ranjene. Njeno prizorišče je bil blažji ovinek v višini mostička, prav tam, kjer je že večkrat prišlo do smrtnih nesreč. Tokrat sta skoraj čelno trčila fiat 128, ki ga je v smeri proti Čampi Elisi vozil 44-letni Silvio Longanesi iz Ul. Dudovich 15, ob katerem je sedel 40-letni Giacomo Brischia s Kontovela 55, ter fiat 124, v katerem so bili trije mladi iranski državljani. Po nesreči so karabinjerji s pomočjo očividcev ugotovili, da je iranski voznik zaradi pretirane hitrosti izgubil na ovinku nadzorstvo nad vozilom ter z vso sita treščil v prednji levi del Longane-sijevega avta, ki še je popolnoma skrotovičil. Zaradi številnih in globokih ran je Longanesi 10 minut po sprejemu v bolnišnico umrl, njegovega ...............................................li,iijiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiililiiiiiniNllliiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiMiiiiii,»iiiii,lliiii,i,,,,iil,|,"iiii,,Hiliii,l|*‘,,,,,,,,,,|,,',,|,,,,,i,,l,,*,,i,,l,,,',,,l,,l,l,H,,,,,,,l,,,,"r Zakaj bom glasovala dvakrat «ne» Z današnjo številko končujemo to ubriko, preko katere so nekatere taše bralke in bralci posredovali nnenje, kr ga imajo v zvezi t da-lašnjem glasovanjem o zakonu, ki ireja prekinitev nosečnosti. Danes mo besedo prepustili predvsem enskam, saj «so one v prvi vrsti zborile obstoječi zakon in si prav 'otovo ne želijo spet postati plen nazačev in grabežljivih ginekolo-'ov,» kot so nam številne bralke po 'edale, ko smo jih klicali po tele onu. Sonja Baiss, socialna delavka: ■Pogubne posledice stališč, ki jih ■ogovarjajo privrženci Gibanja za 'taljenje, na žalost spoznavam v :voji delovni praksi. Veliko je vri-nerov, ko so ti ljudje res vrešili nerojeno življenje», ampak samo :ato, da so otroka m* e m Dahnili > svet, ki ga že sedaj izloča iz svoje srede, v življenje, kjer nima niti kančka djubezni*. Mlada ržaška narkomanka je npr. zanosila, ne da bi otroka želela. Zanjo so izvedeli ti «oboževalci življenja*, dekletu obljubili vso podporo ter jo pregovorili, da ni prekinila nosečnosti. Res so ji nudili ležišče in nekaj denarne podpore, toda le do četrtega meseca nosečnosti, ko ni mogla več splaviti. Nato so jo prepustili javni socialni službi. Po vseh obljubah se re deklo znašlo v javnem zavetišču *G. Gozzi*. kjer je bila do 7. meseča nosečnosti in kamor se je vrnila z 10-dnevnim otrokom. Sinček pa ni doživel niti enega srečnega dne. Že takoj ob rojstvu so mu vbrizgali amfetaminske preparate, saj je bil že odvisen od mamil. Ker mati ni mogla prevzeti skrbi zanj. saj se ni odpovedala težkim mamilom in je bila torej njena glavna skrb iskanje vsakodnevno potrebne doze heroina, so ji otroka odvzeli in ga sedaj prekladajo od ustanove do ustanove. Komentar prepuščam posamezniku. h svoje prakse pa lahko trdim, da se *Gibanie za življenje» zanima za tživljenje* le štiri mesece, potem pa si po pilatovsko umije roke. Kako pa kaznujejo mater, ki je cdetomorilka». kot je po njihovem mnenju ženska, ki splavi? Njihov zakonski predlog predvideva 100 tisoč lir globe. Se vam ne zdi to podlo kvantificiranje *življenja» še bolj farizejsko od mazaške logike? Volila bom dvakrat N F. ker hočem, da je nosečnost svobodna izbira ženske, ki pa naj ima v primeru, da se odloči za prekinitev, vse najboljše pogoje za poseg, ki zanjo ni nikoli lahek. Pri tem pa sem tudi proti referendumu radikalcev. saj teh pogojev, ki naj bi bili za vse enaki, ne spoštujejo. Pa še nekaj bi dodala: zelo me moti dejstvo, da so največji zagovorniki odprave legalnega splava prav tisti, ki so se, kot duhovniki ali nune, zavestno odločili, da ne bodo imeli otrok in torej tega problema niso nikoli imeli in ga tudi ne bodo.* Gerdi Schojer - Starec, ginekologinja- «Prekinitev nosečnosti je zame kot ženska in kot zdravnica težka odločitev, pa vendar nočem biti kot noj in verjeti, da bo problem rešen, če zaprem oči. Odprava zakona 194 ne bi odpravila splavov. Glavni vzrok zanj je po mojem o pomanjkanju spolne vzgoje, za kar pa so ženske najmanj krive, saj je še do leta 1971 bilo prepovedano vsako širjenje kontracepcijskih sredstev. Tablete je lahko zdravnik predpisoval le pod lažnimi razlogi, veliko pripomočkov pa sploh ni bilo najti. To popolno temo je nekoliko omilil zakon 194, ki v prvi vrsti skrbi za prepre■ čevanje zanositve in za čimvečje krčenje števila splavov. Obenem pa ureja zdravstveno plat lega posega, ki je kljub vsemu operativni poseg in ga morajo zato izvajali v bolnicah, kjer so ustrezne strukture in strokovno osebje. Ker tegg jamstva ne daje niti predlog radikalcev, obratno, mislim, da se z njegovo privatizacijo le še bolj širi trgovanje s splavom, zato bom glasovala dvakrat NE.* Nadja Pahor, predstavnica Zveze žensk Italije: «Glasovala bom dvakrat NE, ker želim, da še naprej ostane zakon, za katerega smo se ženske potegovale skoraj 10 let in ki poleg tega, da ureja pojav splava, nudi vsem ženskam in parom možnost, da se osvestijo v zvezi z vsemi najbolj intimnimi vprašanji, ki so vezana na spolno življenje in za katere ni bila dana z nobene strani potrebna vzgoja. Zakon 194 predvideva namreč ustanovitev družinskih posvetovalnic, kjer je na razpolago široka paleta strokovnjakov, s katerimi se ženska lahko mirno pomeni o kontracepciji in o spolnem življenju. Pri tem naj dodam, da ne morem verjeti gibanju, ki nosi naziv boja *za življenje*, če se z druge strani sploh ne zavzema za milijone otrok, ki umirajo od lakote po svetu, če svojo skrb posveča prvenstveno nerojenemu življenju, se pa sploh ne poteguje za že obstoječe življenje in zanemar ja vsestranske okoliščine, v katerih mati živi. Mislim, da je to najočitnej.še nasprotje tako imenovanega «Gibanja za življenje*. Tudi referendum radikalcev se mi zdi neumesten, saj predlagajo ukinitev zakona, ki ni imel še dovolj časa in priložnosti, da bi ga v celoti izvajali. Strinjam pa se, da ga je potrebno izpopolniti ,in dopolniti.* sopothika pa so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 120 dni. Od iranskih potnikov, verjetno študentov, se je najhuje ranil 27-letni Heidary De-rakoshan, ki se bo moral zdraviti 90 dni. Njegova rojaka pa imata po 40 in 20 dni prognoze. Do smrtne nesreče je včeraj prišlo tudi na avtocesti Trst - Benetke, v višini izhoda za Vileše. Avto, ki ga je vozil 30-letni Tržačan Franceseo Lionetti, je iz neznanih razlogov zavozil na desno in z vso sita udaril v obcestno ograjo. Za 27-letnega Valterja Rožiča iz Ul. Marin 1, ki je sedel ob vozniku so bile posledice usodne in je med prevozom v tržiško bolnico podlegel poškodbam, medtem ko so za Lionettija izrekli 40 dni prognoze. KD o upravnem odboru KZE Tržaško vodstvo KD je v tiskovnem sporočilu v splošnem povoljno ocenilo četrtkovo izvolitev upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote. Izvolitev «dovoljuje izoblikovanje večine in torej upravljivost odbora*. Demokristjani naglašajo, da je ta dogodek korak naprej k prebroditvi nedavnih razdorov in spopadov ter važna etapa na poti k razrešitvi splošnejšega problema upravljivosti krajevnih ustanov s posebnim ozirom na tržaško občino in pokrajino. • Pojutrišnjem, 19. t.m., ob 12. uri bodo v Ul. Morpurgo 7 (industrijska cona) odprli nove otroške jasli. Ansambel Aries izreka globoko sožalje svojemu članu Franku ter svojcem ob težki izgubi očeta Alojza. Ob izgubi dragega Alojza Perica izreka iskreno sožalje Franku in svojcem družina Doljak (Nabrežina -postaja). Kulturno društvo Vesna izreka globoko sožalje družini Štefančič ob izgubi drage žene oziroma matere Albine. Godbeno društvo Nabrežina izreka svojima članoma Franku in Stanku ter družini ob izgubi drSgega očeta oziroma svaka Alojza Perica iskreno sožalje. Ob smrti dolgoletnega raznašalca Alojza Perica izrekata družini iskreno sožalje uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Stanislava Cancianija (PACKO) Žena Ana, hči Anka in drugo sorodstvo Trst, 17. maja 1981 16. 5. 198« Ob 1. obletnici smrti 16.5. 1981 SVETKA PELANA se ga z žalostjo v sheih spominjajo SVOJCI Po kratki bolezni nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono ALOJZ PERIC Jutri, 18. maja, ob 13.15 ga bomo prepeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice v hišo žalosti v Praprotu št. 8. Žalni sprevod bo krenil ob 16. uri v cerkev v Šempolaju. Žalostno vest sporočajo žena Dragica, hči Slavica z družino, sin Franko, sestra Ida, sestra Slava z možem in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Praprot, Nabrežina, Sv. Križ, 17. maja 1961 Umrla je ALBINA TENCE por. ŠTEFANČIČ Pogreb pokojnice bo jutri, 18. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v Križ. Žalujoči mož, hči in sin z družinama ter drugo sorodstvo Križ, 17. maja 1961 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega KARLA C0L0NIJA KLUNA Posebna zahvala dr. Sardagni, g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, nabrežinski godbi ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Coloni, Argiolas in Toscani Nabrežina, Trst, 17. maja 1981 ZAHVALA yKv,k*-f c-tK>*A»urJ j ittf&rvt* hic. i»w- Ob izgvhi drage ra^nae In none - < . • ; • votajim.'; 'tr>.Ui:uvA/>' .. rtf« • -SKrrtdO uršule Maver vd. černeka se iskreno zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja, domačemu pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Boršt, 17. maja 1981 ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni od sorodnikov in prijateljev ob izgubi našega nepozabnega EMILIJA SVAGUA se vsem prisrčno zahvaljujemo. Trst, 17. maja 1981 (Občinsko pogrebno podjetje) SVOJCI ZAHVALA Ob izgubi naše drage ROZINE GRGIČ vd. ČUFAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali. Posebna zahvala g. župniku M. Živcu, dr. A. Russu in dr. M. Nabergoju. SVOJCI Bazovica, 17. maja 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LOVRENCA BANDIJA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žena Zora, sinova, hči in drugo sorodstvo Boljunec, 17. maja 1981 Ob 4. obletnici smrti dragega moža JOŽETA ŠTURMA se ga z ljubeznijo spominjajo < žena Hermina, hči Neva in vnuk Saši Barkovlje, 17. maja 1961 V OKVIRU POBRATENJA MED OBEMA OBČINAMA «Izlet prijatelj stva» utrdil dobre odnose med devinsko-nabrežinsko in bujsko občino Z Dioneo is Sesljana v Umag - Topel sprejem - Športni srečanji Kakih 500 občanov devinsko-na-brežinske občine se je preteklo nedeljo udeležilo «izleta prijateljstva* v Umag, ki ga je priredila občinska uprava v okviru izmenjav, ki jih predvideva listina pobratenja z bujsko občino. Motorna ladja Dionea je bila zasedena skoraj do zadnjega kotička, ko ie v jutranjih urah odplula iz Sesljanskega zaliva, poleg tega je v Umag prispelo kakih 100 izletnikov z osebnimi avtomobili. Z razliko od lanskega leta je bilo tokrat vreme res lepo in sončno, tako da je v veliki meri prispevalo k splošni dobri volji in veselemu razpoloženju. Devinsko-nabrežinske goste je na pomolu v Umagu pričakala velika množica domačinov, med katerimi so bili tudi predstavniki krajevnih oblasti. Goste je pozdravil predsednik skupščine občine Buje tov. Jakac, ki je med drugim naglasil važnost takih stikov in se zavzel za še tesnejše sodelovanje med obema občinama. Podobne misli sta izrazila tudi devinsko-nabrežinski župan posl. Albin Škerk in podžupan Vittorino Caldi, ,ki sta se predvsem zahvalila za topel sprejem in si zaželela, da bi se odnosi med obema občinama še odkrepili na vseh področjih. Po tem uradnem delu so gostje iz devinsko-nabrežinske občine skupno z domačini in ob spremljavi nabrežinske in z njo pobratene godbe na pihala od Babičev, krenili na Novo obalo, kjer sta obe godbi imeli skupni koncert. Na Novi obali so domačini postregli gostom z značilnimi jedmi in s pristno belo in črno domačo kapljico, Po koncertu so se gostje iz De-vina-Nabrežine odpeljali z dvema vlakoma v turistično naselje Kato-ro, ki je od Umaga oddaljeno od pet do šest kilometrov. V okviru izleta sta bili na sporedu tudi dve športni prireditvi: tako sta se srečali domača nogometna ekipa in enajsterica iz Ribiškega naselja. Po dokaj izenačeni tekmi in potem ko je bilo stanje neodločeno tudi po streljanju 11-metrovk, je Ribiškemu naselju priboril zmago... sam župan Škerk, ki je bil pri streljanju 11-metrovk spretnejši od tov. Jakca. V balinanju pa so bili boljši domačini, ki so uvrstili dve ekipi pred ekipo nabrežinskega Sokola in postavo iz Naselja San Mauro. Skratka lahko rečemo, da je šlo za uspel izlet, ki je še utrdil prijateljske vezi med obema občinama in na katerem so bili začrtani novi programi za še tesnejše sodelovanje. (as) Prihodnjo soboto in nedeljo vinska prireditev v Lonjerju Tudi letos, točneje prihodnjo soboto in nedeljo prirejata kulturno društvo Lonjer Katinara in športno društva Adria razstavo domačih vin v društvenih prostorih v Lonjerju. Na razstavi, ki je vse tri prejšnje izvedbe odlično uspela, bodo letos razstavili 17 belih vin in 10 primerkov črnih vin. Najboljši primerki domačih bodo tudi nagrajeni, ocenjevala pa jih bo posebna komisija izvedencev. R. Pečar Prosto mesto tehnika v nabrežinski občini Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da je občinski odbor podaljšal rok za predložitev ttiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitumiiiiiKiMiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitiiimi Z IGRO ŽARKA PETANA ^OBTOŽENI VOLK» Gojerici igralske šole SSG bodo nastopili po vaseh V lorek bodo v Trebčah, v sredo v Prosvetnem domu na Opčinah in v četrtek v Nabrežini Gojenci igralske šole Slovenskega Stalnega gledališča so pred kratkim imeli produkcijo, na kateri so predstavili igro Žarka Petana Obtoženi volk. Igralska šola se s svojim rednim delovanjem in pod vodstvom stalnih pedagogov odvija že tretje leto, vse od leta 1945 pa so starejši in bolj izkušeni igralci posvečali mlajšim veliko pozornosti in tako vzgojili marsikaterega izmed poznejših igralcev. Gotovo bo treba še veliko truda in vztrajnosti, da bomo v šoli želi večje uspehe, vendar se prisotnost teh mladih ljudi že pozna v programu našega gledališča. V lanski sezoni so namreč gojenci sodelovali v manjših vlogah pri marsikateri predstavi. Omenimo naj le Sgngeovega Vražjega fanta, pri katerem so se dekleta zelo dobro izkazala, Cijakovo Neurje in Kristanovega Kata Vrankoviča. Letos pa so obiskovalci igralske šole mimo sodelovanja v Shakespearovi komediji Kar hočete pripravili tudi lastno predstavo. Pri tem delu, ki ga je režiral Adrijan Rustja, imata velike zasluge tudi Mira Sardoč in Stane Starešinič, ki sta z gojenci vadila izgovarjavo; prof. Tavčar pa je v šoli ’ redaval o zgodovini gledališča. Igro Žarka Petana Obtoženi volk bode mladi ljubitelji gledališča ponovili v torek v Trebčah, v sredo na Opčinah, v četrtek pa v Na brežini. Njihovi pogosti nastopi so vabilo vsem tistim, ki nosijo v sebi 'eljo po odrskem izražanju, da 'e jim pridružijo. prošenj za eno mesto koordinatorja tehničnega urada. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so stari najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Potreben je doktorat iz arhitekture ali gradbenega inženirstva. Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju uradu za prevajanje in za stike z javnostjo do sobote, 6. junija, do 14. ure, kjer lahko dobijo tudi vsa ostala navodila za sodelovanje na natečaju. Vpis v državne otroške vrtce Šolsko skrbništvo javlja, da se vpisovanje otrok v državne vrtce začne 25. maja in zaključi 5. junija. Izlet zgoniške sekcije SSk na Dolenjskem Prejšnjo soboto je zgoniška sekcija Slovenske skupnosti organizirala izlet na Dolenjsko. Najprej so izletniki obiskali Jurčičevo rojstno hišo v Muljavi. Tam jih je predstavnik krajevne skupnosti prisrčno pozdravil in se opravičil, ker so bila prav tedaj v teku obnavljanja Jurčičeve rojstne hiše. Hiša Josipa Jurčiča je zelo priljubljena tudi med mladino, saj se je prav tisti dan nabralo v Muljavi preko tisoč mladincev, ki so se zbrali na tekmovanju za bralne značke. Obiskali so tudi hišo Krjavlja, enega izmed protagonistov iz Desetega brata, ter se ustavili v gostilni pri Obrščaku. Po krasni dolini Krke, kjer so se izletniki srečali z odlično negovanimi trtnimi nasadi za cviček, je pot popeljala proti Novemu mestu, kjer so obiskali karakteristično mestno hišo. Po kosilu so se ustavili v Kostanjevici na Krki, kjer so si ogledali razstavo največjih slovenskih grafikov Božidara Jakca in Toneta Kralja, ki je pustila prisotnim odličen vtis. Nazaj grede so se ustavili v Otočcu in povečerjali v Ljubljani. Polni dobrih in veselih vtisov so pozno zvečer srečno prispeli domov. (zd) MAKS SKUMAVEC OSEMDESETLETNIK Danes se poročita PATRIZIA in VVALTER Vso srečo v skupnem življenju jima želijo družine Vatovec, Kralj in Hrvatič Nameščenci Založništva tržaškega tiska in Primorskega dnevnika iskreno čestitajo WALTERJU in PATRIZH ob njuni poroki. Dne 21. maja bo ugasnil dve svečki CHRISTIAN KRMEC Obilo sreče in zdravja mu želijo mamica, očka, nonoti in teta. 12. tega meseca je v Ljubljani praznoval svojo 80-letnico tovariš Maks Skumavec, dolga povojna leta vodja agencije ADIT v Ljubljani, ki skrbi tudi za razširjanje in vse upravne in druge posle v zvezi s Primorskim dnevnikom in drugim zan ejskim tiskom. Maks Skumavec je po rodu sicer Gorenjec, rojen v Dovjah - Mojstrani 12. 5. 1901, toda velik del svoje mladosti je preživel v Trstu, kjer je tudi končal trgovsko akademijo, Le zaposlil v trgovski stroki najprej v Trstu in potem v Milanu, da bi se ponovno vrnil v Trst. V našem mestu je aktivno deloval v takratnih mladinskih organizacijah, zaradi nasilja fašizma pa je ostal brez dela in se je zato in da se je umaknil fašistRhrhtmr1 hasilju, leta 1936' izselil v Ljubljano. Tudi v Sloveniji je deloval največ v trgovskih poklicih, leta 1949 pa je prevzel vodstvo agencije ADIT (Agencija demokratičnega inozemskega tiska). Na tem mestu je o-stal do upokojitve leta 1963 in je v štirinajstih letih svojega delovanja vložil vse svoje napore in vse svoje sposobnosti v korist Primorskega dnevnika in drugih naših zamejskih pub'ikacij v matični Sloveniji. Že prej. zlasti pa po upokojitvi, je pogosto dopisoval v naše zamejske liste, največ pa v štirinajstdnevnik »Gospodarstvo*, s katerim sodeluje še danes. Tovariš Maks Skumavec se je, kot rečeno, v mladih tržaških letih aktivno udejstvoval v takratni mladinski organizaciji in bil osebni prijatelj bazoviškega junaka Ferda Bidovca, na katerega hrani v svoji bogati biblioteki še marsikateri spomin. Vedno se je zanimal za kulturna vprašanja, s posebno zavzetostjo pa spremlja tudi naše zamejsko narodno in politično življenje. Ob visokem jubileju so ga v teh dne.', na njegovem domu obiskali predstavniki agencije ADIT, vodja njene poslovne enote tov. Stane Češarek in drugi nameščenci ter mu skupno s čestitkami tudi v imenu Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska izročili priložnostno darilo z željo, da bi še dolgo bil zdrav in čil in tako zvest nam zamejskim Slovencem, kot je bil doslej, (jk) Hotel Regina bo last tržaške univerze Prva komisija deželnega svata je sklenila, naj bi dežela brezplačno odstopila tržaški univerzi Tržaško nepremičninsko družbo, ki je med drugim lastnica hotela Regina. Imo-vina skupno s hotelom bo namenjena višji šoli. sodobnih jezikav ra prevajalca in za namestitev študentskega »*doit)ai a-Hotel Regina bo po-' stal last univerze še pred formalnim aktom za predajo premičnin, ker ga morajo obnoviti in prirediti namenu. Danes stopita na skupno življenjsko pot PATRIZIA in VVALTER BET Vso srečo jima želita zbor in odbor KD Slavec 0 stavkali SSŠ Sindikat slovenske šole priredi 21. t.m. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani diskusijo o temi «Stavke Sindikata slovenske šole*. Ob tej priliki bo SSŠ predstavil svoj stavkovni pravilnik. Sindikat še zlasti vabi k udeležbi predstavnike CGIL -CISL - UIL in dijake višjih srednjih šol. STALIŠČA POLITIČNIH STRANK ZA REFERENDUME REFERENDUM BARVA GLASOVNICE KPI PSI PSD1 PLI PRI PDUP PR KD MSI SPLAV (Gibanje za življenje) ZELENA NE NE NE NE NE NE NE DA DA SPLAV (Radikalci) ORANŽNA NE NE NE NE NE NE DA NE NE DOSMRTNA JEČA RUMENA DA DA NE DA NE DA DA NE NE ZAKON COSSIGA PLAVA NE NE NE NE NE DA DA NE DA OROŽNI LIST SIVA NE NE NE NE NE DA DA NE NE ||M||||,uiiHiiitmiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiimiiHiiiniiiiiiiiHiiiiiiHiinMii« DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3(1 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. Danes, NEDELJA, 17. maja MOJCA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.31 — Dolžina dneva 15.00 — Luna vzide ob 18.56 in zatone ob 5.10. Jutri, PONEDELJEK, 18. maja DUBRAVKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,8 stopinje, najnižja 12,6, ob 18. uri 20,9 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, veter 4 km na 'O'0 jugozahodnik, vlaga 70-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA, smrti in oklici RODILI SO SE: Marzia David, Veronica Ulcigrai, Samy Larbi. UMRLI SO: 80-letna Maria Pet-tarin vd. Pecorari, 68-letni Rugge-Novel, 57-letni Enzo Amadi, 70-letna Delfina Fontana, 83-letna Fe-licita Tomasella vd. Sandrin, 81-l«ni Enrico Gotti, 89-letni Francesco Stefani, 73-letni Eugenio Ton-cich, 89-letna Maria Coverlizza vd. Cenjueni, 23-letni Giovanni Savona, '2-letni Augusto Pletersek, 80-letna Stefania Gregorič vd. Pizziga. OKLICI: karabinjer Leonardo Di celice in strežnica Annamaria Duše, ladijski mehanik Fabio Aurelio 'n uradnica Omella Lazzarini, železničar Gino Liubicich in uradnica Claudia Babici, uradnik Paolo Mon-tebugnoli in uradnica Elena Scag-ffante, uradnik Carmelo Henke in Uradnica Chiara Secoli, delavec G.anantonio Scarton in frizerka Donatella Scarcelli, specializirani de- Včeraj-danes lavec Gianmarino Magris in uradnica Lucia Borsi, obrtnik Franco Štolfa in bolničarka Angela Petruz-zella, natakar Elvio Lorenzutti in gospodinja Patrizia Degrassi, zidar Alessandro Taiariol in študentka Tatiana Sossi, nameščene v hipodromu Giuseppe Sardaro in delavka Lidia Attanasio, trg. pomočnik Claudio Birsa in trg. pomočnica Alessandra Corsano, šofer Mauro Zoch in otroška negovalka Daniela Calianno, uradnik Claudio Nascig in uradnica Flavia Paoletti, delavec Daniele Deffendi in trg. pomočni- ca Saveria Franforte, uradnik Mar-cello Ottaviani in gospodinja Lugia Novella Meraviglia, Franco Zonno in Alda Marussi, šolnik Vittorio Tedesechi in kozmetičarka Eman-nuella Vallarelli, radiotelegrafist Dino Norbedo in natakarica Maria-giovanna Benvegnu, šofer Walter Revere in telefonistka Annechina Jacoba de Boer, gasilec Vincenzo Timeo in trg. pomočnica Desideria Zaccaria, šofer Giancarlo Collare-da in uradnica Elisabetta Celio, študent Gerardo Manuel Lentini in študentka Lucia Maria Ferfoglia, delavec Arghiris Frenopoulos in u-čiteljica Susanna Zecchin, učitelj Ferruccio Bandel in univerzitetna študentka Donatella Bamobi, klepar Marino Chmet in uradnica Bruna Rolli, zdravnik Mario Chizzoli-ni in farmacevtka Elena Tinarelli, uradnik Aldo Gardossi in uradnica Edda Bonazza, mizar Giorgetto Bernardi in uradnica Adriana Mu-sizza, delavec Giuseppe Liuni in učiteljica Fulvia Dessardo, trg. pomočnik Giuseppe Tummillo in gospodinja Antonietta Latorraca, u-radnik Sergio Bossi in uradnica Lu-cilla Volo, univerzitetni asistent Giancarlo Muciaccia in uradnica Si-mpnetta Ragno, računovodja Paolo Barazutti in otroška varuhinja Laura Parma. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna siužba od 20. do 8. ure tet. