LETO XXIV
1985
ZELEZAR
NOVEMBER
Št. 15
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE

DAN REPUBLIKE
V	letošnjem letu praznujemo 42 let od ustanovitve Socialistične federativne republike Jugoslavije.
V	noči od 29. in 30. novembra 1943 je bilo v bosanskem mestu Jajcu, prestolnici starodavnih bosanskih kraljev in vojaškopolitič-nem središču, drugo zasedanje AVNOJ. Tista noč, na katero nas še danes spominja datum v državnem grbu, seje uvrstila v zgodovino kot prelomnica za naše narode, kot noč, v kateri je bila uzakonjena revolucionarna nadomestitev starega sistema oblasti z novim sistemom in kot rojstni dan demokratične federativne Jugoslavije. Na tem zgodovinskem zborovanju so se zbrali predstavniki iz vseh delov Jugoslavije. Osrednja točka zborovanja je bil referat tovariša Tita »RAZVOJ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA JUGOSLOVANSKIH NARODOV V ZVEZI Z MEDNARODNIMI DOGODKI«. Sledila je obširna razprava delegatov iz vseh krajev Jugoslavije, v kateri so bile soglasno sprejete vse postavke Titovega referata. Oblikovani so bili sklepi drugega zasedanja AVNOJ, ki je postal VRHOVNI ORGAN OBLASTI Z ZAKONODAJNIMI PRAVICAMI.
Ob znanih sprejetih sklepih AVNOJ je ves napredni svet spoznal in priznal, da vodimo pravično borbo.
Ta tako pomemben zgodovinski dogodek praznujemo kot praznik naše republike. In na ta dan se spomnimo, da v teh časih doživljamo trenutke našega današnjega gospodarskega in političnega položaja, ki terjajo odločnosti. Tak položaj nas poziva k odgovornemu ravnanju za uresničevanje stabilizacijsih prizadevanj. Zato moramo biti enotni in odločni kot pred 42 leti, ko je bilo treba v najtežjih pogojih narodnoosvobodilne vojne vzdržati v odporu proti vsem sovražnikom naših narodov in narodnosti, složni in odločni smo vzdržali in zmagali. To naj nam bo vzgled in naj nam vliva pogum in voljo pri premagovanju naporov.
AKCIJSKA KONFERENCA ZK ŽŠ JE IZVOLILA NOVO PREDSEDSTVO
V sredo, 30.10.1985, so se v Kulturnem domu Štore zbrali člani Zveze komunistov Železarne Štore na akcijski konferenci.
Po poročilu predsednika akcijske konference, tov. Hebarja Jožeta, so v razpravi sodelovali:
Podpredsednik KPO, tov. Senčic Srečko, je spregovoril o našem gospodarjenju in razvoju železarne. Tov. Patarčič Franjo je govoril o liku komunista. Tov. Markovič Zvone je nakazal probleme stimuliranja oz. nagrajevanja kreativnih delavcev v zvezi z razvojno-raziskovalnim delom v Železarni Štore. Tov. Šturbej Alojz je podal obširno informacijo o novi organiziranosti razvoja v Železarni Štore, tov. Gajser Stane pa o razvojno inventivni dejavnosti v vzdrževanju.
Tov. Žibret Milan je podal svoj prispevek s področja gospodarjenja in nakazal nekatere elemente, ki imajo svoj vpliv nanj.
Na akcijski konferenci smo izvolili novo predsedstvo v sestavi: Božiček Bojan iz tozda Valjarna II za predsednika predsedstva, člane predsedstva: Rozman Franc iz tozda Vzdrževanje, Senica Martin iz DS za komerc. posle, Markovič Zvone iz DS za inv. in razv., Urbanc Alojz iz tozda Tov. trakt., Habjan Jakob iz tozda Livarna I, Planinčič Dobrislav iz tozda Jeklovlek, Števančič Vlado iz tozda Mehanska obd., Jevševar Jože iz tozda Livarna II, Gajšek Franc iz tozda Elektroplavž, Potrata Florjan iz tozda Valjarna I.
Sklepe in stališča iz akcijske konference bomo objavili v naslednji številki Štorskega železarja.
Ana T.
Del udeležencev konference ZK
INFORMACIJA O USTAVITVI PROIZVODNJE TRAKTORJEV V TOZD TT ŽELEZARNE ŠTORE
INFORMACIJA O USTAVITVI PROIZVODNJE TRAKTORJEV V TOZD TOVARNA TRAKTORJEV ŽELEZARNE ŠTORE
Leta 1974 so bile registrirane pogodbe o dolgoročni industrijski kooperaciji med Fiat Trattori Torino in Železarno Store za proizvodnjo poljedelskih traktorjev moči 30 in 45 KM iz Fiatovega programa. Prav tako je bila potrjena pogodba o skupni naložbi, za katero je Fiat prispeval 20 °/o sredstev.
Proizvodnja v tovarni traktorjev, ki se je organizirala kot TOZD Železarne Štore, je pričela 20. februarja 1977. Ves čas proizvodnje so tovarno traktorjev spremljale določene težave tako v sodelovanju s celotno kooperacijo ter v izredno nizkih prodajnih centih, kar je povzročalo nenormalno velik interes za nakupe traktorjev, na drugi strani pa siromašilo ekonomski položaj tovarne traktorjev. Ta temeljna organizacija je praktično od začetka svojega poslovanja, razen leta 1983, poslovala z izgubo, pri tem pa je zaradi nizkih prodajnih cen bilo veliko družbenega kapitala prelitega v privatni sektor. Prodaja traktorjev je bila 98 % plasirana v privatni sektor.
Povedati je potrebno, da so v proizvodnji devetih let bile dosežene tudi določene pozitivne izkušnje in rezultati, saj je tovarna traktorjev z letom 1982 z uvedbo novega tipa traktorja moči 50 KM postopno osvajala z domačimi kooperanti sestavne dele, tako da so traktorji teh večjih moči danes proizvajam okoli 90-% iz jugoslovanskih materialov. Glede na vrednost traktorja proizvaja Železarna Štore pri traktorju 50 KM 25 % vrednosti, jugoslovanski kooperanti pa 75.%.
Do 30. 9. 1985 je bilo v tovarni traktorjev skupaj proizvedenih 35.558 traktorjev, od tega za jugoslovanski trg 22.044, za izvoz Fiatu 13.257 ter za direktni izvoz v Grčijo, Holandijo, Avstrijo in figi p t 257 kom. traktorjev.
Delavski svet Železarne Štore je v začetku leta 1983 imenoval 4-članski sanacijski odbor za reševanje problematike tovarne traktorjev, ki je v tistem letu dosegel pomembne uspehe, saj je tovarna traktorjev prvič poslovala pozitivno.
Po sorazmerno dobrih proizvodnih in tržnih razmerah poslovanja tovarne traktorjev v letih 1983 in 1984, ko je bilo prodano na jugoslovanskem trgu večje število traktorjev tudi za konvertibilne devize, je ob tržnem oblikovanju prodajnih cen v mesecu februarju prišlo do bistvenega zmanjšanja povpraševanja po traktorjih. Od meseca februarja dalje seje po nekajletnih intervencijah za dobave traktorjev začela kopičiti'gotova proizvodnja. Zato je bilo potrebno ukrepati v smeri postopnega zmanjševanja mesečne proizvodnje, na kar so bili od meseca marca dalje tudi pismeno obveščeni naši kooperanti. V pomladanskih mesecih in dalje je sledila tudi znižana prodaja na domačem tgu in tej prilagojena tudi nižja fizična proizvodnja.
V primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 je bila proizvodnja v prvem trimesečju letos na indeksu 70, v II. trimesečju na indeksu 60 in v tretjem trimesečju na indeksu 39.
