Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo Din — ne-deliska i/ikija celoletno ')b Din. 7a inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ti 1. 0/111 Teleloni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 24% .299.1 in 2050 EOVENE Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek račun: Ljub« ijaim št. 10.651) in 10.544 za inserute; .->nrajevo šiv. 7565. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku Quare Iremuerunt gentes?* (Ob priliki neuspele londonske konference.) V trinajstem letu po vojni je evropska celina podobna tlom, pod katerimi vro ognjene sile, Ki izbruhnejo zdaj tu zdaj tani. Ce se kje za silo potlačijo, prodro skorjo drugje in vznemirjajo one, ki bi radi delali na obnovi Evrope v krščanskem miru in slogi. Državniki in diplomati se sicer trudijo, da bi odstranili vzroke podzemeljskega bobnenja in tresenja, pa jih očividno ne poznajo ali pa se bojijo radikalnih sredstev, da bi nemirne sile pomirili. Ognjišče nezadovoljstva so socialno zapostavljeni, slabo plačani ali brezposelni in brezdomni sloji, najsi bodo industrijski delavci ali kmetje, ki se v vedno večji izmeri proletarizujejo — z eno besedo ljudstvo. Zdi se, da sta se v Evropi po vplivu italijanskega fašizma pomen in moč tega najvažnejšega činitelja državnega življenja začela preko prave mere omalovaževati. Iz dejstva, da je strankarska demagogija večkrat izrabljala ljudsko voljo v občemu blagru škodljive namene, se ne sme delati napačni zaključek, kakor da ljudska volja sploh ne obstoja, da je gola himera, kakor fašizem trdi, in da se ima človeška družba vladati po neki eliti, ki edina ve in čuti, kaj je splošno dobro in ima edina pravico svojo voljo občestvu narekovati. Čeprav se ne more tajiti, da je časih mnenje manjšine bolj pravilno ko slučajni nastroj zapeljane mase, se v zgodovini le izkazuje, da je na konec konca, v povjirečju, takozvana ljudska volja kot korensko zdrav, življenje ohranjajoč in usmerjajoč nagon edini zadnji zanesljivi kriterij občega blagra, ki ga ni moč prezreti in katerega je treba nujno v račun jemati. Zato so že stari skolastiki, ki jo živeli v času velefevdalstva, soglasno učili, da ie zadovoljnost ljudstva najjačja in končno edina opora vsake vladavine. Takozvani očetje ameriške demokracije so revolucijo postavili izrecno na podl.i-jo ttga zdravega krščanskega principa. Narode Evrope je treba zadovoljiti, njihove težnje po pravični ureditvi socijalnih odnosov realizirati. Zaradi odlašanja tega najbolj perečega vprašanja sveta po vojni pa so državniki Evrope zakrivili, da se množice čezdalje bolj radikalizujc-jo, ker niso mogle dosedaj nobene, še tako daleko-sežne socijalne reforme te rane na družabnem organizmu našega kontinenta zaceliti. Vzrok je v tein, da so vse t» reforme pustile nedotaknjeno glav.io hibo našega socijalnega sostava: velekapitalizem. Liberalne socijalne reforme so pač tu in tam in začasno njegove posledice omiljevale, kakor pa izkušnje od dne do dne jasneje kažejo, ne morejo zadrževati čezdalje večjega osiromašenja množice, tega kapitalnega zla sodobne družbe, kakor sedanji papež poudarja. Racionalizacija industrijske proizvodnje, ne da bi se obenem izvedlo vsaj ko-likortoliko zadovolječe ravnotežje med interesi kapitalistov in interesi delavstva, pa je socialno zlo še povečala, kakor je poudaril n. pr. sam vele-industrijalec Arko na nedavnem zborovanju zagrebške zveze industrijcev. Rastoče zlo pa pomeni rastoče nezadovoljstvo ljudske množice, ki se ne da več potolažiti s tem, s čimer bi se bila lahko potolažila pred enim desetletjem. Oermania, Hispania docent. Kdor hoče danes zapreti odprtine, skozi katere si dajo duška razrušilne tendence socijalno zapostavljenih, niora dosedanje socijalne reforme nadomestiti z zameno zasebno-kapitalističnega izkoriščanja s socijalnimi osnovami. Ljudstvo pa, kakor kažejo ravno zgledi po svetovni vojni, ne išče samo socijalne pravice, ki laj mu zasigura kruh in dostojno telesno eksisten-:o, ampak se oklepa slejkoprej tudi ostalih svojih naravnih pravic: jezikovnih, kulturnih in drugih, ki pomenijo njegovo duhovno eksistenco. Napredujoča civilizacija nikakor ni izbrisala narodnih <;n ljudskih osobitosti v Evropi, ni uniformirala ljudstva in ga izpremenila v vsoto druga drugi enakih edinic, kakor je »prosvetljeni« liberalizem in /a njim socijalizem v svoji bukovski učenosti pričakoval, ampak je morala pustiti te vrednote nedotaknjene. Moderen državnik in socijalni politik ne teži za absorbcijo takozvanih manjšin, ne demontira z naravo in duševnostjo vsakega posameznika in vsake ljudske zajednice danih vrednot, ampak skuša iz njih, modro in previdno regulirajoč, ustvariti harmonično ccloto. Zakaj le to je potrebno, da se — po besedah odličnega nemškega kulturnega in socijalnega delavca — osobitosti vsake ediuiee podredijo skupni zgradbi nacijonalnega življenja a še do danes ni smel govoriti s svojim varovancem. Hdino namestniku belgijskega poslanika v Rimu je bilo dovoljeno, da je v prisotnosti enegn policijskega urndnika in enega člana izrednega sodišča imel kratek pogovor s profesorjem. V Belgiji so za usodo prof. Moulina v velikih skrbeh, ker nimajo o njem že mrsee dni ......o*'' nesliivegn virn doznnvajo, dn navaja obtožnica proti Moulinu tri prestopke, in sicer, dn je p. Bnssnnesiju. ki je metnl z lelnla nad Milanom protifašistično letake, prijateljsko pismo; dn so pri njem nnšli kovčeg z dvojnim dnom. ki pa je bil prozen, ker dn je Moulin že nevarni material razdelil svojim prijateljem v Italiji, in tretjič, dn so našli pri profesorju župni notes s prijiombnmi o položaju v Italiji. V notesu je ludi stala opazka: Mussolinijevo palačo straži 125 orožnikov.« Fašistično izredno sodišče je baje že določilo knzen, in sicer bo Moulin obsojen nn deset let ječe. Fašisti se hočejo ninščevati rndi lahke obsodbe protilašista Po Rosa, ki je streljal nn italijanskega prestolonaslednika v Bruxellesu in mu je belgijsko sodišče prisodilo samo pet let. V parlamentarnih krogih govorijo, dn bo socialistični poslanec Mevsman* vloži', na zunanje ministrstvo interpelacijo, iko se položaj prof. Moulina v kratkem ne razčisti. Univerzitetna milica Rim, 23. julija. AA. Predsednik vlade jc potrdil preustroj univerzitetne milice. Štela bo 5 legij in avtonomnih kohort. Za sprejem v te legije bodo merodajni posebni krileriji. Zakai Italijani bojkotirajo ljubljanski ve?ese:em ? Pariz. 