koncert, na katerem so izvajali Nicolaijevo simfonijo D-dur (1. prednašba na Dunaju). Prof. Dittrich je igral Haendlov koncert za orgle in orkester op. 4 št. 1, Betetto pa je pel dve zelo neznatni, deloma celo banalni ariji W. A. Mozarta »Per questa bella mano« in »Ein deutsches Kriegslied«, zadnjo s pomenljivim besedilom:
„Ich mochte wohl der Kaiser sein. Den  Orient wollt'  ich  er se hiitt e rn, Die Muselmanner miiBten zittern, Konstant i no p el ware mein."
Genius temporis je celo tej muzikalno prav malo pomembni, trivialni stvarici pripomogel do zaželjenega vspeha. Pesem pa je hkratu nekako programatična za veter, ki veje sedaj v Družbi, koje predsednik je bivši nemški poslanec in vpoko-jeni minister Marchet. Kako le pravi Goethe? »Ein garstig Lied ! Pfui! Ein politiseh Lied!« Dirigent skoraj vseh prireditev je bil Franc Schalk, ki naravno ni mogel vedno biti enako svež v interpretaciji najrazličnejših umotvorov. — Ljubljansko »Glasbeno Matico« sta zastopala pri slavnostih okrajni komisar Emil Hochreiter in dvorni tajnik dr. Gojmir Krek.
Zlatko Balakovič, učenec na mojsterski šoli za gosli na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, je dosegel pri šolskem koncertu dne 20. januarja 1.1. lep vspeh. Igral je Brahmsov violinski koncert op. 77 (D dur) s spremlje-vanjem šolskega orkestra. Balakovič se odlikuje po spretnosti desne roke, kar je sploh občudovati pri Ševčikovih učencih. Igra je nekoliko hladna. Da obvladuje Balakovič vse tehnične težkoče, je samo ob sebi umevno. Dunajsko občinstvo je pozdravilo Balakoviča prijazno.                                      M. L.
Ervin Lendvai je izdal suito za ženske glasove po sta-rojaponskih pesnitvah, katero bo sredi marca t. 1. prvotno zapel v Frankfurtu o. M. Desoffski ženski zbor.
Ruski skladatelj Skrjabin zahteva pri svoji simfoniji »Le poeme du feu« vedno menjajočo se razsvetljavo. Do sedaj se ni posrečilo, tem zahtevam popolnoma ugoditi.
»Thomas-Orkester« v Chikagu je prednašal v prvih dveh mesecih tekoče sezone med drugimi sledeče slovanske skladbe: Dvofdkovo posthumno »Dramatično uverturo«, Boro-dinovo simfonijo Es dur št. 1, Balakireva »Uverturo po španski themi« in Glazunova »Finsko fantazijo«. Vse skladbe so dosegle pod vodstvom dirigenta Stocka zelo lep vspeh.
S knjižne mize in iz glasbene mape.
Novosti muzikalnega knjigotržtva (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: Rudolf Kassner: Die Moral der Musik. Aus den Briefen an einen Musiker. Leipzig, Insel-Verlag. (broš. M. 3*—, vez. M. 4.50). Karel Em. Hrobsky~: Hudebni slovnik. Tfeti doplnene a opravene vydane (K —"30.). — Walter Dahms: Schubert. Mit 230 Bildern. Berlin und Leipzig. Verlegt bei Schuster & Loeffler. 1912 (vez. M. 14-—). — Hans Leichentritt: Musikalische Formenlehre. (Handbucher der Musiklehre, herausgegeben von J. Xaver Scharwenka, Bd. VII) Leipzig, Breitkopf & Hartel 1911 (Mk. 6-—). — C. Hubert Parry: Style in Musical Art, London, Macmillan and Co, 1911 (sh. 10)-Richard Stčhr: Prakt. Leitfaden des Kontrapunktes. Hamburg, Ant' J.Benjamin, 1911 (Mk.4-—).Maks Deri: Versuch einer psychologi-schen Kunstlehre. Stuttgart, Ferd. Enke 1911 (M. 5'—). — Oskar Noe und Hans J. Moser: Technik der deutschen Gesangskunst.