Po naših večkratnih prizadevanjih v začetku letošnjega leta seje sestal dne 22. 5. mešani odbor FIAT-ŠTORE, kjer smo obravnavali tudi obdobje po izteku naše dolgoročne pogodbe o industrijski kooperaciji, ki izteče z 31.12.1985. Na tem sestankuje Fiat Agri prvič obvestil Železarno Štore, da po letu 1985 ne bo več jemal gotovih traktorjev iz proizvodnje v Štorah. Povedati je treba, da je Fiat v letošnjem letu prišel na trg s sodobnim novim traktorjem 45 KM, predvsem za potrebe zahodnoevropskih tržišč. Železarna Štore je predlagala, da bi nadaljevali prizvodno kooperacijo po letu 1985 v drugačni vsebini tako, da bi Železarna Store proizvajala za Fiata določene sestavne dele in dobavljala druge materiale za Fiatove potrebe, kar pa bi FIAT kompenziral s protidobavami težjih traktorjev, v katere bi se vgrajeval jugoslovanski motor za potrebe naših kombinatov. FIAT-AGRI je izrazil interes, da se nadaljuje proizvodna kooperacija v neki drugačni obliki. Zato je bilo dogovorjeno, da Fiatovi strokovnjaki skupno z našimi podrobneje opredelijo, katere vrste proizvodov bi prišle v poštev za novo listo in novo pogodbo o industrijski kooperaciji po letu 1985.
O nastali problematiki in zaostrenem tržiščnem plasmanu je razpravljal dne 14.6. 1985 tudi družbeni svet za tovarno traktorjev, kije ocenil, da so pravilne usmeritve v postopno zmanjševanje proizvodnje traktorjev s končnim ciljem, da se ta proizvodnja zaradi neperspektivnosti po določenem obdobju ustavi. Posebne zadolžitve so bile dane aktivnostim za večjo možno prodajo traktorjev ter zmanjševanju nabave sestavnih delov. Poseben dogovor je bil za spremljanje dnevnih gibanj bistvenih kazalcev poslovanja, kar smo tudi uvedli konec meseca junija, ko je delavski svet Železarne Štore imenoval nov sanacijski odbor v razširjeni sestavi za dokončno razrešitev problematike in prestrukturiranje tovarne traktorjev.
Za poletne mesece, vključno z julijem in avgustom, ocenjujemo, da so se prodajne možnosti še naprej drastično skrčile, kar je posledica tako padanja kupne moči, slabše letine od predvidene v letošnjem letu, precejšnje zasičenosti traktorskega parka v Jugoslaviji in ne nazadnje tudi sorazmerno velikih uvoznih količin traktorjev iz vzhodnoevropskih držav, ki so vezani na dolgoročne državne aran-žmane.
Konec meseca julija v bil v Torinu razgovor z vodstvom FIAT-AGRI, kjer smo obvestili Fiata o predvidenem prenehanju proizvodnje tovarne traktorjev in iska-
nju rešitev za nadomestno proizvodnjo v široki paleti možnih proizvodov tako v traktorski kooperaciji s Fiatom, z nekaterimi jugoslovanskimi proizvajalci traktorjev, kakor tudi za dolgoročno proizvodnjo z netraktorskega področja. Na razgovoru s Fiatom smo ugotavljali, da Fiat še ni bil dovolj konkretno pripravljen za precizno definiranje vsebine nove proizvodne koperacije po letu 1985. Dogovorjeno je bilo, da se ta vprašanja dokončno opredelijo tekom meseca septembra po avgustovskem kolektivnem dopustu, oz. najpozneje v mesecu oktobru.
Zadnjih 10 dni v mesecu avgustu je bil vsakoletni radgonski sejem, na katerem je tovarna traktorjev nastopila s sejemskim popustom za prodajo traktorjev v višini 20 %. Prodano je bilo le okoli 100 traktorjev, kar ocenjujemo kot nezadovoljivo in je to tudi odraz manjšega povpraševanja. Isto je bilo prisotno tudi pri prodaji ostalih konkurenčnih traktorjev. Za primerjavo navajamo, da so bile prodajne cene s popustom v mesecu avgustu za okoli 15 % nižje kot dosežene prodajne cene v februarju 1985.
Sanacijski odbor v razširjeni sestavi je v zadnjih tednih večkrat podrobneje analiziral stanje ekonomike in celotnega poslovanja TOZD tovarne traktorjev. Pri tem je ugotavljal, da je trend prodajnih cen, tako v zadnjih 6 mesecih kot gledano tudi v določeno obdobje naprej, padajoč zaradi možne prodaje le ob določenih popustih. Na drugi strani pa je prisoten nenehen pritisk posameznih kooperantov za povečanje cen sestavnih delov, kar je ob tako visoki inflaciji, ki se giblje nekje okoli 90 %, tudi razumljivo.
Nadaljnje povečevanje nabavnih cen je možno pričakovati tudi v naslednjem obdobju, saj so bile prisotne stalne grožnje za ustavitev dobave domačih komponent, če se ne uresničijo zahtevane korekcije cen. Nadaljevanje takšnega obsega in stopnje proizvodnje, ki je v upadanju, ter izjemno nizke prodaje, ki ima za posledico, da bi bila na zalogi vedno določena količina neprodanih traktorjev, bi pomenilo pomembno mesečno naraščanje izgube.
Sanacijski odbor je smatral, daje v izogib težjih posledic, ki bi lahko imele svoj negativni učinek tudi na celotno ekonomiko poslovanja Železarne Štore, potrebno proizvodnjo traktorjev v Železarni Štore ustaviti še v letošnjem letu. Pri tem pa je seveda potrebno ugotoviti, koliko traktorjev je najoptimalneje še zmontirati glede na razpoložljive sestavne dele, ki se nahajajo trenutno v Štorah, pri Fiatu v Italiji oz. na carinarnici v Celju, ter delov, ki jih bo potrebno še v določenih količinah po predhodno rebalansiranih načrtih prevzeti od naših kooperantov. V vsakem primeru pa je potrebno dolgoročno zagotoviti potrebne rezervne dele za traktorje, ki so v eksploataciji v Jugoslaviji in inozemstvu in tudi zagotoviti kvalitetni servis. Pri tem ugotavljamo, da bo potrebno z nekaterimi kooperanti nadaljevati poslovno sodelovanje, zlasti tistimi, ki bodo sicer prizadeti zaradi izpada te proizvodnje.
Zavedati se moramo, da ima ustavitev proizvodnje traktorjev v Štorah na razvoj železarne določen vpliv, čeprav je delež ustvarjenega družbenega proizvoda ali dohodka sorazmerno majhen. Za primerjavo navajamo, da je v najuspešnejšem letu poslovanja tovarne traktorjev (1983) bil delež TOZD tovarne traktorjev v družbenem proizvodu Železarne Štore 6,3 %, ustvarjeni dohodek pa 6,5 %. Ta podatek pove, da je bila proizvodnja traktorjev v Železarni Štore le stranska dejavnost, ki se predvsem zaradi premajhnega kapitala ni mogla razviti v dinamičnejši razvoj.
Že več mesecev je v preučevanju prestrukturiranje proizvodnje traktorjev za start v začetku 1986 v smeri nadomestnih programov, ki bi se preoblikovali v proizvodnjo raznih sestavnih delov s področja traktorske proizvodnje, širšega kompleksa obdelave naših ulitkov, perspektivnega razvoja območja hidravlike, izdelave nekaterih strojnih sklopov in izdelave investicijske opreme, ki jo Železarna Štore še proizvaja (gorilniki, gorilniška oprema, indukcijske peči itd.)
Posebno skrb je potrebno posvetiti zagotovitvi dela delavcem, ki danes delajo v TOZD tovarna traktorjev, za katere bo v prvenstveni meri treba najti delo v našem objektu tovarne traktorjev, pa tudi pri drugih opravilih na drugih področjih dela v Železarni Štore, kjer se z dinamičnim razvojem širi proizvodni, asortiman-ski in kvalitetni obseg. Od začetka letošnjega leta se je število zaposlenih v TOZD tovarna traktorjev že zmanjšalo od 300 na 200 delavcev. Predvideno je, da bi v letu 1986 delalo v objektu sedanje tovarne traktorjev okoli 110 delavcev na novih oz. spremenjenih proizvodnih programih. Ocenjujemo, da v kolektivu Železarne Štore, ki šteje danes 3.660 delavcev, ne bo problema zaposlitve ali prerazporeditve preostalih delavcev na druga delovna opravila, vendar pa bo zaradi različne kvalifikacijske strukture potrebna določena prekvalifikacija delavcev.