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. ^ - 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 70 20 67 62 39 CAGLIARI 52 53 9 75 89 FIRENCE 88 79 3 55 27 GENOVA 72 40 22 20 52 MILAN 58 70 89 82 36 NEAPELJ 72 8 37 63 5 PALERMO 32 50 52 85 89 RIM 2 41 62 7 5 TURIN 81 27 59 31 50 BENETKE 84 78 57 80 25 ENALOTTO 2X2 2X2 X12 2 1 X KVOTE: 12 - 33.698.000 Ur 11 — 547.000 Ur 10 - 46.300 lir Danes se poročita PATRIZLA KOMAR in WALTER BET Vse najboljše jima želijo kolegi občine Dolina NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU opozarja slovenske srednje in višje srednje šole na Tržaškem in Goriškem, da bo kmalu potekel rok razpisanega literarnega in risarskega natečaja ob 150. obletnici rojstva Frana Levstika; zaradi tega naj pravočasno pošljejo svoje izdelke. V imenu otrok OPZ »VESELA POMLAD* in njihovih staršev ter zborovodje Franca Pohajača, se zahvaljujemo openski Hranilnici in posojilnici za .podporo pri nakupu novega klavirja, ki bo v prid pevskega delovanja med opensko slovenske mladini* Gledališča KD PRIMORSKO - Mačkolje se zahvaljuje vsem nastopajočim ter vsem, ki so sodelovali in prispevali k uspešnemu poteku proslave 60. obletnice prvega požiga vasi. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV - TRST obvešča člane, ki so se vpisali za izlet v Beograd, da je zbirno mesto dne 21. maja 1981 ob 18.30 na Foro Ulpiano - Trst (sodna palača). Avtobusi bodo odpeljali ob 19. uri. Prosimo za točnost. Osnovne šole »Pinko Tomažič* -Trebče; »Karel Destovnik Kajuh* - Gropada in »Primož Trubar* • Bazovica se zahvaljujejo ŠD Zarja za prisrčno in brezhibno organizacijo 4. medšolske-ga srečanja, ki se je 9. maja odvijalo v Bazovici na nogometnem igrišču. PD LONJER - KATINARA vabi vse starše in učno osebje osnovne šole «F. Milčinski* -Katinara, srednje šole «Sv. Ciril in Metod* - Katinara, otroškega vrtca v Lonjerju in predstavnike KD Rovte - Kolonko-vec na sestanek ob 190-letnici osnovne šole na Katinari Sestanek bo na sedežu društva v Lonjerju jutri, 18. maja, ob 20.30. Zaradi važnosti prosimo, da se sestanka gotovo udeležite. Vseslovensko '^gledaušče V TRSTU IVAN MRAK PROCES himnična trilogija danes, 17. maja, ob 15.30 v cerkvi v Gornjem Tarbilju; v torek, 19. maja, ob 20.30 v cerkvi v Ricmanjih; v sredo, 20. maja, ob 20.30 v cerkvi v Nabrežini. PRODUKCIJA IGRALSKE ŠOLE ŽARKO PETAN OBTOŽENI VOLK v torek, 19. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah; v sredo, 20. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 21. maja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. AVDITORIJ Danes ob 17. uri (red prost) ko medija «Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Per-no, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Kino Ariston 16.00—22.00 «Tre fratelli*. Režija Francesco Rosi. Eden 16.30 «Black cat*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 18.00. Ritz 16.30 «11 minestrone*. R. Benigni, F. Citti, G. Gaber. Jutri isti film ob 18.00. Excelsior 17.00 «Taxi driver*. Prepo vedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «Manidu uno squa lo ribelle, un indigeno selvaggio un fiore di ragazza*. Fenice 17.00 «Tre uomini da abbat tere*. A. Delon. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Laura, primizie d’a more*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 »Robin Hood*. Walt Disneyeva risanka. Vittorio Veneto 16.00 «Sono fotoge-nico*. R. Pozzetto, E. Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Ricomincio da tre*. Moderno 15.30 «L’ultimo squaio». Lumiere 15.30 «Inferno?» Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri 16.00 «Le colline hanno gli occhi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 10.30—21.00 «Candy Candy e Terence per sempre uniti*. Drugi del. Jutri isti film ob 15.30. Na-7'onale 15.45—22.15 «<’liristina la porno sedutrice*. , Prepovedan mladini pdd"I8." letoffr.’ FiloHrammatico 15.30—22.00 «Moglie sopra, femmina sotto*. Prepove dan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Sesso infuocato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Danes se vzameta PATRIZIA in VVALTER Mnogo sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želi nogometna ekipa Rosandra ZA VSAKOGAR MEKAJ POSEBNEGA tfid foto-kino kontaktne leče Ulica Buonarotti b (prečna UL Kossetti) TRST Telefon 77-29-96 Izleti SLOVENSKI Z"SE KLUB xiSKA vabita na predstavitveno srečanje OB IZIDU SPOMINOV ALEŠA BEBLERJA Knjiga je pod naslovom Čez drn in stm pravkar izšla v sodelovanju založbe Lipa in Založništva tržaškega tiska; predstavil jo bo Ciril Zlobec, navzoč pa bo tudi avtor. Predstavitev bo v Gregorčičevi dvorani, Ulica sv. Frančiška 20/11., v torek, 19. maja, ob 20.30. PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA vabi na predstavitev nove knjige dr. RAFKA DOLHARJA MOJI KRAŠKI SPREHODI ki bo v četrtek, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih BAZOVIŠKEGA DOMA v Bazovici. Uvodno misel bo podal prof. IVAN PETERLIN. Nastopil bo tudi pevski zbor bazoviškega kulturnega društva VABLJENI LIPA. PD SLOVENEC BORŠT -ZABREŽEC priredi 30., 31. maja in 1. junija 11. PRAZNIK vina DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH SKLICUJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v društvenih prostorih Proseška ul. 39, danes, 17. maja, ob 9. uri v prvem sklicanju in jutri, 18. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. poročila upravnega odbora 2. volitve novega odbora 3. razprava in razno Vabljeni vsi člani ZXD Zveza slovenskih kulturnih društev priredi danes, 17. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu revijo otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD - 81 Predprodaja vstopnic uro pred predstavo pri blagajni Kulturnega doma. Uiliuil J^C.'" Uti IJUL J* .f j K*? V) rtu rt pToi KD SLAVKO ŠKAMPERLE KLOBA-SANJE bo predstavila satirična trojka B. Kobal, S. Verč In A. Vodo pivec v društveni dvorani KD Slavko Škamperle, Vrdelska cesta 7, stadion <1. maj* - Sv. Iyan jutri, 18. maja, ob 20.30. Vabljeni! VZPI - ANPI - Sekcija v Križu obvešča, da je za najavljeni izlet z avtobusi v Beograd preko Bihača, Drvarja, Jajca in Sarajeva od 21. do 24. t.m., zaradi naknadnih odpovedi na razpolago še nekaj mest. Interesenti naj se nemudoma prijavijo pri tov. Zofi Sedmak - Križ, tel. 220-251. Kmetovalci iz Gročane organizirajo dne, 24. maja, izlet v Kočevje in okolico z ogledom raznih modemih hlevov. Ob povratku ogled Sv. Urha pri Ljubljani. Cena izleta 15.000 lir - kosilo vključeno. Vpis pri telefonistki občine Dolina telefon: 228110 ali 228127. SPDT prireja danes, 17. t.m., izlet na Trstelj nad Vipavsko dolino ob priliki srečanja zamejskih planinskih društev s člani PD Nova Gorica. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 9. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano), ali ob 9.20 pred restavracijo »Furlan* na Repentabru. Vabljeni! Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi 23. in 24. maja dvodnevni izlet v Kranjsko goro, na Vršič, k izviru Soče in v Dolino Trente. Vpisuje Antek Terčon (209-509), O. Žbogar (208-592) in M. Kralj (200-310 ali 200-771). KD Valentin Vodnik Iz Doline priredi v nedeljo, 31. t.m., enodnevni izlet v Kumrovec in Donjo Stubico. V Kumrovcu si bodo izletniki ogledali rojstno hišo tov. Tita in mladinski dom, v Gornji r"ubici pa muzej kmečkih uporov in spomenik Matiji Gubcu. Cena izleta 23.000 lir. Vpisovanje še naprej sprejemajo Fabio Smotlak, Anaroža Slavec in Boris PangerCj Razna obvestila Fotokrožek Trst 80 - sklicuje sejo v sredo, 20. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. /sak naj prinese dia. Združenje za zaščito Opčin bo i-melo danes, 17. maja, ob 10. uri redni letni občni zbor v Finžgarje-vem domu v Narodni ulici 89. Poleg poročila upravnega odbora obsega dnevni red še razpravo o urbanistiki, o prometnih zvezah in javnih prevoznih sredstvih, o prvi pomoči in zdravstvenih storitvah ter o pokopališču. Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da zadnja Gazzetta dei concorsi (štev. 9) objavlja prosta mesta, ki so jih razpisali: Prosvetno ministrstvo: za univerzitetne tehnike, pomočnike, š. sluge idr.; Notranje ministrstvo: za sekretarjt raznih stopenj idr.; Pošta in telekomunikacije: za tehnike, pismonoše, strojepisce idr. Poleg teh so razpisani še razni deželni natečaji. Gazzetta je na voljo obiskovalcem v knjižnični čitalnici. Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v občinskem tajništvu v uradnih urah. Kloba - sanje bo predstavila satirična trojka B. Kobal, S. Verč in A. Vodopivec v društveni dvorani KD »Slavko Škamperle* - Vrdelska cesta 7 - stadion «1. maj* - Sv. Ivan, jutri, 18. t.m., ob 20.30. Vabljeni! pam železnina IVI STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tel. 824-979 /SPDT\ SPDT prireja v okviru programa Športne šole v nedeljo, 24. maja, za osnovnošolsko mladino in starše izlet na Vremščico na srečanje mladih planincev Primorske ob dnevu mladosti. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Povratek ob 19.15. Prinesite prepustnice ali potne liste. f Čestitke Novoporocencema PATRIZII in WALTERJU čestita, obenem pa želi vso srečo na skupni življenjski poti mala Ivana. Danes stopata na novo življenjsko pot VVALTER in PATRIZIA COMA-RI. Obilo sreče in razumevanja jima želijo Fabiana, David in Lorena. PATRIZIA in VVALTER si bosta danes obljubila večno zvestobo. Vso srečo v zakonskem stanju jima želijo cerkvene pevke iz Ricmanj. Danes praznuje 17. rojstni dan ROBERTO SANCIN Iz Ricmanj. Mnogo sreče in zdravja mu iz srca želijo teta Mira in vsi sorodniki. V Prebenegu praznuje 51. rojstni dan naša draga mama, žena in no-na OLGA KUZMIČ. Da bi bila še mnogo let zdrava v krogu svojih domačih ji želijo mož, sin in hči z družinama. Prišel si ŽENO fantek, kot smo si želeli. Zdravja, sreče in da postaneš pravi slovenski fant, ti želijo papa, mama, sestra Kristina in nonoti. ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU Deželni sedež RAI v Trstu V torek, 19. t.m., ob 17.40 v avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu — Ul. F. Severo 7 ZAKLJUČNA AKADEMIJA Nastopajo: komorni orkester glasbene šole Koper - dirigent prof. Borut Logar in gojenci šole Glasbene matice iz Trsta. Vabila so na razpolago na deželnem sedežu RAI v Trstu. Danes, 17. maja, bo ob 17, nri v Finžgarjevem domu na Opčinah OPZ »VESELA POMLAD* priredil KONCERT narodnih in umetnih pesmi Na koncertu bo kot gost nastopil ansambel -»ZVEZDE*, ki bo s tem proslavil petletnico svojega glasbenega delovanja. Prisrčne vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na VESELICO s kulturno - zabavnim sporedom Nedelja, 24. maja, v kinodvorani VERDI v Miljah ob 16.00 — otvoritev ob 17.30 — začetek sporeda Nastopajo otroci občinskega vi-tca, učenci slovenskega šolskega centra, srednješolska mladina, zbor »JADRAN* in folklorna skupina KD »Javorje* iz Škofje Loke. Sledi družabnost ob jedači in pijači. PRIDITE! PrimoršlcTo^evniSc GORIŠKI DNEVNIK* 17. maja 1981 POGOVOR I ODV. PETROM SANZINOM 0 ZAKONU 194 OVREDNOTITI TISTI DEL ZAKONA KI PREPREČUJE, DA DO SPLAVA PRIDE Integralistični katoliški krogi onemogočajo delovanje družinskih posvetovalnic kot preventivnega sredstva za preprečevanje nezaželene nosečnosti »Zakoni so potrebni za urejevanje družbenih potreb in zahtev, in prav gotovo je splav, o katerem je sedaj pri nas govor in se bomo danes na referendumu o njem izjavljali, že od pamtiveka družbeni problem, ki ga je potrebno urejevati. Razvoj naše sodobne družbe pojmuje pravico subjekta, da urejuje svoje življenje v njej. Družba pa mora človeku dati pogoje, da svojo svobodo uveljavlja,* je dejal odvetnik Peter Sanzin. «Tcda splav ni sredstvo, da se ženska dokoplje do resnične svobode. Sp’av je danes žal še potreben, toda potrebno je preprečiti potrebo po splavu. Nikakršnega dvoma ne more biti o tem, da nihče ne odobrava splava. Splav ostaja nujno zlo, ker zaradi enega ali drugega razloga ni sp mogoče preprečiti nezaželenih nosečnosti. Dokler pojav obstaja in dokler ne bo prišlo do osveščanosti, ki bo odpravila fenomen ali pa ga vsaj močno zmanjšala, do takrat ga bo morala družba na zakonit način urejevati.* Potem ko je dejal, da je potrebno splav obravnavati kot sestavni del omike in kulture v neki družbi, je od v. Sanzin dejal, da zakon 194 ne govori samo o pravici do splava, ampak tudi o potrebi vzgoje in osveščan a ljudi, a do njega sploh ne pride. O tem delu zakona njegovi nasprotniki ne govorijo. Previdno molčijo o vseh tistih njegovih določilih, ki hočejo ženski pomagati, kot so recimo, družinske posvetovalnice, ki so v službi preventivne akcije. «če naj navedem primer iz svoje poklicne prakse, ki govori o tem, kako so zakoni potrebni, da se urejujejo odnosi in prekrški kaznujejo, moram povedati, da je velikega pomena tisto, kar preprečuje, da prekrški nastajajo. Napredek v družbi sp ne kaže v tem, da kaznuje, ampak da preprečuje nastajanje prekrškov. Če sedaj pogledamo na zakon 194, potem ni važno samo to, da ženska na dostojen in varen način splavi, če to hoče, ampak je zakon pozitiven in ga je potrebno ovrednotiti zaradi vseh tistih določil, ki pomagajo osveščati žensko, da do potrebe po splavu sploh ne pride. Te važne sestavine zakona nismo dovolj poudarjali,* je dejal Sanzin in takole nadaljeval: «Noben zakon ne more ostati takšen, kot je bil sprejet. Tudi zakon 194, bo potrebno spremeniti in to takrat, ko bo čez čas njegovo izvajanje pokazalo določene pomanjkljivosti. Tako bomo slej ali prej morali urediti vprašanje zdravnikov, ki zaradi vesti nočejo opraviti splava, kajti ti zdravniki onemogočajo izvajanje zakona. Tudi zakon o raz-poroki je že v prvem desetletju doživel določene spremembe ter so mu dodali nova določila.* Odvetnik Peter Sanzin je izreke) ostre pripombe na račun tako imenovanega Gibanja za življenje, ki predlaga odpravo zakona 194. To gibanje ne predstavlja nobene alternative tistemu, kar je bilo v preteklosti, razmeram, ki se jih nihče ne upa braniti, ko je šlo na stotisoče žensk v reke mazačev. Integralistični katoliški krogi nasprotujejo družinskim posvetovalnicam in s tem možnosti načrtovanja materinstva. Na te stvari so opozorili na sestanku, ki ga je rajonska skupščina v štandrežu sklicala z dvema predstavnikoma družinske posvetovalnice v Gorici. Na tistem sestanku so povedali, da v Gorici stvari niso urejene, ali pa so nezadostno urejene, medtem ko so povedali, da so v Tržiču na boljšem, je dejal Peter Sanzin, ki do svojih izkušenj in pogledov ni'prišel samo kot odvetnik, ampak tudi kot dolgoletni predsednik upravnega sveta splošne bolnišnice v Gorici. Pohod planinskega društva Pravijo, da je pomlad najbolj pri meren čas za izlete in pohode v naravo. Bo kar res, saj so take prireditve te dni na sporedu malodane v vsakem večjem kraju. Slovensko planinsko društvo iz Gorice pripravlja v nedeljo, 24. t.m. podobno prireditev, ki bo združena z družabnostjo, za svoje člane in prijatelje. Zbrali se bodo ob 9. uri na prostoru pri Kulturnem domu v Sovod-njah ter se peš napotili do jamarske koče na Vrhu, kjer bodo na sporedu družabne igre, poskrbeli pa bodo tudi za prigrizek. Popoldne se bodo udeleženci vrnili v Sovodnje, k.ier bodo lahko sledili nogometni tekmi med ekipama ZSŠDI, lahko pa bodo preizkusili svoje kulinarične sposobnosti na žaru. JUTRI IN V TOREK Vrsta najboljših zborov nastopi v Novi Gorici Gre za zbore, ki so nastopili na Primorski poje Danes popoldne izbirno tekmovanje pihalnih godb V Novi Gorici, kjer je kulturna dejavnost zelo bogata in pestra, bo v teh dneh več prireditev. Jutri in v torek bosta v veliki dvorani Kulturnega doma dva koncerta pevskih zborov z obeh strani meje. Organizira ju Združenje pevskih zborov Primorske, začela pa se bosta ob 20.15 po krajevnem času. Jutri, to je v ponedeljek, bodo nastopili: mešani zbor «Pod lipo» iz Barnasa v Beneški Sloveniji, dekliški zbor *Igo Gruden» iz Nabrežine, mešani zbor *France Bevk* iz Prvačine, moški zbor »I go Gruden* iz Nabrežine, učiteljski ženski zbor iz Tolmina, komorni mešani zbor iz Nove Gorice, moški zbor *Ciril Silič» iz Vrtojbe in mešani zbor tObala» iz Kopra. V torek zvečer bo drugi koncert, na katerem bodo sodelovali: ženski zbor «Oton Zupančič» iz Štan-dreža, mešani zbor »Soča* iz Kanala, ženski zbor «Slovenijales» iz Spodnje Idrije, komorni moški zbor »Zorko Preiovec» iz Idrije, dekliški zbor »Sloga» iz Črnega vrha nad Idrijo, mešani zbor * Bojan* iz Dornberka in moški zbor cSreč-ko Kosovel» iz Ajdovščine. Oba koncerta naj bi predstavlja- la nekakšno zaključno manifestacijo letošnje revije »Primorske poje*. Predsedstvo Združenja pevskih zbo rov Primorske je na koncerta povabilo vse najboljše zbore, ki so na omenjeni reviji prikazali svoj napredek zlasti kar zadeva njihovo kakovost. Danes, se pravi v nedeljo, pa bo v Novi Gorici tudi eno izmed tekmovanj, na katerih izbirajo najboljši pihalni orkester iz Slovenije oziroma iz zamejstva. Koncert se bo začel ob 16. uri po jugoslovanskem času v Kulturnem domu. Prirejajo ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Združenje pihalnih orkestrov Slovenije in Zveze kulturnih organizacij iz posameznih občin. Sodelovalo bo S orkestrov, ki so se prijavili za prvo. drugo in tretjo kategorijo. Med njimi bo tudi orkester Godbenega društva s Proseka pri Trstu in Godba na Pihala iz Ricmanj. Sklepni koncert za naslov najboljše godbe bo v nedeljo, 7. junija, na Bledu. Sodelovalo bo 16 pihalnih orkestrov, ki bodo na predhodnih izbirnih tekmovanjih zbrali največ točk. SVEČANOST V GONARSU 18 žar s posmrtnimi ostanki u-mrlih internirancev, ki so jih svoj-čas iz taborišča v Gonarsu prepeljali v bolnišnico v Palmanovo in so tam umrli ter tam bili tudi pokopani, so prenesli včeraj iz Palmanove v kostnico v Gonars, kjer hranijo več kot štiristo žar v Gonarsu in bližnjih taboriščih umrlih internirancev. Na svečanost so prišli jugoslovanski vladni in diplomatski zastopniki, zastopstva Zveze borcev iz sosednjih jugoslovanskih ob- POUDARJENO NA POSVETOVANJU V NOVI GORICI Slovenci v Italiji dejavnik zbliževanja iniitiiiiaiMiiMtnmiiiHlniiimliiHiiHiiiimimiiniiiiiiiiliilliiilliiHiliiiiiiiiiiliiiiilliiiuilio Poročila znanih slovenskih strokovnjakov na posvetovanju o povojnem razvoju in pogledu do leta 2000 ob jugoslovanski zahodni meji — bilo je v okviru »Goriških srečanj* v Novi Gorici — so bila vsa naravnana k istemu cilju. Gospodarstveniki, urbanisti, sociologi, politologi in predstavniki iz obeh Goric, so namreč ob ugotovitvi, da so se obmejna območja v Jugoslaviji v povojnem času gospodarsko in družbeno zelo razvila, predlagali nadaljnje pobude in ukrepe za poglobitev stikov in nadaljnji usklajen razvoj bodisi obeh mest kot tudi ostalih krajev na obeh straneh meje. Novogoriški župan Jože šušmelj je analiziral družbene, gospodarske in sociološke razmere v občini in ob tem naglasil prednostne naloge za nadaljnji napredek Goriške. Predvsem mislijo zagotoviti pogoje in takšno gospodarsko politiko, ki bo spodbujala kmetijstvo oziroma obstanek ljudi na podeželju. V nekaterih vaseh ob meji — to pa velja tudi za tolminsko, sežansko in Na Goriškem 115.398 volivcev V volilne sezname v goriški pokrajini je po podatkih, ki jih je posredovala prefektura, vpisanih 115 tisoč 398 volivcev, ki bodo danes in jutri opravili svojo državljansko dolžnost na 212 voliščih. Moških volivcev je 53.811, 61.587 (okrog 15 odstotkov več) pa je žensk. Po vsej verjetnosti pa bo skupno število od danih glasov nekoliko večje, kajti tokrat bodo na voliščih glasovali tudi vojaki, ki so na služenju rednega vojaškega roka in katerih število ni točno znano. Po podatkih volilnega urada na goriškem županstvu bo na 67 voliščih te občine volilo 34. 387 volivcev, ali nekaj več kakor ob lanskih U-pravnih volitvah. V sovodenjski občini je 1332 upravičencev, v dober-dobski 1059, v števerjanski pa 648. To so podatki, ki izhajajo iz volilnih seznamov, dejansko pa bo prišlo na volišča nekaj manj volivcev, kajti precej ljudi je na delu izven domačega kraja, precej pa je tudi takih, ki jim zaradi odsotnosti, še niso uspeli izročiti volilnega potrdila. Včeraj dopoldne so na goriškem županstvu imeli še nekaj nad 8C0 neoddanih volilni! i potrdil, v vseh treh slovenskih občinah pa skupaj okrog 60. Upravičenci jih lahko dvignejo, tako danes, kakor jutri nepo-posredno pred glasovanjem. Volilna potrdila hranijo na županstvih. Na voliščih bodo občani prejeli TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR nudi Inormacije in napotke glede vaših poletnih počitnic Turistična agencija Gotour Gorica, Korzo Italija 205, telefon 33-019. kar pet različnih (tudi po barvi) glasovnic, na katerih bodo, v skladu s svojo odločitvijo, prečrtali kvadrat z znakom NO ali SI. Tehnično torej čisto preprosta zadeva, nerodnost je le v tem, da bo to treba storiti kar petkrat. Prav gotovo bi bilo laže in bolj enostavno, če bi morali izreči naše mnenje same o enem ali največ dveh referendumih! Posebno moramo biti pazljivi pri glasovanju na zeleni in oranžni glasovnici, kjer bomo prečrtali, tako na eni, kakor na drugi glasovnici kvadratek z napisom NO in s tem izfazili naše prepričanje, da mora zakon št. 194 ostati v veljavi. Ker bomo danes, tako kakor pred sedmimi leti z referendumom o raz-poroki odločali o zelo pomembnih vprašanjih za nadaljnji razvoj omikanega sožitja in demokratičnega razvoja italijanske družbe, ne bo odveč, če bralce spomnimo, kako so takrat glasovali. Proti odpravi zakona o razporoki je 12. in 13. maja 1974 glasovalo v goriški pokrajini skoraj 69 odstotkov volivcev, v nekaterih krajih pa je za NE glasovalo preko 80 odstotkov volivcev. Na prvem mestu so bili takrat volivci sovodenjske občine. Za NE se jih je izreklo kar 80,24 odstotka. Na drugem mestu so bili Doberdobci z 78,48 odstotka. Gorica je bila nekje v sredini lestvice s 64,24 odstotka itd. Bomo naše takratno prepričanje v nujnost demokratičnega razvoja italijanske družbe potrdili tudi tokrat? AL MERCATINO pri MAX1 SHOP Ul. del Carso 9/11 - Tel. 83 770 GORICA O Bogata izbira oblek in pletenin za moške, ženske in otroke O Casuals jeans O Sportswear druge občine — se je namreč v preteklih desetih letih število prebivalstva zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Gre za tako imenovani policentrični razvoj, ki predvideva nadaljnjo graditev Nove Gorice in večanje števila prebivalstva v mestu, teda tudi zagotavljanje pogojev za razvoj manjših krajev oziroma vasi. Gospodarstvo bo moralo biti bolj intenzivno, kar zahteva primerno kadrovsko politiko. Potrebno bo več priučenih delavcev za obstoječo predelovalno industrijo, vtem ko bo najbrž tudi v prihodnje primanjkovalo nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Ob tem je šušmelj navedel zanimiv podatek, da imajo v novogoriški ob-ini že 2023 prebivalcev z višjo ali visoko izobrazbo, kar predstavlja pomembno intelektualno bogastvo in vir dragocenih izkušenj. Možnosti za poglabljanja, stikov in sodelovanja s sosednjim obmejnim prostorom v Italiji pa je župan šušmelj obravnaval predvsem z vidika prometnih povezav O tem je dejal: »Veliko komparativno prednost Goriške so v vsej zgodovini predstavljale prometne zveze, ki povezujejo padski industrijski bazen preko Vipavske doline z deželami Balkana in vzhodne Evrope. Sedanja prometna povezanost, tako železniška kot. cestna, pa te prednosti ne izkorišča. Najpomembnejša prednost — prometna lega — je zaradi zaostale prometne infrastrukture največja ovira za družbeno in gospodarsko rast Goriške, pa tudi širšega območja. Naša Goriška je v pravem prometnem žepu in je iz jugoslovanske strani skoraj nedostopna. Rešitev je samo v hitrejši izgradnji modeme cestne povezave med Razdrtim in italijanskim cestnim omrežjem pri Gorici, v smislu zakona, ki je bil leta 1968 sprejet v skupščini Slovenije in ki določa zgraditev avtoceste Šentilj - Nova Gorica*. Tudi univerzitetni prof. dr. Darko Bratina iz Gorice je poudaril, da obstajajo na zemljepisnem prostoru Goriške razne neizkoriščene možnosti. Pri tem je citiral zgodovinarja Simona Rutarja, ki je v svoji knjigi o Goriški zapisal tudi naslednje: »Kakor za časa Rimljanov, tako bi bila Goriška lahko tudi sedaj ena izmed najbogatejših dežel zaredi svojega blagega podnebja, zaradi svoje ugodne lege ob prehodni cesti med Vzhodom in Zahodom ter zaradi bližine morja in velikih mest, kamor lahko prodaja vse svoje pridelke in izdelke. Vendar pa je naša dežela v gmotni omiki precej zaostala in le počasi pobira stopinje za svojimi severovzhodnimi sosedami*. Naš rojak Bratina je rekel, da citirana ugotovitev še zmeraj v marsičem velja, z vidika razmer v Gorici. Hkrati pa je opozoril, da je z nastankom in razvojem Nove Gorice na jugoslovanski strani ta prostor postal še zanimivejši kot je bil v prejšnjem stoletju, ter je, vsaj potencialno, zelo perspektiven. Vprašal se je, če se povsem zavedamo izjemnosti fenomena dveh Goric, ki se medsebojno prepletata, sodelujeta ter izvajata skupne pobude za nadaljnji razvoj. Paradoksalno je, je poudaril prof. Bratina, da je nova razmejitev zahtevala zgraditev Nove Gorice, to slednje mesto pa je potem na novo opredelilo in pogojuje tudi funkcijo Go- rice. Novo stvarnost je zato potrebno celovito raziskati, preučevati in analizirati, ker je namreč praksa ob meji že presegla teoretična razmišljanja o tej meji. Poglobiti bi morali tudi preučevanja o funkciji pripadnikov različnih narodnosti, ki bogatijo to območje, se pravi v Gorici poslanstvo Slovencev, pa Italijanov in Furlanov. Ob analizi gospodarskih razmer, kjer v goriški pokrajini prevladujejo trgovina in druge terciarne dejavnosti, je opozoril na vlogo Slovencev, ki spričo znanja dveh jezikov laže dobe zaposlitev. Vendar je to znanje jezikov lahko samo izhodišče, ki mora prispevati k sodelovanju oziroma poglobitvi stikov z večinskim italijanskim narodom. Pri tem je omenil, da tudi v Gorici »zgodovinska dediščina še ni povsem odpravljena in nove generaci-še niso v stanju, da bi se bolj pogumno in brez predsodkov soočile z novo -stvarnostjo*. Prav Slovenci, k' obvladajo oba jezika in poznajo obe okolji ob meji, lahko največ prispevajo k premagovanju omenjenih predsodkov, je pripomnil prof. dr. Darko Bratina. