Siev. li V LloMlanl, v petek Ude 27. januarja 1322. Leio L. Naročnina fir*~ «o državo SHS« <• g«it teti aaprii Ota 'O*-* t* pol ieU . m 45-— t* iatr i«ti , < • a ci ee oiessii , ,< , »-5I «« tao*ematvoi Mloletno.....Din. 150 — umeftno , . , , „ 12*50 s- Sobotna izdaja; e= v Jaguaiavijl . , . Oln. 10 — v inozemstvo ... 80 — PuSdrnDd SlBV. 50 por. = Ceni Inseratoms l>3Sto!nna potttn« vrsta mali oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 ain: ri-Slae po & U —, poslani ti po R 12 —. Pri večjem naročlln popust Izhaja vsak lan Izvzemal ponedeljka In dneva pu praznika ob 5. ari sjutraj. Mesečna prllone. Uestn'l> >K5L __Uredništvo je * Kopltarlevl nllol it«. 8/111. Busopiil si ne vračajo, oelranKtrana plsms s« ae sprejemalo, Oredu telet, itv, 50, upravn. itv. 328. MMbCMDMHl Uprava j« v Kopltarlevl al .8. — Račau poštne tiran. l]ubl|»n ;i:f št. SSO ca naročnino in it. 319 za oglase, ■agreb -9.011, satalev.7563, praška In donat 24.787 mi. j Pašičev ekspoze. Ministrski predsednik Nikola Pašič je povodom debate o vladni deklaraciji dne 25. jan. podal v narodni skupščini ekspoze o kurzu naše zunanje politike. Želeli bi bili, da poda to poročilo minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič, ki bi bil povedal o bodočih smernicah naše zunanje politike malo več kakor smo izvedeli iz ust ministrskega predsednika. Ta se je pa omejil skoro izkl,učno na preteklost, več ali manj že znano. Njegova izvajanja so kulminirala v stavku, izrečenem takoj v začetku govora: »Zunanja politika naše države se popolnoma vjema s politiko zaveznikov.« Ta konstatacija bi imela smisla in bi bila opravičena, ako bi jo bil g. Pašič bolje konkretiziral, tako pa je obtožnica naše zunanje politike. More-li g. Pašič trditi, da se je politika naše države ujemala s politiko Italije, ki je po Pašičevem pojmovanju »zaveznica« Jugoslavije? Če se je, je bil to njen veliki greh! Kako pa se je naša politika ujemala z angleško, je g. Pašič sam priznal v najobširnejšem delu svojega govora o albanskem vprašanju, ko je dejal, da nas je angleška vlada zatožila pri zvezi narodov, ker je bila — napačno informirana. Kaj pa je delala naša diplomacija, da je pustila napačno informirati Angleško Albanijo in »zaveznico« Italijo, sama pa je brez sporazuma z angleško zaveznico uganjala v Albaniji — v tem slučaju na svojo pest — pustolovsko politiko, ki smo jo mi tedaj obsodili? Če smemo verjeti, da bodo Pašičevim besedam slekla tudi — dejanja, odobravamo njegov albanski koncept, kakor moramo njegovo albansko politiko, minolega leta, ki je doživela polom, obsojati. Ako bo Albanija samostojna, je dejal Pašič, jo bomo priznali, morala pa bo biti neodvisna. Nimamo povoda, dvomiti o tem, da se bo naša zunanja politika zboljšala, ako jo bo dejansko vodil minister dr. Ninčič. Toda Pašideva izvajanja o odnošajih z Rusijo in Bolgarijo tega našega prepričanja niso utrdila. Pašič je dejal, da z rusko vlado ne moremo izpremeniti politike vse dotlej, dokler se ruska vlada ne pomiri s svojim narodom. Skoro ves ostali svet se je v tem vprašanju preorientiral in ?astopa mnenje, da se v notranje ruske razmere ne bo vmešaval. Na to stališče bi se morala postaviti tembolj naša država kot slovanska pose-strima Rusije. Kaj bi rekel g. Pašič, ako bi mu Ljenin in Trocki odgovorila po njegovem lastnem receptu? O odnošajih z Bolgarijo je dejal, da so korektni, sporazum, v obliki zavezništva je pa še — zelo daleč, vendar pa priporoča, da »ni treba gojiti neprijateljskega razpoloženja z Bolgarijo.« Ako se bo napram Bolgariji s strani naše vlade nadaljevala taka politika, potem bo »zavezništvo« z Bolgarijo res še zelo daleč, ne v interesu naše države in ne v interesu Bolgarov! V ostalem je ekspoze glede bodočih smernic naše zunanje politike zelo medel iu pomanjkljiv. Dejstvo pa, da je bila naša ztiananja politika nepretrgana vez fiaskov in razočaran, je itak splošno znono, tudi brez indirektnega Pašičevega priznanja, ki jc bil tudi v tem oziru nepopoln. To izpopolnitev ekspozeja v negativnih uspehih jc mesto •l Pašiča izvršil opozicionalni govornik poslanec Anton Sušnik, ki pa je v svojih izvajanjih popravil in izpopolnil tudi pozitivno stran pomanjkljivega Pašičevega ekspozeja in katerega izvajanja prinašamo na drugem mestu. Zunanjepolitičnemu ekspozeju jc Pašič dodejal vladno izjavo glede notranje politike. S tciu jc hkrati priznal važnost notranje politike za zunanjo politiko. Toda s to svojo izjavo je dokazal, da je sedanja vlada nesposobna za ureditev razmer v državi, da noče sporazuma s hrvatsko in slovensko opozicijo in da je vsled tega nesposobna tudi za uspešno vodstvo zunanje politike. Izjavil sc je za izvedbo centralistič. ureditve države in vidi v tem predpogoj za konsolidacijo naše zunanje politike. Usodna zmota, usodna napaka, ki so jo proslavljali cen tralisti, ki so sprejeli vidovdansko ustavo. Ustava ni prinesla pričakovanih uspehov, pač pa je notranjo nezadovoljnost le še po- večala in proticcntralistično opozicijo oja- | bomo vedno bolj oddaljevali, ako si vlada čila. Od konsolidacije smo po vidovdanski i in njene stranke zavezujejo oči in slepo de-ustavi bolj oddaljeni kakor prej kdaj in se j rejo v prepad. DEMOKRAT RADOVIČ ZAKRIVIL DANAŠNJE MEJ K Z ITALIJO. - ZAUPNICA VLADI. Belgrad, 26. januarja. (Izv.) Današnja , voril o zunanji politiki, posebno o Skadru. seja narodne skupščine se je začela ob It. j Poudaril je, da je naša zunanja politika dopoldne. Poslanec Brandner je stavil na ' kriva, da smo izgubili Skader. Ministrski predsednika skupščine dr. Ribarja vpra- j predsednik- Pašič odgovarja, da je RadoviO šanje, zakaj ministri ne odgovarjajo na njegove interpelacije. Enako vprašanje je stavil zemljoradnik Lazič giede dveh njegovih interpelacij radi šibeniških dogodkov. Ministrski predsednik Nikola Pašič je na Lazičevo vprašanje odgovoril, da je vlada radi dogodkov v Šibeniku odredila preiskavo; ko bo ta končana, bo o izidu poročal v skupščini. Nato se je nadaljevala razprava o vladni deklaraciji. Črnogorski { poslanec demokrat Andrija Radovič je go- ' kot delegat na pariški konferenci zakrivil, da smo snubili Idrijo in dobili napram Italiji mejo, kakor jo intamo danes. Ra-dovič je kriv, da ni bila sprejeta Wilso-nova črta. Nato se je vršilo glasovanje o zaupnici vladi. Proti so glasovali: Jugoslovanski klub, socialni demokrati, zemljoradniki, Protič in dr. Momčilo Ivanič. Prihodnja seja narodne skupščine bo 28. januarja ob 4. popoldne. INTERPELACIJE JUGOSL. KLUBA. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Posl. Skoberne je interpeliral železniškega min. Staniča radi nezadostne kurjave železniških voz. — Poslanec Stanovnik je interpeliral vojnega ministra radi slabega postopemja z vojaki v Nišu. — Poslanec Zebot je interpeliral notranjega ministra radi zaplembe > Straže« od 23. januarja. ODSTOP MINISTRA KARAMEHME-DOVIČA. Beigrad, 26. jan. (Izv.) Iz muslimanskih krogov se doznava, da minister Karameh-medovič ni podal svoie demisije radi slabega zdravja, marveč radi nestalne politike muslimanskega kluba, ki vedno koleba med vladno večino in opozicijo. Čuje se, da bo iz istega vzroka odstopil tudi minister dr. Spaho. PODALJŠANJE TRG, POGODBE Z AVSTRIJO. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Odbor devetih poslancev za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki se je sklenila 27. junija 1921 z veljavnostjo do 31. decembra 1921, ie sklenil, da se ta pogodba podaljša do 30. junija 1922. DEMENTI ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga, 26. jan. (Izv.) Napram vestem, ki so jih te dni razširili razni časopisi, da pride v vladi do sprememb, konstatirajo ^Narodni Lisly , da je ministrski svet sklenil, da ne pride do nobenih sprememb in da ostane vlada do volitev taka kot je. ORGANIZACIJA ČEŠKEGA KAT. UČI-TELJSTVA. Praga. 