Problematika tovarne traktorjev je resnično prišla v tak položaj, daje potrebno v obdobju naslednjih mesecev, ki so pred nami, vložiti napore v tej smeri, da bo ustavitev proizvodnje traktorjev v danih pogojih najbolj optimalna, zato bodo potrebni posebni dogovori tudi z nekaterimi prodajnimi organizacijami, da se gotova zaloga traktorjev, ki je na zalogi danes, oz. ki se bo še oblikovala iz preostale proizvodnje v naslednjih tednih, v čimkrajšem času odproda.
Kritičnost problematike v TOZD tovarna traktorjev je obravnaval delavski svet TOZD tovarne traktorjev, dne 6. 9. ter delavski svet Železarne Štore, dne 9.9. 1985. Oba delavska sveta se strinjata z ugotovitvami in soglašata s postopno, a najoptimalnejšo ustavitvijo proizvodnje traktorjev do konca letošnjega leta. Po sejah delavskih svetov so bile posredovane našim kooperantom tudi pismene izjave o odstopu osnovnih dolgoročnih pogodb tega programa ter smernice o delovanju v odpovednem roku.
Delavski svet delovne organizacije je tudi zadolžil sanacijski odbor, da se pospeši priprava nadomestnega programa, ki bo zamenjal sedanjo proizvodnjo in zagotovi socialna varnost delavcem.
Dne 17. septembra 1985 se je sestal mešani odbor FIAT-ŠTORE, ki je obravnaval predlog prenehanja montaže traktorjev v Štorah. Na tem sestanku smo predstavnike Fiata obvestili, da bomo v kratkem morali organizirati v Štorah tiskovno konferenco za pravilno obvestilo javnosti o prenehanju proizvodnje ter garancije tovarne traktorjev, da se kvalitetno nadaljuje oskrba z rezervnimi deli in servisna dejavnost. Istočasno pa je potrebno podati informacijo o nadomestnem programu proizvodnje.
Predstavniki Fiata so opozorili, daje v takih kriznih situacijah lahko zelo usodno sprejemati določene odločitve, zato smatrajo, da bi morali na tiskovni konferenci, kjer bodo predstavniki Fiata tudi navzoči, našo javnost obvestiti, da se v Štorah ustavi proizvodnja traktorjev z moratorijem v letu 1986, zato da bi se v tem času temeljito preučilo alternativno možnost zadržanja določene traktorske proizvodnje.
Naša stran je ugotovila, da v tem trenutku Fiat še nima konkretnih predlogov kot elementov nove pogodbe za nadaljevanje kooperacijskega odnosa v bodoče. Strokovnjaki obeh strani bodo v naslednjih mesecih intenzivno preučevali možnost ohranjanja določene kooperacije na drugačnih osnovah.
Predsednik poslovodnega odbora BURNIK DUŠAN, dipl. ing.
Tovariš Marjan Orožen na obisku v Železarni
Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije nas je obiskal 23. 10. 1985. To je bil njegov prvi obisk v Železarni Štore.
S predstavniki DO sije ogledal proizvodne obrate v Štorah II, nakar seje v sejni sobi Jeklovleka pogovarjal s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, z vodstvom delovne organizacije in predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij delovne organizacije. Pogovoru so prisostvovali tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta.
V	tem delovnem pogovoru je predsednik KPO, tov. Burnik, podal celovito informacijo o naših 9-mesečnih rezultatih z vsemi težavami, ki nas pri tem spremljajo.
V	nadaljevanju je predsednik konf. 00 ZS, tov. Potrata, pozdravil v imenu sindikata goste ter predstavil organiziranost in delo sindikata v Železarni Štore.
Tov. Marolt pa je predstavil našo inovacijsko dejavnost.
Tov. Orožen je po seznanitvi z delom in življenjem štorskih železar-jev imel nekaj vprašanj.
Glede na naš velik strojni park ga je zanimala maksimalna izkoriščenost strojev.
Železarna je velik štipenditor v celjski regiji, zato je reprodukcija znanja odvisna tudi od neposrednih odnosov s šolami, kjer se izobražujejo bodoči kadri. Izpostavil je tudi problem dopolnilnega izobraževanja.
Zanimala ga je usposobljenost osnovnih organizacij sindikata, ali te živijo tako, da so sposobne razreševati različne probleme in spore po redni poti.
Po konkretnih vprašanjih je tov. Burnik spregovoril o izkoriščenosti našega strojnega parka. Glede na 3 in 4-izmensko delo smo redka delovna organizacija, ki tako maksimalno izkorišča strojne kapacitete. V sklopu sozda smo v tem na prvem mestu. Za kvalitetno proizvodnjo potrebujemo kvalitetne naprave, zato pospešeno izdvajamo sredstva za amortizacijo. Tedensko sledimo finančni likvidnosti in ob analizi rezultatov ugotavljamo, da moramo poiskati predvsem svoje sile in znanje, pri čemer ugotavljamo tudi, da imamo 600 delavcev z višjo in visoko šolsko izobrazbo, ki dajejo premalo razultatov.
RAZMIŠLJANJE OB JUBILEJU
V soboto, dne 26. oktobra, popoldan je imel tozd Družbene prehrane in gostinstva Železarne Štore pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah svoj redni letni občni zbor sindikata, katerega je združil s skromno proslavo 25-letnice organizirane družbene prehrane za potrebe delavcev Železarne Štore.
Pred 25 leti, leta 1960, je na pobudo sindikalne organizacije Železarne Štore in po odločitvi delavskega sveta Železarne Štore takratna Komunalna služba Železarne začela pripravljati tople malice za vse delavce v tovarni in jih s konji voziti iz kuhinje v tovarno. Začetki so bili težki in so mnogim grenili življenje, toda z dobro voljo in zavzetostjo vseh delavcev in delavk v kuhinji in drugod se je počasi in sigurno napredovalo,
Tov. Orožen v Železarni Štore
Ob tem je tov. Orožen omenil vprašanje motiviranosti teh delavcev. Tov. Zelič je v nadaljevanju spregovoril o številu rednih štipendistov in o izobraževanju ob delu ter o naših ciljih za izboljšanje kvalifikacijske strukture v železarni.
O delu osnivnih organizacij sindikata v ŽŠ je spregovoril predsednik OO ZS Livarne I in predsednik konf. 00 ZS ŽŠ. Predsednik 00 ZS iz livarne je menil, daje delo sindikata v železarni dobro, da pa je premalo volje do dela v organih sindikata, da je premalo zagnanosti in da se še vedno čuti premajhna vloga sindikata. Od občinskega in republiškega sindikata pa je premalo pomoči in usmeritev.
Tov. Potrata je širše orisal delo in uspešno izpeljane zadane naloge s področja sindikalnih aktivnosti, o skrbi zaustavljanja padanja realnih OD ipd.
Tov. Orožen si je skozi kratko, vendar pestro predstavitev naše DO in dela ter družbeno-političnega življenja v njej ustvaril podobo, kje smo, kako delamo, kakšne cilje in možnosti imamo.
Zahvalil se je za povabilo, da se je seznanil z delom in življenjem v tako pomembni delovni organizaciji, kot je Železarna Štore. Po pogovorih je dobil občutek, da smo kolektiv, v katerem imamo dobro zastavljene nadaljnje usmeritve dela in ukrepov ter dobro sindikalno delo. Omenil je še potrebne aktivnosti pred sindikalnim kongresom in se z željo, da bi bili pri nadaljnjem delu uspešni, poslovil.
Ana T.
tako da je danes ta služba že na določenem nivoju. Ustanovitev in osamosvojitev tozda je vse okoli družbene prehrane in gostinstva združila in uredila, za kar je bilo potrebno mnogo truda organizatorjev in izvajalcev, tako da danes ta služba in delavci uživajo velik ugled, pa če to radi priznamo ali ne; to potrjujejo usluge, ki jih tozd DPG nudi. Velig ugled uživa DPG v širši celjski regiji, kjer po potrebi nudi svoje usluge, za kar je prejel mnoga ustna in pisna priznanja in plakete. Visoko cenijo kvaliteto uslug tega tozda nekateri celjski kolektivi, ki radi te usluge naročajo. Sicer pa je glavna skrb vseh zaposlenih v tem tozdu nuditi našemu delavcu v Železarni vse, kar je v njihovi moči, čim bolje in čim ceneje, kljub nenehni rasti lastnih stroškov.