23. jul. »Italin . glasilo protifašistične koncentracije, ki ga urejuje socialistični jioslanec Filippo Turnti, prinaša iz Milana zanimiv dopis glede zadnjega velesejma v Ljubljani. Spričo tolikšne udeležbe drugih inozemskih tvrdk na ljubljanskem veleeejmu. poročn milanski dopisnik, je mnlo čudno, dn je Italija poslala samo pet svojih tvrdk nn velesejem, čeprav je gotovo najbolj iule-resirana na izvozu v Jugoslavijo. Milanski dopisnik »Itnlie« je v tem pogledu izvedel anketo med glavnimi trgovci in podjetniki v Milanu in Tiirinu. Zvedel je. da je letos italijanski gospodarski mini ster Bottai priporočil italijanskim trgovcem, da se v velikem številu udeležijo ljubljanskega velesej ma: toda prefekture in kvesture (policijska ravnateljstva) v Milanu in Turinu so ti> trgovcem odsvetovale... Vsakomur je znano, kaj jionieni danes v Italiji oolicijeki »nasvet«, pripominja list ironično. Razhod v megli Londonska konferenca ni prinesla nobene odločitve — Brez jamstev noče nobena država Nemčiji nuditi posojila — Za enkrat dobi Nemčija samo nehaj kratkoročnih kreditov, da prebrede največje težave Metode nemškega gospodarstva V včerajšnjem članku je »Slovenec« skušal obrazložiti stanje Nemčije v pogledu njene zadolžitve inozemstvu ter je ugotovil, da se je nemško narodno gospodarstvo tekom šestih kratkih let zadolžilo zn velikansko vsoto 246 miljard dinarjev in da je vporabilo vsega skupaj nad 310 miljard dinarjev, če vštejemo tudi nemške terjatve v njeno dobro v inozemstvu. Kam je šel ta denar, ki se je stekal iz vsega sveta v velikih zlatih rekah v njene meje? In danes je ista Nemčija na robu propada ter zopet stega svoje roke za pomoč od strani inozemskega kapitala. V Londonu se je izgovorila beseda o pol miljardi dolarjev, ki da so nujno potrebni, če se hoče Nemčija rešiti katastrofe. Pol miljarde dolarjev je 28 miljard dinarjev ali dvakrat naš državni proračun. Ni čuda torej, če so se inozemski kapitalisti začeli strahoina povpraševati, če se sploh še splača sipati denar v to vedno bolj zevajoče in vedno prazno žrelo, tembolj, ko gre za denar, ki so ga po malenkostnih vsotah prihranili posamezniki in naložili po bankah, ki naj sedaj pritečejo na pomoč. Krive da so reparacije? Ko je pa reparacije plačevala tudi le z v inozemstvu najetimi posojili in tako ni prav za prav nič plačala iz svojega narodnega zaklada. Do sedaj so si plačevali zavezniki reparacije samim sebi, ker so denar, s katerim je Nemčija odplačevala svoje vojne obveznosti, slednji posojali. In če bi se reparacijska bremena ludi izbrisala, ostane za Nemčijo še vedno dejstvo, da se je v teku šestih let mogla zadolžiti za neverjetno vsoto 240 miljard dinarjev in ostane še vedno nevarnost, da bo v bodoče še bolj razsipavala s svojim denarjem, ki ga bo skušala pritegniti iz prenasičenega inozemstva. Vprašanje rešitve nemškega narodnega gospodarstva torej ne more nikakor biti istovetno z revizijo reparacijskih pogodb, 5e manj pa je odvisno od razčiščenja političnega ozračja. Nemško narodno gospodarstvo mora storiti več, mnogo več, ono mora, kakor piše dr. El. G. v »Neue Ziircber Zeitungš iti v sebe, si temeljito izprašati vest kako je gospodarilo s tujim izposojenim si denarjem in kako se hoče v bodoče ogibati zločinskih napak, ki so ga privedle do katastrofe«. »Kajti,« pravi ta odkritosrčni Nemec dalje, >noben resnicoljuben Nemec, ki ima le količkaj vpogleda v svoje gospodarstvo, ne bo zanikal, da je Nemčija na nečuven način razmetavala dragocen kapital, ki ga je posedovala«. Slabo vodstvo in slaba vporaba. Oboje je postalo vsakdanji kruh nemškega gospodarstva! Spričo lahkega dotoka tujega denarja je nemško gospodarstvo krntkomalo opustilo vsako knjigovodstvo. Jvikdo se ni več vprašal, če sc podjetja in investicije rentirajo. Nikdo se ni razburjal, da so se gotove postavke v izračunanju produkcijskih stroškov, kakor delavčeva plača, šiloma skrčile in da so se mesto tega sprejela neznosna bremena obrestnih in amortizacijskih obveznosti. Nemec se je vrgel na poiinenianje Amerike. Racionalizacija je bila adut, zadnja novost, le dernier cri, nemškega narodnogospodarskega znanja. Nova podjetja so se uslvar-jala, stara razširjala in modernizirla in nikdo se ni brigal, če obstoja tudi že konzument, ki bo previsne pridelke mogel pokupiti in vporabili. Drnuf los! Denar se je izdajal brez štetja in brez računanja. Nastali so karteli, koncerni, po ameriškem vzorcu, ki so grupirali v enem samem vodstvu najrazličnejše panoge pridelovanja, premog s časopisjem, jeklo s turizmom, železnice s književnim trgom. Danes je zelo zanimivo čitnti po nemškem časopisju govornike, ki obžalu jejo, da se je Nemčija vdala neki kopirani laŽi-racionalizaciji, ki nima nikake zaslombe v organizaciji trga in konzuma. Kar je najhujše, je dejstvo, da so nemške gospodarske metode, ki so sprva slepo sledile ameriškemu vzgledu, polagoma izgubile vsako sorodnost z metodami gospodarstvenikov iz Zedinjenih držav. Ameriški podjetnik naravnost hlepi po denarju in po hitrem dobičku. To je res. In v tem pogledu ga je nemški podjetnik hotel ludi posnemati. Toda ameriški podjetnik zna tudi eventuelne izgube sam prenašati. Nemško gospodarstvo pa, ki je v neki oniamljivi pijanosti produclralo tja v en dan, se je porajajočih izgub ustrašilo in začelo vpiti po državni pomoči. Smatralo se je za nebogljeno dete. za katerega naj žrtvuje ves narod. Zahtevalo je posebno nego zase in celo predlagalo, naj se vse izgube socializirajo«, torej kratkomalo preložijo na rame vsega naroda. Dobiček je stvar posameznika in ostane njegova last, toda izguba je zadeva vsega naroda in se prenaša od vseh. To je postal Čredo nemških gospodarstvenikov. Pripomniti se mora. da zadene enaka krivda zasebna podjetja, kakor tudi delniške družbe, s to razliko, da so delniške družbe ravnale še bolj zločinsko, ker njih voditelji niso nosili nikak osebni riziko, pač pn ugrabili ves dobiček. Čisto naravno je, da so ti ravnatelji gospodarili po mili volji na hrbtu delničarjev, ki se niso mogli braniti. Vsaka kontrola je bila nemogoča, vsaka