Leipzig, G. J. Goschen 1912 (M. —80.) — Muller-Sollner: Die Register der mensehlichen Stimme. Erscheinungsform, Bedeutung, Behandlung. Darmstadt, Arnold Bergstrafier (W. Klein-schmidt) 1912 (M. —80). — »Der Rhythmus«. Ein Jahrbuch, herausgegeben von der Bildungsanstalt Jaques Dolcroze, Dresden-Hellerau, I. Band; Jena, Eugen Diederichs 1911. -Edmund Hellmer: Hugo Wolfs Familienbriefe. Eine Personlich-keit in Briefen. Herausgegeben von — . Mit 3 Abbildungen. Leipzig. Breitkopf & Hartel 1912 (broš. M. 3—, vez. M. 5'—). Cecil Forsyth: Music and Nationalism. A Study of English Opera. London, Macmillan and Co., 1911 (Sh. 5'—). — Erich V/aetzmann: Die Resonanztheorie des Horens. Braunschweig, Vieweg & Sohn 1912. (M. 5*—). — Gustav Kanth: Bilder-Atlas zur Musikgeschichte. Von Bach bis Strauss. Herausgegeben von —. Berlin und Leipzig, Schuster & Loeffler. (M. 12-—). — Julien Tiersot: Rousseau musicien. (V zbirki Les Maitres de la Musique) (Fr. 3.50). —¦ Zdzistav Jachimecki: Richard Wagner. Nauka i Sztuka XII, Lwow 1911. — C. Saint-Saens: Ecole Buissonniere. Notes et souvenirs. Pariš. Pierre Lafitte & Cie Editeurs. 1913. — Adolf VVeissmann: Chopin. Mit 84 Bildern. Berlin W. Schuster & Loeffler (broš. M. 5*—, vez. M. 6 —). — Edwin Lindner : Richard Wagner iiber »Tristan und Isolde«. Ausspriiche des Meisters iiber sein Werk, aus seinen Briefen und Schriften zusammen-gestellt und mit erlautenden Anmerkungen versehen. Leipzig. Breitkopf & Hartel 1912. (M. 5--). — Anton in Dvorak. Sbornik stati o jeho dile a živote. Praha. Nakladem Umelecke Besedy 1912 (K 10*—) — Gemma Bellincioni: Scuola di canto. Berlin, Adolf Furstner. (M. 8--). — Max Battke: Hudebni gramatika. Uvod do hudebniho umeni se zvlaštnim zretelem ke školnimu vvučovani zpevu. Preložil prof. Stanislav Jiranek. Praha, Fr. Csadim (K 2-). — Hudebni Ročenka češke mladeže pro rok 1913. Druhy ročnik. Smichov, Jakubska 18. (K —70). — Dr. Zdzistav Jachimecki: Wplywy wlaskie w muzyde polskiej. Cz§šč I. 1540—1640. Krakow. NakJa-dem Akademii umietnosči 1911. — Felix Weingartner: Akkorde. Gesammelte Aufsatze von —. Leipzig, Breitkopf & Hartel (broš. M. 5'—, vez. M. 61—) (Izbera iz številnih člankov iz raznih panog glasbene umetnosti) — Dr. Adolf Chybinski: Beitrage zur Geschichte des Taktschlagens. Leipzig, Breitkopf & Hartel 1912. — Leoš Jandček: Uplna nauka o harmonii. I. dil. A. Piša v Brne. (K 5'—). — Report of the fourth Congress of the International Musical Society. London. Novello & Company 1912.(Poročilo o londonskem kongresu Mednarod. Glasb. Družbe).
Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi:
Rebikow, Wl., Die Frau mit dem Dolche (nach A. Schnitzler). Musikpsychologisches Drama. Klavierauszug mit russich-deu-tsehem Text, ibidem (M. 770). — Vidal Paul, Chansons ecossaises (Poesies de Burns) pour Chant et Piano (Text russe, fran^ais et allemande) ibidem (M. 2'20). — E. Kraus, Trois sonatines. Pro Piano na 4 ruce (Edition M. U. č. 787). V Praze, Mojmir Urbanek (K 1*80). — F. Neumann, op. 25. Vzpominky. Tri pisne pro vyšši hlas s pruvodem klaviru. Preložil Karel Burian (Edition M. U. č. 732) Ibidem (K 160). — Karol Szymanowski, op. 9. Sonate pour Piano et Violon. Berlin, Albert Stahl (M. 9'—). — vVladimir Rebikotv, op. 42: Alpha und Ornega. Musikpsycholo-gisches Drama. Text vom Komponisten, Deutsch von Lina Esbeer. Leipzig, P. Jurgenson (M. 2-—.) — Ign. Kossobudzki: Fiinf polnische Lieder fiir eine Singstimme mit Begleitung des Piano. Leipzig. Aug. Cranz (a M. 060 ali M. 1'20). — Liapunov S. op. 40. 3 morceaux za klavir) M. 2-—) — Isti: Lieder und Roman-zen, op. 42. Nr. 1—3, Jul. Heinr. Zimmermann, Leipzig (M 2-—). Isti: op. 43. Nr. 1. Lied des Raubers (M. 1-50), Nr.2. Die Statue von Zarskoje Selo (M V—), Nr. 3: O eil, du mein Rubin (M V—% Nr. 4. Es branden und brausen die Wogen (M. V—), Nr. 5: Der Winter (—-80). Nr. 6 : Du sahst mich im Menschenschwarm stehen (M. —'80), Nr. 7: Es jagt der Sturmwind (M. —-80) (V enem zvezku M. 4'—), Jul. Heinr. Zimmermann, Leipzig. —
13
Wieniawski H: Kuyawiak (za godala). Leipzig, Steingraber. {Št. 1952. M. 1.) — B. Zolotareff, op. 28, Trio pour Violon, Alto et Piano. Moskva, P. Jurgenson. (Rb. 6-50). — »Die Lieder der Donischen Kosaken.« Gesammelt in den Jahren 1902—1903 von A. M. Listopadow und 5. J. Arefin. Bd. I. Ausgabe des Donischen Heeres. Moskau, P. Jurgenson, 1911. — Feliks No-wowiejski, op. 18: Slawische Volksszene (Kujawiak) fiir ge-mischten Chor und Orchester (auch mit Klavierbegleitung oder fiir Orchester allein). Berlin, Ed. Bote & G. Bock. (Klavirski izvleček M. 4*—. Partitura M. 101—). — Ondfiček-Mittelmann: Elementarschule des Violinspiels. 6 zvezkov. Edition Peters, št. 3361 (M. 6-—). — Ista. Neue Meistertechnik des Violin-spieles. Ibidem, št. 3361 (n. M. 6--). Rudolf Karel op. 16: Vier slavische Tanzweisen fiir Klavier zu vier Handen. Berlin. N. Simrock (a M. 250). — A. llliachenko op. 4 : Trois Preludes. Leipzig, Jul. H. Zimmermann. (M. 2). — Isti op. 5: Cinq miniatures. Ibidem (M. 2-—). — Vit. Novak op. 46: Erotikon. Sechs Lieder fiir eine Singstimme mit Klavier, mit deutschem und tschechischem Text. Wien-Leipzig, Universal-Edition A. G. (U. E. št. 3144. K 3-—). — Ant. Dvorak: Dimitrij. Klavirni vvtach. Nove vvdani. Nakladem Hudebni Matice. U. B. (K 12'—). — Leoš Jandček: Po zarostlem chodničku. Drobne skladby pro klavir. Nakl. A. Piša v Brne. — A. Gretschaninow op. 56: Zwei Mannerquartette. Leipzig. M. Zimmermann. (M. L60). — Isti op. 57: Zwei Frauenquartette, ibidem. (M. 1*20). — Liapounow op. 10 : 30 Russische Volkslieder, harmonisiert von —. Tiefe Stimme. Leipzig, M. Zimmermann. {M.. 3. — n.) — Anton Dvorak: Slavische Tanze. Neue Ausgabe fiir Klavier zu zwei Handen von J. Maslo. Heft I.—IV. Berlin. N. Simrock. (po M. 2—). -Rudolf Karel op. 6: Slavisches Scherzo-Capriccio, ibidem (Part. M. 6—, glasovi M. 10'—, čveteroročno M. 3'—). —
V »Osterreichische Rundschau« (XXXII, št. 4 z dne 15. avgusta 1912) priobčuje češki kritik Emanuel Chvdla pod naslovom »Čechische Musik« zgodovinski pregled češke glasbe od predsmetanovskih časov do danes. Najobširnejše razpravlja o Smetani, Dvofdku in Fibichu, približno v istem zmislu kakor v svoji knjigi »Cvrtsto leti češke hudby«, ki je izšla tudi v nemškem jeziku (»Ein Vierteljahrhundert bohmischer Musik« Praga, Fr. A. Urbanek 1887). Od živečih skladateljev se peča članek v prvi vrsti s Sukom in Novakom.