O delovanju in razvoju družbene prehrane in gostinstva v Železarni Štore bo gotovo napisanega v tem glasilu še mnogo, zato naj gredo razmišljanja v tem sestavku v drugo smer. Prepričan pa sem, daje ob tej priliki treba opisati ter javnost in delavce v tovarni temeljito seznaniti z delom, težavami in uspehi vseh delavcev in delavk, ki so in še delajo v tem tozdu. Vsi želijo kar najbolj ustreči potrošnikom njihovih uslug, tako da bi bili vsi zadovoljni, pa najsi gre za malice, kosila, letovanja ali za druge gostinske usluge. Želijo tudi, da se jih bolj upošteva, saj so končno ljudje s svojimi težavami, včasih potrebni razumevanja.
Ob tem sicer skromnem jubileju se moramo za hip spomniti na čase pred 25. leti, ko smo delavci, sedaj že mnogi upokojeni, delali v drugačnih razmerah in ko je mnogim bila med delom malica od doma prinešena kanglica vrzlega fižola ali druge solate in košček kruha ter morda jabolčnik, mnogi pa še tega niso imeli. Žejo smo gasili na vodovodni pipi ali z ječmenovo nesladkano kavo. Rekli boste, to je zgodovina; da, resje, vendar se iz tega učimo ceniti to, kar danes imamo in ko si želimo še več, za kar je potrebno več narediti in tudi več dati. Kako pa danes? Smo zadovoljni? Kaj smo storili mi, potrošniki, da bi bilo bolje? Kako cenimo, in obravnavamo delavce in delavke, ki nam pripravljajo in delijo tople malice in nam nudijo druge usluge tega tozda? Poznamo dovolj divjanje cen vseh prehrambenih artiklov in vsega drugega, kar je vključeno v pripravljanje malic, drugih obrokov in gostinskih storitev; sem spadajo tudi letovanja in podobno? Na vsa vprašanja ne bomo mogli vedno pritrdilno odgovoriti. Res je, da smo mnogo naredili in daje tovarna vložila velika
RAZMIŠLJANJE OB JUBILEJU
(Nadaljevanje s 3. strani)
finančna sredstva za ureditev kuhinje na Lipi in pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah, izgradnjo in ureditev jedilnic in bifejev v Štorah I in II, ureditev Doma železarjev na Teharjah, ureditev počitniških kapacitet na Rabu, v Rabcu, v Novem gradu, Fažani, na Svetini, Kopah in Cresu, vse z namenom, da nam bo vsem bolje. Vse to je res, vendar premislimo, kakšen odnos imamo ali nekateri imajo do vsega tega, sicer bi bilo drugače! Znamo vse to ceniti in čuvati, se obnašamo do vsega tega tako, kod bi to bila naša osebna lastnina? Na to večkrat ne bomo znali najti pravega odgovora, tetko kot verjetno ne najdemo odgovora na vprašanje našega odnosa do delavcev in delavk onkraj točilne mize v bifejih ali razdelilnicah hrane. Pozabljamo, da so tudi tam ljudje, ljudje s podobnimi težavami kot mi, ki jih nam kažejo z nasmeškom - prisila pa taka! Vse prepogosto godrnjamo, ni nam všeč to ali ono, sami pa nočemo ali ne znamo vkljudno opozarjati na razne nepravilnosti na takten in konstruktiven način, zato vsevprek kritiziramo, ne poznamo pa objektivne ocene situacije, kije nastala. Poglejmo samo po jedilnicah, ko je malica končana; to velja posebno za čistočo in red. Mize so polne ostankov hrane, papirja in drugega, tla so nastlana z raznimi in vsemogočimi odpadki-ali ni zrcalo naše kulture in našega odnosa do lepega okolja vsaj tam, kjer se spočijemo in malicamo! Zastonj se jezimo; storimo, da bo drugače in da bomo zadovoljni, za spremembe stanja moramo nekaj storiti.
Za izvedbo programov s področja prehrane se vodstvo tozda DPG, družbeno-politične organizacije in delavci v tozdu vsako leto temeljito pripravijo, da bi zadostili potrebam delavcev v proizvodnji, to pa je nuditi kar najboljše usluge po kar najbolj dostopnih cenah. Žal se med letom zaradi divjanja cen, dajatev in drugega vse to podira. Delavci v tozdu skušajo s sprotnimi ukrepi tako stanje dohajati, vendar jim zmanjka moči, Inflacija dela svoje, in to neusmiljeno. Vse, kar še lahko storijo, je to, da vsaj svoje težave ne kažejo s slabimi obrazci, saj so do vsakega ob vsakem času vljudni, kar pa ni vedno lahko.
Naj tem razmišljanjem dodam še tole, to pa je tudi pomembno! Za pripravo prijetnega dopustovanja so se v letu 1985. zelo dobro pripravili in uredili vse tako, da bi naši delavci in njihovi svojci ter upokojenci kar najbolje preživeli svoj dopust ob morju ali v hribih. Tu so tesno sodelovali s Službo za kadrovske in splošne zadeve Železarne Štore. V tem so uspeli, dasiravno nekateri, rekel bi zlobneži, nočejo tega priznati in s tem skušajo razvrednotiti vložen trud in napore tistih, ki so to pripravljali. Dopustovanja morda niso bila povsod enaka, za kar pa tozd ni vedno kriv; tu je mnogo faktorjev, ki pogojujejo dober ali slab dopust, pa tudi osebna volja in delo vsakega posameznika na dopustu oziroma letovanju sta pogojena. Iz knjig pritožb in pohval po naših počitniških kapacitetah se da marsikaj ugotoviti; to, kar je bilo za enega odlično, drugemu mo-reda ni bilo všeč. Je pač tako, da smo si močno različni. Splošna ocena je, da so bili vsi več ali manj zelo zadovoljni. Najbolj so bili zadovoljni vsi tisti, ki so letos letovali na Rabu; to je uspeh tozda. Vtisi z letovanj so različni, iz vseh pa veje zadovoljstvo tistih, ki so kjerkoli v naših počitniških kapacitetah letovali, za kar je gotovo zaslužno osebje, kije skrbelo za to, kar gotovo ni bilo lahko. Letos je še vreme dopustnikom bilo naklonjeno, kar je zadovoljstvo še povečalo. Osebje, kije skrbelo za dobro počutje do-
Resolucija 1986 - ali zmanjšanje inflacije
V začetku novembra 1985 je bil delegatom skupščine Jugoslavije predložen osnutek resolucije za leto 1986. V njem so, na ne dovolj izoblikovanih osnovah, predložene želje zvezne vlade, ki predvideva (navajamo le nekatere dele resolucije):
-	3 odstotno rast družbenega proizvoda,
-	3 odstotno rast industrijske proizvodnje,
-	8 odstotno rast kmetijske proizvodnje,
.5 odstotno rast izvoza blaga in storitev,
-	najmanj 1 odstotno rast produktivnosti,
-	2 odstotno rast investicij,
-	2 odstotno rast zaposlenosti,
-	zvišanje življenjskega standarda za približno 2 odstotka,
-	2,5 odstotno rast sredstev realnih osebnih dohodkov ter
-	0,5 odstotno rast osebnih dohodkov na zaposlenega.
Ob tem je težko verjeti, da bo tako razdrobljeno jugoslovansko združeno delo, ki ga veže breme vseh mogočih in nemogočih administrativnih spon, sposobno tako zastavljene cilje uresničiti. V zadnjih 25 letih ni bil namreč uresničen noben 5-letni plan razvoja države: od treh smo formalno odstopili, dva pa nista bila izvedena.
Mlinarjev Janez
pustnikov, se je dobro zavedalo, da so delavci Železarne na dopustu in ne obratno in tako je edino prav. Največje priznanje za opravljeno delo gre, tako je vsaj zapisano v knjigi pohval dopustnikov, vsemu osebju, ki je pripravilo in poskrbelo za prijetno bivanje in razpoloženje na dopustu, še posebno na Rabu. Pripombe na dopust na Cresu so neupravičene; da ni sence, ni zelenja, daje mnogo stopnic in še mnogo drugega, ni kriv tozd in njegovo vodstvo, krive so razmere, ki sedaj tam vladajo, saj še ni vse urejeno. Vse se bo sčasom uredilo in spremenilo na bolje. Tudi Rab ni bil tako porasel, ko smo dom kupili. Pripombe na stanje prikolic in drugo so včasih upravičene; resje, da so prikolice v Rabcu odslužile in so za odpis. Vsemu temu navkljub je potrebno povedati, da vsi enako ne varujejo prikolic, kar velja tudi za apartmaje na Cresu in Kopah, in da vsi enako ne zapuščajo urejenih prostorov in okolice, kjer so preživeli dopust; tudi to spada v dolžnost posameznikov. Ob tej priliki je potrebno izreči vso zahvalo vsem tistim, ki so letovali na Rabu in pomagali, kadar je bilo potrebno znositi pijačo z obale v dom in embalažo nazaj.