samokontrola, kot jo najdemo pri zasebnih podjetjih, ki gospodarijo z lastnim denarjem, je tukaj tudi odpadla. V to vrsto operacij spada tudi vedno večje zveriženje med industrijo in med borzo. Koliko podjetij sc je ^racijonnliziralo^:, koliko drugih po nepotrebnem razširilo, koliko novih tovarn je nastalo in koliko kartelov je bilo ustanovljenih edinole z namenom, dn se podpre, vsaj navidezno, vrednost delniških papirjev nn borzah v spekulativne svrhe. Neštetokrat se je zvišal kapital podjetij ali se fuzijonlrala podjetja samo zato, da bi borzni špekulanti lahko vplivali na vrednost tozadevnih papirjev. Kako Mrašno in obupno-izzivajoče mora vplivati na pro-letnrizirane ljudske mase v času težke krize, pomanjkanje denarja in stalnegn padanja plač. ko vidijo, kako se matadorji nemškega gospodarstva nI najvišjih do najskromnejšib sprehajajo v ožar-jenih višinah luksusii in blagostanja, ki hoče posnemati ameriško razkošnost, ki pn je izšla iz bolj poštenih predpogojev, Sedanja težka finančna iti gospodarska kriza je odstranila ves pavov nakit in razgalila dejanski položaj Nemčije. Treba bo nalili čistega vina. Ali je nemško gospodarstvo sedaj pripravljeno spremeniti svoje metode? Zaupanje inozemstva se ne dn trajno izigravati, Se manj pa izsiliti. Nemško gospodarstvo mora v prvi vrsti onemu inozemstvu, od katerega prosjači za denarno pomoč, dati garan- cije. Teh garancij jc več vrst. Najvažnejša med njimi je pu reforma gospodarskih metod. Sedanja kriza, ki je pretila, da pogoltne Nemčijo, je zadostno pokazala, da tudi zlata reka nosi seboj pogin mesto blagoslova, če oni, ki imajo nalog kana-lizirati v prave smeri, nimajo zadostnega odgovor-nostnega čuta za poštenje. Vzroki neuspeha v Londonu Hooverjeva ofenziva je morala propasti vsled psiholoških pogrešk Ne s silo ali s zvijačo ampak z odkritosrčnostjo London, 22. julija — os. Konferenca v Londonu, na katero se je toliko zidalo, da reši nemško gospodarsko krizo, je vir-tuelno končana. Angleški in ameriški državniki se bodo v zadnjem trenotku še potrudili, da maski-rajo neuspeh z lepimi besedami o solidarnosti med narodi, toda resnica je in ostane, da se jo ofenziva, ki jo je začela Nemčija s posredovanjem ameriškega predsednika Hooverja, ustavila brez vidnega uspeha. Ne glede na to. da jc angleška vlada »na hrzu rukn« in brez vsake predpriprave sklicala londonsko konferenco ter nn ta način itak že ris-kirala, da ne doseže nič koristnega, jc treba sedaj na koncu velike eelomesefne borbe poudariti, da se je začela z fuiidamentalnimi dušcslovnimi pogrešiti. Mi smo na tem mestu že opetovano poudarjali, da je bodočnost Evrope odvisna od tega. če in kedaj se bosta Nemčija in Francija sporazumeli med seboj neposredno in brez vsakega prisluškovalca. še manj pa s kakšnim zahrbtnim pritiskom. Ameriški predlog, ki jc v prvi vrsti namenjen, da reši tistih 130 milijard dinarjev, ki jih jc Amerika brez vsake politične in gospodarske prevdarnosti vrgla r nenasitno žrelo nemškega gospodarstva, je pa naložil najtežje žrtve ravno Franciji, ki o predpripravah tega predloga sploh nič ni vedela. Ravno tako so tudi obiski nemških državnikov v Angliji in vse to mrzlično delovanje angleške in nemške diplomacije napravili v Franciji vtis, da se ji hočejo prisilno naložiti bremena, ne da bi se je za to preje vprašalo. Francozom ni bilo treba biti bistroumnim politikom, da ta krivuljasta pota, katerih se je nemška diplomacija posluževala, vodijo drugam, kakor pa k iskrenem« sporazumu med Francozi in Nemci. Francija razpolaga z denarjem to je res. Kdo pn ji je dal ta denar? Izročili so ga ji po večini mali ljudje, v majhnih trudoma prihranjenih vsotah. Zato niti vlada, niti banke nimajo pravice brezvestno razpolagati s lem njim zaupanim denarjem in morajo imeti popolnoma nedvoumna jamstva, ako ga izposojajo. Nedvoumni niso bili niti ameriški predlogi, niti nekoliko čudne metode, katerih so se posluževali, niti garancije, ki jih je ponujala Nemčija. Zato ui čuda, da se je Francoz, kljub svoji miroljubnosti in kljub globoki želji, da podere vse zapreke, ki mu branijo odkritosrčno prijateljstvo z Nemčijo, zakrknil, postal nezaupen napram ameriškim predlogom, ki pod krinko dobrodelnosti skrivajo sebične namene ler napram nemškim politikom, ki so se šli skrivat za hrbet drugih državnikov, mesto, da hi bili stopili pred njega, mu ponndili roko in mu govorili ■i odprtim srcem. Značilno pri vsem tem pa je, da je bila tudi na londonski konferenci Francija edina, ki je bila pripravljena dati Nemcem posojilo, seveda pod gotovimi jamstvi, in da se ni našla nobena druga država kljub vsemu kriku, ki bi bila voljna vreči nov kapital v Nemčijo. Zato se bo londonska konferenca najbolj pravilno rezuinirala, če rečemo, da je dala nov in morebiti zadnji namig Nemčiji, da naj upostavi zaupanje tam, kjer ga je po svoji lastni krivdi izgubila. Ka$ so sklenili London. 23. jul. tg. Londonska konferenca je končana. Tretja in zadnja plenarna seja je bila zaključena ob 2 popoldne. Njen rezultat so združili v komunike, v katerem je nekoliko pomembnih ugotovitev in priporočil. Kar se tiče ugotovitev, ki jih treba posebej nogla-siti, je omeniti, da se smatra, da je nemško finančno krizo povzročilo izključno odtegovali je inozemskega dobroimotja ter da je v skupnem interesu vseli držav, da naj se zopet obnovi zaupanje v Nemčijo. Konferenca je priznala, da se je nemška vlada, odkar je Iloover stavil svoj predlog, najresneje prizadevala, da spravi v red svoj proračun in svoj finančni položaj. Priporočila, ki so naslovljena na vlade udeleženih držav, pa imajo nastopno vsebino: 1. Stari rediskonlni kredit naj se podaljša za tri mesece. 2. Osnuje naj se mirovalni konzorcij. ki naj z največjo hitrico skrbi zn to, da se inozemski kredili ne bodo še nadalje odtegovali iz Nemčije. 