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 • 84207 - 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI Moški in dekliški zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine bo v petek, 22. t.m., gost prosvetnih delavcev iz Štandreža. Na povabilo PD Oton Župančič se bodo pevci in pevke predstavili v Domu Andreja Budala s samostojnim koncertom, ki bo obsegal 15 pesmi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi člane prosvetno-kulturnih društev ter še posebej pevce, da se udeležijo pogreba skladatelja Rada Simonitija, ki bo danes popoldne, ob 15. uri, po jugoslovanskem času, v Fojani v Brdih. PRVIČ PO MNOGIH LETIH KULTURNA PRIREDITEV DIJAKOV LICEJA «TRUBAR» Na sporedu imajo ta) daruje posojilnica v Doberdobu 50 tisoč lir za slovensko osnovno šolo v Ronkah, Ob prvi obletnici smrti Mile Cotič darujeta sestri Ivanka in Ida 40 tisoč lir za Sovodenjski nonet. 39-letniki iz sovodenjske občine, zbrani v veseli druščini, so za dijaški dom v Gorici prispevali 23 tisoč lir. V sklad za dograditev Kulturnega doma v Sovodnjah je daroval NN 150.000 lir. Gorica VERDI 15.15—22.00 (jutri 18.00-22.00) »Mano lesta*. Tomas Milian in Giovanna Ralli. CORSO 15:00-22.00 (jutri 17.15— 22.00) «Incontri ravvicinati del ter-zo tipo — edizione speciale*. F. Truffoud. VITTORIA 15.30-22.00 «Bocche vi-ziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 (jutri 18.00 22.00) «La settimana al mare». PRINCIPE 14,00-22.00 (jutri 18.00— 22.00) «Ricominciamo da tre*. A ara Gorica in okolica SOČA 16.00—18.00—20.00 «Drakula». Angleški film. SVOBODA 16.00 »Nagajivi delfin*. Ameriški film. ; ’ f/ 18.00—20.00 «Dva super polidjjfja*. Italijanski film. Jutri: 18.00—20.00 «Daj kar flaš*. Jugoslovanski film. t DESKLE 17.00—19.30 '»Plačani ljubimec*. Italijanski film. Jutri: 19.30 »Orlovo krilo*. .Angleški film. ■ ; Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Serena Granzjera, Marco Nicolausig, Raoul Mašini, Martina Qualig, Giorgia Manzona-to, Tullia Prelaz, Valentina Ferra-rese, Mario Radinja, Elena Mar-cuzzi. SMRTI: 87-tetna gospodinja Giovanna Bradaschia por. Mondolfo, 72-letna gospodinja Giovanna Leban vd. Foni, 91-letna upokojenka Lu-cia Franco vd. Cabassi, 78-letna gospodinja Rosalia Figel vd. Marega, 88-letna upokojenka Emilia Brumat vd. Corecig, 74-letni upokojenec At-tdlio Cocetta, 83-letni upokojeneo Giuseppe Faidutti, 47-letni pek Tul-lio Del Nevo, 90-letni upokojenec Giovanni Farfoglia, 77-letni upokojenec Blaž Ferligbj, 35-letna profesorica Serena Famos por. Seffino, 72 letna gospodinja Paolina Bordon por. Bregant, 70-letna gospodinja Maria Visintin, 91-letna Domenica Olivo vd. Olivo, 76-!etna Orlanda Pelessoni vd. Zanuttini. POROKE: elektromehanik Fulvio Drigo in natakarica Simonetta Pro-dnrutti, uslužbenec Ermanno Ska-rabot in profesorica Anna Domini. OKLICI: delavec Sergio Longo in računovodja Tiziana Selva, strojni operater Lino Fregenese in bolničarka Grazielia, Fedrigo, Paolo Ernesto Persogiia in 'bolničarka Rita Lorena Ausilio, tehnik radiolog Marco Gabrs in uslužbenka Rosita Feresin, policijski stražnik Gianni Inguscio in gospodinja Daniela Al-fano, vzgojitelj Fabrizio Battista in vzgojiteljica Fulvia Brondani, inštruktor Ruggero Gaier in uslužbenka Gabriella Decolle. Ob smrti člana Jožefa Pahorja izreka sekcija VZPI - ANPI Dol Jam-Ije globoko sožalje družini in sorodnikom. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega JOŽEFA PAHORJA IZ JAMELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Lazarju, cerkvenemu pevskemu zboru, občinski upravi, sekciji KPI Jamlje-Dol, sekciji VZPI-ANPI Jamlje - Dol, vsem soborcem, sorodnikom, prijateljem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Jamlje, 17. maja 1981 ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta in tasta BLAŽA FERLIGOJA ; se iskreno zahvaljujemo g. župniku, darovalcem cvetja in posebej vaščanom iz Gabri j, ki so pokojnika v tolikšnem številu* pospremili na zadnje domovanje. Hči Ines z možem Saverijem in sinom' Liviom ter sin Mario t ženo Milko, Godca, 17. maja 1981 LETO fl.' ŠT. 4 17. ma}a'196f KAJ JE NOVEGA PRI MLADINSKIH ZBORIH? Beneški kulturno politični delav-vec in predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino je letos prejel visoko priznanje za svoje delo med beneškimi Slovenci, in sicer nagrado OF. Ob priliki smo imeli z njim krajši razgovor. Ob proslavi 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte si prejel nagrado OF, kaj ti to priznanje pomeni? Priznanje je nekako spodbuda za nadaljnje delo, čeprav lahko povem, da je že približno 20 let, kar delam za manjšino v Beneški Sloveniji ter sploh za vse Slovence v I tab ji. Prav tako moram reči, da bi bili še drugi iz Benečije, kot na primer nekateri duhovniki, še bolj potrebni in zaslužni za te priznanje, kljub temu pa se mi zdi, da sem na neki način tudi jaz pripomogel k določeni razživitvi delovanja pri nas. - ■ * Še kot študent sem bil‘v Gorici med ustanovitelji društva Ivan' Trinko, prej pa sem sodeloval v goriškem društvu Simon Gregorčič in potem po končanem študiju pri delu, ki se je pač razvijalo v Beneški Sloveniji v težkih pogojih. Izkazovati se za Slovenca in delati za Slovence, je bilo v tistih časih smatrano kot nekakšno protidr-žavno delo. Vedno smo imeli za sabo orožnike. Tudi kadar so prišli na obisk iz Gorice ali pa iz bližnje Tolminske prijatelji, so imeli za petami orožnike, ki so zaznamovali evidenčne tablice njihovih avtomobilov ter skrbno pazili, kod hodijo. Celo tiste prve dni, ko smo prišli Org mizi ran o gibanje slovenskih likovnikov Če je tradicionalna revija »Primorska poješ najboljša priložnost za ocenjevanje vsakoletne žetve na področju delovanja odraslih pevskih zborov, je vsakoletna revija »Naša pomlad«, ki je letos razdeljena na dva nastopa (začela se je včeraj in se zaključi danes), prav tako dobra priložnost, da preverimo vse to, kar je bilo v zadnjem razdobju narejenega na področju otroške in mladinske zborovske dejavnosti. Za letošnjo revijo otroških in mladinskih zborov »Naša pomlad 81» se je prijavilo šestnajst zborov. To pomeni, da z razliko od »Primorske poješ, na kateri nastopa vsako leto več zborov, njena množičnost upada. Razlogov tu ne’ bomo iskali, prav gotovo pa bo treba tudi o tem še spregovoriti, kot bo treba spregovoriti o kakovosti, ki jo naši otroški in mladinski zbori dosegajo. Posebej je treba poudariti, da se ob reviji »Naša pomlad« odraža na neki način sodelovanje med šolsko in izven.šolsko kulturno stvarnostjo, kar ima velik pomen, imeti pa bi moralo tudi nekaj več učinkov, da bi lahko z večjim prepričanjem rekli, da se zborovska dejavnost tudi na otroškem in mladinskem p. drcč ju vendarle razvija. Viljem Cento - nagrajenec OF Okolje nam neprestano posreduje ogromno vizualnih sporočil. Vsa ta sporočila nato človek predeluje s svojim znanjem, domišljijo in sposobnostjo. Vizualna u-metnost pa je najbolj .neposredna in nam najlažje ostane v spominu. Dostop do poezije, proze ali glasbe je veliko bolj posreden, medlem ko slike, kipi ali kakršnakoli konstrukcija goimrijo že same na sebi, so vidne, otipljive. Vizualne umetnosti so se v našem stoletju tako razvile in izpopolnile, da jih lahko zares definiramo numetnost našega časa*. Vizualna umetnost pa ni samo slikarstvo, temveč tudi kiparstvo, arhitektura, kinematografija, fotografija, scenografija itd. Tudi med našo narodnostno skupnostjo se likovnost nenehno razvija, rase in izpopolnjuje. Nekateri naši umetniki so na tem področju dosegli takšne uspehe, da nimajo kaj zavidati italijanskim ustvarjalcem. Likovna dejavnost je vsekakor zelo razširjena in se z njo ukvarja veliko ljudi, ki pa niso med seboj povezam in ne nastopajo združeno. Med slovenskimi ustvarjalci je že dolga leta občutena potreba po neki širši organizaciji, ki bi združevala že uveljavljene umetnike, pa tudi amaterje, in ne samo na slikarskem področju, ampak tudi v arhitekturi, kiparstvu, kinematografiji, fotografiji ter sploh v vseh zvrsieh vizualne in upodabljajoče Umetnosti. Tudi razmah interesa za likovnost in razstavno dejavnost je spodbudil ustvarjalce, da so začeli iskati pot združevanja. Tako se je marca letos sestala skupina ustvarjalcev in u-stanovila Društvo slovenskih likovnikov. Na ustanovni seji so bili izvoljeni v vodstvo Deziderij Švara (predsednik), Sergij Cesar (tajnik), Boris Zuljan, Franco Vec-chiet, Darij Jagodic. AtUij Kralj, Franko Volk in Aljoša Žerjal. Zamisel ni nova. Dejansko sta bili v povojnem razdobju dve podobni pobudi združevanja slovenskih likovnikov. Takoj po vojni je delovala skupina Ars klub z galerijo Škorpijon, leta 1%8 pa je bila ustanovljena Grupa U, v kateri so bili mladi slikarji Boris Zuljan, Franco Vecchiet, Deziderij Švara, Franko Volk, Edi Žerjal in Robert Kocman. Obe skupini pa sta se kmalu razšli. Po zamisli pa sta bili različni od današnje. Morda se r.iso njune pobude obnesle, ker je bil krog ustvarjalcev zelo omejen in eliten, pa tudi zato, ker je vsak ustvarjalec samostojna cseba s svojimi težnjami in interesi, ki so različni od drugih in jih je med sabo težko usklajevati. Sedanji poskus ustanovitve društva pa teži k temu, da bi združil vse slovenske zamejske kulturne delavce na likovno - oblikovalnem področju in na področju vizualnih komunikacij. Vse to seveda lahko privede do določenih problemov: kdo naj bi v to društvo vstopil, kjer je meja med u-metnostjo in amaterstvom, itd. Ta in druga vprašanja so prišla na dan na prvem rednem občnem zboru, ki je bil v ponedeljek, 11. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. l'a občnem zboru so člani ustanovnega odbora predstavili prisotnim, statut, cilje in namene ■ novoustanovljenega društva. . ;; Glavni nameni društva so, da bi predvsem spodbujalo, uveljavljalo in širilo ustvarjalnost članov na likovnem in vizualnem področju. To pomeni marsikaj. To pomeni tudi ohranjevati kulturno dediščino v zamejstvu. Slovenski u-stvarjalci so namreč razpršeni po italijanskih društvih in ne nastopajo nikoli skupno: Tudi njihova dela so razpršena po javnih prostorih, uradih ali med zasebniki. Potrebno bi bilo torej ustanoviti arhiv in stalno zbirko, ki bi v bodočnosti'pričala o naši sedanji in pretekli ustvarjalnosti. Stalna zbirka bi zadevala predvsem slikarje starejšega rodu in bi bila na ogled mlajšim rodovom. Pomembno bi tudi bilo povezovanje s sorodnimi organizacijami v Italij' in Jugoslaviji. To bi v veliki meri prispevalo k razvoju in rasti umetnosti v naši skupnosti, kajti vsi zunanji vplivi lahko pozitivno učinkujejo. Doslej ni bilo slovenskim umetnikom lahko razstavljati in se predstavljati v italijanskem krogu, pa tudi onstran meje so ostajali stiki v glavnem na osebni ravni. Slovenci pogrešamo tudi lastno razstavno galerijo v mestu, kjer naj bi razstavljali slovenski umetniki, pa tudi jugoslovanski. To je namreč dokaj zaznaven problem, ki našim ustvarjalcem onemogoča, da bi se predstavili širši publiki in da bi naša kultura hitreje rasla in se razvijala. Društvo naj bi torej ustanovilo denarni sklad, s katerim bi uresničili ta predlog. Kot vidimo, so cilji društva zelo obširni in vprašanje je, če so tudi dosegljivi. Odbor nima točno določenega programa, vendar člani odbora želijo v najbližji prihodnosti pregledati možnosti razvoja kinematografije, pripraviti tečaje za mlade ustvarjalce in v dogovoru z upravo gledališča u-stanoviti majhno stalno zbirko v foperu balkona Kulturnega doma v Trstu. Vsi ti predlogi in pobude se nam zdijo zelo pozitivni z vso kulturno rast naše skupnosti. Ustanovitev društva in njegovo bodoče delovanje sta gotovo korak naprej v rasti m razvoju naše kulture in upati je, da bo delovanje društva želo upravičene uspehe in prispevalo k ohranitvi bogate ustvarjalnosti: pretekle, današnje in bo-doče. BARBARA GRUDEN v Gorico v slovensko šolo, so na nas nekako pritiskali, tako krajevni orožniki v Benečiji sami, kot občinske oblasti. Naše matere so pozivali na sodišče, da bi jih tako ustrahovali. V začetku nas je bilo v dijaškem domu okoli 30 beneški^: otrok. Ustrahovanje pa je imelo svoj učinek. Marsikoga so odtrgali od nadaljnjega študija v slovenskem jeziku. Ostali smo le nekateri redki, morda iz revnejših družin, drugi so se pač ustrašili. Pozneje smo preko društva «Ivan Trinko* začeli iskati sodelovanje z vsemi zavednimi ljudmi, jih povezovati, jim vlivati poguma. Začeli. smo tiskati sodelovanje z naprednimi strankami, z demokratičnimi silami, tako da smo prebili določeno izolacijo in začeli z vse krepkejšim delovanjem, zlasti na kulturnem, področju. Iz tvojega odgovora je očitno, da ste v preteklosti aktivni in zavedni beneški Slovenci veliko prelrneli in pogoltnili marsikatero grenko, vendar ste z vztrajnim prizadevanjem marsikaj dosegli. Vprašali bi te, kakšen je položaj v Beneški Sloveniji danes v primerjavi s preteklostjo. Predvsem bi rad priznal, da medtem ko smo morali včasih mi sami z določenimi napori isliati stike z našimi ljudmi, jih povezovati in bodriti, da so nas začeli spoznavati in se vključevati v naše kroge, se danes dogaja, da ljudje sami pridejo do naših ustanov in iščejo sodelovanje z nami. mi pa jim na stežaj odpiramo vrat^. Prav tako se dogaja s strankami. Stranke spoznavajo, da smo ner ka sila v tem prostoru in ravno zaradi tega si tudi same želijo .u-, stvariti svoj širši prostor tudi jz našo pomočjo in sodelovanjem. 'V-tem je tudi neko nasprotje, kajti naša skrb je, da branimo življenj-1 ske interese naše narodnostne skupnosti v teh dolinah in ob tem seveda ne moremo delovati Izolirano. moramo sodelovati tudi z drugimi silami, vendar hočemo biti dejavnik, ki povezuje in ki ne dela koristi le nekaterim. > V bistvu gledaš na jutrišnji dan z optimizmom. .. Mi rastemo in bomo rasli in v tej rasti bodo brez dvoma še te lave in problemi. Novi problemi bodo nastajali prav gotovo tudi zaradi tega, ker si bodo v naši pluralistični družbi nekateri hoteli preko naših ustanov utirati določeno prestižno pot -v - javnosti, kar nam je lahko tudi v veliko pomoč_ In ponos, vendar ob vsem tem lahko pridejo na dan tudi določene težave. Pokazalo se-je tudi, da bodo nasprotniki skušali izvestr i vse pritiske, da bi nas nekako spet; potisnili nazaj ali pa da bi nas. spravili v težava«^ Za'zaključek bi te vprašali, kaj si kot človek ju kot kulturno politični delavec najbolj želiš. -Predvsem bi želel, da bi vse naše delo, ki smo ga opravili z velikimi napori pokazalo konkretne sadove, da bi ljudje okoli nas videli, da nismo delali zaman. Predvsem pa želim, da bi bila dana tudi našim ljudem možnost, da se izučijo svojega materinega jezika in to v svojem kraju, na lastni zemlji. (Zapis A. M.) IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV Petinsedemdeset let društva «Jezero» iz Deherdehu Kulturno in športno delovanje v Doberdobu je bilo od nekdaj zelo pestro. Zametki prosvetnega dela segajo v leto 1848, ko je deloval cerkveni pevski zbor. V prvih letih tega stoletja so delovala naslednja društva in ustanove: Kmečka posojilnica in hranilnica (1908), Vzajemna zavarovalnica goveje živine (1910), telovadno društvo «Sokol» (1911 - 12), godbeno društvo Doberdob (1911 - 12), Ljudski oder (1921), .prosvetno društvo «Skala» (1922) ter pevsko in bralno društvo «Jezero», ustanovljeno leta 1906. Danes pa delujejo v vasi naslednja društva: kulturno društvo «lezero-», katoliško društvo «Hrast», godba na pihala «Kras», športno združenje «Mladost», balinarsko združenje *Gradina» ter Kmečko-obrtna hranilnica. Doberdobska godba na pihala je imela svoj prvi nastop 1. maja 1913, (o tem dogodku mm priča priložena fotografija), in je uspešno delovala do leta 1927, ko so fašisti zahtevali, da godba vključi v svoj program pesem *Giovi-nezza». Na pobudo učiteljice B. Frandolič so se septembra :1947 spet zbrali godbeniki in obnoviti društvo, kateremu so nadali ime *Kras». Od tedaj godba uspešno deluje. Društvo ie vrsto let prireja tečaje za mlade glasbenike, ki se kasneje vključijo v godbo. Zato upamo, da bo ta edina 'slovenska goc ba na pihala na Goriškem še veliko let .uspešno delovala in se razvijala. Kot smo že omenili je bilo Bralno in pevsko društvo :«Jezeroi> ustanovljeno leta 1906. Že leta 1907 je društvo priredilo prvo veselico. Doberdobci so se množična zbrali pri .«Jelenovih*, kjer so mladi prosvetarji uprizorili veseloigro ‘«Gregor in Ankav. c- Kljub temu, da je uničevalna vihra prve svetovne vojne popolnoma zatrla vsakršno prosvetno delo, saj je v teh krajih potekala fronta, so po koncil vojne zopet zaživela društva. Posebno ledven je bil tudi Ljudski oder. ' Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena kraljevini Italiji. Začelo se je preganjanje slovenskega pre--bivaistva. Posebno hudo pa je bilo po letu 1922, ko je v državi zavladal fašizem. Doberdob je bila vedno napredna delavska vas, zato so se tu že zelo zgodaj vršile protifašistične akcije in zato je tudi ideja Osvobodilne fronte padla na plodna tla. Že leta 1941 so se ob Doberdobskem jezeru zbirali s ovenski in italijanski antifašisti ter se pripravljali na oborožen upor. To aktivnost so zaslužili tudi fašisti, ki so is naslednje leto aretirali 52 aktivistov z Daljnega Krasa in Furlanije. Leti 1943 ter 1944 pomenita za Doberdob vključitev vseli njegovih prebivalcev v borbo, ki je terjala veliko žrtev. Toda Doberdobci se niso ustrašili nacufašističnega terorja. Množično so odhajali v partizanske edinice. Kdor je ostal doma, je pomagal aktivistom in borcem. Davek, ki ga Je vas plačala za svobodo, je bil visok, saj je dalo življenje kar 42 domačinov. Tudi v občini je bil odstotek padlih vis >k, saj je obsegal skoraj 6 odstotkov vsega prebivalstva. 27. aprila 1961 so domačini odkrili svojim padlim spominsko ploščo, leta 1969 pa spomenilc padlim borcem v NOB iz vse občine. . - Kmalu po osvoboditvi, jeseni leta 1945, so v vasi obnovili prosvetno društvo cJezero*. V društvu je delovalo Več odsekov: godba na pihala, dramski odsek in moški pevski zbor. V tisti dobi je dramski odsek z uspehom vadil ter nastopal. Maja leta 1950 sta v Doberdobu gostovala pevska zbora iz Nabrežine in šempolaja. Decembra 1955 so svečano odprli svoje prostore ter novo prosvetno dvorano. Januarja 1958 je dramski odsek naštudiral igro «V Ljubljano jo dajmo», s katero so gostovali tudi na Koroškem. Jdnuarja 1961 je imel pevski zbor koncert po radiu. Avgusta istega leta je društvo priredilo praznik ob jezeru. Zbor je tista leta pogosto gostoval v matični domovini, naj omenimo gostovanje (skupaj z godbo) maja 1967 na Jesenicah in leta 1968 v Braniku. Junija 1968 so doberdobski prosvetarji skupaj s Slovensko prosvetno zvezo organizirali «Dan slovenske kulturen, ki se ga je udeležilo preko 5.000 ljudi. V isto leto 1968 spada tudi delna obnovitev društvenih prostorov. Aprila 1969 so na občnem zboru društva pregledali dotedanje rezultate. Veliko zaslug pri uspešnem delovanju je imel športni odsek, saj je k društvu pristopilo precej mladih sil. Vse to je še istega leta privedlo do ustanovitve športnega društva tMladost». Sploh je leto 1969 izredno plodno za društvo: septembra so v Doberdobu gostovali kulturniki iz Polzele, oktobra je društvo priredilo «Večer glasbe in petja», kjer so zaslužnim pevcem podelili Gallusova odličja, novembra pa so organizirali razstavo slik domačih umetnikov. Maja 1970 je društvo priredilo izlet v Trbovlje, navezali so stike s prosvetnimi delavci iz Koroške Bele. 11. julija 1971 je domači zbor nastopil na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri.Stični. :V istem-Jetu je oživel dramski odsek društva, začeli pa so z izdajanjem glasila {Naš Kras». Julija 1973 je zbor odšel skupaj z zborom iz Nabrežine na gostovanje v Makedonijo (Bitola in Skopje). Ob trideseti obletnici svoje obnovitve je društvo «Jezero» priredilo večjo svečanost. Marca 1976 so z udarnim delom obnovili društvene prostore, kjer. sp decembra istega leta svečano pro-slgvili 100 letnico rojstva Ivana Cankarja. 