26. jan. (Izv.) Organizacija katoliških učiteljev je sklenila, da prične v svrho intenzivnejšo propagande krščanskih idej izdajati lastno glasilo Kf-e--tonska šola.;, GRŠKI KONZULAT V PRAGI. Praga, 26. jan. (Izv.) Glasom kraljevega ukaza se je osnoval v Pragi grški konzulat. Vodstvo konzulata je prevzel sekcijski načelnik Valtis. ŠKODA VSLED KARLOVEGA PUČA. Praga, 26. jan. (Izv.) Parlamentu bo v kratkem predložen zakon o povrnitvi škode, ki jo je češkoslovaška država trpela ob priliki oktobrskega Karlovega puca. Škoda se ceni na približno 300 milijonov čsl. lcron in bi jo glasom zakona morale povrniti v-e osebe, ki so se ptiča udeležile. INTERPELACIJA RADI ŽALNE IZJAVE ZA PAPEŽEM. Praga, 26, jan. (Izv.) Na današnji seji klubskih načelnikov senata je senator Ne-gle interpeliral predsednika, zakaj ni bilo na seji senata, ko se je izvedelo o smrti papeža, nobene žalne izjave. Predsednik je odgovoril, da je petka po dolgi debati sklenil, da se v parlamentu ne bo dala nobena sožalna izjava in da bi torej ne bilo umestno, če bi senat drugače ravnal. ZASTOJ STEKLARSKIH TOVARN. Praga, 26. jan. (Izv.) Danes so v>m steklarska podjetju v okraju Gablonci radi pomanjkanja premoga ustavila obratovanje. Avstrijski parlament sprejel r v Lani. Dunaj, 26. januarja. (DunKU) Narodni svet je po daljši debati sprejel v poimenskem glasovanju s 104 glasovi socialnih demokratov in krščanskih socialcev proti 23 glasovom Velenemcev politični dogovor s Češkoslovaško. Konferenca nasledstvenih Gradec, 26. jan. Dogovor sklepov konference glede potnih listov ie bil od konference na plenarni seji v četrtek odobren in se podpiše v petek dopoldne. Dogovor bodo podpisale Avstrija, Mažarska, Italija, Poljska, Rumunija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Češkoslovaška, torej vte nasledstvene države. Sklepi so s pridržkom ratifikacije v celoti obvezni samo za Avstrijo, Mažarsko, Italijo in Češkoslovaško. Poljska je za sedaj sprejela le nekaj resolucij, medtem ko so delegati Jugoslavije in Rumunije sprejeli sklepe konference samo ad referendum ter si pridržali pristop svojih vlad za poznejši čas. Za one države, ki so dogovor podpisale brez pridržka, stopi dogovor v veljavo takoj po ratifikaciji, ki se mora izvršiti dva meseca po podpisu. Najvažnejše določbe dogovora so nastopne: Uvedba dvoletnega oziroma enoletnega enotnega potnega lista. Potni listi za enkratno potovanje sc bedo izdajali lc v iz-[ rednih primerih. Vizum za dopotovanjc se ; bo izstavljal ali za eno leto ali za enkratno 1 potovanje. Vizum za potovanje skozi dr-i žavo velja ravno toliko časa, kakor vizum j za državo, kamor je potnik namenjen. Velja j tudi za povratek. Pristojbine znašajo za vizum za dopotovanje, ki velja za eno leto, deset zlatih frankov, za vizum za enkrat-j no potovanje, pet zlatih frankov in za vizum za potovanje skozi kako državo en zlati frank. Osebe, ki morejo dokazati svoje uboštvo, dobijo vizum brezplačno. Ta dokaz sc navadno nc zahteva od javnih nameščencev, vojaških oseb, obrtnega pomožnega osobja, delavcev, poslov, ladijskega osobja ter dninarjev ter od vseh onih, ki potujejo v inozemstvo, da služijo tamkaj svoj kruh z ročnim delom. Ravnotako nc plačajo pristojbin rodbine omenjenih oseb ter vdove in sirote stalnih nameščencev. — Rodbinski polni listi, v katerih so naznače-ne soproge in otroci pod 15 leti, ki potujejo s poglavarjem rodbine, so dovoljeni. ANGLEŠKO POSOJILO AVSTRIJI? London, 26. jan. (Reuter) Kakor poroča Weslminster Gazette «, se bavi angleška vlada z mislijo, dali Avstriji čisto angleško posojilo dva milijona petstotisoč funtov šterlingov, ki bi bilo zajamčeno /, avstrijsko carino in ki bi bilo določeno za to, da se stabilizira menični kurz in podpre avstrjiska trgovina. AKTIVNA TRGOVSKA BILANCA V NEMČIJI. Berlin, 26. januarja. (Izv.) Mesec december je bil pivi mesec po vojni, da je bila v Nemčiji dosežena aktivna trgovska bilanca. V debati o vladni deklaraciji sc je za Pašičem oglasit k besedi govornik Jugoslovanskega kluba poslanec A. Sušnik, ki je izvajal: o vladni deklaraciji, da jc to prava uganka, katero je zastavila vlada parlamentu, ker molči o vsem, kar bi morali vedeli poslanci in narod. Vlada bi bila morala jasno povedati, kaj noče doseči s svojo notranjo politiko in kakšno smer zastopa v svoji vnanji politiki. Tega vlada ni storila, ampak je prepustila javnosti, naj sama ugiblje o teh vprašanjih, kakor hoče. Naša vnsnja politika jc slabo organizirana in naša diplomatska služba ne odgovarja potrebam novega časa in modernim zahtevam. Danes jc že skrajni čas, da sc naša diplomatska služba popolnoma reorganizira in prenovi. Vnanjepoli-tična služba je danes skoro izključno srbi-janski monopol, da monopol ene stranke. To je razvidno iz razmerja med številom uradništva, ki je rodom iz Srbije oziroma iz Belgrada in pa med prečanskimi uradniki. Med uradništvom vnanjega ministrstva jc komaj ena petina prečanov, med temi 12 Slovencev in 10 Hrvatov. Na drugi strani pa je med uradništvom ministrstva vna-njih zadev veliko število nesposobnih in nekvalificiranih ljudi. Če kdo, potrebuje vna-, nji urad ljudi, ki znajo dostojno in koristno zastopati državo in ki bodo znali varovati prestiž in mednarodni ugled naše države. Drugače si ne bomo pridobili src niti onih Jugoslovanov, ki žive v tujini, tujcev pa še celo ne. Naša politika napram sosednim državam, zaključuje s celo vrsto neuspehov in diplo-matičnih porazov. Danes smo tako daleč, da obstoja resna nevarnost, da bo naša vlada privolila v revizijo rapallske pogodbe in da se bo ta revizija izvršila vsled omahljivosti in popustljivosti naše vlade na korist Italije. Tudi v znani šiboniški aferi je vlada prav slabo zastopala svojo avtoriteto. Če sem prav informiran, je bil član komisije za preiskavo šibeniških dogodkov tudi italijanski konzul! To je neverjeten greh naše diplomacije, da je mogla kaj takega dopustiti, ker to ni samo sramota za našo državo, ampak stoji tudi naravnost v nasprotju z našo suvereniteto. Glede Albanije se govornik čudi, kako da je mogla biti naša vlada tako slabo informirana. Vsak otrok je vedel, da imajo v Albaniji Angleži velike gospodarske interese in da Angleži ne bodo nikdar dopustili, da naša armada zasede Albanijo. Angleži so ustanovili v Tirani svojo banko, Angleži eks-ploatirajo albanske bakrene rudnike, svinec, tobak i. t. d. V Liinu so ustanovili veliko ribiško družbo. To so same znane stvari. Ni jih pa poznala naša vlada, čeprav imamo v Parizu in v Londonu svoje zastopnike in dasiravno jc potoval v Pariz in v London sam gospod Pašič. Če bi bila vlada le stvari poznala in se zavedala njihovega dalekosežnega pomena, nc bi bili vkorakali v Albanijo, da doživimo evropsko blamažo, ki nas je veljala težke milijone. Tudi z Grčijo živimo v prijateljstvu, ■ loda kakšno je to prijateljstvo! V Grčiji živi nekaj stotin Jugoslovanov (klici: Še mnogo več jih je!) Ti Jugoslovani so v Grčiji popolnoma brezpravni. Če sliši grški žandar tamošnje Jugoslovane, da govore srbsko, jih razžene, pretepa ali zapre. (Posl. Ra-jič: Te stvari Vam mora pripovedovati Slovenec!). Potemtakem naše prijateljstvo /. Grčijo ni posebno prisrčno. Tudi v Solunu Grki nc postopajo z nami mnogo bolje. Danes stojimo tik pred orijcnlalno konferenco, ki ima nalogo razčistiti sporna vprašanja s kemalisti. Vse zainteresirane države so že imenovale svoje delegate. Zanimivo bo, kakšno stališče bo na tej kon-ferenci zavzela naša vlada napram Bolgariji. ki bo zahtevala dohod do morja. Naše razmerje do Bolgarije ie izredne važnosti. Govornik je prepričan, da bo ves jugoslovanski rod radostno pozdravi! trenotek, ko se bo jugoslovanska država razprosti- rala od Triglava do Carigrada in od Subo-tice do Soluna (Ploskanje). Kar se tiče Male antante, ni pokazala naša diplomacija dovolj inicijative. Naša diplomacija bi bila morala napeti vse sile, da pridobi Poljsko na našo stran, kar bi omogočilo zvezo slovanskih držav v Srednji Evropi. Tudi ne bi bilo pogrošno, če bi ustanovili konzulat v Cclovcu. Če bi pa Nemška Avstri,a razpadla, kar ne bi bila nobena škoda, bi se pa morala naša vlada zavzeti za lo, da pripade naši državi Južna Koroška, ostanek pa naj si razdele sosedje po svoji volji. Razpad Avstrije jc potreben, ker to bolno telo itak ne more živeti. Z Nemčijo moramo gojiti prijateljske stike že iz gospodarskih ozirov. Oni so in-dustrijalna, ne pa agrarna država. Naša politika in politika Male antante morata stremeti za ciljem bodoče slovanske premoči v Evropi, kakor so )o imeli doslej Germani in Romani. Notranja in finančna politika naše države zasluži najostrejšo kritiko in obsodbo. Armada nujno potrebuje nov vojaški zakonik. Če hočemo državo konsolidirati in urediti, mora vlada dati avtonomijo. Stojan Protič je napravil napako, ker v svojem ustavnem načrtu ni povedal, kakšno avtonomijo hoče dati pokrajinam. V imenu Jugoslovanskega kluba izjavlja govornik, da bo glasoval proti vladi. ni (V. f POGREB BSNEDIXTA XV. Rim, 25. jan. Pogreb papeža se je preložil na četrtek ob 15. Rim, 26. jan. Danes popoldne so prenesli zemeljske ostanke papeža iz kapele sv. Zakramenta v kapelo Srca Jezusovega, kjer so jih po blagoslovljenju položili v krsto. Nato so prenesli krsto v svečanem sprevodu v rakev, kjer bo pokopana. DAR AMERIČANOV ZA PAPEŽEV POGREB. Rim, 26. januarja, (izv.) Ameriški katoličani so za pogreb Benedikta XV. poslali 500.000 lir. PAPEŽEVO PREMOŽENJE. Rim, 26. januarja. (Izv.) Pregled zapuščine papeža je pokazal, da znaša papeževo premoženje samo okrog 700.000 lir, dočim se je računalo z milijoni. Radi tega se konklave ne bo vršil z običajnim sijajem. ITALIJANSKI ŠOVINISTI. Rim, 26. januarja. (Izv.) Italijanski listi pišejo, da bi se morali od volitve novega papeža izključiti vsi neitalijanski kardinali. KARDINAL DR. PIFFL ODPOTOVAL. Dunaj, 26. januarja. (Izv.) Dunajski r:ardinal dr. Piffl je danes s svojim tajnikom odpotoval v Rim, da se udeleži pogreba papeža Benedikta XV. in volitve novega papeža. češki listi o Osnediktu XV. Listi češke ljudske stranke: »Lldovi li~ty«, »Čeclu, »Občanske Noviny«, »Našinec«, >Lid< in drugi so ob priliki smrti BenediklaXV. izšli črno-obrobljeni in prinašajo večinoma tudi njegovo sliko. Ob njegovi smrti pa so tudi vsi svobodomiselni listi prinesli obširne članke o velikem pokojniku. V naslednjem par izvlečkov za zgled, kako piše češko svobodomiselno časopisje: »Narodni L i s I y< pišejo: Papež, učenec plemiške diplomalične šole in mož visokega sveta, je v svetovni vojni pokazal svoj vpliv proti vojni, za pomoč ujetnikom, ranjencem in gladnim. Njegov mirovni korak 1. 