3. Mednarodna reparacijska banka v Baslu naj osnuje odbor, v katerega bodo imenovale člane emisijske banke, katera naj potem pripravi konvertiranje kratkoročnih kreditov v dolgoročna posojila in določi obseg novih kreditov, katere potrebuje Nemčija. — Prihodnje priporočilo se nanaša na jamstvo 500 milijonov mark nemški industriji, ki naj se označuje kot primerna podlaga za nova posojila. Vso te odredbe naj tvorijo priprave in temelj za poznejšo trajno akcijo. Londonska konferenca se je končala tako, kakor je bilo pričakovati po poteku dvodnevnih posvetovanj. Nemčija ne dobi nobenega dolgoročnega posojila. Poleg političnih momentov je igralo pri tem vlogo dejstvo, ila zahtevajo tehnične priprave več časa, in »la se morejo posebno ameriške Združene države udeložiti posojila samo na podlagi sklepov kongresa, ki pa se sestane Šele meseca decembra. Samo po sebi umevno je, da je bilo za ta rezultat merodajvo dejstvo, da nemško-francoski razgovori v Parizu niso imeli nobenega uspeha. Poleg vsega tega pa je šc pripomniti, da nemški delegati i i Londona niti ne bodo takoj prinesli s seboj novih kratkoročnih kreditov, ki so se razbili radi notnož-nosti dobiti te kratkoročne kredite na angle- ških in ameriških trgih. Kar se je doseglo ▼ Londonu, se more označiti samo kot vmesna rešitev, ki naj pomaga Nemčiji za prihodnjih par mesecev in daje gotovo upanje la bodočnost. Na zunaj se je končala konferenca s prijaznimi akordi. Mac Donald je imel spravljiv zaključen nagovor, državni kancler dr. Briining pa se je v imenu konference zahvalil Mac Donaldu za objektivno vodstvo pogajanj. Laval je spregovoril par ljubeznivih besed o vrednosti razgovorov, ki so bili mogoči v Parizu med nemškimi in francoskimi državniki. Nemška delegacija bo jutri dopoldne ml potoval a nazaj v Berlin. Diplomatični razgovori pa se bodo nadaljevali prihodnje dni. Plačilni promet v Nemčiji Berlin, 23. jul. tg. Nemški kabinet je danes dopoldne dogotovil nove predpise o bančnem poslovanju. V novi izvršilni naredbi se m-ejuje plačilni promet v času od 24. do 28. julija v glavnem na dosedanji način. Dovoljene pa bodo nastopne olajšave: Kreditni zavod i se pooblaščajo, da smejo izplačevati vloge do višine 10% (dosedaj 5%) in največ do 200 mark (doeedaj 100 mark), če gre za kontokorenlna imetja, ki so vložena na hranilne račune ali na hranilne knjižice. Izplačevati se smejo tudi potovalna kreditna pisma do zneska 200 mark. Nakazila med bankami so v času, dokler traja omejitev, dovoljena do najvišjega zneska 4000 mark z dosedanjimi omejitvami. Kar se tiče meničnih obveznosti, se dopušča, da se smejo izvršiti izplačila v gotovini in nakazila za izplačilo lastnih akceptov iz časa pred 22. julijem do višine dnevnih 5000 mark (prej 3000 mark). Na drugi strani pa se je postopno v zjnislu dneva dospelosti podaljšal dan zapadlosti za menice. Delegati imajo besedo London. 28. julija. AA. Londonska konferenca se je končala danes ob 12.20. Pred raizstankom konference so se oglasili k besedi voditelji poedinih delegacij. Predsednrk franeoske delegacije Laval je končal svoj govor o pomenu in delu konference s tem, da naj sedanja in prihodnja pogajanja ustvarijo od vseh pričakovano politično sodelovanje mod Francijo in Nemčijo. Stimson je govoril o pomenu dosedanjih razgovorov med zastopniki Nemčije in Francije. Podobna pogajanja bodo po mnenju ameriškega ministra okrepila zaupanje v gospodarsko življenje po vsem svelu. O konferenci sami je Stimson dejal, da je prisostvoval prav velikim dogodkom in da pričakuje z močnim zanimanjem sadove te konference. Dr. Briining se je zahvalil posebno za ameriško pomoč in veruje v bodoče uspehe francosko - nem§ke kooperacije. Grandi pa je dejal, da naj bo konec sedanje konference začelek novega življenja vsega sveta. Konferenca bo omogočila nove in dobre odnošaje med evropskimi narodi. Konferenca je po kraj Si razpravi odobrila predloge, ki jih je bila sestavila snočna seja mmi-sItov financ. Vse zadovoljno London, 23. jul. AA. Po končani konferenci fe predsednik angleške vlade Macdonald izjavil novinarjem, da se prav iz srca raduje sporazuma, ki je bil dosežen med sedmimi državami. Pot do njega je bila težka. Navzlic temu so se pogajanja končala z velikim uspehom. Važnost sporazuma je ogromna. Nemčiji bo dana maksimalna podpora. Ameriški minister Stimson je sprejel zastopnika Reuterja ter mu izjavil, da je z uspehom konference docela zadovoljen. S posojili pfačevala reparacije London, 23. jul. AA. Reuter objavlja statistične podatke o finančnem položaju Nemčije. Po teh podatkih je bila trgovinska bilanca Nemčije v zadnjih 7 letih pasivna za 1500 miljonov dolarjev. V tem času je Nemčija plačala 2500 miljonov dolarjev -e-paracij. Da krije te izdatke in ta primanjkljaj jc Nemčija najela posojila v skupnem znesku 365^ miljonov dolarjev. Nov gospodarski blok Zveza med malimi severnemi državami je začela delovati — Samo začetek? Bruselj, 23. jul. fr. švedska in Norveška^ Dan-sk i iu Nizozemska ter Belgija io dn** 22. decembra 1030 sklenile v Oslo carinsko pogodbo, ki naj ustvari neke vrste carinsko zvezo med severnimi mn-l'mi državami. Iniciativo za to je dala Norveška ,z strahu, da bi visoka carinska obzidja ne ovirala njihove trgovine. Sprva Belgija sploh ni bila po-vnbijenn lil šele, ko so bila pogajanja že v polnem teku, se je konferenci pridružila in jn zadnje dni konvencijo tudi v parlamentu sprejela in ratificiral«. Zunanji minister Hvmans, ki je ie svoje dni v Ženevi predlagal, da naj se izvede po v < Bclgrad, 23. julija, z. V poljedelskem ministrstvu sc izdeluje pravilnik o snovanju seltkci skih postaj po vsej državi. V tem pravilniku eo JoJo-čeni krediti in odrejeno delo teh postaj. Belgrad, 23. julija, ž. Akcija za nakup domačega blaga in domačih izdelkov zavzema vedno večji obseg, tako da «e bo v najkrajšem času pričelo s prirejanjem razstav domačega blaga v vseh centrih banovin. Namen teh razstav je, da se pokaže narodu, da so domači proizvodi enakovredni, v mnogih slučajih pa še boljši od inozemskih. Belgrad, 23. julija, i. Po službenih podatkih bo leto«, če ne bo kakih elementarnih nezgod, rekordna letina za koruzo. Koruza ie najlepša v moravaki m drinski banovini. vam zunanjega ministra, ne samo odobril predloženo carinsko pogodi)« med peterimi državami, ampak celo predlagal, da naj Belgija in Nizozemska skleneta ined seboj popolno carinsko zvezo. Nizozemska in Belgija druga drugo v gospodarskem oziru izpopolnjujeta. Zgodovina sama pa prinaša uebroj dokazov, da ne obstoja nobena nevarnost za polilično združitev. Njemu je zunanji minister odgovoril, da obstojajo za enkrat še pomisleki in da bo Belgija storila prav, če bo za enkrat