21. maja 1978 je bila v Doberdobu na sporedu revija ('Pesem ne pozna meja», katero izmenoma prireja šest društev. Takrat je drušiiio priredilo slavnost, ko so podelili priznanje pevovodji Silvanu Križmančiču za dolgoletno vodenje zbora (k zboru je pristopil leta 1963). V-okviru društva deluje sedaj tudi mladinski odsek, leta 1980 pa se je tesneje povezal z društvom ženski iniciativni odbor (ŽIO) iz Doberdoba. Ni mogoče našteti vseh nastopov in gostovanj društva (oz. vseh njegovih odsekov). Omenimo naj sodelovanje zbora na vsakoletni reviji «Primorska p rje», uspešne foto grafske razstave in tradicionalne svečanosti ob važnih obletnicah in dogodkih. Na koncu bi omenili, da je bilo društvo «Jezeroi> ustanovljeno leta 1906, kar pomeni, da obhaja letos svojo 75-letnico. Sestavil Odsek za zgodovino NŠK ____________POGOVORI Z NAŠIMI KULTURNIMI DELAVCI______I SERGIJ VERČ - NEKAJ MISLI 0 GLEDALIŠKEM AMATERIZMU Te dni tečejo v Boljuncu zadnje vaje za prvo, krstno uprizoritev mladih članov p.d. »France Prešeren,,, ki pod režijskim vodstvom Sergej^^erča pripravljajo gledališko lepljenko z naslovom «S kakšno pravico ti rečem dober dan?». Besedilo je nastalo na podlagi pesmi Marka Kravosa iz njegove zadnje pesniške zbirke «Tretje oko». Za to zbirko, ki nedvomno predstavlja zanimivo in svežo novost v našem prostoru, je Kravos prejel letošnjo Prešernovo nagrado, mladi Boljunčani pa sr« se odločili, da ji bodo dali gledališko podobo. V ta namen smo zaprosili reži ser ja Verča, da nam kaj več pove o sami uprizoritvi kot tudi o ljubiteljskem gledališkem snova: nju pri nas. Zakaj ste se odločili za Marka Kravosa oziroma za tako nenavadno uprizoritev? Ko so me mladi iz p.d. »France Prešeren* poklicali, da bi kaj delal z njimi, sem bil v rahli zadregi. že iz prvih 'pogovorov, ki sem jih imel, sem začutil, da želijo delati kaj drugačnega, neobičajnega, predvsem pa nekaj, preko česar bi se lahko tudi sami izpovedovali. Nedvomno ambiciozna in ustvarjalno provokativna želja, ki me je hkrati navdušila in, kot sem že povedal, spravila v zadrego. Zakaj v zadrego? Bom takoj odgovoril in skušal razširiti vprašanje. Ljubiteljsko pa dostikrat tudi poklicno gledališko snovanje pri. nas v zamejstvu je izrazito estetsko hedonistično, se pravi, da ga uravnavata in osmiš-ljata dva pola: ugodje - neugodje. Ali preprosteje povedano: kar je ugodno, je tudi lepo in obratno. Gledališka stremljenja naših amaterjev so zvečine taka bodisi v izbiri repertoarja, kot v njegovi realizaciji. Občinstvo je še zmeraj smatrano za ignorantnega sprejemnika, amater pa se čuti poklicanega, da kot oddajnik to ignoranco tudi posreduje. Rezultati so pa znani: neizčrpen komedijsko t burkaški repertoar ali pa solzljive drame ali aktivistični teksti ali kaj vmes. Je pa seveda tu še druga stran medalje. Mislite na možnost in sposobnost amaterjev? V nekem smislu tudi na te. Ampak problem je širše narave. Gledališka zgodovina nam izpričuje, da je gledališki amaterizem v svetu zmeraj pomenil avantgardo, se pravi da je stal zmeraj na pozicijah, ki so bile včasih za več, včasih za manj let pred pozicijami poklicnih gledališč pa tudi uradne kulturne klime časa. To ni pravzaprav nič nanavadne-ga. Zanimivi kulturni projekti zmeraj nastajajo znotraj bolj ali manj generacijsko in nazorsko izenačene skupine in torej po logiki stvari izven uradnih shem. Lahko še nekoliko obrazložite ta pojem? Ko govorimo o gledališkem amaterizmu, lahko pa bi govoril o ne- Ob zapisu pogovora naj navedemo šc realizatorje te uprizoritve. Igrali bodo Gabrijela Prodan, Breda Kozina, Mirjana Granduč, Klavdija Žerjal, Marino Kofol, Romina Maver, Edi Zobec, Franko Korošec, Laura in Nataša Pečenik, Ele-na Alberti, Miriam Maver, Marina Benčič ter Magda in Nadja Švara. Originalno glasbo, ki jo bo izvajal ansambel električnih kitar in baterije, je napisal Pavel Ota, koreografija pa je tlelo Nadje Kriščak. Pri predstavi sodelujejo še Magda Maver, Giuseppe Mauro, David Krmee in drugi. institucionalizirani kulturi nasploh, govorim predvsem o projektih. Projekt pa je zmeraj izziv. Meni kot režiserju se zdi obupno mučno delati ali gledati predstave, za katerimi čutim sicer o-gromen neekonomiziran napor, vendar nobenega stališča, angažmaja, odnosa. Amaterji in tudi poklicni režiserji, ki delajo z amaterji, izbirajo (ne samo pri nas) tekste za poklicne igralce in poklicna gledališča. Vsi ti teksti so poklicno že preverjeni in iluzorno je misliti, da bo amater zaigral bolje, ali kot se je na Slovenskem uveljalo zmotno prepričevanje —. bolj pošteno od poklicnega igralca. Zdi se mi zelo nevarno mešati oba pojma, kajti vsakega — pokkcneža in amaterja — v bistvu,določa in opredeljuje njegov poklicni status. Tudi še tako talentiran aroaer bo moral veliko garati, študirati, se izobraževati, če se bo kdaj želel odločiti za poklic gledališkega igralca. Za kaj še tedaj zavzemate? Zavzemam se za bistveno drugačno ljubiteljsko kulturo, ki ne bo iskala pri svojem delu nosne man ja velikih poklicnih zgledov, ampak se bo avtotono odločevala za svoj izraz. Ta izraz pa vidim — vsaj na gledališkem področju — v pisanju novih tekstov, montaž, predstav, ki nastajajo na podlagi nekih anket, problemov, izzivov. Se pravi dobesedno napredno gledališče, v katerem mladi ustvarjalci, teh je v amaterizmu največ, lahko resnično pridejo do besede. V Bo- ljuncu smo se na priliko pogovarjali tudi o tem, da bi bilo zanimivo narediti predstavo o problemu mamil pa o odnosih, ki jih ima mlad človek do naroda, naše skupnosti, preteklosti, spolnosti, skratka gledališko odpirati vrsto tabujev, ki so pri nas že kodifici-rani. Mladina torej je za izziv? Seveda je, saj drugače bi ne bila mladina. Vendar se mi zdi, da ta mladina ne potrebuje učiteljev, nekoga, ki bi jim solil pamet, ampak samo usmerjevalca, nekakšen duhovni semafor njihovih normalnih potreb in teženj. Te potrebe seveda zavzemajo zelo širok spekter vprašanj: od psihofizične sprostitve mladega igralca pa do tega, da bo znal osvojiti misel in jo, čeprav nerodno, znal prodati občinstvu za svojo. Pa se vrnimo k izhodišču tega pogovora. Zakaj ste se odločili za pesmi Marka Kravosa. V čem vidite gledališki izziv, kot sami radi poudarjate? Prvi izziv je literaren. Kravo-sove pesmi iz zadnje njegove zbirke »Tretje oko» predstavljajo izjemno novost v našem prostoru, (Nadaljevanje na IV. strani) Prilogo pripravil: DUŠAN KALC Fotog- '»je; MARIO MAGAJNA 5- T Ir rs s l ■ it-- V c \ # c cj : M: KULTURNO DRUŠTVO e <2^ )LJUNEC Gledališče F. Prešeren Boljunec klance oT/iej&len BOLJUNEC SOBOTA, 23. maja 1981, ob 20.30 PROSLAVA 80-LETNICE DELOVANJA KD »FRANCE PREŠEREN« BOLJUNEC SPORED: — slavnostni govor — recitacije — nastop učencev osnovne šole «F. Venturini* Boljunec s petjem, plesom in recitacijami — nastop harmonikarskega ansambla «SYNTHESIS 4* šole GM podružnica Boljunec pod vodstvom Klavdija Furlana — nastop mešanega pevskega zbora «F. Prešeren* in tamburaškega ansambla pod vodstvom Draga Žerjala Vabljeni Pesem ne pozna meja tokrat v Pridvoru V Pridvoru pri Kopru bo v nedeljo, 31. maja tradicionalno srečanje pevskih zborov iz Slovenije in iz zamejstva pod imenom »Pesem ne pozna meja*. Namen revije je povezati kulturno stvarnost iz zamejstva in matične domovine ter tako ustvariti enoten kulturni prostor ne glede na državne meje, ki ločuje Slovence. Prva uradna izvedba te zborovske revije je bila pred 6 leti v Križu. Korenine te vse bolj pomembne in uveljavljene prireditve pa segajo precej let nazaj. Pobudo zanjo sta dali kulturno društvo »Vesna* iz Križa in delavsko društvo »Svoboda 2» iz Trbovelj, ki sta približno pred 15 leti navezali plodne prijateljske stike, kar je privedlo do stalnega sodelovanja in nato tudi do pobratenja med društvoma. Do prvega srečanja pevskih borov je prišlo leta 1968 v Braniku. Druga revija pa je bila dve feti pozneje v Trbovljah. Prireditev v kriškem ljudskem domu iz leta 1976 pa nedvomno velja za prvo celovito izvedbo revije »Pesem ne pozna meja*. Na njej stalno sodelujejo pevski zbori kulturnega društva »Vesna* iz Križa, kulturnega društva »Prihiorec* iz Trebč, kulturnega društva »Jezero* iz Doberdoba, kulturnega društva »Franc Zgonik* iz Branika, delavskega prosvetnega društva »Svoboda 2» iz Trbovelj ter kulturnega društva is Pridvora pri Kopru. Od leta 1976 do danes je bila prireditev izmenično enkrat v zamejstvu, enkrat v matični do movini ter je že takoj v začetku zadobila poleg kulturnega značaja tudi značaj množičnega srečanja med Slovenci z obeh strani meje. Po letošnjem sklepnem delu v Pridvoru pri Kopru bo prihodnje leto revija spet v Križu v priredbi domačega KD «Vesna». Program letošnje prireditve, na kateri bo nastopilo skupno 10 zborov,' predvideva sprevod s polaganjem vencev na spomenik padlim, kjer bodo združeni pevski zbori zapeli žrtvam. Vsak zbor bo na reviji, kot je že v tradiciji, zapel po dve pesmi. Revijo pa bo sklenila skupna pesem. Letošnjo revijo bo obogatil nastop zbora s Koroškega ter domače godbe na pihala. SANDOR TENCE Vabilo na «0hcet v Ljubljani* .Organizacijski odbor mednarodne kulturno - turistične prireditve »Ohcet v Ljubljani*, ki deluje' v okviru Ljubljanske turistične zveze, vabi vse občane, posameznike in skupine, ki želijo sodelovati v sprevodu prireditve »Ohcet v Ljubljani*, naj se do 31. maja 1981 pismeno ali osebno prijavijo v Turističnem informativnem centru Ljubljanske turistične zveze (Ljubljana, Titova c. 11, poštni predal 168, telefon (061) 23-212 vsak dan od 7. do 22. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ter od 17. do 20. ure. Prireditev »Ohcet v Ljubljani* bo v soboto, 20. junija 1981, po belokranjskih šegah in navadah. Na letošnji ohceti se bo predvidoma poročilo 15 do 20 tujih in jugo slovanskih parov. V prijavi je treba navesti ime in priimek, točen naslov, starost u-deleženca in vrsto noše. Organizator vabi k sodelovanju pristne narodne noše iz vse Slovenije in od drugod, še posebej pa narodne noše iz Bele Krajine. Organizator si pridržuje pravico, da bo na zbirnem mestu za sprevod odločal o udeležbi prijavljenih sknpin in posameznikov POGOVOR Z AVTORJI-IZVAJALCI SATIRIČNEGA KABARETA Klobasanje ali nabrusimo jezike Vsi na referendum za manjšinske probleme . . Vsi na referendum za ukinitev prireditve Primorska poje .. i Vsi na referendum za odpravo občnih zborov . . . Vsi na referendum za odpravo Prešernovih proslav . . . Vsi na referendum za preimenovanje Zveze slovenskih kulturnih društev v Prosvetno zvezo . j; Vrsta izzivalnih parol? Oster napad na našo sveto stvarnost? Omalovaževanje našega človeka in tega, kar mu je drago? Ne, kje pa, tako hudo pa tudi ni’ To je le nekaj drobcev iz zadnjega radijskega kabareta trojke Kobal - Verč - Vodopivec, ki nam je v zadnjih dveh letih posredovala po radijskih sprejemnikih :.iarsikatero pikro in veselo, pametno ali manj pametno, hudomušno in skelečo. Bolj ali manj zadeti, vendar vedno cverjetnn in vsaj deloma resnični so tudi liki, ki jih je trojka ustvarjala za poslušalce: zadirčni slavist Elkač, vsiljivo razgledani Pirhovec, pretkani tšfer-cen Fonza, domači kominformist Gigi, poljudni izzvedenec topnomastike Marussi. To so seveda samo nekatere, najbolj markantne figure, poleg teh je bila še vrsta manjših, ki so se pojavile le enkrat ali dvakrat. V imitaciji Borisa Kobala nekatere figure spominjajo na bolj ali manj znane zamejske osebnosti, druge so popolnoma izmišljene, vse pa imajo nekaj domačega v sebi. V vsaki izmed njih lahko spoznamo del samega sebe ali potezo vidnejšega znanca. V vsaki oddaji je prostora tudi za vrsto songov, katerih besedila sestavlja v glavnem Sergij Verč. Tudi songi obravnavajo bolj ali manj javen pojav in problem, po možnosti čim bolj aktualen. Kabaretska ost pika na desno in levo, navzven in navznoter. Satira naj ne bi prizanesla nikomur. Teksti, pesmi, intervjuji, poročila, vložki, imitacije, vse je *zabeljeno» in prepojeno z glasbo Aleksandra Vodopivca, ki se pojavlja v dvojni vlogi: kot avtor raznolikih, malce otožnih, vedno pa s tekati usklajenih in mglašenihs priredb, in kot nadvse prijetni izvajalec. Prav tako sta tudi Kobal in Verč istočasno avtorja besedila, igralca, pevca, improvizatorja in urednika oddaj obenem. Trojka je torej nekaj časa normalno delala, rekli bi skoraj v zatišju, dokler ni počila prva a-fera, ki je segla tja do deželnega sveta in znanega italijanskega krajevnega tednika. Reklama za trojko, brez dvoma, ki je postala po vsem tem zanimivejša. Od januarja letos je trojka dobila tudi sliko: kabaret se je pojavil na koprskem ekranu. Na vrsti so bili novi liki in- novi triki, nove zahteve, ki jih narekuje ekran, še enkrat je trojka dokazala dokajšnjo pripravljenost, saj se medija med seboj kar precej razlikujeta. Pred nekaj tedni pa je trojka stopila med ljudi, v naša društva s KLOBA-SANJ(AM)I. Ni to nov kabaret ali pravi kabaret. Kobal - Verč - Vodopivec predstavljajo občinstvu izbor radijskega kabaretu, ki so ga priredili le toliko, kolikor zahteva živa prisotnost gledalca. Nekaterim osnovnim zakonom, ki jih narekuje občinstvo, se niso mogli izogniti, ven dar so obdržali čim preprostejšo obliko, ki je istočasno izredno pristna in živa. Občinstvo jih sprejema, moramo poudariti, zelo dobro. Trojka doživlja ponoven uspeh, ki ga je treba pripisati nedvomno individualnim svosobnostim treh nastopajočih, pa tudi tehr.ični pripravljenosti in trudu, ki so ga vložili v to delo. Ob vsem tem se pojavljajo nekatera vprašanja, na katera smo želeli, da odgovorijo oni sami, ki neposredno doživljajo stik z občinstvom. Kako ste prišli do zamisli radijskega kabareta in kako sedaj do KLOBASANJ? Verč: Radijski kabaret se je rodil iz predolge potrebe po tem, ‘da kanaliziramo neke intimne potrebe po izpovedi v skupni projekt. Do' sedanjih nastopov je pa prišlo skoraj naključno,' čeprav vsi trije že nekaj časa razmišljamo o tem, da bi to, kar že dve leti počenjamo pred mikrofonom, prenesli v živo. Piavo, konkretno pobudo za Kloba-sanje je pa dal predsednik Slovenskega kluba Marko Kravos in potem so se začeli zanimati še drugi. Ljudje vas sprejemajo izredno dobro. Je pri vas prostora tudi za pravi kabaret? Verč: Sprejemajo nas neposredno. ne moti jih — recimo — bralna oblika podajanja skečev in songov. (Vsekakor je za nas zanimiva in neslutena izkušnja). Ra1 zurrdjivo pa je, ker je satira, kot vemo, komična zadeva, ki obravnava družbene nravi z raznih področij, ljubezenskih, umetniških, stanovskih, socialnih, toda vedno z nekega nazorskega vidika. Izpričevati lastni nazor skozi posredovano komiko pa pomeni za tistega, ki je na drugi strani rampe, biti prav tako soudeležen pri izpričevan ju enega in istega nazora. Da povem drugače: burkaška komika, ni služi samo zabavi zaradi zabave in je brez nazora, ni za občinstvo nalezljiva, medtem ko je satira v nekem tabujskem prostoru, kot je naš, ne samo dobrodošla, temveč tu- Združen nastop pevskih zborov na lanski prireditvi »Pesem ne pozna meja* v Trebčah di potrebna in osvobajajoča. Ljudje ne marajo pouka in vzgoje iz raznoraznih trobil, iščejo pa.neke odgovore na lastne intimne ideološke, narodnostne, družbenopolitične, spolne in druge probleme. Smeh utegno biti ena od oblik takih odgovorov. Satira se pri nas ni mogla nikoli uveljaviti. Tu pa tam je bilo nekaj poskusov satiričnega obravnavanja našega statusa, vendar bolj burkaško-ljudskega izvora. In ker jim je manjkalo nazorske zavesti, so ostajali v službi smeha zaradi smeha, Boris, Sandro in jaz, ki ta kabaret delamo, smo se od vsega začetka zavedali, da je (potrebno segati v komiko intelektualno, vendar ne intelektualistično, vedno z nožem. Skušali smo biti dosledni ne oziraje se na to, »kaj bodo rekli ljudje*. Hkrati skušamo uveljavljati neki izpovedni eros, pa tudi norost in a-vanturo. In tudi to, se mi zdi, je v našem prostoru pomembno. Ob Vašem izvajanju se občinstvo smeje, se zabava. Vam je to dovolj. Kobal: Ena od bistvenih lastnosti kabareta je, da vzbuja smeh. Če tega ni, potem je nekaj narobe z izvajalci ali s tekstom. Je pa res, da daje vsak kabaret možnost različnega, drugačnega smeha, kot ga lahko dajeta komični film ali igra. Ne gre tu za efekt smeha zaradi smeha, ko odide publika iz dvorane z nekim zadovoljstvom, da je prebila uro ali dve v veselju, ki ga lahko najdeš tudi v osmici, recimo; mislim, da se mora kabaret posluževati najbolj, bi rekel, enostavnih komičnih efektov, pa do' ostrega satiričnega razmišljanja zato, da doseže svoj namen, ki je v nekem sporočilu, lahko je to politično,' lahko je svetovnonazorsko, . lahko je pa - tudi brez namena. Bistvo je pa, da sproži neko razmišljanje. Občutek imam, da je tu pri nas publika manj vajena nekega razmišljanja v tem smislu. Zato dosega čestokrat naš kabaret le zunanji učinek, to se pravi smeh na najbolj preprosti ravni. Z druge strani sem imel možnost preverjati pri teh nastopih, da je publika žejna takih predstav in'to so nam dokazali bodisi mladi poslušalci, pa tudi starejši, ko so reagirali na neke momente v kabaretu popolnoma v skladu s tem, kar smo mi želeli. To se pravi, zaključek naj bi bil, da je kabaret pri nas zelo dobrodošlih iii mislim, da smo v teh zadnjih letih napravili neko pionirsko delo z upanjem, da bi še kdo poprijel za orodje satire.' Se je kdo užalil, ker je v kakem liku prepoznal samega sebe? Vas afere žalijo ali vam v bistvu godijo, ker dokazujejo, da ste zadeli? Kobal: Ni bil absolutno naš namen nalašč ali poceni sprožiti neke afere. Te tako ali drugače same pridejo. Res je, da v tem primeru kabaret doseže svoj namen: provokacijo. Pa tudi mislim, da nismo nobenega žalili, vsaj ne tako hudo, da bi nam prizadeti pošiljal kaka pisma. Afera se js sprožila v našem primeru v trenutku, ko smo se" dotaknili — na zelo nedolžen način — problema religije in seveda Kristusa samega kot nositelja nekih globokih misli, kot zemeljskega človeka, navadnega smrtnika, ki je po mojem mnenju iz še nepojasnjenih razlogov premagal to naravno zlo, ki mu pravimo smrt. Zdi se, da smo Slovenci nasploh, tu pa še posebno, še vedno zelo dogmatični in zaprti do določenih svetinj, ki se v današnjem času prevesijo v sto tabujev, kot so recimo zgoraj omenjena re'igija ali problem šolstva, problem manjšine, kot neke strukture. Kakšna je vloga glasbe pri ka-bareiu? Vodopivec: Kabaret je rojen z glasbo. Kabaret brez glasbe ni. Torej glasba ni le okvir, temveč element, od Karla Valentina, ki je začetnik kabareta, dalje. Imamo primere kabaretov, na primer italijanski kabaret, kjer glasba prevladuje, kjer je več glasbe kot proze. Glasba komentira dejanja, jih podčrtuje, jih p:; uda rja. Element kabareta so tudi songi, brez katerih si kabareta ne moremo zamišljati. Kabaret je rojen s klavirjem, lahko dodajamo nekatere druge inštrumente, vendar je klavir najbolj primeren, »najboljši*. Kakšne lastnosti mora imeti kabaretska glasba? Vodopivec: Ta naš kabaret se nekoliko razlikuje od drugih. Songi in teksti so- na primer lahko vezani, pri nas so pa songi elementi zase, niso vezani na skeče, so pa včasih vezani med posameznimi skeči. Glasba je vedno vezana na tekst, torej mora tekst tudi interpretirati, mora biti u-sklajena s tekstom. Elemente klasične glasbe lahko uporabimo v grotesknem smislu, drugače je pa lahko tudi popolnoma abstraktna, ni nujno, da je lahko doumljiva ali popevkarska. Glasbo pišem na tekste, zato mi je najpomembnejše to, da je na tekst vezana in da ga dopolnjuje. Zapisala a. k. P ?Tmor?ki Tilne v" lik IV. 17. maja 1981 PRIREDITVE V APRILU l Kaj trna pripravljajo 1. 4. 1. 4. 2. 4. 3. 4. - 3. 4. 4. 4. 4. 4. 5. 4. 5. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 8. 4. 8. 4. 8. 4. 9. 4. 9. 4. 10. 4. 10. 4. 10. 4. 11. 4. 11. 4. 11. 4. 12. 4. 12. 4. 13. 4. 13. 4. 14. 4. Narodna in študijska knjižnica: predavanje prof. Jožeta Pirjevca «Italijani in Slovenci za časa risorgimenta (1830 - 1870) GM Trst: koncert ansambla Slavko Osterc KD Vesna: Križ — Predavanje Slavoljuba Štoke, diapozitivi Kamila Košute Zborovska revija «Primorska poje 81» na Opčinah - Premiera SSG »Partija rerhija* - Zborovska revija »Primorska poje 81» v Sežani - Nastop mladinske baletne skupine ŠD Mladina v domu Albert Sirk v Križu - Nastop moškega in ženskega zbora Tabor z Opčin na komemoraciji 71 talcev - Zborovska revija »Primorska poje 81» na Ljesah - Društvo slovenskih izobražencev: Franc Jeza — Ob 40-letnici nacifašističnega napada na Jugoslavijo. - KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria: večer diapozitivov Damjane Ota o potovanju po Šri I.anki in Nepalu - Gostovanje lutkovne skupine KD Valentin Vodnik v srenjski hiši v Prebenegu z lutkovno igrico »Medvedek trdoglavček» - Slovenski klub: Sodobni hrvaški liriki - Narodna in študijska knjižnica: predavanje prof. Milice Kacin - Wohinz »Slovensko -hrvaško vprašanje v okviru italijanske države (1918 1941)» - SKD Igo Gruden: Večer filmov Aljoše Žerjala. - Kulturno združenje Most: predavanje Gina Brazzodura o Edvardu Kocbeku - SPDT: predavanje dipl. ing. Florjana Hva-be o ekspediciji na Durmitor ter o postavitvi koče ha Krnskem jezeru. - Občni zbor moškega zbora Fran Venturini od Domja - Premiera Bevkovega mladinskega dela »Črni bratje» v izvedbi mladinskega odra SKD Tabor z Opčin - KD Primorec: predavanje dr. Franceta Ha-beta o lepotah slovenskega Krasa - Zborovska revija »Primorska poje 81» v Ajdovščini - Ponovitev Bevkovih »Črnih bratov* v izvedbi mladinskega odra SKD Tab«- za osnovne šole openskega ravnateljstva - Slovenski kulturni klub. Večer mladih ustvarjalcev - Zborovska revija »Primorska poje 81» v Idriji" - Ponovitev Bevkovih Črnih bratov* na Opčinah v izvedbi mladinskega odra SKD Tabor - Zborovska revija »Primorska poje 81» v Trbižu - Društvo slovenskih izobražencev: Lojze Zupančič - Sv. Sindon (predavanje z diapozitivi) - GM Trst: koncert orkestra akademije za glasbo iz Ljubljane, dirigent Stojan Kuret - S k) venski" klub: kabaretni večer; sodelujejo Boris Kobal, Sergij Verč in Aleksander Vodopivec 14. 4. 15. 4. 15. 4. 20. 4. 2ZT 4. 22. 4. 23. 4. 24. 4. 25. 4. 25. 4. 25. 4. 25. 4. 26. 4. 27. 4. 28. 4. 28. 4. 29. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. 30. 4. - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju m Zveza vojnih invalidov: 40-letnica ustanovitve OF, nastop moškega zbora Fran Venturini od Domja - KD Lonjer - Katinara1 in ŠD Adria: filmski večer Aljoše Žerjala s predvajanjem filma »Olimpiada 80» - Ponovitev mladinske igre F. Bevka «čmi bratje* v izvedbi mladinskega odra SKD Tabor na Opčinah - KD Rdeča zvezda in ŠK Kras: tradicionalni velikonočni ples - GM Trst: recital Črtomira šiškoviča ob spremljavi pianista Corneliusa Froweina - Mladinski dom v Bol juncu: proslava 10-letnice doma - KD Rovte - Kolonkovec: predvajanje filma «01impiada 80» Aljoše Žerjala - Tržaški oktet na turneji v La Spezii - SKD Tabor: recital violinista Črtomira šiškoviča ob. spremljavi pianista Corneliusa Froweina - Nastop moškega zbora Vesna na proslavi osvoboditve in 40-letnice ustanovitve OF v domu Albert Sirk v Križu - Proslava osvoboditve v Nabrežini, nastop godbenega društva Nabrežina - Proslava osvoboditve pred spomenikom padlim v Miljah, nastop mešanega zbora Jadran, Mire Sardoče ve in Jožka Lukeša - OSREDNJA PRIREDITEV OB 40-LETNICI USTANOVITVE OF, V KULTURNEM DOMU V TRSTU - Društvo slovenskih izobražencev: Podelitev nagrade »Vstajenje* prof. Pavletu Merkuju in nagrade iz Černetovega sklada Zvezi cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. - Proslava 40-letnice ustanovitve OF v domu Albert Sirk v Križu, predavanje novinarja Jožeta Korena ter nastop mešanega zbora Primorec iz Trebč - Slovenski klub: razgovor o projektu kulturnega doma Srečko Kosovel v Sežani - ZSKD in Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel: razstava izbora Primorskega partizanskega tiska v knjižnici Damir Feigel v Gorici - KD Rdeča zvezda in ŠK Kras; predvajanje kratkometražnega filma o poimenovanju osnovnih šol v Saležu in Zgoniku leta 1980. Film je posnel Sergio Ferrari - SDZPI ter KD Igo Gruden: srečanje z arhitektom in kiparjem Robertom Nanutom - V galeriji Torkla v Dolini: odprtje slikarske razstave slikarjev amaterjev iz občine Dolina v organizaciji KD Valentin Vodnik - KD Vesna: kulturni predvečer 1. maja — sodelujejo domači recitatorji, moški zbor Vesna ter baletna skupina Mladina - SKD Prosek - Kontovel in Zveza borcev Prosek - Kontovel: »Partizanski miting, sodelujejo godbeno društvo Prosek, otroški, zbor društva Prosek - Kontovel, amaterski oder J. Štoka, harmonikarski ansambel GM, moški zbor V. Mirk ter mladinski krožek Prosek - Kontovel, govornik Bogo Samsa ZAKAJ BI MOLČALI! Zakaj bi molčali, je naslov večera, ki ga skupina mladih v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev organizira za mlade in manj mlade, za ljubitelje poezije in proze, za ljubitelje petja in glasbe. Že spet ne vse za vse, ampak nekaj za vsakogar, predvsem in pretežno pa beseda mladih o sebi, o življenju, o dogodkih,'o načinu, kako jih doživljajo. In glasba mladih za sebe, za druge, za vse. . . Šest mladih literatov, šest mladih igralcev, ki bodo pisano besedo posredovali, trije mladi godci in za nameček še sklepni song. Ne nameravamo povedati nič več, ker bi z dodatnimi podatki zmanjšali radovednost, ki smo jo — upamo — s temi besedami izzvali. Bistveno je samo, da tisti, ki ga vse to lahko zanima, pride v ponedeljek, 1. junija, ob 20.30 na sedež ZSKD v. Ul. sv. Frančiška. : Ringa-ringa-raja v vzdušju prijateljstva razigranosti V vsakem od nas .je ostala sled po otroški dobi in otroškem veselju: prijeten občutek, vesel spomin, kanček razigranesti. ki jo moramo zatajevati v službi ali doma. ker nam je življenje naložilo drugih in drugačnih odgovornosti. In vendar, ce nam u-spe, da se za nekaj trenutkov spomnimo, da prosto zadihamo, da pozabimo na vsakodnevne dolžnosti. priplava ta otroškost na dan. In za npkaj trenutkov nam je prijetno: (A prijetnem klepetu, ob zabavni predstavi, ob balončku. ki leti v nebo. Praznik, ki ga prirejajo zveza slovenskih kulturnih družtev, združenje slovenskih športnih društev in ARCI - italijanska napredna ' kulturna organizacija, v sodelovanju z raznimi mestni-, mi kulturnimi in športnimi društvi, je letos široko zasnovan Na-, slov pbaznika bo spet Ringa riri-ga-raja. In tu se lahko spomnimo na podobni praznik, ki je bil pred dvema letoma na Stadionu 1. maj in ki je bil v celoti posvečen otrokom. Isti naslov , nam pove, da bo v okviru te prireditve jasno dovolj prostora za otroke, vendar bo nekaj prostora tudi za tiste otroke, ki se skrivajo v vsa-, kem izmed nas. V taki sproščenosti bomo morda lahko tudi pozabili na jezikovne, kulturne in družabne razlike, ki so med ljudmi, in bomo dejansko za nekaj trenutkov zaživeli kot ljudje, ki jih 'tarejo iste skrbi in problemi. Spored prireditve, ki se bo odvijala delno v mestu samem, pre-^ težno pa na Stadionu 1. maj v •miiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiifiiiimiimiimiiiiiiiiiiitiliiiiiiiuiiiiiiiiiuiimiiiiiMiiiiimiifiiHiiHiimiiiiiiiiiiiutiiiiimiiHiiiinuuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii % s TOKRAT V ZARISCU i 8 <■; Sredi pomladi orno in naše misli so že osredotočene na bližnje poletje, ki naj bi prišlo k nam skozi glavna vrata in nas obsipalo s soncem, vsem lepim, morjem, zelenimi planinami, itd. Je že tako, da je maj uvod v počitnice in dopuste, ko povsod — na šolah, v tovarnah, uradih in trgovinah načrtujejo svoja letovanja, skratka, gre še za zadnje napore pred zasluženim počitkom. In delovnemu človeku je počitek brez dvoma potreben, posebno takemu, ki je razdajal svoje energije tudi na druga področja družbenega udejstvovanja. Dobro vemo, da je naš človek želo občutljiv z- vprašanja kulture, oziroma se v kulturi udejstvuje. Kultura je tisto področje, kjer deluje največ naših ljudi, ki skuša doprinesti svoj delež k splošni rasti. Tako se eni «po sili» razmer odločijo za odgovorna odborništvo, drugim pa je mesto v pevskem zboru, v dramski skupini, fotohrožku in tako naprej. Nečloveško bi bilo zahtevati od vseh teh ljudi, da se skozi vse leto ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ki je konec koncev zadnje drugotnega pomena, saj pride prej borba za vsakdanji kruh. In zato na tem. mestu ne bi rad odpiral poleihike, zakaj gre kultura poleti na dopust, zakaj usahne kulturno -'prosvetno delovanje, čeprav je'vse to res in hkrati tudi nedopustno. Vendar, rešitev je treba iskati drugje in ne, krivično, dolžiti prosvetnega delavca, da si ne prizadeva. Julija in avgusta, pa še prej, se tudi kultura odpravi na dopust. V kovček spoka pevski zbor, gledališko skupino, literarni večer, okroglo mizo, koncert in še marsikaj takega, skrbno kovček zaklene in spravi v omaro, da se ne bi njegova vsebina pomešala s kopalkami ali gojzerji. te vrsto l?t je ni nihče pojavil, da bi kovček odprl. In vendar bi ga bilo treba. Za to bi morale skrbeti naše profesionalne ustanove, se ..posebej pa krajevne uprave, ki se ne morejo zadovoljiti s tem, da nudijo vse pogoje (materialne) za cvetenje kulture in s tem misliti, da je njihovo delo oprav- ljeno. Ponekod se že nekako skrbi, da bi človek ne ostal brez te plemenite hrane, saj so poleti raziti Jamski festivali, pa še druge reprezentativne pobude, ki lahko zadovoljijo vsakega. Kaj pa v naših krajih, v naših vaseh? Poleg običajnih veselic in vinskih razstav na prostem, kjer nastopajo tudi različne pevsko - folklorne skupine, ni ničesar drugega. Dobro pa vemo, da je na takih prireditvah prisotnost kulture v ozadju in gre hitro mimo zavesti ljudi. Skratka, treba bi bilo načrtovati specifično kulturno dejavnost, ki pa ne bi smela biti moreča ta turobna, ampak ži- va, razposajena in zanimiva, pač pa v sozvočju s časom in prostorom. Kulturna odborništvo naših občin bi tako seveda morala nekaj ukreniti, da zadostijo tej zevajoči vrzeli, čeprav dobro vemo, da je kultura v naši stvarnosti nekakšna pastorka in se polaga važnost na 'ruge dejavnike, ki so prav tako pomembni, vendar še kljub vsemu ne toliko, da bi lahko zapostavljali kulturo. Toliko v premislek. Morda se bo le našel kdo, ki bo tudi v poletnih mesecih pobudnik zanimivih kulturnih prireditev, ki bi prinesle osvežitev, kot jo v toplih in soparnih poletnih večerih prinaša hladen veter, ki razpiha nadležen dim čevapčičev in piščancev. MARIJ ČUK dneh 6. in 7. junij, bo zajemal nekaj športa, zraven pa glasbo, gledališče, ples, igre za otroke, srečolov, kioske, balončke, risanje in vse. kar si bodo organizatorji lahko še izmislili. Lahko bi rekli torej: Ringa-raia za vsakogar nekaj, nekaj pa za vse. (nak) Proseška godba , danes na tekmovanju v Novi Gorici Proseška godba na p:haU bo šla danes skozi pomembno preizkušnjo. Nastopila bo namreč na 6. republiškem tekmovanju godb, ki bo daiies popoldne v Novi Gorici. Proseški godbeniki so se na to srečanje vestno pripravljali, sploh pa je godba v zadnjih časih zelo veliko nastopala. Naj omenimo njen nastop na proslavi 40. obletnice ustanovitve OF, ki je bila 25. aprila V Logatcu, nastop na mitingu, ki ga je proseška društvo priredilo na predvečer 1. maja; za prvi maj so proseški: godbeniki nastopili na tradfcio-nalih budnicah y Padričah, Gra-pgdi, Bazovici, Proseku-Kontove-lu, pri Briščikih in v Gabrovcu,, predvčerajšnjim pe je gadba igrala na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa Toneta Ukmarja v Kopru. Ob današnjem nastopu ji želimo uspeha. I Sergij Ve^č (Nadaljuje s II. strani) saj se, čeprav dovolj diskretno, zelo senzibilno lotevajo vrste vprašanj naše narodne, narodnostne iti človeške biti. Izkušenjsko so zrasle v tem prostoru pa ne samo v tem, saj so v njih, v teh pesmih. očitno zgledi velikih sodobnih italijanskih šansonjerjev, Daria Fo-ja na priliko, ali Giorgia Gaberja ali Enza Jannaccija, pa še koga. Literarni izziv je torej dovolj močan. Ker pa te pesmi — tako se mi zdi — odprejo tudi neke zanimive prostorske in metaforične dimenzije, je njih gledališki izziv toliko večji. Seveda gre v našem primeru le za poskus ugledališče-nja teh pesmi, vendar že podatek, da so mladi Boljunčani, ki kot vsi mladi nimajo preveč posluha za suhoparno literaturo, sprejeli Kravosove pesmi za svoje, je dovoljšen porok za zanimivost in odkritosrčnost uprizoritve. | j ; čl r. 2 ; 3': & l : 1\ 5 ; ;"? n i\ V ponedeljek so gojenci gledališke šole SSG predstavili svojo produkcijo. »Obtoženega volka* in dokazali, da bodo z delom in učenjem zrasli v Uprizorili so Petanovega dobre gledališke igralce 'nmorski dnevni) KULTURA 17. maja 1981 KNJIGA SPOMINOV REVOLUCIONARJA IN DIPLOMATA DR. ALEŠA BEBLERJA Dragocen prispevek k preučevanju nedavne zgodovine o boju za mejo Med drugim dr. Bebler pojasnjuje mnoge doslej neznane podrobnosti o povojnih diplomatskih dogajanjih za novo jugoslovansko mejo z Italijo »Upam, da ta knjiga ne bo brez pomena za tiste, ki bedo želeli občutiti in doživeti, kar smo občutili in doživljali mi, ko smo se prebijali skozi goščave dvomov in spoznanj, v želji, da bi svoje življenje preživeli dejavno in bi ob njegovem sklepu rekli, da nismo bili gluhi za to, kar je čas od nas pričakoval.* Takšno je bilo življenjsko in človeško vodilo dr. Aleša Beblerja v preteklosti, ko je bil med najbolj znanimi in uglednimi protagonisti političnega dogajanja v Sloveniji, in po o-svoboditvi med vodilnimi predstavniki zunanje politike oziroma diplomacije nove Jugoslavije. Svoje vodilo je napisal na ovojnico knjige spominov, ki je te dni izšla pri založbi Lipa v Kopru. Knjiga sodi v zbirko «Primorski portreti*. Avtor je svoji knjigi dal naslov ♦Čez drn in strn». Naslovu gre pritrditi, «saj če ne bi tako hitel, živel tako intenzivno, ne bi mogel prepotovati vseh svojih poti in opraviti vseh nalog, ki mu jih je nalagalo življenje revolucionarja. Iz rudarske Idrije, kjer je bil rojen leta 1907 in kjer je preživljal otroštvo, je moral ob prihodu italijanske oblasti po prvi svetovni vojni s starši in sestro emigrirati v Slovenijo. Tam se je pravzaprav začela njegova burna življenjska pot, ki ga je, razmišljajočega in revolucionarno o-predeljenega komunista vodila skozi burna obdobja njegovega in našega časa. Svoje mesto najde v naprednem študentskem gibanju v Ljubljani in potem v Parizu, na Sorboni, kjer je opravil doktorsko diplomsko disertacijo. Kot politični aktivist se vključi v ilegalo in se sreča z zapori, spozna mehanizem Komunistične Internacionale v Moskvi, pod Uralom doživlja tesnobo zaradi naraščajočega stalinizma, v Španiji se bojuje na strani republike, nato pa se na domačih tleh vključi v narodnoosvobodilno gibanje, in v zmagi revolucije doživi najlepšo zarjo svojega življenja. Potem postane minister prve slovenske vlade, nato pa mnogo let dela v jugoslovanski diplomaciji, se bojuje za pravično usedo Primorske in Koroške, od blizu doživlja dejavnost Informbiroja, zatem je jugoslovanski predstavnik v varnostnem svetu Združenih narodov, nadalje veleposlanik v raznih državah. Če bi sestavili kazalo oseb, s katerimi se je Bebler srečal in so omenjene v knjigi, bi bil seznam zelo dolg. Segel bi od najvidnejših revolucionar j. v in državnikov Tita, Kidriča, Kardelja, Leskoška, Bevka, španskih borcev, pa do raznih osebnosti na mednarodnem političnem prizorišču, ki so sooblikovale podobo našega časa. Srečali pa bi tudi imena številnih malih ljudi, aktivistov, kurirjev, borcev in gostoljubnih partizanskih domačij. Primorsko doživlja v svoji knjigi še posebej prizadeto in z ljubeznijo, pa naj gre za partizansko obdobje ali kasnejše diplomatsko bojevanje za jugoslovanske zahodne meje. Tu je dr. Aleš Bebler doma, in svoj dom ima vsakdo rad. Domače idrijsko okolje mu je ob skrbnem in ljubečem materinem vodstvu in pod vplivom očeta vcepilo ljubezen do 'epote in narave. Na vseh svojih potovanjih po svetu je občudoval okolje. Klic narave ga je v zadnjih letih usmeril v krog varuhov narave in zdravega okolja, tako da je zdaj predsednik Jugoslovanskega sveta za zaščito in napredek človekovega okolja * Knjiga — obsega nad 320 strani in je uvod napisal pesnik Matej Bor — ne sodi v zvrst čiste memoarske literature. Vsak do-godek, ki je sooblikoval njegovo osebnost, namreč podredno ali neposredno komerrira in o njem glob je razmišlja. Zaradi tega vsebuje njegova knjiga tudi prvine, denimo filozofije, politične ekonomije, psihologij, pa elemente romana. Dr. Aleš Bebler je dober pisec, človek velike inteligence in Pronicljivega duha. kar vse odsevaj* tudi njegovi spomini. Posredovali bomo zlasti tiste dele spominov, ki se nanašajo na boj za nove meje med Jugoslavijo in Italijo. Avtor politične dogodke obravnava metodično, od o-svoboditve Trsta 1. maja leta 1945 ter do sklenitve Osimske pogodbe leta 1975. Poudarja, t’ • so bila «pogajanja o naši zahodni teeji, meji med Jugoslavijo in Italijo, velika in težka bitka.* Razmejitev med obema državama je bila namreč vključena med sporna vprašanja- med zavezniškimi državami Vzhoda in Zahoda, ki so privedla po končani vojni do jasne delitve sveta na^ bloke in končno do hladne vojne. »Povojna Italija — poudarja dr. Bebler —, je bila v tej hladni vojni krepko vključena v Zahod. Nas pa Je ves Zahod, zaradi vloge naše Komunistične partije v vojni in Po vojni ter naših prijateljskih zvez z vzhodnimi državami, zlasti J Sovjetsko zvezo, imel za del Vzhoda.* Iz teh izhodišč pisec navaja razne podrobnosti, ko so se predstavniki velesil, ob udeležbi Jugoslavije in Italije, pripravljali na sklenitev mirovne pogodbe s to »lednjo državo. Zlasti je morda zanimiva razprava v politično -teritorialni komisiji, ko je italijanski zastopnik Ivanhoe Bonomi, stari senator, znan že iz časa Rapalla, zahteval za svojo državo znatne dele ozemlja, ki sedaj sodi pod Jugoslavijo. Tako naj bi vključili v Italijo vso zahodno I-stro s Puljem vred. Svoje gledišče je utemeljeval s trditvijo, da je italijanska severna meja, kot so jo predlagali ob snovanju mirovne konference, «popolnoma nemogoča s stališča obrambe, ker olajšuje invazijo Italije in dovoljuje naglo obkoljevanje italijanskega teritorija ob morju.* Dr. Bebler se je temu in drugim na-ziranjem ostro zoperstavil. Zavrnil je zahteve po dolini Soče in seveda tudi italijansko željo po Tolminu, Idriji in Postojni. »Manj oster pa sem bil proti Bonomije- vi zahtevi, da se Italiji priključi skoraj vsa Istra, s Puljem in Brionskimi otoki, pa še otok Lošinj — zahteval je tudi svobodno reško državo ter avtonomijo za Zadar — ker tega na konferenci ni nihče več resno jemal*, je v svoji knjigi zapisal dr. Bebler. Iz njegovih spominov izhaja, da bi Jugoslavija lahko dobila Gorico, toda je to preprečil Stalin. Zunanjemu ministru Molotovu, ki je na mirovni konferenci zastopal Sovjetsko zvezo je namreč naročil, naj prsneha s sporom o meji in naj sprejme francosko li nijo v celoti. Skratka, naj žrtvu je nekaj, kar ni njihovo, naj žrtvuje Gorico. To je Molotov sporoči. Kardelju, ki je na mirovni konferenci vodil jugoslovansko delegacijo. Dr. Bebler v svojih spominih navaja pogovor, ki ga je več let pozneje, morda leta 1952, imel v Združenih narodih s teda njim francoskim zunanjim ministre™ Couve de Murvillom, ki je tudi sodeloval na mirovni konferenci. Francoski diplomat je Beblerju povedal tole: «Kei smo zahodnjaki želeli sporazum z Rusi in je bil spor omejen na majhno stvar, na mesto Gorico, smo med seboj sklenili, da bomo skušali Sovjetom ponuditi Gorico, da bi v zameno dobiii njihovo soglasje za mednarodni statut za Trst. Tako zamenjavo smo nameravali predlagati prav tiste dni, ko nas je Molotov prehitel iti se odrekel Gorici. Bili smo zelo presenečeni in zadovoljni. Kot veste, so Rusi potem sprejeli mednarodni statut za Trst brez vsake protiusluge.* Zdaj ko je meja dokončna, je vendarle -»animivo vedeti za poseg dr. Aleša Beblerja na mirovni konferenci, ki se je nanašal na Gorico. »Največ sem moral povedati o Gorici — piše v pravkar objavljeni knjigi spominov —, kajti z odvzemom Gorice je ves o-kraj, ki se daje Jugoslaviji, o-ropan svojega glavnega mesta. Gorica, mesto s slovenskim imenom, ki mu nihče, ne Habsburžani ne Italijani, ni izmislil drugega naziva, naj bi živela sama, odtrgana od svoje okolice in pokrajine, ta pa brez svojega centra! In gre za okolico in pokrajino. ki je bila med prvimi našimi kraji v borbi za svobodo. In to ne šele v zadnji vojni. Za vse Slovence je bila Gorica med dvema vojnama simbol trpljenja in mučeništva slovenskega življa pod italijanskim fašizmom. Zalo je izguba Gorice za nas več kot največja krivica. To je žalitev!* Knjiga je zanimiva tudi za tiste, ki jih zanimajo podrobnosti in značilnosti narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, katerega je bil dr. Bebler eden od glavnih političnih in vojaških voditeljev. Obdobju v letih 1942/43. ko je snoval boj in revolucijo v naših krajih. je namenil posebno poglavje v svojih spominih. S toplimi besedami, njemu lastnim humanizmom, piše o posameznikih, aktivistih, borcih in drugih sodelavcih, bodisi na Vogrskem, Podragi ali pa na Tolminskem in v idrijskih hribih. Obuja podobo župnika Ivana Bajta iz Brji na Vipavskem, »ki je bil naš simpatizer.* Na strani 111 svoje knjige pa piše: »Zvečer smo večerjali pri župniku na Ban.j-ščicah. Bil je med najbolj hrabrimi duhovniki, kar smo jih kdaj srečali. Za vsakega farana nam je povedal, koliko je vreden in če mu lahko zaupamo ali ne. Najslabših je bilo malo. Na neko starejšo žensko se je jezil, češ da ni vredna »prašičjega repa*. Bil je res vesel večer. Najedli smo se in napili in nasmejali. Župnik — Alojz Lojk — doma iz Črnič, je bil pravi vipavski vese-, ljak.» V knjigi navaja, sicer le bežno, vlogo tako imenovanih sredincev, to je nekdanjih meščanskih politikov na Primorskem, ki so zavračali narodnoosvobodilni boj, pozivali ljudi k vdanosti oziroma pasivnosti, s čimer so dejansko le podpirali okupatorje. Bebler o tem piše: »Iz ljudi, preplašenih od Nemcev in njihovih pomočnikov, zlasti naše izdajalske bele garde, so okupatorji skušali dobiti največ, kar se je dalo. Dajali so jim take «pravice», da danes, ko vse to bereš, komaj verjameš svojim očem. Dovoljevali so «svoje», slovenske šole, slovenske župane, ki bi delali zanje. Slovenski tisk.' Seveda, pisan v njihovem duhu. In vse to so mnogi sredinci hvalili, češ da je Slovencem v korist.* Potrebno je ponovno opozoriti, da so ti Sredinci dobivali idejno, in tvarno pomoč od drugod, to je iz osrednje Slovenije. Bela garda je bila skratka «uvožena», vendar so ljudje na poskuse širjenja - ko--, lrboracionizma na Primorsketn dobro reagirali. V knjigi dr. Bebler piše, «da so domačini začeii' ie-' gitimirati neznane ljudi, tako da so včasih imeli težave celo naši. organizatorji. Izmišljali so si nove oblike' odpora proti belim., Proti kaplanu iz Polhograjskih Dolomitov so v Gradišču pri Prva-čini organizirali »cerkveni štrajk*, in ljudje niso hodili v domačo cerkev, dokler je bil prisoten beli agitator » Ob primeru znanega privrženca organizacije TIGR Maksa Rejca, ki je v Beblerju ob njunih stikih oziroma srečanju spomladi leta 1943 vzbudil dveme oziroma ugi banja o njegovih namenih in ciljih avtor razmišlja o omenjeni organizaciji TIGR. Takole piše: «še iz Pariza, od pogovorov z Danilom Zelenom, pa doslej sem imel s tigrovci zelo dobre izkušnje. Naši borci so bili dostikrat tigrovci Janko Premrl, znani junak Vojko, je bil tigrovec. Naš Ferdo Kravanja, Peter Ska’ar, in toliko drugih so bi'i tigrovci. Med našimi naboPšimi aktivisti, okraj nimi in drugimi sekretarji, je bi la gotove po’ovica bivših tigrovcev. Tu ni bilo dvoma: TIGR .ie postal sinonim borbe proti italijanski okupaciji brez ideoloških pogojev. Za vstop v OF in v partizanske vrste — nobenih ovir. Ce le vasi, na primer Čezsoča, nek- daj v TIGR, so se prav tako v celoti vključile v OF. Kaj je bilo z Rejcem? Osebne ambicije? Ali kaj drugega. Kakšne so bile njegove zveze z NOvakom (četniškim pooblaščencem zA Slovenijo, prip. 1 pisca)? Kakšna, angleška' navodila so bila tu vmes.* \ Bebler'jč v SVoji knjigi objavil : tudi dvoje predavanj, kar Še po-• večuje aktualnost in zanimivost ! njegovih spominov. Gre za predavanji 6 političnih izktjšnjah'jugoslovanskih narodov med dvema vojnama in o Narodni suverenosti v jedrski dobi. Tržaška predstavitev knjige bo v torek, 19. t.m. v Slovenskem klubu ob 20.30. V avtorjevi prisotnosti bo o knjigi govoril pesnik Ciril Zlobec. MARIJAN DROBEŽ Pianistka Ksenija Bras-Grgič (šola Glasbene matice) igra na koncertu v. počastitev spomina profesorjev Jožice Lasič in Erminija Ambrozeta V ; v velikem avditoriju Radia Trst A nju MARIBORSKO KULTURNO PISMO Gledališče in koncerti Pirandello na visoki umetniški interpretativni ravni - Gostje iz Anglije - Simfonični koncert Slov. filharmonije - Literarni večer udeležencev NOB Po številnih monodramah in protokolih na Malem odru so Mariborčani končno doživeli na velikem odru predstavo večjega obsega, ki je razgibala igralce in občinstvo. Pred nabito polno dvorano smo bili priče umetniškemu gledališkemu dogodku Pirandellove igre »Nocoj bomo improvizirali*. Delo, ki na sodoben način obravnava umetniška nasprotja in večne probleme bojev med literaturo in gledališko predstavo, problema, ki se vse bolj razvnema tudi pri nas v težnji prikazati gledališko predstavo, kot samoniklo umetniško izpoved, kar pa spet brez dramatikovega besedila, na katerem sloni uprizoritev ni mogoča, čeprav nekateri sodobni režiserji, ki udar-jajo mimo literarnih dramskih besedil, kot se je pokazalo ob dveh zadnjih različnih uprizoritvah Cankarjevih Hlapcev, trdijo nasprotno, bo ostal problem še vedno nerešen, kot je nerešen v Pirandellovi igri. Naj bo kakor koli že, tudi mariborska uprizoritev je dokazala dovolj režiserske samovolje, ki pa jo je inventivnemu režiserju Mi- IZKUŠNJE^ S PEVSKEGA TEKMOVANJA V PRATU KAKO SI JE MLADINSKI ZBOR GM PRIBORIL ZAVIDLJIVO UVRSTITEV Neobičajni kriteriji ocenjevalne komisije odpirajo splošno vprašanje ocenjevanja mladinskih pevskih zborov 9. maja se je v Pratu blizu Firenc pomerilo v pevskih.veščinah 11 pevskih zborov mladih pevcev. Bilo je torej tekmdvdnje, deseto po vrsti in prvo v mednarodnem okviru, kakor 'so gci označili organizatorji: «X. concorso per cori di voci bianche .Citta di Pralo' la Edizione intefnazionale*., Poglavitni nosilec pevskega tek movanja v starosti od i. do 15. le ta j: tamkajšnji pevski zbor «Gjii-do Monaco», ustanovljen leja }87H. V občinskem gledališču Metasta sio* se je zjutraj zgodaj ob 9. uri, v hladni, prazni, zatemnjeni dvorani, z običajno zamudo pri manj veščih organizatorjih (a tudi nič vznemirjenih) pričelo oce njevanje nastopajočih pevskih zborov. Takorekač mednarodna i las-bema strokovna komisia ■ žirva (predstavnika Jugoslavije, dirigenta Sama Hubada ni bilo: telegramsko se je opravičil zaradi bolez ni) je ocenjevala na nam neznan način, kajti nobene informacije ni bilo v priložnostnem skopem, skromnem gradivu, katere lastno st i v izvedbeni in muzikalno interpretativni smeri bo zasledovala pri posameznem pevskem zbo ;ru. Ponekod drugod, na odmevnejših, ' ie utečenih pevskih tekmovanjih, izpostavijo to ali drugo lastnost petja, n .pr. zahtevnost- skladb, ki jih - izvaja nastopajoči poleg t.im. obvezne, predpisane (ali stare ali povsem nove) skladbe, ali intonacijo, zlitost glasov, nad njima pa interpretativno izvirnost, prepričljivost. Resda pri večini tekmovanj vztrajajo člani■ žirije na izvajalsko tehničnih komponentah (natančnost posnetka notnega zapisa), vendar se n.pr. le pota zvoka ne more meriti n.pr. z umetniško izvirno poustvaritvijo zahtevnejšega notnega teksta. In vendar se je očitno izkazalo v prijaznem Pratu, da je žirija poklonila večjo vrednost lepoti zvoka kakor pa interpretativni (in s tem kreativni) podobi zbera. Po trebno je pripomniti, da se rezultati ne bodo spremenili kljub takšnemu ali drugačnemu, še tako natančnemu in kritičnemu posnetku dogaianja v Pratu. a vendar velja zapisati nekaj «znanih resnic». da bi osvežili pred nami in predvsem pri naših zborih (ki so se ali se še bodo udeležili tega ali podobnih mednarodnih pevskih