1017. sicer ni takoj uspel, vendar je v Nemčiji zelo omajal vero v zmngo. Cela akcija Erzbergerja, da se doseže mir še pred katastrofo, je bila osnovana Da informacijah ia na pritisk Vatikana. Antnnta je bila ined vojno vedno prepričana — kar se posebno vidi v pisanju an-gloških listov —, da so bile papeževe simpatijo na njonl strani. Po vojni je vatikanska diplomacija dosegla velike uspehe: Francija Je zopet poslala svojega zastopnika, spor s Kvlrlnulom je ublažen, zbor poslnnlkov na vatikanskem dvoru se je pomnožil za zastopnike češkoslovaške, Bolgarije. Itumunlje in Grške. Glavna naloga, ki je Benedikt XV. šo ni popolnoma dokončal, jo poravnava doginatičnega spora med pravoslavno in rimsko cerkvijo, da bi postal Riin zopet središče vsega krščanstva. Benedikt je lani poslal v Rusijo svoje zastopnike. Od poslednjih njegovih političnih delanj, pomembnejši poslanica ua^liingtonskl konferenci ln irskem« narodu. V vsakem slučaju se je ugled in prestiž Vatikana in katoliške vere dvignil.« »Ceškoslovenska Republika«, Ust češkega zunanjega ministra, piše: »Papež Benedikt XV. se le rodil v Genovi 1. 1854. Bil je doktor teologije in prava. Študiral je skupaj s praž-kim knezoškofom dr. Kordačem, dasiravno je precej starejši. Mnogo let jo bil državni podtajnik pa- J peške kurije Za škofa je bil posvečen 1. 1007., za kardinala pa 25. maja 1914. Njegovo razmerje do češkoslovaškega naroda in države je bilo zelo dobro, dasiravno se je v svojih poslanicah moral več-kiat pritoževati nad cerkvenim razkolom in nad odpadniškim gibanjem. Češkoslovaška država se ne more pritoževati, da bi glede uprave škofij na Slovaškem naletela pri Vatikanu na uerazumeva-nje in če se pri nas bliža doba rešitve razmerja cerkve do države, je samo obžalovati, da jo s sto-lice sv. Petra odšel mož, ki je bil tudi kljub svojemu odporu proti modernizmu vendar v vsoh važnejših cerkvenih vprašanjih zelo premišljen.« »Narodni Politika«: »Situacija Benedikta XV. Je bila težavna tudi po vojni — največ v gmotnem oziru med vojno, pozneje pa vsled propasti nekaterih katoliških dinastij —. A vendar je Benedikt XV. kljub temu položaju dosegel za svojo stvar zuatnih uspehov. Navezal Je zopet dolga lela razrušene stike s Francijo, ki so tembolj važni, ker skoraj dvo tretjini misijonov deluje v francoskih kolonijah. Za Bene.llkta XV. se je zboljšalo tudi razmerje med Vatikanom in italijanskim kraljestvom. Vatikan je vzcvetel v novem sijaju: Nemčija, Čile in druge države so povzdignile svoja vatikanska poslaništva v veleposlaništva, Rumunija. Grčija in Bolgarija 6o osnovale svoja diplomatska zastopstva v papeškem dveru. Tri najmočnejša cesarstva so se zrušila po vojni, ali najstarejša republika, vatikanska, Je zrasla k novemu življenju. Tudi se je po vojni kot posledica ra/.vitka komunizma — po prirodnem zakonu o nujni reakciji na vsako akcijo — v vseh državah ojaiil »klerikalizem«, ki ima v Vatikanu 6vojo obrambo in zaščito. Vse to je nepričakovano oja-čilo papeževo pozicijo v mednarodnem svetu. Istotako je postala papeževa moč večja vsled propasti dveh drugih evropskih veledostojanstev — car, poglavar pravoslavnih in pruski kralj, poglavar protestantov, sta prišla ob veljavo. Mogoče, da bistri politik Benedikt XV. kot glava vatikanske demokracije ni nerad videl, kako v Moskvi ln Berlinu na razvalinah zmot in konfuzij raste in klijo nova demokracija. Že prošlo zimo f-o odpotovali vatikanski odposlanci na Poljsko, v Ukrajino in globoko v rusko zemljo, da bi ugotovili, če ni mogoče prišel čas, da so poravna davui dogmatični spor med katolicizmom in pravoslavjem in če se lahko že misli na to, da poslano Rim zopet glava enotne krščanske cerkve.« »Tribuna«: ...»Vedno v vseh neoficiel-nih Intervencijah je bil Benedikt XV. Posebno je med vojno deloval povsod, kamor je njegov vpliv segal, za pomiritev vojujočih držav. Prav posebno se je brigal, kjerkoli je mogel, za politične obso- jence. Če je šlo za Irce ali za kogar koli, Benedikt XV. so je s svojim velikim pacifizmom potegnil zanj. V rimskih krogih katoliških čeških duhovnikov se trdi, da jo po Informacijah škofa B14hyja interveniral tudi v korist dr. Krninafa. Njegovo geslo Je bilo: »Sana, quod est saucium, fleete, iiuod esl devium.« Vso konflikte jc skusul poravnati mirnim potom. Njegov nastop napram naši državi je bil naravnost korekten, dasiravno bi moglo biti razmerje prav testo skaljeno vsled čoških cerkveno-polltičnih problemov. Problemov, tikajočih so samih cerkvenih načel, nI hotel in ni mogel rešiti polom kompromisov, dasiravno bi bil v večini slučajev kompromis njemu samemu v korist.« »Slovenska Politika«: >V nedeljo se jo po celem svetu raznesla vest, da je v Rimu umrl papež Benedikt XV. Vest je rnzžalostila vsakogar brez razlike veroizpovedi, kajti on ni bil samo pastir svojih ovčic, on je bil glasnik miru in sprave, glasnik krščanske ljubezni in dobroliote-nja svojemu bližnjemu. Obenem je bil diplomat in politik. Gledal je, da čim bolj povzdigne vpliv Vatikana. Predvsem pa je skušal dobiti stik z drugimi cerkvami, posebno s pravoslavno. »Mir med narodi« je bilo geslo njegovega kratkega, a uspešnega vladanja. Mi smo mu dolžni mnogo hvale, kajti pri njem smo našli mnogo podpore za naše težnje, da je lani imenoval tri slovaške škofo na Slovaškem. In pri vseh diferencah v raznih vprašanjih med našo vlado in Vatikanom je vedno našel ugodno rešitev. Ni bil sovražen novim gibanjem, vendar je vedno gledal, da načela katoliške cerkve niso niti najmanj trpela.« NOVI PREDSEDNIK MAŽARSKE ZBORNICE. Budimpešta, 23. januarja. Narodna skupščina je sprejela proračunski provi-zorij ter je nato prešla na volitev predsednika. Posl. Gaslon Gaal je dobil 99 in posl. Szillagy 23 glasov. Proglasila se je izvolitev posl. Gaala za predsednika. Nato je posl. Sander interpeliral glede tega, da hote avstrijska vlada zastaviti cesarske gobeline. — Prihodnja seja jutri. MALA ENTENTA NA GENOVSKI KONFERENCI. P?riz, 26. jan. Kakor poroča »Matin«, bo mala entenla na genovski konferenci prvič nastopila kot sklenjena skupina držav. Zastopniki držav male entente bodo v posebni konferenci sklepali o stališču, ki ga bodo skupno zastopali v vprašanju gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope in ga uveljavljali na genovski konferenci. , Prometna katastrofa. Gospod železniški minister Andrija Stanič je 24. t. m. podal svoj ekspoze o prometni katastrofi v Jugoslaviji. Delil je svoje poročilo v štiri dele in dokazoval, da je vzrok prometne krize prvič slaba kakovost premoga, drugič pomanjkanje dobrih vagonov in pragov, tretjič nedostat-ki v materialnih potrebah in četrtič slab personal. Dovoliii bi se na ta izvajanja gospoda ministra odgovoriti in sicer: 1. Gospod minister, o katerem se trdi, da je strokovnjak, je dobil potrebne informacije od pomočnika ministra, direktorjev dirckcije Zagreba, Subotice in Bal-grada; torej od činiteljev, ki so za nerodnost in kaos v prometu v prvi vrsti vd-govorni, in jih podal finančnemu odboru v dobri veri, da so te informacije točne in pravilne. Če bi gospod minister poklical na razgovor strokovnjake, v prvi vrsti starejše administrativne, prometne in ko-mercielne referente, bi mu ti gotovo nalili čistega vina in mu odkrito povedali, da so informacije, ki jih je dobil od ome- njenih činiteljev, netočne in da je vzrokov prometne krize iskali drugje . Odločno ugovarjamo, da so vzroki prometne krize samo ti, ki jih nuvaja gospod minister. a) Premog, ki se eksploatlra v naši državi, sicer res ni prvovrsten, a za železniški promet povsem dober in popolnoma odgovarja za naše stroje. Producira se v zadostni množini. Seveda če direkcija ne vodi računa o premogu, če ne vedo, kolika je letna potreba, in če ne dostavijo dovolj praznih voz za premog, in to v poletnem času, si ne zasigurajo zadostne re-vatnih uradov in stanovanj in je zato po-manjkanje premoga na železnicah, ker imajo rudniki v zimskem času dostaviti premog tudi za kurjavo državnih in privatnih uradov in stanovanj ii je zato povpraševanje po premogu v zimi sigurno večje nego poleti. Da s premogom na železnicah ni reda, je dokaz to, da se promet v Sloveniji, ki je dobila sorazmerno isti procent premoga, kakor direkciji Zagreb in Belgrad, radi premoga ni ustavil, oziroma skrčil. b) Da je v naši državi pomanjkanje vagonov, absolutno ne