samo skušala preprečiti nadaljnje dviganje cen, v pričakovanju, da bo prišel ugoden političen trenutek, ko bo mogoče misliti na še ožje sodelovanje. Z ratifikacijo oil strani Belgije je konvencija v Osht stopila v veljavo in ho brez dvomu začela ustvarjati na obalah Severnega morja novo močno gospodarsko skupino držav, ki bo na svoj način vplivala na uravnovešenje razdrtega evropskega gospodarstva. V Španiji govore topovi Madrid, 23. julija. AA. O atentatu z dinami-tom v Barceloni se doznava, da so ekstreinisti položili bombo v kanal, po katerem teče telefonski kabel. Njihovi tovariši so med tem z orožjem v rokah stražili, da njihovega početja nihče nc bi mogel preprečiti. Ta atentat je vzrok, da so pretrgane vse zveze med Barcelono in Madridom. V Scvili je danes spet prišlo do demonstracij, v katerih so padli 4 ljudje. Posebno hudi nemiri so bili zvečer. Skupina demonstrantov z ženskami na čelu je hotela zavzeti vojašnico, pri tem so 4 demonstranti dobili hude rane. 500 ljudi jc aretiranih. Zapori v Sevilji so prenapolnjeni. Nad mestom je proglašen preki sod. Nad Seviljo kro-! žijo letala kol patrulje. Vojaštvo je moralo streljati s strojnicami in topovi. Odstop praškega nadškofa »Rim, 23. julija, ž. »Osservatore Romano« piše. da je papež sprejel ostavko praškega nadškofa dr. Kordača. Imenoval ga jc obenem za tltularne-ga škofa od Amase in mu podelil častni naslov čuvaja papeževega pečata in prestolnega prlscd-nika. Osebne vesti Belgrad, 23. julija. AA. Novi poslanik poljske republike v Belgradu, Schvvarzburg-Glinter, prispe jutri ob 9 zjutraj v Belgrad, kjer prevzame svoje dolžnosti. Zagreb, 23. julija, ž. Jutri ob 7.25 pride v Zagreb z brzovlakom znani poljski pisatelj Anton Friderik Osendovvski. Na kolodvoru ga bo »prejelo številno članstvo društva hrvatskih književnikov in Pen-kluba. Boj z volkovi Šibenik, 23. julija, ž. Te dni so napadli volkovi Novo Gradiško pod Velebitom in so napravili veliko škodo. Raztrgali so 32 ovac. Kmetje so sc zbrali, da bi pobili volkove. Ubili pa so le enega. Med borbo je volk, ki je plaval po morju, vlekel s seboj ribar6ki čoln, katerega so držali štirje z vrvmi. Gobavost v Italiji Pariz, 23. jul. dltalia« poroča iz Napolja: Meo tem ko fašizem zapravlja milijone za razne polete ministra Balba in za luksuzna javna dela, pri kn-Icrih zaslužijo fašistični glavarji milijone, vladn v .lužtij Italiji prav črna beda. Revno ljudstvo se komaj prehranjuje in uživa nezdravo hrano. Rudi legn se je pojavila v Kampanji gobavest. Na otoku Nisida so odprli posebno zdravilišče za gobavce in pod predsedstvom senatorja Cremoneeija se jo po-| dalo na otoke Pontine odposlanstvo Rdečega križa, i da pripravi vse potrebno za zgradbo podobnega | zdravilišča. Bukarešt, 23. julija, ž. Romu-ska vlada je sklenila, da ukine 151 srednjih šol. ker so postale nepotrebne. Pariz, 23. julija. AA. Iz Nantesa poročalo: Dela za dvjgnjenje ponesrečene ladje »St. Phi-liberl« napredujejo. Varšava, 23. julija. AA. V okolici Lublina ie divjala huda nevihta. 19 oseb je bilo ubitih, ranjenih je 300 oseb. Poifatijančevanje v tržaških predmestjih Oiroci ne smejo več govoriti in molili v svojem jeziku Po Trstu in okolici smatra šola za glavno nalogo, zatretl slovenščino. Iz vseh mestnih delov dobivamo obvestila o ti sistematični gonji. Otrokom se v šoli zlasti priporoča, naj doma govorijo le izključno italijansko. Ubija sc jim v glavo, da je slovenski jezik grd, barbarski, da spodoben človek ne govori slovensko. Vsa slovenska imena 8» otrokom spremenili v italijanska. Če učitelj ali učiteljica opaža, da otrok doma govori slovenski, mu kaže svojo uevoljo, ga prezira in mu daje slabe rede iz italijanščine, češ. da je slabega uspeha kriva domaČa hiša. Tudi direktno staršem se priporoča, naj doma z otroci le po laško govore, češ da se bodo tako bolje izpolnili v italijanščini. Ce otroci v otroški lahkomiselnosti prinesejo v šolo kako slovensko knjigo, '-Kolačke« ali katekizem ali »Pravljice«, tedaj jim učitelj knjigo vzame in raztrga ter jih ozmerja in jim skuša dopovedati, kako podlo so ravnali, da so se zanimali za barbarski (!) jezik. Učiteljstvo tudi močno priporoča otrokom, naj sc učijo laško moliti, naj si nabavijo laške molitvenike, naj nikar ne hodijo k slovenskim pridigam in pobožnostim. Tako je n. pr. na Katinari neki učitelj v šoli strogo priporočal učencem, naj ne zahajajo h krščanskemu nauku, ki ga je imel župnik v cerkvi po slovensko za šolarje. Učitelj jim je celo grozil, da nc bodo v šoli napredovali, če ga ne bodo ul>o-gali. Ukazal jim je tudi. naj gredo osten'ativno iz cerkve, kadar ho slovenska pridiga. Ko je bila ob koncu šolskega leta napovedana običajna spoved za šolarje, je učitelj v šoli otrokom zabičal, O Lurd, 20. jul. Zelo smo zadovoljni. Vsi romarji hvalijo Lurd. občudujejo njegovo krasno lego, njegov pri-ktipljiv zinačaj, da se človek kar ne more odtegniti, ločiti od njega. Radi bi ostali še tu, znova bi se vračali k čudodelni votlini, kamor se vsak dan, uro za uro, skozi ves dan in včasih vso noč zatekajo množice vernikov s širnega sveta. Tu je venomer živo, kakor potoki se zbirajo verniki po cestah proti Marijinemu svetišču in pred votlino. Ko smo prišli v soboto popoldne semkaj, so 6e v Lurdu ravno mudili hrvatski romarji, kakih naj se izpovedujejo po italijansko in ne po slovensko. S takimi metodami so na desettisoče slovenskih otrok [»kvarili na ozemlju tržaške občine. Treba je priznati, da je italijančevanje v tržaškem predmestju zelo napredovalo. Mladina ne zna več slovensko pravilno brali, nima več slovenskega molitvenika, nima slovenske organizacije, ne zna več prelepih slovenskih pesmic, ampak le politične laške pesmi in tržaške svinjske popevke. Domača hiša nima tiste odporne sile kakor zunaj na kmetih. Po končanih šolskih letih se mladina obrača h komunizmu in moralni razvratnosti. Tako sta-roslavna okolica Trsta tone v laškem močvirju. Izigravanje delavstva Varstvo dela je v sedanji krizi postalo ilu-zorno pri vse mfašističnem sindikalnem aparatu. Podjetja, ki hočejo znižati plače, se poslužujejo kaj preprostega sredstva: vse delavstvo v masi odslovijo radi pomanjkanja dela; čez nekaj dni ali tednov spet odpro in vzamejo delavcev, kolikor jih ravno rabijo, z