To so le nekatera razmišljanja ob 25-letnici obstoja in delovanja družbene prehrane in gostinstva v Železarni Štore in o ljudeh, ki kot samoupravljal«, v tozdu DPG skrbijo za zadovoljstvo nas vseh. Ko takole razmišljamo, moramo vedeti, da to delo opravljajo pretežno delavke, žene in dekleta, ki imajo v svojih družinah velike skrbi in obveznosti. Biti gostinski delavec ni lahko; ko imaš osebne ali druge težave, moraš biti nasproti tistim, za katere delaš, nasmejan in dobre volje, kar ni vedno lahko. To zmorejo le ljudje s polno mero odgovornosti do svojega poklica, ki so si ga izbrali.
Razmišljajte, dragi bralci, o tem in o drugem; morda boste našli še druge resnice in s tem spremenili svoja mišlenja! Če imam prav, presodite sami.
AM
V zadnjih 6 letih ima jugoslovansko gospodarstvo stagnantno stopnjo rasti, ki znaša 0,8 odstotka, če pa bi upoštevali še fiktivne zaloge, ki se vodijo kot nekakšen družbeni proizvod, potem kaže račun, da ni niti odstotek razvoja. To stagnantno stanje je že zadobilo trajne materialne značilnosti. Stagnacija in celo upadanje produktivnosti dela in celotne učinkovitosti gospodarjenja je prav tako že 5 let nepretrgana značilnost našega gospodarstva.
Breme zunanjih dolgov je prav tako nekakšno konstituirano stanje, kajti iz razpoložljivega dohodka ni mogoče iztisniti tistega dela akumulacije, ki je potreben za odplačevanje, ampak to v zadnjem letu ali dveh dosegamo za ceno krčenja uvoza (kar vpliva na zmanjšanje proizvodnje), za ceno padanja življenjske ravni itd.
Ne glede na spornost napovednih odstotkov vseeno ne bi smeli dopustiti, da bi si »nekdo« dovolil dvomiti v ohranjanje že tako nizkega standarda, katerega rast je predvidena - gledano skozi osebne dohodke - za komaj 0,5 odstotka na zaposlenega.
Silvester Drevenšek
Dopisujte v žfcAskLB
ŽELEZAR
SREČANJE PRI VRUNČEVEM DOMU
Nadušljivo, prav počasi je sopihal redni avtobus v dopoldanskih urah na Svetino. Šofer, mlad, ne bi mu dal več kot petindvajset let, se je pogovarjal s potniki; prav prijeten je bil. Vsi avtobusni potniki so se smejali njegovim šalam, tako lepo povedanim in nič opolzkim. »Takih voznikov rabimo«, mi je dejal sopotnik, star borec, upokojenec naše Železarne, delavec naše Valjarne I.
To je bilo v soboto, 26. oktobra. Na ta dan so aktivni in nekdanji borci organizirali srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno na našem partizanskem Vrunčevem domu na Svetini; danes z njim uspešno upravljajo naši lovci iz lovske družine Bojansko-Štore.
Malce pred enajsto uro smo se pripeljali do spomenika padlim borcem na Svetini. Res prijetna, enkratna vožnja. V lepem jesenskem dopoldnevu se ni nikomur prav nič mudilo. Poslovili smo se od prijaznega šoferja in jo mahnili po bregu lepo počasi k Vrunčevem domu. Pot nas je vodila skozi gozd, preko senožeti, zasajenih z mladimi orehi; nič nismo hiteli. Ko smo prišli na vrh, k domu, kljub letom, ki nas dajejo, nismo bili zadihani. Rahla sapica je razganjala toplino jesenskega sonca. Čudoviti zrak, kako se je dalo dihati! Razgled je motila rahla meglena koprena, pa vendar smo lahko pod nami opazovali železarske Štore, razbohoteno Celje, daljnje Pohorje, na drugi stremi planote Kozjanskega.
Nič se nam ni dalo iti v preurejene prostore doma. Pogovarjali smo se, obujali spomine na partizanske dni, na čase, preživete v železarni. Da, marsikatermu seje stožilo po tistih dneh, čeprav so to grenki spomini na težka dela v valjarni, na plavžu, v nekdanji šamotarni, v martinarni, v livarni ali na prostoru. Vendeir so bili to dnevi, ko smo gradili porušeno domovino, obnavljali železarno, s krajcem kruha v rokah, za malico. Nepozabni dnevi, ki te v mislih nehote popeljejo nekaj desetletij nazaj, ko smo bili še mladi, polni volje, energije in zagnanosti.
Predsednik aktiva še delovnih nekdanjih borcev naše železarne, Ivan Gradišnik, je navzoče nekdanje borce lepo pozdravil. Zaželel jim je prijetno razpoloženje, pa tudi opravičil seje, saj nekateri niso pravočasno dobili vabila. Drugo leto upamo, da do takega tiskarskega škrata ne bo prišlo.
Ferdo Haler je po pozdravu predsednika aktiva povzel besedo in v kratkem, klenem govoru prikazal, kako je danes v železarni. Težave so, pa jih bomo morali, kot nekoč, ko smo gradili železarno, tudi danes premagati. Orisal je proizvodne uspehe, novogradnje, ni pa pozabil prikazati drugo, zaskrbljujočo plat medalje, ekonomske težave, ki niso samo pri nas, so tudi drugod in tudi v razvitem svetu. Nekdanjim delovnim tovarišem je zaželel obilo zdravja, ureditev glede nepravične odmere pokojnine in seveda drugo leto na ponovno svidenje.
V imenu nekdanjih borcev seje za vabilo in gostoljubje zahvalil Ivan Žmahar.
Med gosti sem našel borca Kozjanskega odreda, raznjenca v borbi pod Tumom na Dolenjskem, kurirja TV 24 in takrat, v časih borbe, po-litdelegata, danes upokojenca Valjarne I, Štefana Straška. »Kar dobro iz-gleda,« sem si dejal, ko se je veselo sproščen pogovarjal in tudi zapel v prijetni družbi.
Pobaral sem ga, kako je z zdravjem, kaj dela sedaj, ko je v pokoju, kako je s pokojnino in kaj meni o današnjem srečanju?
»Zdravje ni najboljše, pa vendar še gre. Mala hribovska kmetija me precej zaposluje, dan mi hitro mine. Kar pridelamo doma, nam izredno prav pride, saj vemo, kakšne so pokojnine in kako se da živeti z njimi. Današnje srečanje nekdanjih borcev je res lepa poteza aktiva še zaposlenih borcev. Lepo seje pogovoriti s tovarišem, nekdanjim sodelavcem. Malce potarnamo o današnjih težavah, obudimo spomine; ja, nazadnje pa zapojemo, se poveselimo, kajti vsega, veselja in sproščenosti, nam še kako manjka.«
Prijetno presenečeni smo bili ob nastopu dueta Fanike Esih in hčerkice Petre, ki sta zapeli nekaj lepih, narodnih slovenskih pesmi. Izredno lepo je zvenela priljubljena pesem »Slovenec sem, tako so mati djali«. Lepo in prav bi bilo, da bi ju slišali v naših železarskih Štorah pa še kje drugje.
V večernem mraku smo se poslovili veseli in zadovoljni. Hvala organizatorju za prijetno srečanje, oskrbniku in strežnemu osebju za pogostitev, drugo leto pa na svidenje!
VER
SREČANJE MLADIH IZ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN
Dne 21. septembra je bilo na Igmanu že osmo srečanje mladih iz Jugoslovanskih železarn, katerega organizator je bila Železarna Ilijaž. Srečanja smo se udeležili tudi mladi iz naše železarne, in to v okviru sozda Slovenskih železarn, ker je tako srečanje zaradi prevelikih stroškov za posamezno slovensko železarno predrago.