odgovarja resnici, nasprotno je dovolj vagonov, samo popravljati jih nečejo, in tako je vsak dan več pokvarjenih kakor dobrih voz (sedaj približno 8500). Naročiti nove vagone v Nemčiji in ne popravljati starih, to ne bo situacije nikdar izboljšalo, ker stoje pokvarjeni vagoni na vseh postajah našega omrežja in ovirajo premik, križanje vlakov ter so izvor velikih zamud. Vsak lajik mora pač uvideti, da postaia, ki ima zasedena enega ali več tirov s pokvarjenimi vozovi, na teh ne more manipulirati. Naše postaje imajo pa po večini le dva ali tri tire. Kako potem vlaki križajo in prehitevajo, mora biti jasno pač vsakemu, ki železniško službo le malo pozna. Če bi pokvarjeni vozovi viseli v zraku, potem seveda ne bi zapirali prometne manipulacije. Kolikokrat se je v slovenski javnosti kritiziralo oziroma opozorilo železniško ministrstvo radi po-pravljalnic v Ljubljani, a vse zaman. In smelo trdimo, da bi poravljalnica, če bi se napravila v Ljubljani leta 1920 ali pa 1921, popravila ne le vse pokvarjene vozove v Sloveniji, ampak tudi precejšnje Število voz, ki stoj? cd Zagreba do Bel-grada. Pomočnik ministra je iz plemenskih osebnih razlogov proti popravljnlnici v Ljubljani in radi njega in samo njega mora trpeti vsa trgovina in industrija v-Sloveniji in izvoz iz Slovenije, ki ga tako potrebujemo za popravo naše valute. Bivši minister saobračaja, dr. A. Korošec, ki ni železniški strokovnjak, je to uvidel in vedno pritiskal na finačni rasort za denar, a intrige gotovih oseb bo preprečile popravljalnico v Ljubljani. Napravite po-pravljalnice v večjih centrih, v prvi vrsti v Sloveniji in videli boste, da se bo promet takoj izboljšal v korist pokrajine in države I Kar se tiče izgovorov gospoda ministra radi nedostajanja pragov, je stvar kar najbolj enostavna. Kupiti jih je treba potom ofert, pa se ne bo prekoračilo kredit in ne kar pod roko, da se obogate gotovi špekulanti. Pragov za nakup je dovolj! — c) Gospod minister je omenil nadalje nedostatke v materialnih potrebah. Kdo pa je temu kriv? Železniška uprava, Hi na taka važna mesta, kakor je nabava materiala, postavlja ljudi, ki nimajo pojma o materialu in ki zamenjajo petrolej z gorilnim oljem ali z bencinom. Oddelek za nabavo materiala v Zagrebu vodi n. pr. nek bivši profesor, ki je vstopil v železniško službo pred poldrugim letom. CGlomfca. 48 Prooper M^rimče. — Poslovenil —S—. »Vi nam Brusca razvajate, gospodična Colomba. No, pa saj je hvaležen. Poste videli. Alo, Brusco,« je rekel in iztegnil vodoravno puško. »Skoči Barricinijem na ljubo!« Pes se ni genil in si lizal gobec ter pogledoval gospodarja. »Skoči za della Rebbia!« Skočil je dva čevlja više kakor jo bilo treba. »Poslušajta, prijatelja,« je povzel Orso. > Slab posel opravljala. Če svoje službe kmalu ne opustiva, jo končata tam doli na onemle prostoru v Bastiji, kjer izvršujejo obsodbe, ali se zvrneta v gošči pod orožni-kovo kroglo. In ne eno ne drugo ni posebno lepa bodočnost.« »No, dobro,« je rekel Castriconl, »je pač smrt kakor vsaka druga, celo boljša kakor smrt vsled mrzlice, ki trese vas po posteljah in umirate sredi bolj ali manj odkrito se solzečih dedičev. Ko je človek enkrat tako vajen svežega zraka kakor midva, mu ni nič več tako posebnega, če umrje v lastnih čevljih, kakor pravi ljud- StVO.*' »Rad bi, da greste iz dežele ven,« je nadaljeval Orso, »in živite bolj mirno življenje. Čemu bi se ne naselili na Sardiniji, kakor je to storilo že mnogo vaših tovarišev? Lahko vam preskrbim sredstva.« »V Sardinijo!« je vzkliknil Brandolacio. »Istos Sardos! Vrag jih vzemi z njih narečjem. Prezanič družba za nas.c »V Sardiniji bi ne imela podpor,« je dostavil bogoslovec. »Jaz za svojo o-eljo Sardince zaničujem. Za lov na bandite imajo vojaštvo na konjih. S tem je pa že tudi izrečena sodba in obsodba dežele in banditov obenem. Fuj, Sardinija! Čudim se, gospod della Rebbia, da se kot pameten in plemenit človek niste odločili za naše življenje v gošči, potem ko ste ga že okusili.« »No,« je smeje rekel Orso, »odkar sem imel čast biti vaš gost, nisem preveč navdušen precenjevalec vašega čarobnega stanu in še danes me bole boki, če se spomnim bega v oni lepi noči, ko sem kakor kaka vreča ležal počez na neosedla-nem konju, ki ga je vodil prijatelj Brandolaccio.« »Pa veselja, da človek upeta zasledovalcem,« je povzel Castriconi, »ali tega nič ne vpoštevate? S tem ugledonoscem (pokazal je puško) je človek kralj svobode povsod, kamor seže krogla. Krivico delamo, pa jo tudi popravljamo... To, gospod, je za nas čisto nravna pa tudi prijetna zabava ,ki se ji ne odrečemo nikdar. Kakšno življenje je lepše, če ne življenje postopa-jočega konjenika, kadar je bolje oborožen in bolj zvit kakor don Quichote. Pomnite, zadnjič sem zvedel, da stari skopuh, stric malo Lilla Luigi, ni hotel dati svoji nečakinji dote. da se omnži. Pisal sem mu pismo, brez grožnje celo: bil je premagan; omožila se jc. Tako sem osrečil dve osebi. Verjemite mi, gospod Ors* Anton, nič se ne da primerjati banditskemu življenju. O, tudi vi bi se sprijaznili z njim, da ni tiste Angležinje, ki sem jo videl le mimogrede, a govori o njej v Bastiji vse z občudovanjem.« »Moja bodoča sestra ne ljubi grmovja, ne,« se je smejala Colomba. »Strašno jo je bilo strah!« »Nazadnje,« je rekel Orso, »hočete vendarle ostati tu? Bodi. Povejte mi, če morem kaj storiti za vas.« »Nič,« je rekel Brandolaccio. »Včasih se nas malo spomnite. Že tako ste nas obsipali. Glej, Chilina ima že doto in da se dobro poroči, ni treba drugega kakor žup-nikovo pismo. Vemo, da nam da naš oskrbnik kruha in kolikor potrebujemo tudi smodnika. — Tako, z Bogom. Upam, da se v kratkem zopet vidimo na Korziki.« »V trenotku velike sile,« je dostavil Orso, »pride prav zlat novec. Sedaj, ko smo stari znanci, se ne boste branili vzeti to malenkost.« »Ne, poročnik, nobenega vinarja denarja!^ je z odločnim glasom odklonil Brandolaccio. >Med svetom res premore vse denar,« je rekel Castriconi, »a tu v gošči veija nekaj le pogum in puška, ki ne izgrcši.c »Ne ločil bi se rad od vaju,« je vztrajal Orso. »no dn vama ostavim kak spomin. Povej, Brando, kaj ti smem ponuditi?« Bandit se je popraskal za ušesi in prl-huljeno pogledal Orsovo puško. »Gotovo, poročnik ... ko bi si upal... toda ne, preveč jo cenite ...« »No, kaj želiš?« »Nič, saj ni nič... Človek mora biti obziren. Vedno mislim na ta vražji dvojni strel. In z eno samo roko... A to se ne zgodi dvakrat.« »Ta puška ti je všeč? ... Prinesem ti jo, a rabi jo manj, ko moreš.« »Res, ne morem vam obljubiti, da jo bom rabil kakor vi, a vedite, da Brando Savelli ne bo več živ, kadar zaide v druge roke vaša puška.« »In vi, Castriconi, kaj naj dam vam?«" »Če že na vsak način hočete dati spomin, vas prosim, da mi pošljete v kar najmanjši izdaji Horaca. To mi bo v zabavo in mi pomore, da ne pozabim latinščine. Pustite ga v Bastiji pri mali deklici, ki v zalivu prodaja smotke, da ga mi pošlje.« »Dobite elzevirsko izdajo, gospod modrijan. Imam ga ravno med svojimi knjigami, ki sem jih hotel vzeti sabo. Tako, prijatelji dragi, sedaj se moramo ločiti. Dajta mi roko. Če se vama kdaj zbude želje po Sardiniji, mi kar pišita. Odvetnik N. vama da naslov.« »Dragi poročnik,« je rekel Brando, »jutri ko boste izven pristanišča, poglejte nazaj sem v gore, tu bova in vas pozdravljala z robci.« Potem so se ločili. Orso in sestra sta šla nazaj v vas Cardo, bandita pa nazaj v gore. (Dalje.) d) V sklepu je gospod minister orne- zadev na vse upravne oblasti odlok, da sc nil, da železniško osobje ni kos svoji na logi. To je povsem pravilno, ker je gospod minister sigurno mislil na tiste go- morajo ravnati v vseh ozirih po določbah ustave. Posebno pozornost obrača minister na odredbe, ki se tičejo državljanskih pra- Kpode, ki so mu dali informacije in ki jih vic. Te jc treba »škrupulozno poštovati« in politične stranke postavljajo na ugledna j vsako zlorabo teh določb bo minister naj- ------j. u: : u - /o!- ' strožje kaznoval.« — To je vse lepo; toda kako se naj ravnajo upravne oblasti v slučajih, kjer pravi ustava: Vsa natančnejša določila bodo izdana s posebnim zakonom? Teh zakonov še dolgo ne bol Bosanci so rekli svojčas o Švabih: »Švaba piše, vazda piše, uvjek piše.« Ta izrek bomo kmalu porabili za belgrajske ministre. 