novo pogodbo. Pri odslovitvi dajo odpravnino, za katero se bogato odškodujejo, ko »novince« zopet nastavijo. S takimi manevri so n. pr. ladjedelnice v Tržiču znižale dnino že na 12 lir. Neko podjetje v Trstu s podobnim manevrom okrne pravico do plačanega dopusta; človek služi in dela leta in leta, pa vedno velja kot »novinec«, ki so ga pred par meseci vzeli na delo. seboj tudi par škofov. Tik pred naimi pa se je odpeljalo nekoliko stotin Angležev. Zdaj, ko mi odhajamo, so spet napovedani trije posebni vlaki romarjev. Lahko rečemo, da je v Lurdu trajno zbrano nekoliko tisočev najbolj gorečih katoličanov iz različnih krajev svela. Vse tri cerkve, zgrajene druga nad drugo, so vsak čas napolnjene, pred neštetimi oltarji se vsak dan berejo svete maše celo dopoldne, pred lurško votlino venomer kleče deseiine in stotine vernikov, molijo glasno in iskreno, vroče, kakor jih nikjer nisem še videl doslej, posamezno in skunai z dutvvniVi n- č«lu. Sodba v betgrajskem procesu Ljevahovič si. in Rosic obsojena na s mrl, 7 obtožencev na ječo od 6 mesecev do 15 let, lri\e oproščeni 80. Eden njihovih voditeljev je imel pred votlino lepo pridigo o Mariji, Materi in Kraljici vseh vernih. Tudi mi smo se vtopili v lepe besede, prisluhnili globokim mislim, ki jih je razvijal govornik Hrvat. Tako nekam toplo nam je bilo vsem, ko smo kakor domačini pristopili k lurški votlini ter tamkaj slišali kakor v pozdrav na tem svetem kraju tako sorodno, domačo besedo iz domovine. Sploh pa: ta čudovita ubranost, ki si>aja naše duše s temi kraji in z Bogom, ta 6ilna čustvenost, ki jo izžareva množica in ki človeka kar pritegne in ga popolnoma prevzame — vse to je nekaj edinstvenega. Pravili so nam o tem, brali srno že, toda kdor ne doživi, ne doume po|>olnoma. Nam pa je zdaj jasno, zakaj beseda Lurd pomeni simbol vsega dobrega, kar dobri Bog človeštvu in |>osameznikom nuja od časa do časa v svoji veliki modrosti in prevdarnosti. Čudeži, ki so se tukaj že izvršili, potrjujejo množice v njihovi veri ter jih znova in znova navajajo k novim vročim prošnjam za milosti in dobrote. Kako je Lurd tudi sam na sebi zrastel v teh borih 60 letih, kar je postal svetovno znan Prej skromna vas, zdaj cvetoče, živahno mesto, ki menja I svojo noto le po obrazih, nikakor pa ne glede prometa. Kjer so prej stale zapuščene gmajne, nekaj 1 travnikov in slabo gojenih njiv, tam se zdaj vrsti hiša za hišo, e,na sama trgovina in hotel. Vse je zgoščeno v ta košček prostora, ki je med hribi na razpolago. Pod mestom pa šumi reka Gave, skaklja mimo skal in čeri, se (>elia ven v ravnino in človeku se zdi, kakor bi bila ta ljubka voda pela svojo neskončno lepo pesem Gospodu. Vse tu je tako uravnano, da blaži človeško dušo, ki se kakor sproščena poglablja v molitev. Naši romarji so pisali v domovino: »Tu se veliko lažje moli, Iu smo nuin^o bliž;e nebes...!« Lurd je z.taj pravzaprav sedež škofije, ker biva tu škof skozi poletje vsako leio. Kraj je zdrav, leži pod Pireneji blizu španske meje. Podnebje in ves značaj pokrajine je m čno podoben naši Gorenjski. Nad Lurdom se dviga okrog 90.) metrov visoki Pic di Jer, kamor ie speljana vapenjača; z vrha gore je krasen razgled, toda nam, ko smo se v nedeljo popoldne dvignili nanj. vreme ni bilo prijazno. Nad obzorjem se je vlekla nadležna megla, ki je pogled skoraj onemogočila. Zvečer je potem deževalo, da se niti procesija ni vršila. Sploh je Iu na Francoskem vse drugačno vreme, kakor beremo, da gu imate v domovini Tu še noben dani, kar potujemo in to je dober leden, ni bilo preveč vreče, pač pa je že večkrat deževalo, ; skoraj vsak dnn kakšno uro. Isločasno z nami se tukaj mude Holandci, 1S00 jih je vseh, ludi mnogo bolnikov imajo s seboj; globoko verni so, vsak dan se vsi udeleže | obeh procesij, s Svetim Rešnjim Telesom popoldne ob i>ol petih lor rimske s svečami zvečer ob pol devetih. Z veliko navdušenostjo pojo Lurško pesem ter molijo skupne molitve. Dan za nami so prišla tudi Italiiani. menda oel vlak. ki imajo s I Kdor pride semkaj in vidi to globoko vero, to iskreno pobožnost, kdor sliši te vreče molitve in kdor končno popolnoma doume neomajno zaupanje do Marije, ki je izraženo v teh ljudeh in ki se jim skoraj bere z obrazov — ta mora tudi sam poslati veren, se mora zjokali pred oltarjem v tihem kotičku cerkve, ko pomisli nase in na svoje življenje, pa spozna kako majhen je v množici, ki vsa kleči, moli in kliče Gospoda, ki je nam vsem Oče... Tu pred votlino in v vseh treh cerkvah vsak čas opazujete tiho premi kanje ustnic, slišite šepetanje znanih imen: Bernadel, Bernadet... Tudi mi smo opravili v teh treh dneh svoje IKibožnosti, tudi naši romarji so položili svoje gorje in svoje vroče želje in prošnje pred votlino Lurški Materi Bt žji v naročje. Zažgali smo evoje sveče, nametali smo rož, dvignili smo svoj glas — zdaj se vračamo, poživljeni in okrepčani, na svoje domove, v domovino, proseč tudi zanjo blagoslova božjega in inilositi z nebes! F. S. Pred državnim sodiščem v Belgradu je bila včeraj dopoldne razglašena sodba v procesu proti Ljevakoviču in tovarišem, ki so se morali zagovarjati zaradi umora novogradiškega župana Andreja Beriča, zaradi raznih poskušenih atentatov in teroristične akcije v državi. Obsojeni so bili: Na smrt: Ivan Ljevakovič i star. in Ivan Rosič. Na 15 let ječe: Ivan Ljevakovič ml. Na 10 let ječe: Ivan šaup. Nn 3 letu ječe: j Ivan Jelič in Andrej Miiller. Na 2 leti ječe: Štefan i Papac in Peter Nožarič. Na 6 mesecev strogega zapora: Ignacij Terihaj. Oproščeni so bili: Adolf Petranovič, Franc TusakoviČ in Milan Lukac. Smrtna kazen bo izvršena tako, da bo naj-prvo obešen Ivan Rosič, za njim pn Ivan Ljevakovič star. Drvi trije obtoženci morajo solidarno plačati družini umorjenega župana Beriča 102.000 dinarjev odškodnine. XI. kongres Pax Romanae Jubilejni kongres v Fribourgu v Švici v dneh od 20. do 26. julija 1931. Fribourg, 21. julija. Danes, v torek, ob 11 dopoldne se te otvoril XI. kongres Pax Romanae pod predsedstvom g. Roger Poehona. ki se vrši v isti dvorani (Capitol) kot pred desetimi leti ob ustanovitvi Pax Romanae. Ob številni udeležbi (500 delegatov) je gosp. predsednik pozdravil vse navzoče odlične osebnosti, zastopnika cerkv. oblasti, škofa msgr. Bes-sona iz Lausauna, zastopnika