V četrtek zvečer smo se z avtobusom ob 23. uri odpeljali iz Ljubljane proti Zagrebu in v petek zjutraj prispeli v Sarajevo. Najprej smo si ogledali stari del mesta - Baščaršijo in Gazi Husre-begovo džamijo. Baščar-šija je zelo zanimiv stari del mesta Sarajeva, saj je prepletena z raznimi manjšimi trgovinicami in lokalčki. Tako lahko v teh trgovinicah kupiš vse, kar ti srce poželi. Tu ne manjka tudi prijaznih ljudi; tu je razpostavljenih veliko večjih ali manjših gostiln za osvežitev, da se malo pogostiš, kaj poješ. Tako smo se tudi mi odločili, da se v enem od teh lokalčkov malo okrepčamo po naporni dolgi vožnji. Izbiro so imeli res veliko; ko smo sedeli v enem od teh lokalov, nas je prijazni gostilničar vprašal, kaj bomo jedli. Vprašali smo, kaj imajo; pokazal nam je neke stare jedi, za katere niti sam ni vedel, kako jih imenujejo; tak smo imeli vsaj mi občutek. Zato smo odšli drugam in se nazajtrkovali. Nato smo se še malo sprehodili po mestu. Najbolj smo občudovali mogočno džamijo, ki ni samo med
večjimi v Sarajevu, ampak je največja v Bosni in Hercegovini. Najvišji stolp džamije je visok 46 m, zidovi so debeli po 2 m, kupola je visoka 26 m, tla džamije pa so prekrita z raznimi preprogami iz vseh dežel sveta. To džamijo je dal zgraditi Gazi Husra beg pred 450 leti, zato se tudi po njem imenuje. To je eno najlepših del islamske arhitekture. Džamija ima tudi dva svetnika: Mujazin in Minaret Okoli džamije so še grobovi iz turških časov, ko so še pokopavali ljudi na poseben način.
Po ogledu džamije smo se z avtobusom odpeljali proti Igmanu. Ker je bila cesta na Igman zaprta zaradi avto rally-ja, smo se med vožnjo ustavili in si pogasili žejo. Po prihodu na ígman smo se najprej namestili v hotelu in se navečerjali. Potem je bila slavnostna otvoritev že tradicionalnega osmega športnega srečanja mladih črne metalurgije. Na otvoritvi je imel glavni govor predsednik mladinske organizacije železarne Ilijaž; poudaril je, da so taka srečanja potrebna zaradi spoznavanja mladih, tu se kuje večje bratstvo in edinstvo in izmenjajo delovni uspehi. Predvsem pa so taka srečanja pomembna zaradi večjega sodelovanja med jugoslovanskimi železarnami. Po otvoritvi so nam mladi iz Ilijaža pripravili lep in pester kulturni program.
Drugo jutro je bil za vse udeležence srečanje organiziran izlet na Bje-lašnico, kjer smo si ogledali prizorišče lanskih zimskih olimpijskih iger. Po vrnitvi smo imeli kosilo; po njem pa so se začele športne igre, ki so trajale do večera. Najbolj zabavno za nas je bilo, ko sta naša mladinca Mulej Nevenka in Štarlekar Danilo v igri namiznega tenisa pokazala vse veščine in dosegla zelo dober rezultat. Zvečer je bila za vse udeležence sre-
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti cestnega prometa
ZADNJI STARI DIMNIK
Delavci GO-KO iz Rogaške Slatine so pričeli podirati dimnik bivše plamenične peči v Valjarni I. S tem bo v Štorah podrt še zadnji stari zidani dimnik. Dimnik podirajo zato, ker je že bil dotrajan in bi v primeru potresa lahko ogrozil svojo okolico.
SREČANJE MLADIH IZ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN
(Nadaljevanje s 5. strani)
Čanja pripravljena svečana večerja, potem pa zabavni program z glasbo do zore. Naslednje jutro smo po zajtrku odšli polagati venec k spomeniku padlim in zmrznjenim borcem prve Proletarske, kije od 25. do 28. januarja v hudi zimi izvedla legendami igmanski marš. Tedaj je zmrznilo 272 borcev. Najmlajši udeleženec tega marša je bil Ali Plibernik, kije imel komaj 9 let in je preživel marš. Njegova mati je zmrznila, oče pa je odšel v neko slovensko brigado in tam padel. Vse to in še druge dogodke nam je pripovedoval Ib ra Hali-lgdisi, partizansko ime Rajko, kije bil takrat voditelj vstaje v okolici Sarajeva. Poudaril je, daje Igman legenda po maršu in po borbi in da je v moralno etičnem smislu svetišče. Ogledali smo si tudi muzej NOB, v katerem je predstavljeno orožje, ki so ga takrat imeli partizani, pa oprema kakor tudi razni pripomočki, kot so smuči, ki so jih partizani na Igmanu velikokrat uporabljali. Muzej je opremljen tudi s fotografijami iz časov NOB, prikazujoč trpljenje nedolžnih ljudi, umiranje v taboriščih in druge strahote, ki sojih prizadeli okupatorji v sodelovanju z domačimi izdajalci, predvsem četnikov in ustašev. Še več je bilo zanimivosti, vendar je čas prehitro mineval, tako da seje srečanje bližalo koncu. Sledil je samo še stisk rok z željo, da se tudi naslednje leto nadaljujejo taka srečanja. Ko smo se vračali, smo se peljali tudi čez zgodovinsko mesto Jajce, kjer je bilo drugo zasedanje AVNOJ in so postavili temelje nove Jugoslavije. Domov smo prispeli v ponedeljek v jutranjih urah.
Branko Javeršek
Dne 13. oktobra je stopil v veljavo spremenjen zakon o temeljih varnosti cestnega prometa.
Spremembe se nanašajo na kazenske določbe, in sicer:
1.	Z denarno kaznijo od 4.000 do 25.000 dinarjev ali s kaznijo zapora do 60 dni se kaznuje za prekršek:
agEg voznik, ki ne ustavi svojega vozila, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo ali izstopajo iz njega;
-voznik, ki vozi na cesti v naselju s hitrostjo, kije več kot 50 km/uro večja od dovoljene hitrosti;
voznik, ki na mestu, kjer je promet urejen z napravami, ki dajejo svetlobne prometne znake, ne ustavi vozila na znak rdeče luči;
-	voznik prehitevanega vozila, če povečuje hitrost svojega vozila, medtem ko ga prehiteva drugo vozilo;
-	voznik, ki začne prehitevati zaustavljeno ali premikajočo se kolono vozil;
-	voznik, ki začne prehitevanje ali vožnjo mimo, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati;
|i|l voznik, ki začne prehitevati, če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da namerava prehitevati ali voziti mimo vozila, ki je pred njegovim, ali mimo druge ovire na cesti;
-	voznik, če prehiteva na prometnem pasu, kije namenjen za promet iz nasprotne smeri, pred vrhom klanca, ali v ovinku, kjer preglednost ni zadostna;
-	voznik, ki prehiteva vozilo, ki je obstalo pred zaznamovanim prehodom za pešce, da bi pustilo pešce mimo;
-	voznik, ki ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce, kadar mu dani znak prepoveduje prehod ali kadar gredo pešci po prehodu ali stopajo nanj;
-	voznik, ki se ne ustavi pred prehodom ceste čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spuščene ali če so se že začele spuščati ali če svetlobni ali zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati oz., da se približuje vlak;
voznik, ki se ne ustavi pred prehodom ceste čez železniško progo v ravnini, na katerem so postavljeni svetlobni prometni znaki, kadar se pokaže utripajoča rdeča luč ali nepretrgana rdeča luč;
• : voznik, ki vozi ali začne voziti vozilo v cestnem prometu, kadar je pod vplivom alkohola;
-	voznik, ki noče opraviti preizkusa z ustreznimi sredstvi in aparati ali noče na strokovni pregled, da bi- se preverilo, ali ima kaj alkohola v organizmu oz. ali kaže znake alkoholnih motenj oz. ali je pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil;
- - voznik, ki vozi v cestnem prometu vozilo, dokler mu traja prepoved vožnje motornega vozila oz. voznik, ki vozi v cestnem prometu motorno vozilo preden pridobi pravico, da vozi motorno vozilo.