tek- movanj) vprašanje smotrnosU nastopanja na tekmovanjih, načina obmšanja ipd. V Pratu je nastopilo 11 skupin, različnih tako, da ■ bi jim težko našli majhne podobnosti. Bili so to pevci iz Oderza (Tveviso), iz Ronk (Gorica), iz Perugie, iz Trentd, iz Trsta, Rima, Solkana (Nova Gorica). Cunea, Lucche, Pariza in iz Turina. Različnost nastopajočih zborov je bila očitna tako v obvladanju temeljnih pevskih disciplin, kakor v izbiri skladb. Nainižjo stor.njo zborovskega petka ie na začudenje prisotnih pokazal pariški, smer zelo prikupen (ma:hni otročički, neve dni odrskega zbranega petje I zbor; nad n;nna smo lahko rvrstdi venčke iz Perugie, a žal tudi G Renk. V tem zboru, ki ga vodi Iris Cer-dana, je nedvomno tudi nekaj naših pevcev, to je povsem nepomembno za tekmovanje, a ven-daf. Za nianso boke pripravljeni so bdi torinski, oderški in pevci iz Lucche. Potemtakem so o-merjeni zbori sbdH boli na lokalna kakor no med^nrr^no tekmovanje. In kakšno ie bilo stanje po razglasitvi uradne žiriie. VMiiiiiuMaiiMiiiiiifiniiinliiniiiiiMinMiiiiiiiiiiiiMiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiMiiiiinnMiiiiiiiiMiiimiMuiiiiiniiiiMMiiiiiiiiiiMiiMiiiiuHiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiii PREGLED KULTURNIH DOGAJANJ OB ŠTIRIDESETLETNICI OF BESEDNI IN GLASBENI DOKUMENTI 0 OSVOBODILNEM BOJU IN REVOLUCIJI Med osrednje prireditve sodi nastop partizanskega pevskega zbora in izdaja njegovih plošč in kaset Kulturne prireditve ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti se nadaljujejo tudi v maju. Med osrednjimi slovesnostmi v zadnjih dneh je bil celovečerni koncert Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu, povezan s predstavitvijo na.jnovejših kaset in plošč Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana — z revolucionarno tematiko Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik. Partizanski pevski zbor je pod vodstvom Milivoja šurbeka (prej ga je colga leta vodil Radovan Gobec) zapel sedemnajst tematsko zaokroženih pesmi: od ljudske Puntarske in pretresljive Bilečanke, u-darnih Hej, brigade, Hej, tovariši. Domovina naša je svobodna, Pesem o svobodi. Naša vojska, Na juriš. Svobodna Slovenija, Jutri gremo v napad, prek Smrti v Brdih, Komandant Stane, V borbi krvavi, Bohor je vstal do Pesmi XIV. in Pesmi XV. divizije in drugih. Koncert je obogatila poezija, ki se je navezovala na partizanske pesmi — recitirala sta Saša Pavček in Bojan Umek. Recitacije je spremljala kitara (Franc Kozole). Pri programu je sodclo val še harmonikar Tone Bukovnik. To je bilo slavje slovenske partizanske pesmi, ki vse bolj postaja ponarodela. Po koncertu Partizanskega pevskega zbora so slovesno predstavili šest novih kaset in tri plošče. Pri kasetah gre za neobičajno in nepričakovano, a zelo uspešno potezo Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana. Ob jubilejih je namreč izbrala iz svojih radijskih oddaj «še pomnite, tovariši* v nedeljah dopoldne nemara najzanimivejše in jih v glasbeni opremi partizanskih pesmi, komentatorskim povezova- njem, sicer pa z ohranjenimi pričevanji borcev, ponatisnila v množični in trajnejši obliki. To je po nedavnem izidu kaset in plošč z odlomki iz Kardeljevih javnih na stopov nov prodor slovenske govorjene in dokumentarne besede med poslušalce, zelo primeren za šolsko rabo, razne manifestacije in posameznike. To so dokumenti o najslavnejših dogodkih naše polpretekle zgodovine in njihovih akterjih. Poglejmo, kaj prinašajo kasete: prva predstavlja «Pot v novo Ju-goslavijo*. dokumentarno kroniko o poti slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ. Svoje spomine pripovedujejo Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Božidar Jakac, Franjo Lubej, Metod Mikuž, Zoran Polič, Josip Rus, Lado Vavpetič in Josip Vidmar. Druga kaseta pripo veduje o ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda do znane dolomitske izjave leta 1942. V njej sodelujejo Aleš Bebler, Josip Vidmar, Josip Rus in Tone Fajfar Tretja kaseta »Med Slovenci onstran Karavank* pripoveduje o malo znanem pohodu prvega bata ljona Savinjskega odreda konec avgusta 1942 na Koroško onstran Karavank. Četrta kaseta »Slovenska narodna pomoč* predstavlja spomine slovenskih žensk o njihovem delu v vrstah slovenske narodne pomoči. Pripovedujejo Ada Dekval Krivic, Cita Potokar, Pavla Men-cej, Vera Marentič, Cilka Bavcnn, Fani Žigon, Minka Sodja, Vanda Ziherl. Branka Jurca in Mira Svetina. Peta kaseta predstavlja »Kulturnike Štirinajste*, pripoved o kulturnoumetniškem delovanju borcev 14. divizije med njenim legendarnim pohodom na štajersko. Sodelovali so Vera Hreščak, Marta Pavlin - Brina, Ladislav Kiauta, Stane Skrabar . Braškar, Stanko Modec - Kostja in Cvetko Budko-vič. Šesta kaseta »Slovenska narod- noosvobodilna vojska* prinaša po govor o slovenskih narodnoosvobodilnih brigadah. Sodelujejo Aleš Bebler, Stanko Petelin - Vojko, Lado Ambrož'č - Novljan, Ante Novak in Ivan Bernot - Živko. Kasete imajo, kot že rečeno, bo gato glasbeno opremo. To so partizanske pesmi v izvedbi Partizanskega pevskega zbora (samega ali ob spremljavi Godbe milice), Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra, Moškega komornega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha, Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič* pod vodstvom Marka Muniha, Akademskega zbora iz Kranja pod vodstvom Matevža Fabjana in Moškega zbora Srečko Kosovel pod vodstvom Rada Simonitija. Med tremi ploščami ob jubilejih omenimo najprej sedemnajst novih posnetkov Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Milivoja Šur-beka. Album ima naslov »Hej, brigade*. »Na svoji zemlji* sta Moški pevski zbor lesarjev Slovenije in Vojaški orkester ljubljanske garnizije naslovila album desetih partizanskih in borbenih pesmi. Dirigent je bil Ladislav Lesko, zbore vodja pa Tomaž Tozon. Tretji, dvojni album »štirinajsta* Darijana Božiča prinaša novo delo: kon certantno dramo, ki je doživela premiero lani v okviru festivala Revolucija in glasba v Slovenski filharmoniji/ Nastopili so Simfonični orkester in komorni zbor RTV Ljubljana, violončelist Stane Demšar in recitatorji Danilo Benedičič Boris Juh, Marko Okorn in Rac Po'ič. Dirigiral je skladatelj Darijan Božič. Avtor teksta je Matevž Hace. V počastitev jubilejev je kamniško razstavišče Veronika pripravilo dokumentarno razstavo «NOB v slovenski dramatiki*. Gre za knjižno razstavo, ki obsega že blizu sto dramskih besedil, fragmentov, otroških in lutkovnih igric, dramatizacij, filmskih scenarijev in radijskih iger Razstavo je posredovala ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica. V počastitev jubilejev, tudi 25. jubilejnega pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane* je slikar France Cegnar pripravil v galeriji Kompas na Titovi cesti razstavo »Kurirske poti*. Na filozofski fakulteti pa so v avli odkrili spominsko ploščo dr. Francu Šturmu, dekanu FF, romanistu, udeležencu ustanovnega sestanka OF in njenemu organizatorju na univerzi ter članu plenuma OF. Šturm je padel neznano kje leta 1944 kot žrtev fašističnega nasilja. Med gledališči se je dosiej pridružilo praznovanjem letošnjih jubilejev Šentjakobsko gledališče z uprizoritvijo znane igre Mateja Bo-ro Vrnitev Biažonovih v režiji Lojzeta Gerdena. Zgodba posega v čas kmaiu po osvoboditvi. V peki primorski vasi se zaplete položaj, ker se vrneta iz partizanov brata Blažona, o katerih vsi mislijo, da sta mrtva. Njun dom je zasedel predsednik ljudskega odbora špekulant Kofol, ki skupaj z župni-:. kom, lahko Suzano in tretjim, pobeglim Blažonovim sinom razd;ra ljudsko oblast. Na sojenju proti partizanu Andreju pa se najdejo dokazi zoper Kofo'a in njegovo sovražno delovanje. Zmaga pravica in začne se obnova vasi — pot v socializem. Delo sta kritika in občinstvo sprpiela z nekaterimi pripombami, sicer pa pohvalili igralce in izbor dela. ki govori o povojni zgodovini že nekoliko odmaknjeno, zato pa ponuja nova preverjanja o pristnosti in prepričljivosti upodobitve časa in življenja v hjem. MARIJAN ZLOBEC Prvi mesti, z vsemi pokali, plaketami, priznanji v obliki lične diplome in denarne nagrade (500.000 lir za oba) sla osvojila zbora iz Rima in iz Trenta, ki ju vodita Bruna Liguari Valentini in Giuseppe Nicolini. Na drugo mesto so uvrstili pevski zbor Glasbene matice iz Trsta (omenjena odličja in 300.000 lir). Vodi ga mladi dirigent Stojan Kuret. Tretje mesto in nagrado (200 000 lir) je prejel zbor iz osnovne šole Solkan (zborovodkinja Jožica Golob). Spodnjo kategorijo zborov, kamor laiilco štejemo še zbor iz Cu nea, čeprav poseduje v piano petju lep zvok, označujejo: pomanjkljiva, nezanesljiva intonacija, majhna dinamična skala, poprečna izgovarjava, neenotno oblikovanje posameznih fraz, ritmične netočnosti napram notnemu tekstu, a nad vsem nejasen. gradbeni koncept, torej sprotno, neskončno ponavljanje, skratka peU je litanijskega tipa. Prvaka sta pokazala prav rta področju intonacije, fraziranja. formiranja zvoka velike prednosti nasproti spodnji kategoriji, vendar pa nikakršne prednosti pred našim zborom, to je tržaškim. če prisodimo rimskemu zboru najboljšo izvedbo obvezne skladbe II vecchio leone e la vol-pe še živečega italijanskega skladatelja Alberta Soresina predvsem, (oziroma le na dopoldanskem delu tekmovanja brez kakršnihkoli pomembnejših zadržk-kov, tako je popoldanski nastop istega zbora pred poslušalci očitno pokazal tudi z odmevom le-teh, da njihovo petje in izbrani Skladbi (poleg že omenjene še Piecola suita infantile skladatelja P. Bona) ne Zadoščajo za najvišjo u-vrstitev. Pevski zbor iz Trenta je dopoldne in popoldne predstavil isti dve neobvezni deli: F. Poulenca »Le petit gargon ma-lade* in L. Županoviča «Scherzo suite vocali» povsem muzikalno solidno, a zvočno neizenačeno po skupinah. Tržačani se o dopoldanskem delu pri obvezni skladbi niso posebej izkazali, v natančnosti branja teksta jim je zaradi hude «treme» zmanjkalo glasu na krajšem oddelku skladbe. Vendar je bila druga stran nastopa, to je predstavitev neobveznih skladb, prava izkaznica njihovih muzikalnih in izvajalsko tehničnih sposobnosti. Posebej sta med vsemi nastopajočimi izstopili norveškega skladatelja Ngstedta »Sole Herren* ta Kodalgja «Turot čszik a Ci-gany* -V ‘popoldanski predstavitvi Jn prav tako še vedno tekmovalnem delu. Poslušalcem, ki niso vajeni drugačnih zvokov kakor jim jih je prinesla bogata italijanska pretekla vokalna ustvarjalnost, ni bilo treba dopovedovati ne besedila ne tehnike, ne te ali one podrobnosti o dojemanju glasbe. Vzvalovili so tako kakor ne prej in ne po tem nastopu. To je bil nedvomno eden temeljnih umetniških in moralnih uspehov »matičnega zbora*. Prodrl je z novimi zvoki med glasbeno neobremenjene, a sicer glasbeno občutljive poslušalce. Pevcem in dirigentu je odleglo po hvaležnem odzivu poslušalcev. Za njimi pa ni stalo mnenje vseh v žiriji. Salomonsko so ob obletnici razsodili: priznanja vsem, toda kako. Italijanskima zboroma, ki sta pokazala višjo stopnjo izurjenosti prvi mesti, matičnemu zboru drugo, ker drugače ne more biti, jugoslovanskemu gostu zaradi ubranega petja pa tretje mesto: tako so zastopani: moč domačih, priznanje boljšim in vljudnost gostu. Vsem drugim, tudi že prejšnjim zmagovalcem tekmovanja v Pratu (zbor iz Cunea) pa tolažilno MARIJAN GABRIJELČIČ (Nadaljevanje na 8. atraai). letu Korunu sugerirala spet napisana dramatikova predloga. Torej, začarani krog, dolgotrajen kot je gledališče samo . . . Predstava, četudi se z vsem ponujenim ni moč povsem strinjati, je bila na umetniški ravni, kakršne že dolgo ni bilo na mariborskem odru. Predvsem so bili izdelani liki posameznih igralcev, med katerimi sta poleg Rada Pavaleca in Janeza Hočevarja z igralsko kreativnostjo v »improvizaciji* izstopala zlasti Sonja Blaževa v vlogi živo občutene igralke Mommine, s katero je ustvarila pravcato igralsko umetnino, in Janez Klasinc kot igralec žvižgavec, ki mu je bržkone njegova najboljša igralska kreacija v zadnjem času. Gostovanje angleške skupine potujočih igralcev «The Actors Tou-ring Company» iz Londona, je posredovalo, kako Angleži pojmujejo posodabljanje del svojega velikega dramatika Shakespearja. V moderni inačici v sceni in kostumih in tudi z načinom predvajanja so se predstavili z mračno komedijo »Mesaure for Mesaure*, ali po naše Milo za drago. Mik predstave je bila predvsem brezhibna dikcija igralcev angleške govorice, ki so posredovali izvirni Sbakes-pearjeve dramske pasaže z do-voljno igralsko sproščenostjo. Mnoge prizore so prikrojili po svoje, jih aktualizirali pač po idejnih izhodiščih sodobnih gledališč po svetu, kot tudi pri nas (primer prej omenjene uprizoritve Pirandellovih «improvizaoi.j»). Vse skupaj so zabelili z Brecht - Weillovo glasbo songov iz Beraške opere. S posodobitvijo so se trudili tudi s tem, da so dogajanje prenesli z odra med občinstvo v dvorano (podobno spet kot pri Korunovih »improvizacijah*) Predstava z izkušenimi šestimi igralci, ki so s preoblekami igrali po več vlog, je bila zanimiva po sproščeni zunanji izvedbi med tem ko izrazitih notranjih silnic ni bilo občutiti. Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta ie Mariborčanom ponudil bogat glasbeni užitek. Uvodoma so izvedli moderno domače delo Entuziazmi III., slovenskega skladatelja Iva Štuhca. Tretja zapovrstna verzija »Entuziazmov* je medij zvočnih barv in gibanje in kot takšno tudi sporočilo. Po mnenju skladatelja, ki zastopa radikalnejša stališča, je v tej skladbi prehod iz tradicije v svet zvočnih struktur še najblažji. Takšni prebliski so bili še posebej zaznavni v izvrstni izvedbi orkestra. Seveda pa je stvar ckusa izvajalcev in poslušalcev kako sprejemajo takšno delo. . Dvorakov koncert za violončelo ,in orkester v h-molu, s kratkim začetnim uvodom z glavno temo violončela rapsodičnega značaja, se je z izvedbo odlične sovjetske violončelistke Natalije Šahovskaje razpel v' čudovito Dvorakovo romantiko, ki jo je prevevala velika ljubezen in domotožje do domovine. Mikavna tonska slika v drugem stavku adagio non troppo je umetniško posredoval spev spomina na otroštvo, povezano z milino prirode, kar vse je posredoval izredno nežni ton prepričljive umetniške prodornosti virtuozne violončelistke Šahovskaje. V finalu al egro moderato nastopi novo razpoloženje, spomin na dom, vino in domotožje. Koncert Dvorakove u-metnine je mojstrsko vodil z velikim umetniškim poletom dirigent Nanut, medtem ko mu je kon-certarltka s poglobljeno in brezhibno umetniško poustvaritvijo pridala nepozaben umetniški nadih. Brahmsova prva simfonija v c-molu,, op. 68, težka in mračna po vsebini,, je z vehementno izvedbo orkestra izzvenela v zmagovit zaključek večera, kakršnih si mariborsko občinstvo vselej želi. V sklopu praznovanj 40. obletnice začetka upora proti okupatorju in občinskega praznika občine Maribor sta se Društvo slovenskih pisateljev podružnice Maribor in Društvo likovnih umetnikov Maribor predstavili javnosti vsak • Svojo samostojno prireditvijo. V prelepi viteški dvorani Pokrajinskega muzeja je bil literarni večer pisateljev, ki so bili udeleženci NOV, v taboriščih ali izgnani in na prisilnem delu. Pred polno dvorano so se predstavili gostje književniki iz. Ljubljane Branka Jurca. Jože Minatti, Ivan Potrč in Jože Šmit, iz Laškega Pavla Ro-vanova in Manko Golar iz Zgornje Radgone in šest kniiževnikov iz Maribora: France Filioič. Em'T Frelih, Nada Gaborovič, Du*nn Mevlja, Franc Šrimpf, Bojan Štih in Janez Švajncer. Delo in življenje nastopajočih književnikov je s kratkimi opisi predstavil občinstvu predsednik mariborskega Društva pisateljev Tone Partljič. Občinstvo je pozorno sledilo branju posameznikov in jih nagradilo s ploskanjem. Na koncu pa sp si mnogi poslušalci, zlasti mladina, zaželeli podpise nastopajočih. V novem razstavnem salonu Rotovž se je javnosti predstavno devetnajst mariborskih likovnih umetnikov z 62 likovnimi deli. Vsakoletna tradicionalna likovna predstavitev ob občinskem prazniku je bila letos povezana še s proslavo 40 letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Obsežna razstava nudi lep pregled različnih generacij v raznorodnih tehnikah, v odsevu raznovrstnih vsebinskih in formalnih u-metniških opredelitev v kiparstvu in slikarstvu od realizma do abstraktnosti. EMIL FRELIH P nmoršlti ^liiev*ilk 8 17. maja 1981 Bivši partizani iz Boljunca v «Hiši cvetja» v Beogradu Poklonili so se spominu maršala Tita in obiskali nekatere pomembnejše kraje Boljunčani pred spomenikom 80 tisočem žrtev nacifašizma na Batajnici V PETEK NA LJUBLJANSKI TV Bitka za ranjence V petek zvečer ob 21. uri bo na ljubljanski TV na sporedu že deseta epizoda TV dokumentarne serije »Ustvarjanje Titove Jugoslavije*. Tokrat bo govor o bitki na Neretvi ali o »največji bitki za ranjence* v NOB. To obdobje je značilno po tem, da se je v Bihaču konstituiral AVNOJ, najvišje politično in predstavniško telo NOB. Tako imenovana «Bi-hačka republika* je obsegala že skoraj petino Jugoslavije. V začetku nam bo epizoda prikazala tudi stanje na ostalih bojiščih Evrope in Afrike, saj je rdeča armada v protiofenzivi, po bitki pri El Alameinu pa je bitka za Afriko že zaključena. Vojna iniciativa je torej v rokah proti-hitlerjevske koalicije. In prav Balkan je bil za Hitlerja izredno pomemben, zato je nacistični diktator sklenil »Titovo državo* uničiti. Zato so izdelali načrt za ofenzivo v treh fazah «Weiss 1», «Weiss 2» in «Weiss 3», ofenzivo, ki se je začela pri Karlovcu in končala na zahodnih mejah Črne gore. In v ta sklop spada tudi vnema nemških in italijanskih vojska, katerim so se pridružili tudi četniki. Partizanske enote so bile v dolini Rame in Neretve povsem obkoljene in z njimi je bilo tudi 4.000 ranjencev ter tifusarjev. Glavne partizanske sile so dale vse od sebe, da bi rešile čim več ranjencev. ................1»..................h...,... VTISI Z GLEDALIŠKEGA MESECA V ZDA (1) Prva postaja: Washington Glavno mesto ZDA je mesto muzejev - Prvi gledališki vtis ni navdušil Zveza borcev (ANPI) iz Boljunca je letos organizirala izlet v Beograd ob obletnici smrti e-nega največjih ljudi našega sto letja, maršala Tita. Zjutraj 8. maja smo položili venec na grob in se poklonili spominu maršala Tita. Nato smo si ogledali «Muzpj 23. maja», kjer se hranijo številni darovi, ki jih je maršal Tito debil z vsega sveta. Od tod smo nato krenili na Avalo in se na poti tja poklonili tudi spominu sovjetskih častnikov, ki so tu izgubili življenje, ko se je zrušilo njihovo letalo na robu griča A-vale. Na Avali smo si ogledali spomenik neznanemu vojaku, ki ga je napravil veliki jugoslovanski mojster Ivan Meštrovič in tudi poštno-televizijski stolp, ki je 240 m visok. Na povratku proti Beogradu pa smo z enominutnim molkom počastili spomin 80 tisoč žrtev nacističnega okupatorja in n egovih domačih sodelavcev, v g:avnem iz taborišča na Bataini-nici in Beograjčanov na sploh, saj okupatorju ni uspelo niti za trenutek pokoriti upornega mesta. Ko smo se vozili skozi Novi Beograd proti hotelu Jugoslavija, smo si ogledali tudi mogočno mederno zgradbo «Center Sava*, kjer je bilo doslej že veliko.njcd-narodnih, celo svetovnih konferenc. Istega prvega dne popoldne smo si ogledali tudi Kalemegdan, torej najlepši park v Beogradu in njegov stari, zgodovinski del z muzejem starega orožja in vojnega piena, pa tudi razne druge beegrajske zanimivosti. Nasledniega dne, 9. maja, smo po največ ji reki v Evropi, po Donavi pluli vse do Djerdapa. Tu so nam najprej prikazali film o gradnji hidrocentrale, nato pa smo si ogledali tudi hitrocentra-lo samo, ki je največja v Evropi in ena največjih na svetu, saj znaša njena letna proizvodnja okoli 12 milijard kWh električne energije in je polovico dobi Romunija, polovico pa Jugoslavija. Ko smo se vračali v hotel v Beograd, smo vozili mimo ljudske skupščine. kjer se je pred letom dni preko svojih delegacij poklonil tovarišu Titu ves svet. V nedeljo pa smo se vrnili domov, vendar smo ubrali pot čez Novi Sad, kjer smo si ogledali Petrovaraždinsko trdnjavo. Odbor V Kopru, kjer je Uvel domala I ves čas po končani vojni, je 5. maja umrl Mirko Glavina, znani protifašistični borec in povojni I družbenopolitični delavec vse do svoje nenadne smrti. Mirko je bil rojen tl. marca 1911 v Borštu v dolinski občini. Zavedna slovenska starša s številnimi otroki mladega Mirka nista mogla šolati, čeprav se je lahko učil, zato je moral čimprej do kruha. Izučil se je za avtomehanika. V takratnih razmerah silovitega fašističnega zatiranja skrvenskega življa na Primorskem se je kot mladinec priključil tajni organizaciji Borba, ki je s svojimi akcijami skušala opozoriti svet na to zatiranje. Fašisti so ga prijeli in prebil je o-sem mesecev strahotnega zaslišanja v koprskih zaporih, nato pa je bil od leta 1930 do 1932 pod strogim policijskim nadzorstvom. Osumljen protifašistične dejavnosti ni mogel nikjer dobiti dela v svojem poklicu in se je moral preživljati s priložnostnim težaškim delom, pri čemer je prišel v stik z naprednim delavskim gibanjem' ter že leta 1936 postal organiziran član sindikalnega in komunističnega gibanja. Leta 1940 ga je fašistična poličih konfinirala v južni Italiji, kier je ostal vse do kapitulacije Italije septembra 1943. Takrat je takoj našel pot v vrste NOV J in se v vrstah prve prekomorske brigade že novembra 1943 udeležil hudih bojev z Nemci na otoku Korčuli, nato pa je bil razporejen v sestav 3. proletarske brigade, v kateri je bil četni komisar Prva postaja enomesečnega potovanja po gledališčih Združenih držav Amerika je Washingtcn, glavno mesto, ki šteje danes kakšnih 750 tisoč prebivalcev, od katerih jih menda kar dve tretjini odpade na državne uradnike oziroma njihove družine. Morda je tudi «palitično» obeležje mesta krivo, da smo nad gledališkimi predstavami, ki smo jih videli na svoji prvi postaji, razmeroma močno razočarani: VVf.shingtcn enostavno ni gledališko mesto, pač pa mesto muzejev in umetnostnih galerij — tako je bil največji dogodek v marcu razstava «0 Aleksandru Veli-kem», ki je res skrbno in atraktivno postavljena v čudovitem Vzhodnem poslopju Narodne galerije. Še dobro, da Hifs jfe i»;' inski •m si Rhivt i»! 111'iuir. i"i*i V sredo, 20. maja, bo ob prisotnosti občinstva iz Avditorija «A» deželnega sedeža RAI v Trstu veliki finale oddaje MED DVEMA OGNJEMA V boju za trofejo Radia Trst A se bodo spoprijeli dijaki I. razreda Klasičnega liceja in III. razred Znanstvenega liceja »France Prešeren* iz Trsta in III. razred Učiteljišča »S. Gregorčič* iz Gorice, cestni gost oddaje bo kanta vtor TOMAŽ DOMICELJ 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po •željah; 14.10 Okuole ognjišča -pred studcncan, snopič prafe in muzike naših judij; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenos z naših prireditev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.50 Podrobnosti; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Naša diskoteka; 16.00 Free shovv: 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Popevke tedna; 17.30 Crash: 18.00 Disco hits; 18.45 Concertino za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8.37 Kinospo-red; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski spored zabavne glas- be; 9.33 - 8.40 Iz našega življenja; 14.00 Najava sporeda, Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni nor tes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 15 min. s skupino Rokeri s Morave; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba: 17.00 Primorska spoje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Poje Tasha Thomas; 18.00 Nedelja na športnih igriščih, RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.00 Poročila: 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Prekleta nedelja; 11.05 Black-out; 11.48 Moj glas za tvojo nedeljo; 1? 