švic. vlade, zastopnika mesta Fribourga, rektorja internacijonalne kat. univerze v Fribourgu, vse navzoče univ. profesorje, goste in akademike, ter orisal na kratko razvoj in delo Pax Romanae v tekli 10 let. — Spominjal se je s hvaležnostjo različnih odličnih osebnosti, ki so ustanovili in gradili Pax Romano. Ustmene in pismene pozdrave so poslale kongresu različne znamenite mednarodne osebnosti. Kongresa so se udeležili zastopniki 25 narodnosti, kateremu dajo še poseben mednarodni peč t prisotni akademiki Zamoroi, Kitajci in Japonci. Voditelji vseh delegacij so potem ustno pozdravili kongres v lastnem narodnem in francoskem jeziku. Inozemske delegacije po številu so približno sledeče. Avstrija 40, Angleži 44, Čehov in Slovakov je 28, Fracozov 70. Nemcev 15, Ircev 5, Holandcev 18, Madžarov 1, Hrvatov 3, Slovencev 5. v imenu katerih je pozdravil kongres v slovenskem in francoskem jeziku gosp. N i k o K u r e t, Luxemburžanov 6, Poljakov 11, Romunov 1. Belgijcev (Ancam) 12, itd. Na zborovanju so bili navzoči tudi zastopniki raznih internacijonalnih študetskih zvez hi sekretariatov iz Ženeve itd. Močan vtis so zapustile zborovanju besede g. Gremand-a, ki je vnet delavec, generalni sekretar Pax Romanae že dokaj let. Popoldne ob 3 se je vršilo v sejni dvorani občinske hiše zborovanje, na katerem je bilo po-■ 'i'o poslovodje generalnega tajništva Pax Romanae g. R. Salata, ki je pokazalo z ozirom na prejšnja leta precejšen napredek. Iz HeTgssfe peš v domovino Ljubljana, 23. julija. Na Jesenicah so te dni ustavili dva brezposelna, raztrgana delavca, ki sta prišla od nvstrij-ske meje. Na vprašanje, odkod prideta, sta začudenemu uradniku povedala, tla iz Belgije. »l'a vendar ne peš prav iz Belgije?« — »Peš!« sta skromno odgovorila oba. Eden je domu iz Trbovelj, drugi pa s Pohorja. V Belgijo ju je na pomlad izvabil neki agent, ki je imel f>ri številnih brezposelnih rudarjih prav lahko delo. V Belgiji pu so doživeli naši ljudje nepopisno razočaranje. Obljubljenih ugodnosti in lepega zaslužka ni h»-telo biti od nikoder. Za težko in naporno delo v rudniku so prejemali komaj tako mezdo, da je bilo le za hrano, prihraniti pa si niso mogli prav ni j;; sploh so imeli naši ljudje v Belgiji občutek, da postopajo z njimi bolj tako. kakor s sužnji, ne pa s prostimi delavci. Pogodba je veljala !e za podjetje, kadar se je to hotelo sklicevati nanjo delavcem v neprilog, nikdar pa ne zu naše delavce, kadar bi se je ti hoteli poslužiti. Ko pa je posegla svetovna kriza tudi v Belgijo, so bili pri tem podjetju vsi naši ljudje odpuščeni. Ta dva, ki so ju ustavili na Jesenicah, se prav tako nista vedela dati kam, kakor vsi drugi. Izgleda za drug zaslužek ni bilo, torej sta pričela misliti na domovino. Ali kako se vrniti, ko vendar nista imela prav nobenih prihrankov? Na dolgo pot čez vso Nemčijo sta odšla peš. Beračiti si nista upala, ker imajo Nemci sami dosti brezposelnih klatežev, prav tako Avstrijci. Vsa sestradana in napol živa sta prilezla po enomesečnem romanju do meje domovine. Razjokala sta se, ko so jima dali hleb domačega kruha, ki je zrastel v domovini. Prepeljali so ju v Ljubljano, kjer sta prenočevala v mestnih zaporih, potem pa so jima kupili vozna listka do njihovih rojstnih občin. Oba sta pripovedovala, da potuje skozi Nemčijo iz Francije in Belgije še vse polno naših ljudi, ki so v tujini doživeli prav takšno usodo kakor ona dva. Stoom^če pred Imbl cmskim magistratom Stopni ce pred magistratom napreduje prav počasi. Šele tri vrste stopnic so položene; od podstavka pa stoji tudi šele komaj prednji kvader. Delavcev se pa kljub temu suče precej okrog; eni režejo v betonsko malto kvadre za stopnice, drugi pa stokajo stopnice in klešejo kvader za spomenik. Nekako do septembra meseca bo tudi stopnišče dokončano, tako da se bo hkrati s slavnostnimi dnevi v Ljubljani tudi odkril spomenik kralju Petru. Vozni red za udeležence na Brezjah I. Udeleženci, ki vstopajo na vlak nn progi Metlika—Kandija. se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Metlike ob 10.12. Vrnejo se 20. julija, to je v nedeljo, iz Otoč z rednim vlakom, ki odhaja iz Otoč. ob 14.50, lo je ob 3 pojioldne. II. Udeleženci, ki vstopajo na progi Novo mesto —Mirna peč, se vozijo istotako z rednim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 11.48. III. Udeleženci proge Trebnje—Št. Janž in Trebnje—Šmarjc-Sap se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Trebnjega ob 12.31. Udeleženci proge Trebnje—št. Janž se vračajo z Otoč s prvim vlakom, ki odhaja oh 14.56. Udeleženci, ki so vstopili na progi Šmarje-Sap—Novo mesto, se vračajo z Oloč. s posebnim vlakom, ki odhaja z Otoč ob 15.08. IV. Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje se odpeljejo iz Kočevja z vlakom, ki odhaja ob 11.83; ta vlak vozi direktno na Otoče. Ti udeleženci se vračajo z Otoč s posebnim vlakom ob 16.20 v Ljubljano. Iz Ljubljane se odpeljejo z rednim vlakom, ki odhaja z glav. kolodvora ob 18.55. V. Udeleženci, ki vstopajo na progi Rakek— Brezovica, se odpeljejo z vlakom, ki odhaja z Rakeka ob 12.22. Ta vlak se združi v Ljubljani s kočevskim vlakom in vozita kot posebni vlak iz Ljub- j ljane na 01oče, kamor pride ob 16.33. Udeleženci i pod IV. in V. se vrnejo s posebnim vlakom, ki od-j haja z Otoč ob 16.26. Iz Ljubljane se odpeljejo No-i tranjoi proti Rakeku z rednim vlakom, ki odhaja iz i Ljubljane ob 18.32. — Udeleženci proti Kočevju so | odpelieio iz Ljubljane z rednim vlakom, ki odhaja ob 18.55. VI. Udeleženci proge llrežice—Radeče se vo-: zijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Brežic ob 10.02. VII. Udeleženci pro«e Zidani most—IJiihliana I se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja z Zidanega j mosta ob 11.30; ta vozi iz naslednjih postaj 40 minut pred rednim potniškim vlakom. V Ljubljani se oba vlaka združita ter vozila skupaj do Otoč, kamor dospe ob 14.30. — Vračajo se vsi oni, ki so vstopili na postajah od Brežic do Ljubljane, s posebnim vlakom, ki odhaja z Otoč v nedeljo ob 15.40. Ta vlak pride v Brežice ob 19.53. VIII. Gorenjci, ki vstopajo na postajah od Ljubljane do Bohinjske Bistrice in do Kranjske gore. se vozijo z rednimi potniškimi vlaki, ki bodo primerno ojačeni. Železniško ravnateljstvo