»Sv. Cecilija«, (mesečnik za cerkveno glasbo z glasbeno prilogo. Glasilo »Cecilijonog Društva« v Zagrebu. Letno K 5-—, za dijake K 3'—. Upravništvo : Zagreb, Markov trg 5), je prinesla v VI. letniku štev. 3./4. str. 34 si. oceno Sattnerjevega oratorija »Assumptio«. Iz kritike posnemamo sledeče glavne stavke: »O glazbi oratorija valja reči, da se odlikuje svojom plemeništinom, djelomice i velikom nježnošču, bogatom invencijom melodičkom te majstorskom izradbom impozantnih zborova . . . Što se tiče harmoničnog gradiva... možemo kazati, da je harmonija u opče jedra i snažna, te kromatiku ne zabacuje prem je u glavnom diatonička; disonance su valjano i umerjeno upo-trebljene, kako i dolikuje vokalnom djelu, zato zborovi upravo vanredno glase. Hipermoderne struje se je auktor posve klonio. Možda je to baš u korist karaktera i jedinstvenosti stila. Zborovi su doduše tu i tamo fugirani, ali mogli bi mirne duše reči, da je to homofona polifonija, što u tim fugama vlada... Osim toga smetaju potpunomu učinku polifonije prečesti autentički zaključci na kraju pojedine provedbe, dopače i na mjestima, gdje pojedine dionice svršavaju temu. Nadalje se čini, da smetaju i medjustavci, koji su kadkada stereotipnim sekvencam ispunjeni, a izvadja ih redovno sam orkester . . . Glavna se prednost Sattnerovih zborova sastoji u tom, što je ... majstorski znao razdijeliti visinu i dubljinu pojedinih dionica samih ... i jedne prema drugoj. . . Pridodje li k toj majstoriji i živahna invencija o. Hugolina, onda si možemo rastumačiti efekte (scil. raznih zborov)... Orkestar (je) u tom oratoriju više pratnja (ali dobro izmerjena) vokalnog stavka nego li samostalni aparat izražaja . . .«.
14
V  isti številki (str. 39) nahajamo kratko, vobče pohvalno oceno Hladnikovega dela »Fiinf fugierte Festspiele fiir Orgel« (spisal F. pl. Lučič) in Gerbičeve zbirke »Slava Nebeške Kraljice«, katero priporoča njen ocenjevatelj A Remec.
Istotako priporočilne so ocene o Druzovičevi »Liri« I. in II. (spisal C), o Premrlovem »100 preludijev«, o Sattnerjevih »Šmamicah« in o Grumovem »10 pesmi k blagoslovu« (spisal Mirko Novak), koje ocene so izišle v 9. štev. VI. letnika str. 86 si.
Št. 10/11 prinaša glavno vsebino Gerbičeve knjige »Metodika pevskega pouka« (sestavil R—c), dalje kratko oceno Foersterjevih »Tres Ecce sacerdos magnus« (spisal M. Novak) in obširno, a precej rezervirano kritiko Kimovčevega dela »X Tantum ergo« iz peresa Frana Dugana, kateremu ne ugaja to, da so te nove skladbe drja. Kimovca premalo pevne, ker v instrumentalnem duhu pisane.