4- Razdelitev države na »oblasti«, Z razdelitvijo države se gospodom v Belgradu nič kaj posebno ne mudi. Radikali je tudi nič ka, radi ne vidijo. Tako vsaj bi se dalo sklepati iz pisanja radikalnega glavnega glasila »Samouprave«, ki vedno najde kako točko, ob katero se radikali spodti-kajo. Radikalom n. pr. ni prav, da določa mesta, no da bi imeli za to sposobnost (sistem gospoda pomočnika ministra Jeliča, ki nikdar ne vpraša, ali je doličnik strokovno naobražen, pač pa, če ima >fakul-tet«.) Kaj pomagajo fakultete, če pa do-♦'čnik nima pojma o najnavdnejših pro-letno-komercielnih ali administrativnih »devah! Trdimo, da je prometne krize v prvi rsti krivo železniško ministrstvo in posa-lezne direkcije, katere organizirajo lajiki i nestrokovnjaki. Postavite izkušeno in raktično železničarje na primerna mesta i videli boste, da se bo promet čisto (lru-ače razvil. Kar se pa tiče katastrofe na rogah direkcije Zagreb (razen prog pod- — o--------o <-> > • ...» I tvu|v/> ivuuiii u . v/ & & A ii, r < *** i — --- Bjenih inšpektoratu Ljubljana), kjsr to- j ustavai da sme imeti »oblast« največ 800 orni promet že več mesecev stoji, je pa 1 t;soč prebivalcev. Če te določbe ne bi bilo, ikati krivdo edino v vodstvu te direkcije, bi]j oni svobodne ši pri svojih odločitvah. ! ____ a 2! n« /4/\itnn1/\ in lr! p r, n A.m m < a « • « 1 i svoji nalogi ni doraslo in ki se noče strezniti, da je direkcija s 3000 km pre-elika in se mora zato razdeliti. Pa tudi bnašanje gospoda direktorja in njegove-a pomočnika nasproti uslužbencem je ta-o avtokratsko, da ne rečemo brutalno in ehumano, da mine vsakemu uslužbencu eselje do dela. Zato zapuščajo najboljši trokovnjaki železniško službo in prehaja-o v privatna podjetja. V kratkem času je apustilo direkcijo Zagreb nič manj kakor [0 višjih in nižjih uradnikov! Vodja direk-ije ,ki za osobje nima srca, ki ne skrbi za ibleko, stanovanje in primerno plačo, se ie trne čuditi, ako osobje postane apatično. )irektor, ki premešča uslužbence kar na >rzo roko, in jih trga od svojih družin >rez potrebnega vzroka, ne more zahtevati, da ga osobje spoštuje. Da je direkcija iagreb povsem v razsulu, se vidi iz se-lanjega prometnega stanja — edino slovenske proge še funkcionirajo — (čeprav e Zajreb vzel stroje, ljudi od inšpektora-a, a se ne briga za material, ne za raz-jvetljavo, ne za kurjavo vlakov v Slovenji itd.). V Sloveniji promet še funkcio-lira, kar je zopet dokaz, da so funkcionarji inšpektorata povsem na svojem me-itu in da celokupno osobje z največjim naporom in z nadurnim delom dela noč in ian, da ne nastane v Sloveniji tisti kaos, lei je na Hrvatskem. Na vse to opozarjamo naše ljudske zastopnike, da protestirajo proti delovanju železniške direkcije v Zagrebu, ki je poleg ministrstva kriva sedanje krize na Hrvatskem. Promet v Sloveniji se^ zamore le obdržati, ako se slovenske proge predvsem odcepijo od dik-tata v Zagrebu. Krvave občinske volitve v Istri. Sedaj prihajajo podrobna poročila o občinskih volilvah tudi iz Istre. Tu je italijanski nacionalizem Se huje divjal nego v Trstu. Največja nasilja so izvrževuli reški fašisti, ki so priiirli v Liburnijo in tam divjali nad našim ljudstvom kakor za časa D'Annuuzia. V samem Veprincu je bilo ranjenih dvajsel naših ljudi. Dasi v tej občini nI niti enega Italijana, so dobili laški nacionalisti 2(J0 glasov, a uaša uarodna lista le 116 glasov. V Ka-stvu so dobili Italijani 647, naši 5.99 in komunisti — sami domačini — 327 glasov. V Voloski-Opatiji so dobili Italijani 6G0, naši 125 glasov. Ugodnejša so poročila iz velikih slovenskih istrskih občin. V Podgradu je soglasno zmagala nami na stranka. V Očizli-Klaucu sta bili dve narodni skupini, ki sta razdeljeni na večino in manjšino priborili absolutno zmago. V Dekanih je večina narodna, manjšino imajo socialisti. V Kopru imajo večiuo socialisti, manjšino popolari, v Izoli večino popolari, manjšino komunisti. V Pulju se slovanska narodna stranka volitev ni udeležila, ker so nositelja njene liste enostavno zaprli. V Cresu 3e je med našimi in Italijani dosegel sporazum in je ta skupna lista popolnoma zmagala. V Ičičih je dobila hrvatska narodna stranka 116, Italijani pa 2G0 glasov. Tu bi bila hrvatska Usta nedvomno zmagala, toda med volitvijo so pridrli na volišče reški fašisti, razgnali volivce in sami metali laške glasovnice v volivno žaro. Lepo je v Italiji pod vlado fašizma. kot lani. Od tega proizhaja 30.200,000.000 mark iz davka na transporte. Proračun, Ki izvira iz obveznosti izponjevanja mirovne pogodbe, znaša 187.500,000 000 mark. Za amortizacijo reparacij je potrebno 135 mi-ljard mark. Stroški za vzdrževanje antant-nih komisij znašajo 1.800,000.000 mark. Skupni deficit proračuna za 1. 1922, znaša, vštevši tudi izvanredne stroške, 181 miljard mark nasproti 162.000,000.000 markam v lanskem letu. -j- Ob papeževi smrti. Star latinski pregovor pravi: De morluis nil nisi bene — O mrtvih govori samo dobro, na slabo pozabi j Kakor vidimo, se vsi bclgrajski časopisi niso držali tega pravila. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da sc večina belgraj-f kega časopisja ni postavila na stališče lista Vreme«, ki bi se gotovo zahvalilo, če bi mi napisali le ene deselinko tega o smrti n. pr. pravoslavnega patriarha Dimitrija kot je napisalo »Vreme« ob priliki smrti vidnega poglavarja katoliške cerkve, -(- Nov razpis centralne vlade. V bel-gra'rkih listih čitamo: »Upravne oblasti neenako tolmačijo določbe ustave, na podlagi katerih se razni dosedanji v posameznih pokrajinah še veljavni zakoni izmenjavajo. Tako razumevanje ustave je protivno čle-ru 122. ustave, ki določa, da izgubi,o z dnem objavljenja ustave vse zakonske do- Toda to je posledica dogovorov z demokrati, katere je treba izpolniti. Ta stavek je značilen in potrjuje Prot.ičevo trditev, da so radikalci »not padli« vsled svoje zveze z demokrati. 4- Ostra kritika vladne davčne poli-| tike, Belgrajskemu dopisniku sara evske »Večernje Pošte« je pojasnil muslimanski voditelj Korkut stališče muslimanov proti vladi na sledeči način: »Naš klub smatra za veliko napako, da je finančni minister pristal na zahtevo zakonodajnega odbora, da se zemljiški davek v Srbiji in Črni gori zniža na predvojno stopnjo, v vseh ostalih pokrajinah pa vstane nespremenjen. Mi se čudimo, zakaj bi srb?ki kmet plačeval davek v predvoni višini, mi drugi pa moramo plačevati davek v dinarjih, to je štirikrat toliko. Ravno taka je z davki na vojne dobičke. Danes e sploh absurdno govoriti o vojnih dobičkih. Muslimani so dalje nezadovoljni, ker so se v finančnem ministrstvu prepričali, da tega davka v Srbiji niso nikjer iztirjevali, v Belgradu pa sploh ni bil razpisan! Iz teh dejstev sklepamo, da vodijo v Belgradu napram novim krajem ko-lonijalno politiko, ki je mi ne moremo podpirati. Mi zahtevamo, da se davek enakomerno razdeli v celi državi in enakomerno plačuje.« — Ta izjava muslimanskega voditelja zanimiva zlasti z ozirom na davek na vojne dobičke. Ravno sedaj ga razpisujejo v Ljubljani in svote, s katerimi hočejo obremeniti naše obrtnike in celo rokodelske pomočnike(H), so naravnost blazne. Iz Korkutove izjave pa je razvidno da v Belgradu tega davka niti razpisali nko, v onem Belgradu, o katerem je znano, da se vtaplja d?nes v milrardah in kjer živi več vojnih dobičkarjev, kakor v ccli ostali Jugoslaviji. -j- »Jezik našega Presbuoja,« — Pod tem zaglavjem označuje belgrajska »Politika« srbščino našega uradnega »Presbiro«-ja: »Poenkareovi listovi rediguju notu, koja definiše podloge franeuske vlade na nekoliko glavnih tacaka englesko-francuskog pakta naročito na potrebu, da se angažma-nima da karakter reciprociteta i traži, da se preoiziraza klavzule odnosno agresi e na franeusko zemljište. Ova nota biče predata v Londonu 23. o. m.« « -f Čehoslovški dsmenti. V belgrai-ski »Pravdi« z dne 23. t. m. čitamo: »Z ozirom na poročilo zagrebške »Riječi« in ljubljanskega »Jutra« glede demisije poljskega vnanjega ministra Skirmunta izjavi a poslaništvo češkoslovaške republike v Belgradu, da ni niti z enim časnikarjem kra-ijevine SHS govorilo niti o poljski politiki uiti o kaki demisiji poljskega ministra sploh.« -f »Da wir in Oesterrcich dienten. Pod tem naslovom so izšli v založbi Šole in Šimaček v Pragi istočasno v nemškem in v češkem jeziku spomini bivšega gene-rala-avditorja Jaroslava Kunza, v katerih neusmiljeno razkriva razne škandalozne afere, ki so se bile pojavile v bivšem avstrijskem generalštabu tik pred vojno in med vojno. General Kunz opisuje, kako so se kršili zakoni glede nagle sodbe, kako se je širila korupcija v najvišjih krogih, opisuje potek procesa proti generalu Auffenbergu itd. Izmed mnogih zanimivih slučajev zadostuj le eden: Črnogorko, mater 7 otrok, so obesili, ker je dvomila nad vrednostjo avstrijske (denarne) krone. -f- Zanimiva razsodba zaradi pojma »verižništvo«. Neka dunajska mala trgovka je kupila lansko leto meseca marca sardine, škatljo po 77 a. kron. 3. oktobra jih jc prodajala po 105 a. kron. Zato je morala pred sodišče, ker je bil verižniški urad mne-n,a, da bi bila odgovarjajoča prodajna cena 90 kron. Sodnik pa jo je oprostil z motivacijo, da jc morala trgovka gledati tudi na to, kako si bo nabavila novo blago. Vsled silnega padca nemške krone je morala torej blago prodajati znatno dražje. Pri očitku verižništva sc ne sme prezreti tudi valutami moment — jc rekel dunajski sodnik. -f- Ogromne številke. Proračun Ncm-či'e za L 1922 izkazuje 97.428 000 000 rmrk ločbe svojo veljavo, ki nasprotujejo določbam ustave. Zato je izdal minister notranjih dohodkov, to je 44.700,000,000 mark več — Češki listi o petdesetletnici »Slovenca«. V eni zadnjih številk priobčuje | praški »čech« članek: »Ljubljanski .Slovenec' v 50. letu.