Ce je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni.
Za zgoraj navedene kazni se vozniku motornega vozila izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta.
2.	Z denarno kaznijo od 2.500 do 20.000 dinarjev ali s kaznijo zapora do 30 dni se kaznuje:
-	voznik, ki vozi po cesti v naselju s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km/uro večja od dovoljene hitrosti, oz. voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, kije več kot 50km/uro večja od dovoljene hitrosti.
3.	Z denarno kaznijo 2.500 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
-	voznik, ki na cesti v naselju s hitrostjo, kije nad 10-30 km/uro večja od dovoljene hitrosti, oz. voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je več kot 30 do 50 km/uro večja od dovoljene hitrosti.
4.	Z denarno kaznijo 1.000 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
K voznik, ki vozi z vozilom na cesti v naselju s hitrostjo, ki je do 10 km/uro večja od dovoljene hitrosti, oz. voznik, ki vozi na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je večja kot 10 do 30 km/uro od dovoljene hitrosti;
-	voznik, ki v cestnem prometu vozi motorno vozilo, njegovemu vozniškemu dovoljenju pa je potekla veljavnost;
-	voznik, ki nima pri sebi ustreznega veljavnega vozniškega dovoljenja, ali ga ne pokaže na zahtevo pooblaščene osebe;
-	voznik, ki vleče z motornim vozilom lahek priklopnik, ki na svoji zadnji strani nima registrske tablice s ponovljeno registrsko številko vlečnega vozila;
SPREMEMBA ZAKONA
(Nadaljevanje s 6. strani)
-	voznik, ki nima pri sebi veljavnega prometnega dovoljenja za vozilo, ki ga vozi, ali ga ne pokaže na zahtevo pooblaščene osebe;
-	pešec, ki se ne ustavi pred prehodom ceste, čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spuščene ali če so se že začele spuščati ali če svetlobni ali zvočni znaki opozarjajo, da se prehodu približuje vlak.
5.	Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
HB- voznik in oseba, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne privežeta z varnostnimi pasovi;
-	voznik, ki vozi na sprednjem sedežu otroka, ki še ni dopolnil 12 let starosti;
-	voznik, ki vozi z vozilom na cesti izven naselja s hitrostjo, ki je do lOkm/uro večja od dovoljene hitrosti;
-	voznik vozila na motorni pogon, ki med vožnjo skozi predor nima prižganih zasenčenih luči za osvetljevanje ceste.
Navedel sem le nekaj prekrškov, ki se najpogosteje pojavljajo pri udeležencih v prometu.
Janko ULAGA
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje tozd Elektroplavž je na 8. redni seji dne
22.	10. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Kučiša Tomislava in Janžekoviča Srečka iz tozd EPA in tov. Hrastnika Petra iz DS priprava proizvodnje št. 826, »Pokrov za napravo odžveplovanja«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.689.632 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijski predlog tov. Krofliča Franca iz tozd EPA št. 548, »Izboljšava na vsipnem in zažigalnem vozu«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje tozd Valjarna II. je na 10. redni seji dne
9.	10. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijski predlog tov. Kaučiča Franca, ing. in Božička Bojana iz tozd Valjarna II. št. 1156, »Dovodna polovica z lijakom za dov. skrinjo št. 56«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Za inovacijski predlog tov. Kovača Draga iz tozd Valjarna II. št 1160, »Zamenjava skrinj«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Za inovacijski predlog tov. Podgorška Edvarda in Božička Bojana iz tozd Valjarna II. št. 1158, »Rekonstrukcija vezne gredi za progo 0 550«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti za tov. Božička 2a in za tov. Podgorška 2b.
4.	Inovacijski predlog tov. Kaučiča Franca, ing. in Božička Bojana iz tozd Valjarna II. št. 1155, »Dovod in odvod pri razrezovalnih Škarjah proge 0 550 mm«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Lubeja Antona iz tozd Valjarna II. št. 1147, »Plovec za nivo olja in kontrolka«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2c.
6.	Inovacijski predlog tov. Inkreta Antona iz tozd Valjarna II. št. 1171, »Koristni predlog iz varnostnih razlogov pri kabini PO 8 v Valjarni II«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Gajška Ferda iz tozd Valjarna II. št. 1166, »Izboljšava pri žepih na 400 t Škarjah«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje tozd Jeklovlek je na 7. redni seji dne 28.
10.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Himmelreicha Branka, Urleba Ivana in Cvahteta Zorana iz tozd Vzdrževanje št. 947, »Filtriranje olja za mazanje matric TRb 40«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 420.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta iz tozd Jeklovlek št. 1139, »Vgraditev mreže v odtočni kanal«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Za inovacijski predlog tov. Vizjaka Silva in Pertinača Staneta iz tozd Jeklovlek št. 1096, »Izstiskavanje ležajev iz osi ravnalnih valjev«, se odobri enkratno plačilo na osnovi prihranka 92.940 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Inovacijski predlog št. 1180, »Sistem nastavkov za mazanje«. Avtorji predloga so člani krožka št. III. iz tozd Jeklovlek in jim pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta in Čaterja Stanislava iz tozd Jeklovlek št. 1137, »Izdelava podesta«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
6.	Za inovacijski predlog tov. Kneza Antona iz tozd Jeklovlek št. 1121, »Zaščita senzorskih stikal« in predlog št. 1074, »Zaščita senzorjev na Škar-
jah pri ravnalni liniji KDS in predelava tipala« tov. Holcingerja Srečka in Markoška Danija iz tozd Jeklovlek, se skupaj odobri pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Brenka Mirka iz tozd Jeklovlek št. 1090, »Izboljšava kardanskega prenosa na RS - 20«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a.
8.	Za inovacijski predlog tov. Klinarja Božidarja in Rozmana Franca iz tozd Vzdrževanje št. 1095, »Izboljšava demontaže gredi pogonskih valjčnic na PPM 1000«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 373.668 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
Komisija za gospodarjenje tozd Livarna II. je na 13. seji dne 25. 10. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Judeža Ivana iz tozd Livarna II. št. 960, »Pomanjkanje sanitarne vode«, se odobri enkratno plačilo na osnovi prihranka 3.343.100 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lc.
2.	Inovacija tov. Mravljaka Marjana iz DS investicije in razvoj št. 862, »Predelava pogonskega čepa na konti peči v Livarni II«, se sprejme. Avtorju pripada drugo posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 291.854 din in faktorju ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Za inovacijo tov. Judeža Ivana, Senice Frida in Fidlerja Franca iz tozd Livarna II. št. 1087, »Naprava za razkladanje sodov«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 740.820 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
4.	Inovacijski predlog tov. Javornika Ivana iz tozd Livarna II. št. 1152, »Sprememba čiščenja ulitkov«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Gabriča Jožeta iz tozd Vzdrževanje št. 1173, »Povečanje življenjske dobe lopatice na KM 8«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene Sposobnosti 2b.
6.	Inovacija tov. Golca Branka iz tozd Livarna II. št. 1033, »Izdelava kolutnega brusilnega stroja za les«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
7.	Za inovacijski predlog tov. Simoviča Dragana, Strohmaierja Mirka, dipl. ing. in Kreuha Milana iz tozd Livarna II. št. 1129, »Sprememba začetka taljenja v mrežno - frekvenčni indukcijski peči«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila ustvaritvene sposobnosti 3b.
Komisija za gospodarjenje tozd Jeklarna je na 7. redni seji, dne 26.
9.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Jošta Avgusta iz tozd Jeklarna št. 1123, »Kontrola teže opna«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Za inovacijski predlog tov. Levca Milana iz tozd Vzdrževanje št. 628, »Sprememba hladilnikov elektrod na EOPI«, se odobri delno izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi prihrankov 136.766 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Predlog je bil v uporabi do 19.11.1983.
3.	Za inovacijo tov. Kojtererja Vlada in Božička Benjamina iz tozd Energetika št. 836, »Kaseta za merjenje dolžine in rezanje gredic«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 939.814 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Služba za inovacije Slapnik
USTVARJALNOST IN TEHNIČNI NAPREDEK V KORAK S ČASOM
Berem časopis, poslušam radio, gledam televizijo - povsod zasledim in občudujem ustvarjalnost in tehnični napredek.