Ker je tudi ta list — kakor skoraj vsi naši nepolitični listi — pasiven, pa dobro urejevan, in ker se ozira tudi na slovensko cerkveno glasbo, priporočamo »Sv. Cecilijo« kar naj-topleje tudi Slovencem, ki se zanimajo za cerkveno glasbo.
»Dalibor«, (glasbeni list, Praga, izhaja vsak teden in stane letno K 9"60) prinaša v dvojni številki 10/11 dopis iz Dunaja, v katerem poroča V. H. Jarka o koncertnem večeru »Slavije« in piše med drugim : »Ze statni Akademie prišel i druhy host: lyricky tenor Josip Rijavec, prednašejici z Bohemy arii basnika a serenadu A. Lajovice«. (Značilno za naše razmere in za solista je dejstvo, da uredništvo »N. A.«, ki je na lici mesta, niti o tem koncertu oziroma nastopu g. Rijavca, niti o onem koncertu ni bilo obveščeno, ki ga je isti solist priredil s skladateljem Ravnikom v Ljubljani. Tako podcenjevanje našega lista in njih naročnikov si zapomnimo. Prezirljivemu »laisser faire« naših umetnikov bomo v bodoče odgovarjali z enakim »laisser aller«.) Vsebina št. 12./14. je sledeča : Rudolf Zamrzla: Richard Wagner, Životopisni načrt (nadaljevanje); Boleslav Kalensky>: Dvofakiana V. VI.; Gledišča; Dopisi; Koncertno gibanje; Cerkvena glasba; Razna poročila. — Štev. 15.: Boleslav Schnabel-Kalerisky (nekrolog); Boleslav Kalenskf; Abrahamoviny Kovarovicovy. VI. Vanek: Prof. Frant. Simandl f in manjše notice. Štev. 16: Boleslav Kalenskf: Mayr in Smetana (konec); JUC. R. Klima : Boj radi Dvofaka in naša akademična mladež, ter manjša poročila in dopisi o glediščih, koncertih itd. V tej številki nahajamo tudi fotografijo Kolenskega, na smrtni postelji ležečega. — Vsebina štev. 17: Karel Kulka : Slasti a strasti staršiho skladatele českeho ; Vr. N.: Boj radi Dvofaka; Gledišča ; Koncerti; Dopisi itd.
»Češka Hudba« (Kutna Gora, 16 krat na leto, naročnina K 10'—) prinaša v 1. sešitku tek. let. članek »Richard Wagner in njegova dramska glasba« spisal K. Em. Hrobsky), dalje članek k petdesetletnici šefa Narodnega Gledišča, K. Kovafovica, in manjša poročila in beležke. Priložene so tri skladbe: Vojtech Hfimaly : »Dojmy« II. del (klavir), Th. Bohd. Palice: »La Conte«. Valse mignonne (2 gosli, viola, violoncello in klavir) in B. Fidler: »Koleda« (sopran, alt in orgle.)
V  dvojnem sešitku 2./3. tek. leta nahajamo razun manjših ocen in notic nadaljevanje omenjenega članka o Wagnerjevi dramski glasbi in životopis skladatelja Adolfa Štvrtnika iz peresa K. Em. Hrobskega. Pridejane so sledeče skladbe : Adolf Štvrtnik: »Nalady« čis. 1—4 (harmonij ali klavir), Fr. Vogner: »Sfiatek« (mešan zbor, soli, klavir), Alois Lad. Vymetal: »Slaviček zpivaval« (sopran in klavir).
List, ki je nastopil letos XIX. letnik in ki je najstarejši češki glasbeni list, priporočamo Slovencem, posebno onim, ki radi negujejo lažjo domačo glasbo, radi lepih glasbenih prilog prav toplo.
»Die Musik« (Berlin, polmesečnik, celoletno Mk. 15*—, četrtletno M. 4-—) ima v 1. januarskem sešitku (7.) sledeče članke: Kari Pottgiesser: Die Briefentwiirfe des Johann Elias Bach ; Wolfgang Adam : Bachs Eigenart; Franz Bachmann : Zur Reform der musikalischen Bildung beziehentlich des Musik-