« V članku zelo simpatično piše o zgodovini »Slovenca«, o njegovih zaslugah za narodno probujo, njegovem boju za Jugoslavijo v duhu dr. Kreka in dr. Korošca in na kratko oriše glavne faze razvoja Ljudske stranke, končno omenja velike zasluge, ki si jih je pridobil »Slovenec« na kulturnem polju ter zaključuje: »Ta izvrsten katoliški list lahko s popolnim zadovoljstvom gleda na svoje delo; v novih razmerah, v novi narodni državi nastopa svojo petdesetletnico, veren nabožnim, narodnim, kulturnim in socialnim idealom svoje preteklosti. Češko katoliško prebivalstvo želi ^Slovencu« kot svojemu najboljšemu bratskemu listu, da bi najboljše uspeval do ponovne petdesetletnice.« — Petdinarski bankovci. Finančno ministrstvo e sporazumno z Narodno banko začelo z 20. januarjem 1. 1. jemati iz prometa novčanice državnega izdanja po pet dinar ev — 20 kron. Od tega dne dalje teče desetmesečni rok, in sicer šest mesecev za izmenjanje novčanic pri podružnicah in centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ostale štiri mesece pa se novčanice izmenjajo le pri centrali Narodne banke v Belgradu. V koristi občinstva je, da te novčanice čimprej zamenja pri podružnicah ali pri centrali Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, — Da se občinstvu, ki biva v krajih, oddaljenih od središč, v katerih se nahajajo centrala ali podružnice Narodne banke, olajša zamenjava novčanic po 5 dinarjev — 20 kron, je generalna direkcija državnega računovodstva izdala naredbe in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradom, da posredujejo pri izmenjavi teh novčanic. — Slovanske narodne zastave v Julijski Benečiji prepovedana. Generalni civilni komisar sa Julijsko Benečijo je izdal odlok, s katerim prepoveduje občinskim upravam izobešati druge zastave nego drž. ali starodavno občinsko. — Slov. kat. izobraževalno društvo »K viška« v Smledniku priredi v nedeljo 29. januarja igro '.•Črnošolecr, Anton Medvedova ljudska drama v petih dejanjih. Vabljeni vsi prijatelji poštene zabave. Igra se ponovi na Svečnico, 2. februarja. — Opozarjamo, da se vrši v nedeljo 29. jan. ob pol 3. uri jx>poldne v gostilni pri »Koscu« na Opekarski cesti, poleg mostu čez Mali Graben javna dražba dveh travnikov, last trnovske župne cerkve v Ljubljani. R00 — Kat. slor. izobraževalno društvo v P t Jakobu ob Savi priredi na Svečnico in v nedeljo dne 5. februarja Finžgarjevo ifiro j Naša krir s petjem v društvenem domu. Vsakokrat ob 3. pop. — Milijonska tožba. Pod tem naslovom objavlja >Slovenski Nami' z današnjim datumom sledečo: iPri sodišču sta vložili proti Jugosl. kreditnemu zavodu tožbo Slovenska banka in Slov. eskomptna banka za izplačilo treh milijonov.« — Z ozirom na to »Narodovo* vest priobčujemo pi"mi, ki sta jib naslovili omenjeni banki včeraj popoldne na Jugoslovanski kreditni zavod. Slovenska eskomptna banka izjavlja: »Z ozirom na notico v >Slov. Narodu? »Milijonska tožba«:, Vara s tem izjavljamo, da naš zavod ni vložil niknke tožhe napram Vam, ker nam ničesar ne dolgujeto, nasprotno imate z današnjim dnem 440.000 K v Vašo dobro.c Podpis: Slov. eskomptna banka. Boi;adl 1. r. Rus 1. r. — Slovenska banko pa izjavlja: iZ ozirom na notico >Milijonska tožba« v >it. 22. »Slov. Narodar, z dne 17. ti m., izjavljamo s tem, da nismo vložili tožbe proti Vašemu zavodu, ker nam ničesar ne dolgujete.« Podpis: Slovenska banka. Sladonja 1. r. Sket 1. r. — V isti številki, v kateri je >Slov. Narod< zagrešil to lažnjivo vest, z oči- ! vidnim namenom, da bi škodoval Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu, pa pristavlja k resolucijam s shoda za nravni prejHirod s svoje strani: »Naš list že zdavna stoji na stališču, da se je treba i v politični borbi posluževati samo poštenih in dostojnih sredstev.« Tako »Slov. Narod«: pobija svoje lastne smernice. Zakaj to? Ali morebiti zaradi lega, ker gotovi gospodje niso dosegli nlkakegn uspeha s ponudbami za nakup tiskarne, katere lastnik je g. Pesek? — Vprašanje vojne odškodnine za primorske Slovence. Klub »Soča* je pisal dne 18. jan. 1921 v »Slovencu«, da bo preskrbel primerne tiskovine, ker da misli poskrbeti za vojno o.irkod-nino onim Primorcem, ki so postali državljani naše države ali pa so zanjo optirali. Žnlibog je že tri mesece minulo, kar se je pisalo, a zaieljeno tiskovine še ni nn svetlo. Rusi Imajo svojo organizacijo, primorski Hrvati ravno tako v Zagrebu, da skrbijo za vojno ooškodnino za svoje nesrečne porojake, le ml smo sami žalostni usodi prepuščeni. Gospodje pri klubu »Soča« vedo, da si je mnogo sorojakov rešilo le golo življenje, niso bili vsi tako srični, da bi si zumogli spraviti tu tuša svoje blago ua vurno. Iz srca vam bomo hvaležni, nko skrbite za nas nesrečne trpine, da dobimo kako odškodniuo, da moremo sebe iu naše otroke jto človeško hranili in oblačili. Ne zmenimo se /a veselice in ne ta šport, ki ga vi tako ra<'i prirejate, amjiak prosimo, da se rajše prtzadevrte, da bomo dobili, kar bi bili že lahko dobili, da bi kdo imel smisla za naš grenki položaj. — Več prizadetih. — Dan katoliške akcije r Zagreba. Kakor vsako leto, tako se tudi letos proslavi 2. feiiruar v vseh hrvatskih krajih kot dan t zv. katoliške akcije. V vseli cerkvah se bodo vršile pridige o katoliškem tisku, društvih itd Katoliška društ/a pa prirede ua ta dan predavanja In druge prireditve. V Zagrebu se vrši ob S. uri popoldne Orlovska akademija, zvečer pa komers. — Organizacijo časnikarjev v Osijcku. Dne 22. januarja se je vršil v Osijeku sestanek tamoš-njih časnikarjev, Iti so sklenili, da osnujejo klub pod okriljem Jugoslovanskega novinarskega udruženja. Za predsednika je bil izvoljeu Peroslav Ljublč, podjiredsednik Lavoslav Selinger, za tajnika llija Jakovljevič. — Svojo sekcijo nameravajo ustanoviti tudi novinarji v Novem Sadu. — Nov zagrebški podžupan. Hrvatski blok Ie sklenil, da kandidira za zagrebškega podžujtana bivšega tipografa Josipa Krčeiiča. — Časnikarstvo r Jugoslaviji. >SL Tribuna« pi5e, da izhaja glasom najnovejših podatkov > Jugoslaviji skupuo 510 dnevnikov iu ostalih periodičnih listov. Največ jili Izhaja na Hrvatskem, Slavoniji in Mednnirju, in sicer 223, v Srt.iji in črni gori 80, v Sloveniji 83, v Banatu, Bački in Baranji 42, v Dalmaciji 41. v Bosni iu Hercegovini 31. Hrvatskih je 2G9, srbskih 118, slovenskih 86, nomških 17, mažarskih lo, ruska 2, francoska 2 in 1 turški. — Po 15 lrlih izpregledal. Osiješki listi jav-ljajo: Pred petnajstimi leti je moral osiješki občinski zdravnik dr. Kazimirovič nastopiti dopust, ker je jiopolnoma oslepel. Pred par dnevi je šel na sprehod, pa mu je na ledenem potu spodrsnilo, da je padel. Ko so ga mimoidoči dvignili, je ves vesel konstatiral, da po|>olnomn dobro vidi. V resnici zelo zanimiv slučaj. — Kdo ve kuj o Valentinu Ederju, doma iz f.oke pn Mengšu? Pogreša se od oktobra 1014. Služil je pri železničar.,ki stotuiji in bil nazaduje v Przemlslu. Ako bi kdo kaj vedel o njem, se prosi, da naj sporoči okrajnemu glavarstvu v Kamniku proti povrnitvi stroškov. — Ponarejene liro. Anton Bogataj iz Kalr.e je razpečaval ponarejeno lOOOlirsue bankovce. Orožniki so ga aretirali in izročili sodišču. — Krava ukradena je bila koča-ici Joaiplnl Malnar v Bab je m Polju. Vredna je bila 4500 K. — Obsojeni tatovi. Valentin Fojkai Iz Škofje Loko je bil obsojen na 8 mctecev težke ječe, ker, je okradel Vnrico Podobnik in Antona Kašmana' v Skotji Loki. . - v Skotji Loki. — Natakarica Marla Zupančič jo s tatvinami oškodeva a Pavlo Turk, Ano I uri; in Albino Aliačič za 83G0 K. Obsojena .ie bila na 7 i/ie.»ecev težko ječe. - .janež blrnka iz Smarlna pri Litiji je ukradel ljubljanski mestni občini dve dvigali vredni 42:0 K. Sedel bo zato 3 mesece v težki ječi. — Janezu Jenku v Ljubljani je ukradla Ana Ostrnnati c- Ui.ic.v v m"'i'a>ni vredno- sti po 10 in 20 K, za kalere je dobila 4000 -5000 kron. Oslermanova jo bila obsojena na 3 mesece težke ječe. Vodstvo S. L. S. za LJubljano vabi na "jar ■ volivcev in somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 29. januarja 1922, cb 10. dcpcldne v ve~ - liki dvorani UNIONA. - Dnevni red: Politični in gospodarski položaj ljudstva v državi in občini. — Poročajo občirfpki svetovalci SLS in narodni poslanec SLS za Ljubljano. SOMISUHNIKI, UDELEŽITE SE SHODA V OBILNEM ŠTEVILU! BORZA. Zagreli, 26. januarja. (ZNU) Devize: Amsterdam 112.00—114.o0, Dunaj 3.35—3.45, Berlin ir>8—102. Budimpešta 44 -44.25, Italija izplačilo i 1310—13.0, London izp ačilo 1j03— 1312, Londor. j ček 1300—1C05, N.;wyirk izplačilo 0O6-..O8, Ne\v- I vork katiol 808-E09.C-0, Ne\vyork ček 305-307, Pariz 2515-2j30, Praga izplačilo 575—580, J'rn<7« ček 0—575, Švica 5900—G0u0. — Valute: AmeriŠKi dolarji 803—S04 25, carski rublji 23—24, nnpo-loondori 1070 —10^0, nemške marke 155—162, 