30, 14.35, 18X15 in 18.07 Bel papir, kvizi, glasba in nagrade dobitnikom; 14.00 Radio 1 za vsakogar; 16.50 športne vesti; 19.25 Vikend v Milanu!; 21.05 Lirična komedija v treh dejanjih. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.50, 18.45, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutro ima zlato v ustih; 8.45 Videoflash; 9.35 II baracco-ne; 11.00 Koncert; 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit Parade 2; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 14.30 16.55, 18.47 Nedelja z nami; 19.50 Nove zgodbe Italije; 21.10 Turin ponoči; 22.50 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 7.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Zdravo, tovariši voja ki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.45 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši: 11.05 Nedeljska matineja; 12.00 Pogovor s poslu šalci; 12.10 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihal ne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevka.ni po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.45 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč, 6-troti!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glas bena tribuna mladih; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Tedenska oddaja o knjižnih novostih 13.30 DNEVNIK 14.00 Dogodivščin? Nigla, zadnji del 14.30 Šolska vzgoja: Znanost za vse 15.00 Ponedeljkove športne vesti 15.30 Dnevnik 1 — Referendum Iz evrovizije: 64. giro dTtalia 16.30 Dnevnik 1 — Referendum 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! Risanka Walta Disneva 17.30 Dnevnik 1 — Referendum 17.45 Colargol potuje po svetu 18.00 šolska vzgoja: Antibiotiki 18.30 Dnevnik 1 — Referendum 18.45 Braccio di ferro, risanke 19.00 240 Robert, TV film 19.30 Dnevnik 1 — Referendum 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.50 Brigadoon — film Režija: Vincente Minelli Ob koncu Dnevnik Drugi kanal 12.30 Jedilni list 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. url 13.30 šolska vzgoja: Industrija otroka 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Potovanje v nerealnost: «La dama dei veleni*, zadnji del 15.05 Voziček komikov 16.00 Dnevnik 2 — Posebna oddaja o referendumih 16.20 Dobro počutje 17.00 Dnevnik 2 — Posebna oddaja o referendumih 17.15 Popoldan, IH. del Program za otroke 17.30 Čebelica Maja, risani film 18.00 Dnevnik 2 — Posebna oddaja o referendumih 18.15 Dnevnik 2 — Večerne športne vesti 18.25 Dober večer s. .. Paolom Ferrarijem Vmes TV film Rhoda 19.00 Dnevnik 2 — Posebna oddaja o referendumih 19.15 Risanke Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.50 Speciale mixer 21.30 Dnevnik 2 — Posebna oddaja o referendumih 22.30 Moški v hiši — TV film Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 13.55 French Cancan — film 15.30 Dnevnik 3 16.00 Big Bands memories 16.30 Poj, ker ti ne mine 17.30 Srečanje s čilsko glasbo: ljudske pesmi 18.00 in 19.35 Dnevnik 3 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Drugo geldališče 21.40 šolska vzgoja 22.10.22.50 in 23.50 Dnevnik in Športne vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.45 - 15.55 TV v šoli TV koledar: Zagorje; Šol ski muzej; Sodobna afriška književnost; Materinščina; Risanka; ZemLepis; Zgod ba; Risanka; Iz arhiva šolske TV; Zadnje minute 17.10 Kmetijska oddaja 18.10 Poročila 18.15 Vrtec na obisku 18.35 Mabel za volanom, burleska Charlieja Chaplina 19.00 Pred izbiro poklica: Poklici v pomorstvu 19.35 Obzornik 19.35 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vreme 21.00 J. S. Popovič: Kir Janja, posnetek beograjske gleda liške predstave 22.10 Kulturne diagonale 22.50 V znamenju Koper 17.30 Narodna glasba 18.00 Veliki bazar, oddaja v službi potrošnika 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanka 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Pazi na glavo — film 22.00 TV D — Danes 22.10 Obala skeletov — film Zagreb 19.15 TV koledar 19.25 Kronika občine Bjelovar 19.45 Mladinska oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 M. Sabolovič: Prepozno, nadporočnik, TV drama TRST A 7.00, 8.00,10.00,13.00,, ,14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naš^.jUp Jutrfjhji glmanai: Kozmetika in dobro počutje; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka: 11.35 Zimzelene melodije: 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije; 12.40 Slovenska imena naših krajev; 13.20 Zborovska glasba: Letošnja revija «Primorska poje»; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih - John Galsworthy: «Temni cvet: Pomlad* - 2. del; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.10 Mi in glasba: Dobrodelni koncert ob mednarodnem letu invalidov; 18.00 Kulturno pismo; 22.30 Lahka glasba, vmes sprotno poročanje o izidih referenduma s kratkimi poročili ob 21.00 in daljšimi ob 22.0o uri. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14 30. 15.30, 16.30. D.^O, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Orkester Menarda Fergusona; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi; 11.10 življenje v šoli; 11.32 Kirn, svet mladih; 12 05 Glasba po željah; 15.00 Glasbena oddaja; 15.33 Veselo skupaj; 16.20 Glasben' trenutek; 17.00 Štadioni in telovadnice; 17.10 Istra skozi petje in plese; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Jugoslovanska pop scena; >8.32 Scene iz slovenske opere; 19.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored: 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji' Lipica: 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15 37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 (Primorski dnevnik; 17.45 Zabav- iJNMMf*.* ^ „ 7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Ra dio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Mala foemina; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13 25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Pisma, zgodovina: 15.05 Referendum; Vmes športne vesti. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.3., 19.30 Poročila; Od J.00 do 8.45 Dnevni; 9.05 «To-gether* 7. del nadalj.; 9.32 in 10.12 Radiodue 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Zvok in misel; 13.41 Sound - Track; 15.00, 15.42 Radiodue 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Radijska priredba; 19.57 Prostor X: 20.45 Smrt popotnika, radij, igra; 22 50 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan (Hubeau, Hačaturjan, Golob); 9.25 Ringaraja; 9 40 Pesmica za m'ade risarje n pozdravi: 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični nanotk za naše goste iz tujine: 11.05 Rezervirano za . . .: 12.35 Znano in-priljubljeno; 13.10 Veliki revijski orkestri: 13.21 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 V gosteh pri zborih; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17 00 Vrtiliak; 18.00 Studio: 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni siffnah; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 štirie kovači; 21.00 Kulturni g'obus: 21.10 Iz naše di-frtdeke: 22 05 Glasba velikanov: 23 30 Porevke iz .jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje jazza. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 19. maja LJUBLJANA 10.00 in 11.00 TV v šoli; 17.15 Šolska TV; 18.15 Poročila; 18.20 Kapitan Kuk, pravljica: 18.30 Ptuj 80, 5. del glasbene oddaje; 19.00 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.40 Obramba in zaščita: 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna: 20.30 DNEVNIK; 20.55 Vreme; 21.00 Skupno; 22.05 Vzpon Rougonovih, nadaljevanka; 23.00 V znamenju; 23.15 Iz koncertnih dvoran: R. Strauss: Don Kihot. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.35 Začelo se je s pokljubom, film; 22.00 Dnevnik danes: 22.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 23.10 Trnova pot, nadaljevanka. SREDA, 20. maja LJUBLJANA 10.20 in 11.00 TV v šoli; 18.40 Poročila; 18.45 Z besedo in sliko; 19.00 Velike razstave; 19.25 Obzornik; 19.40 Republiška revija mladinskih pevskih zborov; 20.10 Risanka; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik: 20.55 Vreme; 21.00 Film tedna: Kako postati Švicar; 22.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.50 Miniature: Rudi Spanzel; 22.05 V znamenju. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Visok pritisk; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Vaja za pet prstov, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 Dokumentarna oddaja. ČETRTEK, 21. maja KOPER 10.00 in 11.00 TV v šoli; 17.20 Šolska TV; 18.20 Poročila; 18.25 Tehtnica za natančno tehtanje; 18.55 Mozaik kratkega filma: Ivana; 19.20 Obzornik; 19.30 Mladi za mlade: Dijaška samouprava; 20.10 Risanka: 20.22 TV nocoj: 20.25 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 20.55 Vreme; 21.00 Mednarodna obzorja; 22.35 625 ; 23.15 V znamenju. LJUBLJANA 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja: 19.25 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.25 Visoki ljudje, film; 22.30 Dnevnik danes; 22.40 Čas morilcev, film. PETEK, 22. maja LJUBLJANA 9.45, 11.00 in 15.55 TV v šoli; 18.15 Poročila; 18.20 Družina Smola, risana serija; 18.45 Jugo rock; 19.15 Obzornik; 19.25 Spominski park v Kragujevcu; 19.55 Ne prezrite; 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnev- nik; 20.55 Vreme; 21.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dok.; 22.00 T. Mann: Buddenbrookovi, nad.; 23.00 V znamenju; 23.15 Nočni kino: Lepotica dneva; francoski film. KOPER 17.30 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema. Otroški kotiček: 20.15 Stičišče; 20.35 Ime mi je Julija Ros, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 TV film; 23.10 Baletna oddaja. SOBOTA, 23. maja LJUBU AN A 9.00 Poročila; 9.05 Vrtec na o bisku; 9.25 Kapitan Kuk; 9.35 Z besedo in sliko; 9.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 10.20 Pisani svet; 10.50 Jezik v javni rabi; 11.10 Drugačna Amerika, dok.; 11.55 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta; 12.45 in 18.25 Poroči la; 18.30 V vrtincu spreminjanja, risan film: 19.50 Naš kraj; 20,05 Zlata ptica; 20.10 Risanka: 20.24 TV nocoj; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik: 20.55 Vreme: 21.00 Zlata roža Montreuxa 81; Barišni-kov na Broadwayu: 21.55 Cirkus; 22.25 Črni narednik, film; 00.10 Poročila; 00.15 TV kažipot. KOPER 12.00 Veliki bazar; 17.30 Pono vitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.25 Visok pritisk; 20.00 Risan kp 20.15 Stičišče — Dve minuti; 20.30 Doomvvatch, strašila leta 2001, film; 22.00 Dnevnik danes; 22.10 »I cavalieri del diavolo, film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO 3. ETAPA «GIRA D’ ITALIA» SARONNI VENDARLE ZMAGAL V sprintu je premagal vso glavnino - Drugi je bil Moser, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici - Danes prost dan RECANATI — Giuseppe Saronni, ki sta mu «spodletela» že dva sprinta, je včeraj le uveljavi! svojo premoč na ciljni ravnini in tako končno osvojil svojo prvo etapo na letošnjem «Giru». Tudi včerajšnja etapa je bila dokaj nezanimiva. Med dirko je bilo sicer nekoliko poskusov begov, ki pa so se kaj kmalu izjalovili. V Recanati je tako privozila vsa glavnina. Najspretnejši pa je bil Saronni, ki je zmagal dvignjenih rok; na drugo mesto ce je uvrstil Francisco Moser, ki je tako, zaradi odbitka 20 sekund, prevzel prvo mesto na skupni lestvici. Pred včerajšnjim startom v Bologni so se pred železniško postajo s kratko svečanostjo vsi udeleženci «Gira» poklonili spominu na žrtve zahrbtnega atentata. Danes bo na «Giru» dan počitka. Jutri bo 4. etapa Recanati - Lan-ciano (214 km). Vrstni red 3. etape (Bologna -Recanati) 1- Giuseppe Saronni (It.), ki je prevozil 255 km v 7.10T4” s poprečno hitrostjo 35,562 km na uro 2. Moser (It.) 3. Mantovani (It.) 4. Santimaria (It.) 5. Corti (It.) in vsa glavnina • v zmagovalčevem času SKUPNA LESTVICA 1. Moser (It.) ' 15.15T3” 2. Braun (ZRN ) 3. Saronni (It.) 4. Gisiger (Švi.) 5' Morandi (It. po 4” po 16” po 26” po 29” «DIRKA MIRU« Drago Frolih osvojil 9. etapo MLADA BOLESLAV — Jugoslovan Drago Frelih je v končnem sprintu osvojil deveto etapo amaterske etapne «Dirke miru». Sovjet Zagredinov je ohranil prvo Mesto na skupni lestvici. Van Springel sedmič uspešen PARIZ — 38-letni Belgijec Herman Van Springel je sedmič osvojil kolesarsko dirko Bordeaux - Pariz (584,560 km). Na drugo mesto, toda kar z 9’56” zaostanka, se je uvrstil njegov ro •iak Van De Haute. tretji je bil Prancoz Le Guilloux (10’23” za ostanka). mu iat]| || 1111| || || lX| || | (, 111| | | , 11 ((||, 11,, 11| | m 111| 11 m nun, .................. DANES V C-l LIGI Tricstini nujni obe točki V 31. kolu C-l lige bo danes iriestina igrala doma proti San-femeseju. Tržačanom sta danes obe točki nujni, če hočejo ostati v bor-bl za prestop v višjo ligo. ODBOJKA «UNDKU 15» - ŽENSKE Derbi za 01ympio «UNDER 15» Glympia — Juventina 2:0 (15:2, 15:7) OLYMPIA: Bertolini. Vrtovec, Šuligoj, Olivo, Doktorič, Mažgon, Burnich, Klanjšček. JUVENTINA: Doljak, B. in E. Nanut, Taba.j, Oblak, Alone. Po predvidevanjih so zmagale Košičeve varovanke, ki so na prvem mestu lestvice. Če pomislimo, da so se srečale odbojkarice, ki so s to športno panogo pričele pred kratkim, lahko rečemo, da je bilo srečanje zanimivo, čeprav je jasno, da o tehnični igri še ne moremo govoriti. Važno pa je, da zanimanje za odbojko pri obeh ekipah zagotavlja nadaljnji obstoj te panoge med slovenskimi dekleti na Goriškem. P. R. ŽENSKA C-2 LIGA Breg — Fontanafredda 3:4 (4, 11, 3) BREG: Kocjančič, K. in S. Slavec, Žerjal, Stepančič, Martinelli. Olenik, Premolin, Sancin. Srečanje ni bilo posebno zanimivo, če izvzamemo drugi set, v ka terem so Brežanke nekoliko popustile; nasprotnice so povedle, toda Breg je pri 11:11 izenačil in nato o vprašanju zmagovalca ni bilo več dvoma. .-Jv * i »HM j MRS Libertas — Sloga 3:1 NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO V SENIGALLII POLJAKOVA DRŽAVNA PRVAKINJA Sonja osvojila prvo mesto med drugokategornicami - Odlična tudi D. Sedmak - Krasov obračun je doslej presegel vsa pričakovanja «Krasovi dvojčici* Sonja Doljak in Damjana Sedmak nas še dalje prijetno presenečata. Zadnji podvig sta dosegli včeraj na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Senigallii v tekmovanju druge kategorije. Še en državni naslov in dve bronasti kolajni je veliko več, kot so realno pričakovali v Kra-sovem taboru. Če upoštevamo tudi rezultate na nedavnem mladinskem prvenstvu v Monzi je letos izkupiček Krasa res izreden: osvoji! je kar štiri državne naslove in pet bronastih kolajn, kar zeh> zgovorno priča o vlogi in teži, ki jo ima slovenski ženski namizni tenis. Junakinja včerajšnjega dne je bila vsekakor Sonja Doljak, ki si je pri 17 letih priborila kakovostno najpomembnejši uspeh: osvojila je namreč naslov državne prvakinje druge kategorije. Še pred letom dni je Sonja igrala in seveda zmagala v tretji kategoriji, prestop v višjo jakostno skupino pa je ni prizadel in se je znala tudi proti izkušenejšim in na papirju močnejšim tekmicam uveljaviti s svojo prodorno in napadalno igro. Pred tem pa si je zagotovila tudi naslov v mladinski konkurenci kar pomeni, da je Doljakova trenutno najbolj obetajoča mlada igralka v državi. Za kroniko naj povemo, da je Kras prvič osvojil naslov v drugi kategoriji. Pot do končne zmage sicer ni bila lahka, vendar pa se je Doljakova prebila na najvišjo stopničko brez izgubljenega seta, Igralke, kot so Vignoia, Mo-roni in Zampini so poskušale vse, da bi ogrozile slovensko zastopnico, vendar pa brez uspeha Sedmakova pa je v osmini finala naletela na odlično razpoloženo poznejšo finalistko Zampinijevo in se je morala zadovoljiti s končnim 9. mestom. V ženskih dvojicah sta se Doljakova in Sedmakova z lahkoto prebili do polfinala, kjer pa nista znali najti pravega orožja proti izkušenemu paru Arne - Stucehi in sta se morali zadovoljiti z bronom. Nepričakovano tretje mesto je osvojila tudi Damjana Sedmak v mešanih dvojicah s Testiero iz Nea- »lil lili II Ufi III 11*1 lili IIM Hill IH Hill II !!!•••• **************** RADIO V jutrišnji oddaji »Glasbeni ping-pong», ki je na sporedu od 15. do 17 ure, bo ponovno govor o problemu vkjjppevanja neslovensko govo-rečihjršpprtnikiiv v naša društva. Gost oddaje bo tokrat predstavnik KPI Stojan Spetič. plja: v polfinalu sta si za las zapravila uvrstitev v finale s porazom proti dvojici Pero - Eccardi, ki .je slavila s tesnim 2:1 Danes bodo na vrsti še zadnji obračuni v absolutni kategoriji in za tekmovanje v ženskih dvojicah se je kvalificiral tudi Krasov par Doljak - Sedmak. . B. S. KOŠARKA TURNIR DON BOSCO Airone — Slov. reprezentanca 89:84 (43:39) SLOVENSKA REPREZENTANCA: Tremul 8, Gulič 38, Bandelj 9, Volk 6, Ušaj 11, Bradassi 10, Pertot 2, Pahor, Sedmak, Tavčar. SODNIKA: Bradamante (Tržič) in Zentilin (Fogliano). Tudi v tretji tekmi turnirja, ki ga prireja Don Bosco, je slovenska reprezentanca odšla z igrišča poražena. Vendar pa naši fantje nikakor niso razočarali, kajti goriški po- krajinski prvak Airone se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor slovenske ekipe. Še v predzadnji, minuti je bilo stanje izenačeno 81:81. Med našimi fanti se je izkazal Niko Pertot, predvsem z zagrizenostjo v obrambi. Mladinski turnir v Milanu Velik uspeh Jugoslovana Slobodana Živojinoviča MILAN — Na mednarodnem mla dinskem teniškem turnirju v Milanu za igralce pod 18. letom je1 Jugoslovan Slobodan Živojinovič osvojil prvo mesto. V finalu je namreč premagal Italijana Luco Bot-tazzija s-7:6, 2:6, 6:3. HAMBURG — Polfinalna izida mednarodnega teniškega prvenstva ZRN: Connors (ZDA) - Taroczy (Madž.) 4:6, 6:3, 3:6, • 6:4, 6:4; McNamara (Avstral.) - Solomon (ZDA) 6:4, 6:4, 6:3. uiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiif»iiiiiiiiiH»iiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiHmiiii V 4. kolu zamejskega balinarskega prvenstva Številna presenečenja Priziv Gaje po tekmi s Poletom ■ Odlični Doberdoba Četrto kolo prvega zamejskega babnarskega prvenstva je bilo dokaj razburljivo in prišlo je do številnih presenetljivih razpletov. V prvi vrsti moramo omeniti srečanje na Opčinah, ki se je končalo s presenetljivo gladko zmago Poleta nad Gajo, ki je v dveh srečanjih zbrala le tri točke. Vendar pa je Gaja nemudoma vložila priziv, ker je v vrstah Poleta nastopil neregistriran igralec in je izid tekme tako «sub judice». Jutri bo o tem odločala balinarska komisija, ki bo po vsej verjetnosti pripisala zmago Gaji z 2:0. Do velikega presenečenja, vsaj po dosedanjih izidih sodeč, je prišlo v Doberdobu, kjer je Zarja doživela pravo katastrofo. Gradina je namreč zaigrala v velikem slogu in prepustila gostom le skupno pet točk. Edino zmago v gosteh so slavili dobro razpoloženi igralci Krasa, ki so v derbiju v Repnu z dobro igro zasluženo nadkrilili domači Kraški dom. ■ii, p t ................................................................................................iniiiiiiiniimiiuiim.........uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin GIMNASTIKA V PETEK ZA KATEGORIZACIJO Uspešen preizkus znanja in spretnosti Nastop je pokazal, da ima Borov gimnastični odsek obetajoč naraščaj VAM PREDSTAVI vse za šport in prosti čas DOMAČI ŠPORT VEC ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B DANES NEDELJA, 17. MAJA 1981 NOGOMET memorial stefanich ,. D-00 na Padričah’ Gaja - O-unipia _ NARAŠČAJNIKI 9.00 v Križu: Vesna - Campanel- J?’ 10.00 na Proseku: Primorja -Kra* „ NAJMLAJŠI U.30 na Proseku: Primorje - Trie-*wna; 9.45 v Dolini: Breg - Mug-Sesana ZAČETNIKI . r-00 v Dolini: Bit" - Don Bosco; »00 na Proseku: Primorje - Mug- *»ana KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA »D 00 na Kontovelu: Kontovel -f-dera; 9.00 v Trstu, Ul. della Val **• La Talpa - Bor * 1. MOŠKA DIVIZIJA 13.00 v Trstu, Ul. della Valle: Renault - Bor A; 11.30 v Trstu, «1. maj*: Bor B - POM ORIENTACIJSKI ŠPORT POHOD MK KD KRAŠKI DOM 9.00 v Repnu: nastopajo tri do šestčlanske ekipe MINIBASKET SLOVENSKA INTERLIGA 8.30 do 13.30 v Nabrežini: nastopa šest ekip tiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii>tiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit OBVESTILA ŠZ Gaja prireja za svoje člane teniški te čaj. Pričel se bo v torek, 19. maja, ob 19. uri in bo porazdeljen na deset lekcij, ki bodo na sporedu dvakrat tedensko. Prijave bodo sprejemali v torek, 19. t.m., ob 19. uri na društvenih igriščih na Padričah. # # « Športna šola Trst sporoča, da bo v torek, 19. t.m., ob 20. uri seja odbora. Seja bo na stadionu «1. maj*. Danes majski orientaeijski pohod Pravilnik 1. Mladinski krožek «KD Kraški dom* priredi danes, 17. maja 1981, orientacijski pohod; 2. Odhod ob 9. uri izpred Bub-ničevega doma v Repnu. Prijave ekip bomo sprejemali od 7.30 do 8.30 istega dne; 3. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene od 3 do 6 tekmoval cev s skupinskim imenom. Vpi snina vsake ekipe je 5.000 lir: 4. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasnila bodo dana pred startom; 5. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju; 6. Po orientacijskem pohodu bo poskrbljeno za okusno o krepčilo. V primeru slabega vremena bo pohod prenešen na prihod njo nedeljo, 24. maja 1981. nost selekcioniranja manjša, pa tudi njihova vadba traja šele leto dni. Lestvica kategorizacijskega tekmovanja je taka: DEKLICE 1. Poljanka Pavletič 8,64; 2. Pilat Maša 8,40; 3. Succi Erika 8,35; 4. Volpi Helena 8,14; 5. Buzeean Erika 8,08; 6. Trampuž Breda 7,69; 7. Bensi Sara 7,43; 8. Mijot Jana 7,36; 9. Valenčič Kristina 7,18; 10. Bandelj Maša 7,50; 11. Kermec Vera 7,40; 12. Jereb Petra 7,20; 13. Fučka Nadja 6,91; 14. Rudež Jasmin 6,90; 15. Bucik Katja 6,88; 16. Piščanc Nadja 6,76; 17. Kermec Tanja 6,74; 18. Ciriani Cinzia 6,72; 19. Rudež Aleši ja 6,51; 20. Vidali Tamara 6,40; 21. Pahor Irena 6,31; 22. Vesel Tanja 6,27; 23. Čok Nada in Bontempo Tea 6,20; 25. Šu-šmelj Monika 6,08; 26. Rustja Kristina 5,94; 27. Fcr-luga Tanja 5,74; 28. Repini Valentini 5,72; 29. Vitez Karin 5,58; 30. Vesel Lara 5,46; 31. Giacomini Erika 5,38; 32. Kovač Barbara 5,09; 33. Sancin Ingrid 5,00; 34. Mezgec Vesna 4,88; 35. Laine Giada 4,66; 36. Drioli Erika 4,34; 37. Gregori Nataša in Blaževič Anži 4 27" 39. Šciulaz Sabrina 3,77; 40. Dau-gan Sara 3,38; 41. Godnik Ivana 3,27; 42. Bembi Elena 3,20; 43. Baša Barbara 2,33; 44. Pontin Fabjana 0,88; 45. Antoni Barbara 0,66. DEČKI 1. Zaina Klavdij 7,04; 2. Race Aljoša 6,04; 3. Hmeljak Tom 5,84; 4. Gombač Davorin 5,72; 5. Furla-nič Dean 4; 6. Rudež Pete- 2,5. Naj še dodamo, da bi bila morda lestvica nekoliko drugačna, če ne bi nekateri nastopajoči imeli precejšnje treme. To je bil pač za veliko večino prvi nastop, zato je razumljivo, da je marsikdo med vadbo pokazal že precej več znanja in spretnosti, kot na petkovem nastopu. To bodo gotovo potrdila že prihodnja tekmovanja. DANES NA IGRIŠČU V BAZOVICI Zarja vabi svoje člane na prostovoljno delo Kot je bilo sklenjeno na zadnjem občnem zboru ŠD Zarja, bo omenjeno društvo v poletnih mesecih zamenjalo že popolnoma zrjavelo mrežo, ki obkroža domače nogometno igrišče v Bazovici. Poleg tega zelo važnega dela so potrebna tudi druga vzdrževalna dela na igrišču. Na četrtkovi seji je odbor ŠD Zarja odločil, da se bodo ta dela začela že danes, 17. t.m. zjutraj. Odbor ŠD Zarja vabi vse elane in simpatizerje, naj se v nedeljo zjutraj zberejo na igrišču. Obenem odbor že vnaprej apelira na masovno udeležbo pri nadaljnjih delovnih akcijah, ki se bodo zvrstile na nogometnem igrišču v Bazovici. R. Č. ANZIO — Na svetovnem jadralnem prvenstvu razreda soling v An-ziu je zmagal Američan Brun, pred Grkom Boudourisom, Italijanom La-marem itd. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 18. maja, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja balinarske komisije. Srečanje Sokol - Opčine, ki zadeva sam vrh lestvice, so zaradi razmočenega igrišča odigrali sinoči. IZIDI Polet — Gaja 2:0 (13:0, 13:3) «sub judice* Kraški dom — Kras 0:2 (9:13, 7:13) Gradina — Zarja 2:0 (13:2, 13:3) Sokol — Opčine sinoči LESTVICA Kras (90:72) 6; Opčine (69:39) C; Sokol (68:43), Gaja (62:43) in Zarja (79:71) 4; Gradina (61:81) 3; Polet (37:73) in Kraški dom (59:103) 1, Sokol, Opčine, Polet in Gaja imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (20.5.) Opčine - Kras; Polet - Zarja, Gaja - Sokol. Kraški dom - Gradina. POSTAVE: POLET: Dukič, Bratož, Malalan, Perata, Fučka, Mlač. GAJA: Grgič, Guštin, Natural, Kalc, Gojča, Krfžttiančič. Kraški DOM: Škabar, Šue, Škrk, Jurinčič. Vodopičec?;>rM'f’ KRAS: CčfjarPfet?, ‘Milič, DM" Anno. ZARJA: Lucijan in Maks Križ-mančič, Marc, Pečar in Grgič. GRADINA: Frandolič, Ul jan, Čadež, Dužman, Devetak. B. S. OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA Včeraj sta zmagala Hmeljak in Mozmič Na stadionu «1. maj* v Trstu je bil včeraj drugi polfinalni šahovski turnir Športne šole Trst, katerega zadnji del bodo odigrali v soboto v okviru osnovnošolske olim-piade. Lestvica včerajšnjih partij je taka: 1. Tom Hmeljak (Ribičič) 4; 2. David Mozenič (Ribičič) 3; 3. Sergij Kozman (Bazoviški junaki); Dean Oberdan (Širok) in Aljoša Race (Širok) 1 točka. V finalnem turnirju bodo tako igrali Stopar jeva (Grbec), Pecchia-ri (Milje), ter Hmeljak in Mozenič (oba Ribičič). TENIS FIRENCE — Argentinec Clerc in Mehikanec Ramirez bosta danes igrala finale mednarodnega teniškega turnirja v Firencah. Clerc je v polfinalu premagal Čehoslovaka Složila s 6:3, 6:2, Ramirez pa Francoza Morettona s 6:3, 6:3. OTaiBvaiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaaiiiiiiiniiaiiimiiiiiaiiitiiiiiiaaiMiiiiiiiiiiiiiiiafeiiiiiiiaifiiiviiniiaaiiiiiB V SOBOTO NA STADIONU «1 MAJ» V TRSTU Več kot 460 otrok na osnovnošolski olimpiadi ■v Organizirala jo bo Športna šola Trst v sodelovanju z vsemi desetimi osnovnimi šolami Trsta in jl/lilj V soboto bo na stadionu «1. maj* v Trstu spet na sporedu največja zamejska osnovnošolska športna prireditev, ki jo vsako leto ob zaključku sezone prireja Športna šola Trst, v sodelovanju z vsemi desetimi osnovnimi šolami Trsta in Milj. Nastopili bodo vsi učenci, kar pomeni, da se bo moralo na tekmovalnih prostorih zvrstit! v nekaj urah več kot 460 otrok, ki se bodo pomerili v atletskem troboju (tek, skok, met), v igri med dvema ognjema, šahu, v risarskem natečaju (ki so ga opravili že v šolah s tematiko športa, planinstva, jadranja, narave) in v orientacijskem pohodu, ki so ga tudi že opravili v okviru izleta SPDT). Taka naloga za organizatorje nikakor ne bo lahka, zlasti ker bo letos uvedena še novost: otroci namreč po jutranjem tekmovanju ne bodo šli domov, ampak bodo ostali v Borovem športnem centru, kjer bodo dobili kosilo nato pa se bodo udeležili še zaključne slovesnosti z nagrajevanjem. Tudi ta slovesnost bo imela svečan poudarek, saj bomo lahko slišali tudi otroški pevski zbor, gledali otroško 1 folkloro, kratek prikaz dela v športni šoli Trst itd. Organizatorji so tudi letos pripravili za otroke in šole vrsto nagrad, kot je že tradicija na teh tekmovanjih. Naj še omenimo, da je vodstvo športne šole pripravilo kratko srečanje z učiteljstvom šol, kjer otroci obiskujejo tudi pouk Športne šole Trst. Skratka, 23. maj bo tudi letos pravi praznik naših otrok, ki bodo pomerili med seboj svoje mlade moči in spretnosti, da bi tako na primeren način zaključili svoja prizadevanja na telesnokultumem področju. VELETRGOVINA TRST drevored Gampi Ellsl vogal ul. d'Alviano s Q sadni sokovi *| 1 gg’ X 6 stekleničk lir JU 1601 breskve sarella A rn g v sirupu 800 9 ,ir " »901 pivo adler st. «grissini» barilla torinesi 120 • lir Loi aI 1'r» rt!’r**pT/r semensko olje vinacciolo 1 1 lir oranžada schweppes dry X 6 stekleničk 1470 olupljeni paradižniki | valfrutta 8°° s «r * 375 [ testenine iz ostre pšenične moke 1 kq ||r 610 gran pavesi N veliki format slani in neslani 430 g lir' vložena zelenjava cgiardiniera» po ‘ 1690 TIPIČNI BENEŠKI SIRI IZSUŠCn SIT grsnd (do popolne razproddie) v dar poseben nož za rezanje sira 10 dkg lir |Qy asiago srednji 10 dkg nr J 590 asiago izsušen 10 dkg nrj 580 asiago tipičen 10 dkg nr^ m canestrato 10 dkg nr j 540 provolone sladek 10 dkg nr J 190 carnia 10 dkg iir^ m Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 tlntle) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedel|ah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00, Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 17. maja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» DZS 61000 L|u0l|ono Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Izd.iaLJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f ^Trst zveze časopisnih založnikov FIEG V SOBOTO23. MAJA, OSREDNJA PRIREDITEV KD «France Prešeren» iz Boljunca bo proslavljalo svojo 80-letnico Mešani pevski zbor iz Boljunca leta 1948 Kulturna bitnost Boljunca se te dni mrzlično pripravlja na proslavitev pomembnega in visokega jubileja, osemdeset let neprekinjenega kulturnega delovanja. S tem se boljunsko društvo uvršča med najstarejše v Bregu, med njegove najugodnejše ustanovitelje pa s ponosom šteje slovenskega skladatelja Frana Venturinija, ki je bil po rodu prav iz Boljunca. Čitalniško delovanje se je v prijazni breški vasici sicer razmahnilo že veliko prej, saj so Boljun-čani proslavljali 100-letnico svoje čitalnice že maja 1970. leta. Toda načrtno kulturno prosvetno delovanje se je v Boljuncu, začelo pred osmimi desetletji, natanko pa 9. septembra 1901, ko so zavedni vaščani uradno ustanovili Bralno in pevsko društvo France Prešeren. Med najaktivnejšimi odseki društva je bil prav gotovo mešani pevski zbor France Prešeren, čeprav ne gre zametovati pomembnih dosežkov dramske skupine, tamburaškega ansambla in še česa. Med najsvetlejše strani zgodovine boljunskega zbora spada prav gotovo sodelovanje pri odkritju spomenika Francetu Prešernu v Ljubljani. Pevci in posamezni člani društva so mnogokaj pretrpeli v času fašizma, med drugo svetovno vojno pa so se Boljunčani masovno odločili za sodelovanje v NOB. Po vojni je društvo močno delovalo, vendar je po letu 1948 njegovo delovanje zamrlo. S polnim zamahom se je kulturna dejavnost v Boljuncu obnovila leta 1967 in vztraja še danes. Proslavljanje osemdesetletnice je razčlenjeno na več etap. Osrednja proslava bo v soboto, 23. maja. Na njej bodo sodelovale vse najglavnejše vaške komponente, od osnovnošolskih otrok, do gojencev podružnice Glasbene matice in mešanega zbora s tamburaškim ansamblom. Toda proslavljanje se bo začelo že v petek, 22. maja, s premiero mladinske gledališke skupine, ki je pod veščo režijo Sergija Verča naštudirala gledališko lepljenko Marka Kravosa: S kakšno pravico ti rečem dober dan? V četrtek, 4 junija, pa bo na sporedu koncert Veselih godcev in komedija v narečju Karlo ne zmuore... ana, dva tri,..! Komedijo je napisala in režirala Tatjana Turk. Ves program osemdesetletnice torej priča, kako živo in tvorno je v Boljuncu glasbeno, gledališko in občekultumo snovanje. Pričakovati je, da bo ves Breg počastil boljunski jubilej s polnoštevilno u-deležbo. (ris) Mali oglasi NA OPČINAH prodam udobno o-. premljeno vilo z mansardo, garažo in samostojnim ogrevanjem primerno za dve družini s 12001 kv. m zelenega vrta in visokimi | drevesi. Telefonirati na št: (040) 211- 844. W1NDSURFE originalne, nove, katerih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Čupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. 212- 267. TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telefonista/ko. Pogoji kandidatov: 1. diploma nižje srednje šole; 2. opravljena vojaška služba; 3. popolno obvladanje slovenskega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. starost do 35 let; 5. italijansko državljanstvo. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost invalidi. Lastnoročno napisane prošnje oddati do 31. maja 1981 Tržaški kreditni banki. Ul. Filzi 10, Trst. OSMICO je odprl Mirko Figelj v Štmavru pri Gorici, Villavasi, štev. 2. Toči belo in črno vino. PROFESORICA slovenskega jezika iz Nove Gorice lektorira slovenske diplomske naloge hitro in u-godno. Za dogovor kličite telefonsko št. (003865) 24303 v večernih urah. IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu. Od Učni pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 794664 DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-Kio 1/1). telefon 833-82. VAJENCA nujno išče trgovina z železnino TECNOUTENSILI Opčine, Proseška 3. Javiti se osebno v trgovini. Darovi in prispevki telefon (040) 7946 72 HIŠNO pomočnico iščeta priletni se stri, ki žeUta družbo. Nudita hrano in prenočišče ter avtonomijo pri delu. Telefonirati na 43895. PRODAJAM aokoši nesnice pet mesecev stare. Jožef Peric — Peč št. 50, telefon 882-057. OSMICO je odprl Pepe Dacov iz Doberdoba — Rimska uUca. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. NA CESTI Vižovlje - Mavhinje prodam nezazidljivo zemljišče veUko 600 kv. m. Telefon 209-276. OSMICO je odprl Angel Kraljič -Prebeneg 73. Toči belo in črno vino. OSAMLJENA žena išče družino, ki bi jo sprejela v oskrbo proti plačilu. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. 771-485. LUCIANO Bronzi vabi prijatelje da-nes, v nedeljo, 17. maja, v popoldanskih urah v osmico k Oleniku na Padričah. Pel bo ženski pevski zbor »GALANTHUS*. PRODAM fiat 124 v dobrem stanju. Cena 400.000 Ur. Telefonirati v večernih urah na št. 225-320. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA Namesto cvetja na grob Mirka Glavine daruje družina Bažec 10 tisoč lir. V spomin na pok. Alojza Hrvata darujeta Aldo m Angel Strain (Boršt 114) 5000 lir. V spomin na pok. brata Mirka Glavino darujeta sestri Sava in Vera z družino 20.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA žinama 20.000 lir za vzdrževanje ljudskega doma »Padlim za svobodo* v Križu. Ob priliki praznovanja 1. maja darujejo za vzdrževanje ljudskega doma «Padlim za svobodo* v Križu Norina in Edi 10.000 ter Danilo Gustinčič 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob očeta Lovrenca Bandija daruje Nardi Bandi 30.000 Ur za Zvezo borcev Boijunec. Namesto cvetja na grob Lovren- Ob 5. obletnici smrti Dominika i ca Bandija darujejo za Zvezo bor- Sedmaka darujeta Kristina in Majda (Križ 249) 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Namesto cvetja na grob Ivana Rodice darujeta Dora in Luciana iz Križa 10.000 lir. * • • Namesto venca na občinski spomenik v Zgoniku ob priliki proslav 36. obletnice osvobodi.?v in 40. obletnice OF daruje KD Rdeča zvezda 15.000 za postavitev spomenika padlim v NOB iz Repniča in 15.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščikov. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V počastitev spomina Kristine Pertot vd. Kuščar darujejo sestrične Dana. Sonja in Mara 15.(MK) lir 7A SKUPNOST DRUŽINA OPČINE N. N. daruje 100.000 lir. Namesto cvetja na grob Luigiia Ermpsiia daruje Kristina z Opčin 5000 lir. Resa Husu (Bani 14) daruje 10 tisoč lir. V spomin na pok. Strica Lovrenca darujeta Jasna Šturm in Mirko Petaros 30.000 Ur. Claudio Viviani (Gropada) daruje 10 030 Ur. Namesto cvetja na grob Zofe Milkovič vd. Križmančič daruje bratranec Ladko z družino tGropada 86) 10 000 lir. V‘< spomin na Rozino Grgič vd. Čufar daruje Gizela Fonda z družino 10.000 lir. V spomin na pok. Zoro Križmančič -daruje Kristina Kalc 10.000 lir. V spomin na pok. Zoro Križmančič darujeta Pepka in Milko Kalc (Dolina 52) 10.000 Ur. V spomin na pok. Zoro Križmančič daruje Marija Grgič (Gropada 3) 10.000 lir. V spomin na pok. Ivanko Kalc ih Zoro Milkovič vd. Križmančič daruje Vida Grgič (Padriče) 10,900 Ur. Namesto cvetja na sveži grob te te Zore Milkovič daruje Lucija Kalc - Hrovatin 10.000 lir Namesto cvetja na grob Antona Grizona darujeta Juština Kralj 5()09 in Valerija Čuk (Trebče 142) 8 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Lojzija Corbattija darujeta družini Micah in Križmančič (Bazovica) 25 000 lir. V spomin na drago nono Zoro darujeta Celestina in Rado z druži nama 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Edija Gojče daruje Celestina 5000 lir. V spomin na teto Rozino Grgič vd. Čufar daruje Zora Pelan 10 tisoč lir. * * * Ob 5. obletnici smrti Karle Sedmak darujeta Gigi in Sabina z dru cev Boijunec Silvijo Premolin. Mario Sancin, Bruno Žerjal in Bogo mil Zobec 20.000 lir. Mario Sancin daruje 20.000 lir Zvezi borcev - Boijunec za izgradnje Doma partizanov. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič in Rozine Čufar daruje družina Grgič (Bazovica 13) 15 000 lir za Sklad narodnih noš v Ba zovici. V počastitev spomina ook Celestina Malalana daruje družina N. N. 25.000 za Glasbeno matico. 25 000 za ŠD Polet. 25.000 z a SKD Tabor in 25.000 lir za ŠD Primorec V snrmin na mater Rozino Grgič vd. Čufar darujeta hči Marija in sin Svetko z. družino 10.000 za Skup nost družina Opčine, 10 000 /a KD Lipa in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice Denar, ki je ostal od nakupa venca za Rozino Grgič vd. Čufar darujejo sosedje; 22,000 za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. Ob 1 obletnici smrti Josipa Starca darujejo Mora in Aleks Cam-bissa 20.MM ter žena Ivanka z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Gigija Bezina daruje Vinko Furlan 10.000' lir za G<>d beno društvo Prosek- V spomin na pok. Marijo Čok daruje Aleksander Smotlak z nru žino 10.000 za godbo na pihala Breg in 10.000 lir za KD Primorsko Ma*k0] jg# Dušan Gulič daruje odboru Zve-borcev - Boijunec 10.000 lir in ze se izlet. V počastitev spomina Zore Križ mančič daruje Anka Barei 10 000 lir za ŠZ Bor. Društvena prodajalna Opčine da ruje 70.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Marije Pipan daru,je družina Širca (Šem-polaj) 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina V spomin na Celestina Malalana in Danila Švaro darujejo člani medrazrednega sveta I. Trinko Zamejski iz Ricmanj in Mara Sam sa od Domja zbrani na seji 12. maja 1981 80.000 lir za poimenova nje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi. Ob praznovanju 8. marca darujejo žene od Domja 100.000 lir za pevski zbor F. Venturini Domio. Namesto cvetja na grob Celestina Malalana daruje Vera Kral 5000 lir za pevski zbor F Venturini Dom jo. V spomin na Uršo Černeka daru jeta sin Anton in vnukinja Majda 20 000 za PD Slovenec, in 20.000 lir za cerkev v Borštu. Za nakup klavirja OPZ Vesela pomlad darujejo: Pavat 20.000, Saška Kosmina 100.000, Nerina Vre mec 50.000, Magda Kalc 50.000, družina dr. Miliča 100.000, Rozeta Ozbič 100.000, Majda Danev 100 000, Franc Pohajač 200.000, Carmela Bellafontana 50.000, Marija Grego-ri 20.000, Sonja Ferluga 10.000 in Lidija Hrovatin 10.000 lir V spomin na Zorana Sosiča da rujejo za nakup klavirja za OPZ Vesela pomlad: Srednja šola F. Levstik Prosek 30.000. Ana Štoka 20.000. Tamara Operti 20.000 in Nerina Kralj 10.000 lir. Ob 1. obletnici smrti moža in o-četa Svetka Petana darujejo žena in hčeri z družinama 15.000 za ŠZ Sloga in 15.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Karla Kluna daruje Elvira Pertot 5000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob praznovanju 1. maja so daro vale za cvetje, za spomenike in o belež.je padlim v Borštu' Kristina Žerjal (Boršt 114) 1500. Olga Družina (Zabrežec 23) 5000. Ljuba Zahar (18) 5000 in Danila Zobec (4) 5000 lir. V spomin na pok. brata Mirka Glavino darujeta brat Karel in sestra Sonja (Koper) 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt Zabre-žeč. V spomin na umrle starše in hra ta daruje Zoran Sancin 10 000 lir za pevski zbor Jadran iz Milj. V spomin na pok dr. Danila Švaro daruje Greti Miklavec 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju. Namesto cvetja na grob tete Rozine darujeta Justin in Silvestra 20.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Edija Gojčo daruje druž.ina Rismondo 10.000 lir za ŠZ Gaja.’ ’ /' Namesto cvetja na grob Edija Gojče daruje družina Brišček (Kon-konel 63 ) 5000 lir za osnovno šolo K. Destovnik Kajuh. V isti namen daruje družina Ferluga (Konkonel 51) 5000 lir za osnovno šolo K. D. Kaiuh. Namesto cvetja na grob Rada Simonitija daruje nečakinja Kra-sulja Simoniti - Suhadolc 20.000 lir AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA RAZPIS NATEČAJEV S spodaj navedenimi dekreti predsednika deželnega odbora, objavljenimi v uradnem deželnem vestniku št. 56 z dne 12. maja 1981, je deželna uprava razpisala sledeče natečaje. Sprejemne prošnje k slednjim, izpolnjene po obrazcih priloženih istim, morajo dospeti na glavno tajništvo predsedstva deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine — Oddelek za osebje, Ul. Carducci 6 — Trst, do in ne po 18. uri, dne 11. junija 1981. D.P.G.R. št. 118/Pers. r dne 10. aprila 1981 Javni natečaj na podlagi izpitov za dve mesti svetovalca na preizkušnji z juridično administrativnolegalno specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Natečaja se lahko udeležijo kandidati z univerzitetno diplomo iz prava ali političnih ved ali ekonomije in gospodarstva. Izpit sestoji iz dveh pismenih nalog in enega kolokvija. Program izpitov je naslednji; 1. pismena naloga: ustavno in upravno pravo, 2. pisnjena ,paloga: zasebno pravo; tema kolokvija: prespati,.pismenih izpitov — deželna zakonodaja o kontroli aktov krajevnih ustanov — pojmi o finančnih vedah m davčnem pravu — pojmi o politični ekonomiji in ekonomski politiki — pojmi o delovnem pravu — pojmi o javnem knjigovodstvu s posebnim ozirom na pogodbe javne uprave. Pismene naloge bodo v Trstu, in sicer 24. in 25. junija 1981 pri deželnem sedežu za poklicno izobraževanje (Centro Regionale di Forma-zione Professionale) v Ul. Valmaura št. 7, z začetkom ob 9. uri. D.P.G.R. št. 111/Pers. z dne 8. aprila 1981 Javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za dve mesti tehničnega agenta za preizkušnji — specializacija v gojenju rib, za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Študijski naslov za sprejem k natečaju: dokončana osnovna šola. Izpit sestoji iz tehnično-praktične naloge (obvezne), ki bo obsegala spoznanje raznih sladkovodnih rib pristnih v Furlaniji - Julijski kra jini in praktično znanje o gojitvi rib v notranjih vodah ter prevoz rib. Predvidena je nadalje še neobvezna (eventualna) naloga le za tiste kandidate, ki imajo vozniško dovoljenje vsaj za privatna vozila, ka tegorija C. Tehnično-praktična (obvezna) naloga bo v laboratoriju hidrobiolo gije Ustanove za zaščito ribolova (Laboratorio di Idrobiologia deli'En te Tutela Pešce) v kraju Ariis di Rivignano (Videm) s pričetkom ob 9. uri dne 26. junija 1981. D.P.G.R. št. 112/Pers. z dne 8. aprila 1981 Javni natečaj na podlagi naslovov za eno mesto prodajalca/ke na preizkušnji s specializacijo prodajalca paznika za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Študijski naslov za sprejem k natečaju: dokončana osnovna šola. Opozarja se nadalje, da poleg zmagovalcev zgoraj navedenih nate čajev, bodo lahko sprejeti v službo tudi drugi kandidati, ki bodo pozitivno opravili izpite, in sicer po odgovarjajoči lestvici, ki bo veljala dve leti od datuma potrditve. Deželni vestnik je v prodaji: v Trstu v knjigarni «1. Svevo*, Korzo Italia 9/1 (Pasaža Rossoni); v Vidmu v papirnici «Benedetti», Ulica Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici-knjigarni »Centrale*, Ulica XXIV Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni »Minerva*, Trg XX. Settembre. Razpisi bodo razobešeni: v Trstu na sedežu deželnega odbora — Ul. Carducci 6: v Vidmu pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove — Ul. Savorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo — Ul. Percoto 16; v Gorici na sedežu pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo - deželna palača — Ul. Roma 20 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Italia 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskega urada za krajevne uprave — Ul. Cavallotti 10 in na sedežu pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Korzo Garibaldi 66. Trst, 12. maja 1981 bor PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRT! CESTA NABREŽINA-ŠEMPOLAJ 100m PO ŽELEZNIŠKEM PREHODU TEL. 200282 'U' * TUC DARWIL v KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO in plača do 14.000 Ur za gram karati - na|več|a resnost -odkup polic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje) CASIO Computer watch-digital quartz Najmodernejši računalniki na tekoče kristale LCD. M - 1200 MELODY ALARM 12 melodi|, od teh se |lh 5 lahko programira ura kronometer do 1/100" LA - 550 LADY ALARM Koledar programiran do leta 1999 V prodaji pri: MALALAN ANTONIO — PROSEŠKA UL. 6 — OPČINE PETRIS GINO — UL. VITTORIA 48/A — TOLMEČ VAGLICA SALVATORE — UL. PONTE DELLA FABRA 1 — TRST ffiiemcafjji v,. ' PRIMO ROVI S Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNO POSOJILO 1980 - 1987 ZA 800 MILIJARD LIR Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI S 1. junijem 1981 dospejo obresti za šestmesečje december 1980 - maj 1981 (kupon št. 2) v višini čistih 77 lir za obveznico. Poleg tega sporočamo: a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A) pravilnika, je znašal donos 18,099%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju marec in april 1981; b) za 12-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 18,980%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju marec in april 1981; c) z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 18,540%, kar znaša šestmesečne obresti 8,876%. Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje junij - november 1981 (kupon št. 3, ki zapade 1. decembra 1981) znašale 8,90%, kar je čistih 89 lir za obveznico. zahvaljuje za dobro organiziran za mladinski zbor Glasbene matice. Ob 56. obletnici smrti dragega o-četa Ivana Kapuna darujejo hčerke 15.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Za obnovo slačilnic v Trebčah daruje Pepi Starc 3000 lir. Za uporabo dvorane Ljudskega doma v Trebčah ob priliki svoje poroke daruje Jordan Kalc 80.000 lh- za Ljudski dom. Ob bratskem srečanju s celodnevno šolo iz Prestranka darujejo starši trebenskih otrok 17.000 lir za osnovno šolo Pinko Tomažič -Trebče. Namesto cvetja na grob Celestinu Malalanu darujeta Anica in Milko Carli s Proseka 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Zorana Sosiča daruje učno osebje srednje šole Fran Levstik na Proseku in v Križu 35.000 lir za ŠD Polet. V spomin na brata Marčeta Sva- glia: Majda in Srečko Sedmak darujeta 15 000 lir za ŠD Polet, Irma in Fgon 15 000 lir za ŠD Polet ter Anica in Marčeto Malalan 15 tisoč lir za ŠD Polet, Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. EDIMONU TUCT ul. Balamontl 3 — telefon: 820768 IKol Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 81X01 Zastopnik kuhinj tMh fTWFhl77f)