Kaj pa jaz? Grem tudi jaz v korak s časom? Mamica in ati pravita, da sem včasih celo pred njim, včasih pa daleč, daleč za njim.
Pred dnevi me je prevzela kratka vest: okvara na satelitu. Eden glavnih komunikacijskih vodov na ameriškem satelitu Sgrincom learat IV-4, ki so ga 25. avgusta izstrelili iz vesoljskega plovila Discovery, seje pokvaril. Naslednji dan pa je bil satelit popravljen.
Vprašam dedka, če si je kdaj mislil, da bo človek tako ustvarjalen in da bo dosegel takšen tehnični napredek. Pa mi pravi: »Verujem v človeka in njegovo ustvarjalnost na vseh področjih, toda takšnega napredka nisem pričakoval«! Bom tudi jaz čez mnogo let lahko dejal kaj takega svojim vnukom, ali pa bo človekova ustvarjalnost kriva za kaj, kar je človeka nevredno? Če se le spomnim Hirošime leta 1945! Prvič je najhujše orožje odjeknilo in pobilo na tisoče ljudi. Tudi to je človekova ustvarjalnost. Pomislim, na kakšni ravni je danes jedrsko in termonukleamo orožje. Kaj bo ostalo od Zemlje, če izbruhne atomska vojna, kaj bo s človekom? Človek bo uničil samega sebe. Ustvarjalnost in tehnični napredek imata mnogo dobrih plati, če pa pridemo v roke ambiciozno bolanim generalom in politikom, se lahko zgodi, da se vse ustavi.
Pavle Jančič, 8.c OŠ Franja Malgaja, Šentjur
O gasilcih v Laški vasi
V petek, 25. oktobra, je bila v zaselku Laška vas skromna svečanost ob otvoritvi prostora - sobe za potrebe gasilske desetine te vasi. Mesec oktober, imenovan letos MESEC PROTIPOŽARNE VARNOSTI, je bil s tem sicer za širšo skupnost manj, za krajane zaselka pa bolj važnim dogodkom po svoje tudi označen. V precej veliko sobo, ki so jo gasilci desetine, delujoče v okviru matičnega društva IGD Železarna Štore, preuredili znotraj in zunaj, sta prva vstopila in tako simbolično odprla objekt, tovariša Slavko Plevnik in Štefan Krumpak, predsednik in prejšnji poveljnik društva. Ta dva moža sta v največji meri pripomogola pri operativnem in materialnem (oprema in ostalo) usposabljanju desetine, s čimer ne mislim zmanjševati vloge tovarišev Klakočarja, Koka, mentorja Vengusta in drugih, kateri so tudi bili v polni meri z nami od ustanovitve do danes.
Začelo se je pred tremi leti. Idejo sta dlje časa premlevala Oberžan in Krumpak dokler ni prišlo do sestanka na domu takratnega vodje območne delegacije KS, kjer so bili prisotni že omenjeni vodja delegacije pa predsednik SZDL območja Doberšek, tovariša Krumpak in Golob, poveljnik štorske civilne zaščite, ki nas je pozneje tudi prva opremila s starimi oblekami iz svojega skladišča. Desetina, ki je bila (in to je še danes) sestavljena iz članov športnega aktiva, je stvar vzela resno. Pričelo se je izobraževanje v Štorah. Dve zimi smo hodili na predavanja in praktične vaje, za pospešitev pa vpregli v delo še mentorja Zanca, ki takorekoč živi za desetino. V tem času nas je matično društvo na novo »obleklo« in opremilo z orodjem. Na tekmovanjih tudi rezultati niso izostali. Najboljši je vsekakor bil lanski na občinskem tekmovanju, ko smo v kategoriji industrijskih enot s tretjim mestom pustili za seboj večje število uveljavljenih ekip celjske občine.
V nov objekt sta prva vstopila predsednik IGD ŽŠ tovariš Plevnik in tov.
Krumpak
V letu 1985 smo vsi člani desetine opravili izpitno testiranje za izprašane gasilce. Živo sodelovanje, za katerega se je na svečanosti s toplimi besedami zahvalil desetar enote iz Laške vasi prisotnim funkcionarjem IGD Železarna Štore in KS, se nadaljuje. Dobro je, da imamo med seboj še nesebične krajane, ki čutijo s skupnostjo. Tak je gospodar Jože Šuhel, ki je desetini brezplačno odstopil prostor. V njem je najnujnejše orodje za hitro posredovanje ob slučaju požarov v zaselku, tu pa tudi prepevamo vsak torkov večer.
Jok
OBVESTILO LB
V	letu 1984 je bil spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog, po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih.
Obresti se po veljavni obrestni meri in po srednjem tečaju na dan 31. decembra 1985 obračunajo za vsako vrsto deviz posebej. Dinarskih obresti seveda ni mogoče kar pripisati k devizni hranilni vlogi, ampak k dinarski vlogi, tj. k stanju na tekočem računu ali dinarski hranilni knjižici.
Zato čimprej, najkasneje pa do 24. decembra 1.1., predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunah v dinarjih — obr. DRO-11. V obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti.
Z 31. decembrom 1.1. bodo obresti že prenesene na želeni račun. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih.
Varčevalcem, ki so zahtevek predložili že lani, bo banka obresti za leto 1985 prenesla avtomatično na želeni račun. Le v primeru spremembe je treba banki predložiti nov zahtevek.
V	primeru, da v Ljubljanski banki nimate odprtega nobenega dinarskega računa, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo, kamor vam bo Ljubljanska banka, Splošna banka Celje na osnovi zahteva nakazala obresti od deviznih sredstev.
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE
NEKAJ MISLI
Na povabilo organizatorjev izleta 10 OOZS - DS priprava proizvodnje, kije bil dne 26.10.1985, smo se odzvali tudi nekdanji sodelavci, sedaj upokojenci te skupnosti.
Izlet je bil skrbno pripravljen in popestren z ogledom delovne organizacije UNIOR - Zreče. Potem smo se odpeljali na Roglo, kjer smo v družbi toplo in prisrčno preživeli ta dan.
Med vami se nismo počutili odmirajočega kot narava v jeseni, temveč obdajala nas je toplina vaših src.
Ob povratku z Rogle smo se spotoma še ustavili z namenom, da se skupno poveselimo in zaključimo preživeti dan. Ob tej priložnosti nas je vodja te skupnosti, dipl. ing. Mackošek Marjan, v nekaj besedah seznanil z delovnimi uspehi v kolektivu in nadaljnjimi željami.
Mi, upokojenci vam pa želimo še naprej mnogo pozitivnih rezultatov.
Še enkrat vam lepa hvala za vse izkazano. V imenu upokojencev Knez Marica.
Naša skrb za preprečevanje teh nevarnosti mora postati vsakdanja in trajna dolžnost slehernega občana, postati mora del človekove kulture.
Požari prizadenejo vsako leto marsikoga izmed nas, zelo pogosto cele družine, posebno pa delovne organizacije.
Zahvale
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili na zadnjo pot našega dragega
LOJZETA JAZBECA,
dolgoletnega delavca Železarne Štore.
Posebna hvala velja sodelavcem TOZD Vzdrževanje, Žerjavni skupini, TOZD Valjarna I, Amaterskem gledališču »Železar«, organizaciji ZRVS za denarno pomoč, godbi na pihala, kompolskim pevcem, govornikoma Samcu in Zapušku, KS Štore, g. župniku za opravljen obred in vsem premnogim znancem in krajanom.
Žalujoči: starši, žena in sinovi, bratje in sestri ter ostalo sorodstvo.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Martina OBREZA se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, denarno pomoč in poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena Terezija, sinova Martin in Milan ter hčerka Anica z družino.
19. junija je minilo dve leti neizmerne žalosti in krute resnice, odkar nas je nepričakovano in prezgodaj zapustil dragi mož, oče, brat in stric
FLORJANC OTO iz Razborja pri Dramljah.
Težko je verjeti, da te ni več med nami, le sadovi žuljev tvojih pridnih rok in praznina našega doma nas na vsakem koraku spominja nate.
Žalujoči: žena Stanka sin Stanko ter Drago z družino
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.