1 miinski leji 203— 215. angleški funti 1120—0, Hali janske liro 1320—0, turške lire v zlatu 1100—0. g Davek »a poslo\ni promet. — Kakor nam javlja tukajšnja finančna delegacija, je ministrstvo za finance v ?adevi davka na poslovni promet z razpisom z dne 24. jan. 1922, št. 1542 brzojavno odredilo. naj se davek po uredbi z dne '27. junija 1921, kolikor se plačuje po knjigah opravljenega prometa (A in a); pobere za tromesečjo oktober, november in derom-ber v smislu uredbe, pravilnika in dosedanjih navodil. Pavšalni davek naj sc izterja, kolikor je že odmerjen, samo za loto 1921, nko pa pavšal še ni odmerjen, naj se odmera odgodi. Z odmero rlavka za I. 1922 naj se počaka, dokler ne dospejo navo lila na podlagi na novo izpremenjenega zakona, po katerem se bodo dosedanji obrazci tiskovin zameujaii s prijavo, ki bo zaJo- nov, promet pa 49.380.07 milijonov levov, od česar odpade 4550.41 bilijonov na državne kupčije. Kovinska podlaga je znašala 09.22 milijonov, bankov-cev je bilo v prometu 8854.14, čisti dobiček 112 milijonov lovov, napram 83 milijonov v lotu 1(119. Državne blagajne so prejele v lotu 1020 kot izku-piček za izvoženo blago na račun devizne centralo volike množine tujih valut, od katerih jc odpadlo samo na izvoz žila 138.78 milijonov franc. frankov, kar je odgovarjalo 000.97 milijonov lovov. v rriočnik Albert Eener ie poneveril akademskemu slikarju Avgustu Kocbeku suknjo vredno 2000 kron in pobegnil v Gradec, kier ie tudi očoliufa! več iiudi in se nato naibrže vrnil v Jugoslavijo. Rener ie visoke postave, podolgastega obraza, kostanjevih las in obrit. nmries. stovala za vse primere. O tej brzojavni od-redbi so se obvestila vsa davčna oblastva z naročilom, naj z javnim razglasom po-zovejo vse davčne zavezance, da tekom 8 dni odpremijo davek po knjigi za IV. četrtletje 1921 in vlože prijavo B. Tiskovine za to prijavo se dobe pri davčnih uradih in trafikantih. Komad prijave B stane en dinar. g Zaščito italijanskih tipičnih >in. Da zava-rujo izvoz italijanskih vin, je izdala italijanska vlada zakonski načrt, ki odreja posebne varnostne odredbe za gotove vinske vrste. Odredbo obstoje v tem, da smejo izdelovalci takozvanih »vini tipi-ck snovati konsorcije, ki mod svojimi člani pazijo, da vzdržujejo kakovost gotovih dragocenih vinskih vrst in ukrenejo vse potrebno, da se dvigne produkcija in odjem teh vin. V italijanskem agrarnem ministrstvu obstoja poseben tehničen urad za vino, ki je konsonijem vedno na razpolago. g Razdelitev donavskega brodovja. Ameriški razsodnik je pri razdelitvi donavskega brodovja priznal Češkoslovaški 5 remorkerjev iu 51 vlačilcev proti plačilu 3,039.527 švicarskih frankov. Pa-nube R;ver Syndicat je sedaj predlagal češkoslovaški vladi, da bi, namesto da bi ladjo južnonem-ške paroplovne družbe plačala v gotovini, oddala Itiver Syndicatu primerno število delnic češkoslovaške paroplovno družbe, češkoslovaška vlada pa je ta predlog odbila, ker upa, da se ji bo omenjeni znesek odpisal od konta avstrijskih reparacij. g Dobiček češkoslovaške pri sladkorju in špiritu. Po uradnih podatkih jo znašal dobiček č eškoslovaške pri izvozu sladkorja v lotu 1919/20 2"23 milijonov čeških kron, 1920/21. lota 10G4 milijonov čeških kron. Pri izvozu mnlca je zaslužila 1918/19. leta 4.3 milijonov, 1919/20. lota 205 milijonov, 1920/21. lota 65.4 milijonov čeških kron. Pri prodaji špirita je po dobila 1918/19. leta 35 milijonov, 191920. lota 370.7 milijonov, 1920/21. leta 7 milijonov čeških kron. g SiroSki prehrane na Angleškem. Stroški za \ pi hrano se v Angliji zmanjšujejo. Od 176 odstot- | neja poviška nad mirovnim slanjem so se znižali, i kakor poroča »Labour Gazetto«, do 1. decembra 1921 na 99 odstotkov. g Cena železu v Avstriji. Tovarne za železo so zvišalo s 1. januarjem 1922 cene palčnemu železu za 35 odstot., pri drugih vrstah za 25 do 50 odstot. Povišala se je tudi cena avstrijskemu premogu za 30 do 40 odstot. g Poljski železniški tarif. Poljsko železniško ministrstvo sporoča, da splošno znižanje železniškega tarifa še ni nameravano, izvzemši izvozne tarife za obdelan stavben les in železniške prage, kakor tudi za produkte iz surovega olja (bencin, parafin, petrolej, strojna olja). Tarifi za omenjene , r predmete so biti s 1. decembrom 1921 radi po- i rediti fientpeterski družabni kiub v soboto, vzdigo izvoza znižani za 30 do 40 odstot. 21. t. m. se vrši v soboto 28. t. m. ob pol 8. g Nemška tekstilna industrijo. Po poročilih iz Krafelda so povišali tovarnarji ceno baržunu in plišu od srede septembra z veljavo do konca tega leta za 70 odstot. g Poljska vlada je vpeljala za delavno leto 1921,122 za vsa podjetja sladkorno industrije dva-najsturni delavnik. g Jekleni trust v Rusiji. Rusko časopisje poroča, da je delavni in obrambni svet ruske sovjetske republike odobril ustanovitev trusta, da poživi jekleno industrijo v južni Rusiji. Trust bo prevzel največja kombinirana podjetja v Judovskem, Makejovskem in Petrovskem. Da zamore spraviti omenjena podjetja v obrat, je dala vlada trustu kot predujem na razpolago 10 milijonov zlatih rubljev. Od te vsote je določenih 2 iu pol milijona zlatih rubljev za nakup v inozemstvu. Trust si je nadel ime »Jugostak. g Bolgarska narodna banka. Bolgarska narodna banka (Banque Nationale do Bulgarie), ki ima že od leta 1880. pravico izdajanja bankovccv, se peča z vsemi bančnimi posli, v prvi vrsti pa daje posojila državi, distrik'om in občinam tov podpira zunanjo trgovino. Leta 1920. jo imela banka 193.69 milijonov levov temeljne glavnice. Bilančna vsota za leto 1920 je znnšala 5285.52 milijo- Ij Umrl je na Ižauski cesti štev. 1 Avgust Majcen, učenec II. meščanke šole. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. Velecenjenl rodbini Majconovi naše iskreno sožalje, pokojnemu sinčku pa naj sveti večna luč! lj Vincencijcva konferenca pri sv. Jakobu se vrši v potek (danes) dno 27. januarja ob po! 7. uri zvečer. !j Starešinsko predavanje je vrši daues dne 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Akademskega doma. Predava dipl. ek*p. ak. Franc Mi-klavčič o narodnostnem problemu v anglo-saškem svetu. Vabljeni starešine, po njih vpeljani gostje in člani kat. akad. društev. — Predsednik. lj Prosveta Krakovo — Trnovo. Dane? ob pol 8. uri zvečer se vrei v prostorih Kolizejska ulica 1 reden sestanek Prosvete. Na sporedu je aktualno predavanje g. dr. Puntnrja o gospodar-sko-političnem razvoju Jugoslavije. ij Zabavni večer, ki ga je nameraval pri- Boboto, dne uri zvečer v Ljudskem donut z islim sporedom. — Odbor. (k) Ii Akad. socialno-pedagoški krofak priredi v ponedeljek, dne 30. januarja ob 20. uri sestanek *(ua moškem učiteljišču), kjer se bo razpravljalo o temi: Kako storiti prvi korak k ljudski visoki šoli? Cilj ljudsko visoke šole ni le plitvo prosvetljevanje, temveč vzgoja srca in značaja najširših ljudskih plasti, kajti edinole v vzgojenih širših plasteh leži naša rešitev. Zalo vabi krožek na sestanek vse, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje. lj Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi na zabavni večer v sredo, 1. februarja 1922 v Mesinem domu. Začetek ob 7. uri zvečer. (K) lj Klub iSofa* naznanja, da predava v soboto dno 28. januarja ob 8. uri zvečer v salonu hotela Lloyd g. finančni svetnik Joško Mozetič >o zgodovini davkov r. lj Zdravstveni izkaz. Od 15. do 21. januarja je v Ljubljani umrlo 10 moških iu 20 ženskih, skupaj 30 oseb, od teh je bilo 16 tujcev in 14 domačinov. Umrli so: življenskn slabost 1, jetika 8, pljučnica 3, otroška vročica 1, srčna hiba 2, rak 4, smrtne poškodbe 2, samomor 1 in 8 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Rodilo se jo 16 moških in 19 ženskih, skupaj 33 otrok, med temi sta bUa 2 mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena 2 slučaja škrlatinke in 1 slučaj vročice. lj Jujca po C K komad se razprodajajo v apro-vizntni prodajalni na Poljanski cesti št. 15. ■*. lj Tatvine. Policija je aretirala in izročila rodisču nevarno tatico Justin Barbaro, katera je okradla Marijo OraZem na Selu. Justicova je bila radi raznih deliktov in zločinov že osemkrat pred-kaznovana. — Kožuh, vreden 2000 K, je bil ukraden šoferju Silvestru Prošek. — Iz skladišča stavbnega mojstra Ogrina jo bila ukradena večja mno-žir.a obleko in perila. — Sodnemu nadsvetuiku dr. Mohorifiu jc bila v razpravljalni sodni dvorani ukradena suknja vredna 3000 K. — Večja množina pločevinaste posodo je bila ukradena trgovcu Ivanu Sušniku. — Poročali smo, da je bil ukraden na Martinovi cesti pcašič. Organi I. kriminalnega oddelka so ugotovili, da so 1650 K vrednega pre-siča ukradli Ma'ija in Anton Bratuša, Alojzij Ma-jeišič in Franc Novak. lj Navijanje een mesu. Mesar Julij Klemene se bo moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem, ker jo računal neki ženski meso prvi del za kilo 48 kron. lj Aretirani tat. Na Brdu je bila ukrndena suknja, vredna 2000 K in klobuk, vreden 500 K. Zadevo je vodil policijski revirni nadzornik Pod-roboršek, kateri je ugotovil, da je bil tat Frauc. Mulc, kateri je pobegnil v Zagreb, kjer je služil pod napačnim imenom Jožef Pajman. Mulca so arelirali. lj Iz noše kriljovinc izgnan je pisarniški pomočnik Itajko Petcrlin, pristojen v Vipavo in siccr radi suma špionažo in kot nadležni tujec. lj Uboga ženica, poljska delavka, je izgubila v ponedeljek bankovcc za 400 kron od frančiškanske cerkve do Sv. Petra. Pošten najditelj so. naproša, da odda denar v našom upravništvu. lj Izgubljena žepna ura. Včeraj dopoldne je izgubil pred Slonom ubog uslužbenec mestnega pogrebnega zavoda svojo srebrno uro. Kdor jo je našel, naj jo odda Francetu Založniku v prej omenjenem zavodu. Katoliški vestnik. c Pastirski list češkoslovaških škofov poudarja dolžnosti katoličanov glede verske šole, ker se tudi tam gori framazonstvo peha za moralo brez Boga, ki nikdar ni in ne bo zavrla podivjanja mladine. c Vzrok zmed na Češkem, V pismu do episkopata na Češkem, ki ga je pisal umrli papež Benedikt XV. dne 30. novembra m. 1., je označil sv, oče kot glavni vzrok ondotnih zmed in žalostnih razmer — pomanjkanje vzornih semenišč, s pripombo, da je komaj katero semenišče na Češkoslovaškem, ki bi ustrezalo kanoničnim predpisom. Benedikt XV, jc naročil škofom, naj ustanove po vseh škofijah duhovska semenišča. Štiri leta naj bodo odiočena za bogoslovni študij, dve leti poprej pa za modroslovje. c Razkolniki (pripadniki narodne cerkve) na Češkoslovaškem ne vedo ne na desno ne na levo. Na Češkem paktirajo s protestanti, na Moravskem bi raje Sli s srbsko cerkvijo; pa tudi z metodisti pomežikujejo, kajti ti imajo dolarje. c StraSai ekscesi, ki jih je na Češkem povzročila uvedba simu tane šole (koedukacija), so napotili voditelje šol, da so se oglasili s krepkim in odločnim »contra«. Ko so bili povprašam o uspehih, so se skoraj soglasno iz- Narodno gledališče. DRAMA. Petek, 27. januarja: Gardist. Ab. E. Sobota, 28. januarja: Hamlet. Ab. D. Nedelja, 29. januarja: Popoldne ob 3. uri Peter-čkove poslednje sanje. Izven. OPERA. Petek, 27. januarja: Labodje jezero. Ab. C. Sobota, 28. januarja: Boheme. Ab. E. Nedelja, 29. januarja: Prodana nevesta. Izven. ADALBERT KRULEJ ANICA KRULEJ roj. VIDIC poročena dne 25. januarja 1922 Z1DANIMOST LJUBLJANA ^/rmtnrkfinia samostojna sloven-*\uiltU! SMINJCl Ska in nemška ko-respondentinja, izurjena strojepiska in stonografinja, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje t l.iubljani. Prednost imajo absolventinje faiovenske trgovske šole. Ponudbe jo po-:-ia(i na upravništvo »Slovenca^ pod šifro: ■ Samostojna pisarniška moč« 2&1. PriPVH/JlIIfn (Steparico), dobro iz-t S C'31 f&IIMJI vežbano, sprejmem v trajno delo. J JAMAR, Bled 1L rekli proti koedukaciji. Likarlca za srajce in novo 89 sprejmo. — Kje, pove upravništvo :»Slovenca< p Ljubljano« »lasti radi tega, ker se ni omejila na koncerte v LJubljani, ampak širi pevsko prosveto med ljudstvom po deželi ter tako vzgaja in dviga umetniški in esletični okus med narodom. Oslala vsebina Pevca je: Narodna pesem v sekiricah (M. Bajuk), vestnik »Pevske zveze«, oceno novih skladb, glasbena poročila, razne vesU, rubriko: Za dobro voljo in sliko pevskega zbora na Ježici pri Ljubljani. Pevci bodo pa najbolj veseli priloge »Pevčeva pesmarica«, ki jo jo uredil dr. Fr. Kimovec. Vsebuje: Prekmursko :>Marko skače«, ki jo je »Ljubljana« z velikim uspehom ponovno izvajala. llarmoniziral jo je dr. Kimovec. Narodni »Mene moje srce boli« in »Stoji, stoji mi polje«, harmoniziral M. Kogoj, prekmursko »Hodmo spat«, harmoniziral dr. Fr. Kimovec in zelo ljubko-še-gavo kompozicijo p. Ilugolina Sattnerja »RuSkine sanje« na besedilo o. Krizosloma Sekovjtnoviča. Turistika in šport. Drsalna in smučarska tekma. Prvotno uame-ravana drsalna tekma na Bledu iu smučarska tekma Mrzli Studenec—Bled se vsled nerednih vremenskih razmer preloži. Vrši se pa defiuitivno sankaška tekma za prvenstvo Bohinja dne 2. febr. in za prvenstvo Jugoslavije dne 5. februarja na krasno urejenem sankališču Belvedere v Bohinjski Bistrici. Vsem priporočamo trening in izlet v Bohinjsko Bistrico, kjer so danes najlepši tereni za izvajanje vseh zimskih športov. Razpise tekem prinese »Športe, ki izide v petek. — Sporlna zveza. Kaj Je gifafiušd - to je zna! Lekarnar FeBBer ■ Stubical MeSeorologSčno poročalo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. Poštena, zanesljiva, delavna, snažna kfiihAfiPA se sPreirne ,aljoj — Isto' ftUllul llHa tam se sproim'- zdravo Cas opuro-van ta Haru-motoi v mm iuruio-motor T O famruui ilitorenca T O •Setio, vetru*' L'anaTinu v mm 25. 1. 21 h 744-2 — 5-9 0-6 obl. jvzh. » 1-1 ucnsnsffiBi 26.1. 7 h 744-8 — 6-7 0-7 obl. 26./1 14 h 744 3 - 2 0-6 sneg sever tam se sprejme zdravo, mlfarin f!o['lc za vsa hišna dela. ~ mičSUU UCKeC plača dobra. Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod št. 308. v starosti 18 do 35 let, pridna in poštena, sposobna za vsa hišna dela, jGf> se išče proti dobri hrani in plači k mali slovenski družini v nemški Gradec. Nastop po dogovoru. Gorenjko imajo prednost! — Pismene ponudbo pod: ELZA MIKEC. SODNA ULICA št. 2 LJUBLJANA. 295 izvežbana, zanesljiva in samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejmo pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slov. trgovske šole z daljšo prakso imajo prednost. Ponudbo je poslati na upravništvo »Slovenca« pod šifro: KORESPONDENT 2S3. je majhno posestvo v Št. Rupertu št. 42 pri Mokronogu na Dolenjskem, obstoječe i/, hiše, vrla in niive; hiša jc primerna tudi 7.a trgovino ali obrt. Več se poizve pri: VOJSK, BELTINCI. PREKMURJE. 259 JSF" Za izvoz v Italijo se kupijo "^BC 9 © 237 i \?SISPirtPa 7A inp^arslfn nhrt!d°br° izvežbana za velika in fina dela va^Uha £.a IIICMI 4RJ 1 sprejme v trai.10 d*lo IVAN VRHOVEC, takoj sprejmem. PAVEL GOLJAR mesar ; Drarlje, St. Vid pri Ljubljani. — Stano-in prokajevalec, Dravljc, p. St. Vid nad i vanie in hrana v hiši. 278 Ljubljano. 271 i —----- Inteligenteu, mlad gospod, kateri je dan v uradu, JKF- išče sobo s posebnim vliorlom Pišite na ŽUPN1 URAD KRKA rlaga llobro _ Ponudbc nQ upravništvo pti Stični. 205 j -.Slovenca« pod: »SOBA 297«. Potrebujemo večjo količino za kgfr-a bi se morala odposlnli po Snvi, čim bo to omogočilo slopjc vodo, in sicer 200 sežnjev !a bukovih poSenov, 100 sežnjev la bukovega okroglega lesa, 20G sežnjev la gabrovih poienov, 100 sežnjev la gabrovega okroglega lesa, Ponudbe naj se dopožljcjo ca upravništvo »Slovenca« Ju u. februarja 1322 pod označbo: »DRVA 277<. ...... ■ -' . j. ' '■ ■ Ponudbe pod >TRAMI« na nnončno družbo ALOMA COMPANV, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 309 je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane ^ večje posestvo *** obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja vinska in špecerijska trgovina. Pogoji ugodni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 214. kraste, liSaje odstran ujc pri Človeku in živalih Nafi&tmaziio, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonCek za 1 osebo po poŠti 5 Din. pri TANKGCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. Staro, lito železo Zo medenino, baker, cin, svinec in cink kupujemo po najvišjih cenah tvrdka BREZNIK & FRITSCH, trgovina z železnino, Ljubljana. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 3 Din.) BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadlcr, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI A TELI JE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Kctn T., Poljanska cesta štev, 8. Rcmžgor & Smerkol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Oltip Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA sa pis. stroje: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schreja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STOROJI TN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICfJSKA PODJETJA: Ranzingcr R., Cesta na juž. železnico 7—-9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Forenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKJ: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Iran, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Clhlttč Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Prva bosanska ivornica amonijačne sode d. d. u Lukavcu, Bosna, fraži sa nasiupom čim prijc jednoga iskusnog (BOHRMEISTF.R1 za pogon svoga kamenoloma. Potrebito je znanje pneumaiičnog bušenjale racionalnog iskoriščenja kamena. Ci-jenjene ponude neka se posalju sa referencama ravnateljstvu fa- brike sode u Lukavcu. Velika kemična ivornica iraži za šlo skoriji nasiup vršno g kemičara koji je apsolvlrao študijo, te raspolaže nekom praksom. Neko se javljajo samo lufloslavcni, koji osim srpsko-hrvatskogo vladaju i njemačkim, evontu.ilno i froneuskim jezikom. — Ponude stati no upravu lista pod »S. T. 312« 312 Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.