prosi, da se udeleženci poslužujejo izključno navedenih vlakov, ker sicer : ne more garantirati za varen prevoz te množice. ! Prosimo merodajne faktorje, županstva in župne urade, da svoje soobčane opozore na objavljeni vozni red. Nesreča akademika na Sloržiču Kranj, 23. julija. Danes opoldne Je reševalni odsek SPD iz Ljubljane obvestil kranjsko rešilno postajo, da se je na Sloržiču ponesrečil akademik Herman Juvan in da se nahaja v koči g. Dolenca iz Kranja. Okrog 3 popoldne se je peljala skozi Kranj rešilna ekspe-dicija SPD iz Ljubljane, opremljena z nosilnicami. Ker ima g. Dolenc v Storžiču več lovskih koč, se radi tega zaenkrat še ne ve, v kateri se ponesrečenec nahaja. Okrog 4 popoldne smo se telefonično obrnili na Preddvor in poizvedovali pri tamkajšnji pošti in orožništvu, kaj je s ponesrečencem. V Preddvoru pa sploh še niso vedeli za nesrečo. Reševalni odsek SPD v Ljubljani je zvedel za nesrečo od jKinesrečenčevega očeta, ki ga je naprosil za pomoč. Ni dosti verjetno, da bi ponesrečenega Juvana že nocoj pripeljali v Kranj. Do časa, ko oddajamo poročilo, kranjsko reševalno društvo še ni dobilo nobenega obvestila za prevoz. Več jasnosti bo seveda prinesel jutrišnji dan. Še o beračih Sobotni Slovenec je prinesel pod naslovom: »Zgodba o beračih« članek, ki ga pisec teh vrstic podpiše z obema rokama. — Zares v krajih ob cesti so danes berači velika nadloga. Število navadnih beračev, pa tudi nobel beračev raste od leta do leta. Nekateri so stari in slabo oblečeni — reveži — Se pa tudi nekateri mlajši oblečejo v razcapane cunje, da bi vzbudili več usmiljenja. — So pa tudi m ladi berači, čedno oblečeni kakor turisti. Nedavno je prišel beračit mlad fant iz Nemčije, ki trdi, da roma v Rim. S seboj je imel priporočilo kat. duhovnika. Ali ni to hieraški luksus. Pameten človek bo dejal: Luksus naj si privošči na svoje stroške. V nekem župnijskem hlevu so po zimi prenočevali trije berači — mladi in krepki. Rekli so, da iščejo dela. Po noči, ko so mislili, dn farovški hlapec spi, je dejal eden: »Jaz bi ne maral biti hlapec, ker bi moral zgodaj vstajati in trdo delati — takole pa grem in tehtam, pa se nam dobro godi brez dela.« Berači so po navadi šnopsarji. Kar na-fehtajo, vse zažehtujo. So pa med njimi tudi pravi skopuh i. Prišel je berač, razcapan — pa je vložil 5000 Din v hranilnico. Nedavno smo čitali o beraču, ki Je zapustil 40.1X10 Din. To je dejstvo. In kako so nasilni. Najprej hoče imeti denar, potem obleko, pa še hrano. Z malim darom ni zadovoljen. V sosedovi hiši zabavlja, da mu bogati župnik ni dal več kakor 50 par, kuharica pa samo krompirja brez mesa. Za nekatera župnišča so berači prava nadloga, zlasti po zimi. Vsak večer te prosi 5 beračev prenočišča in večerje, i?! zjutraj zajtrk. Pa tudi ljudje so postrežljivi z njimi češ pojdite v farovž, tam imaio dosti. — Tako se zgodi, da berači pojedo župniku toliko kakor vsa farovška družina. Da so berači slabi katoličani, je znano. Pri sv. maši ob nedeljah je berač bela vrana. Zato se je neki tovariš, ki ga tare beraška nadloga, |hi-šalil: V nebesih bo fletno, ker ondl ne bo beračev, ker ne hodijo k maši. Cas bi že bil, da se reši tudi beraško vprašanje. Moj nasvet je: Beračenje naj se prepove. Vsaka občina naj naredi seznani vseh pravih re-vežev v občini, katerim naj potom doklad priskrbi hrano in obleko — pa tudi delo za tiste, ki še lahko delajo; zakai med berači ie mnoeo lenuhov-lioteijHihov. Francosko-nemško zbližanje neobhodno potrebno Francija in Nemčija se bosta sami pogajali — Nemci vabijo Francoze v Berlin Pariz, '23. jul. tg. Kakor javlja Sauerwein v -Matimi , se bodo nemško-lrancoski razgovori, ^i so se bili začeli v Parizu, nadaljevali v najkrajšem času. Ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand, se bosta že začetkom avgusta sestala zopet v Parizu, ali verjetneje v Švici z dr. Brunin-goin in dr. Curtiusom k novim razgovorom. Berlin. 23. jul. tg. Nemški kabinet se bo o nadaljnji politiki bavil šele potem, ko se vrneta nemška ministra iz Londona v Berlin. Po dosedanjih dispozicijah je računati s tem, da bo ostala nemška delegacija v Londonu do jutri dopoldne. Povratek dr. Briininga in Curtiusa v Berlin sc pričakuje torej v nedeljo dopoldne. V političnih in gospodarskih krogih so si na jasnem o tem, da londonska konierenca ui prinesla nemškemu gospodarstvu one pomoči, ki jo potrebuje, da premaga krizo. Potek londonskih dogovorov pa je pokazal, da je sporazum med Francijo in Nemčijo, ki se je načel v Parizu, danes še bolj potreben kot doslej. V tez zvezi jc upoštevati tudi Sauervveinova poročila o bodočih novih netnško-francoskih sestankih. Ker se imenuje kot termin žc začetek avgusta, se sklepa iz tega. da so tudi v Franciji prepričani o nujnosti za i.a- daljevanje razgovorov med Briiningom in Lavalom. V Berlinu pa ne verujejo posebno temu, da se bodo francoski in nemški državniki sestali v Švici, temveč se smatra, da bo kraj prihodnjega sestanka Berlin. Francija kupuje angleško zlato London, 23. jul. AA. Angleška narodna banka je povišala eskoniptno mero z 2 in pol ua 3 in pol odstotka, kar dokazuje težki položaj londonskega denarnega tržišča. V preteklem tednu so izvozili iz Anglije v Evropo iu posebno v Francijo velike množine zlata. Angleška narodna banka je izgubila v tem času približno 17 milijonov funtov šterlingov zlata. Njene zlate rezerve so padle tako na 147 milijonov funtov šterlingov. Finančni krogi dvomijo o tem da bi povišanje eskomptne mere ustavilo nadaljnji beg zlata v Pariz in menijo, da bo nastala nevarnost velikega izvoza zlata v Združene države. Na drugi strani poudarjajo, da je zlata zaloga angleške narodne banke kljub zmanjšanju zlate rezerve v zadnjih dneh veliko večja kot januarja. Ljubliana Blagoslovitev pekovskega doma Tudi Madžarska trka na zapadu Belklen je prosi! pomoči v Parizu in Londonu • Burna seja poslanske zbornice Budimpešta. 23 jul. tg. Na današnji seji poslanske zbornice je poslanec neodvisnih kmetov Eckhardt grajal zlorabe upravne oblasti pri volitvah. Opozicija jc sprejela njegov govor z burnim ploskanjem. Ministrski predsednik Bethlen je izjavil, da smatra vlada za bolj potrebno, da poslanska zbornica razpravlja o gospodarskem položaju. Že jutri bo vlada vložila načrt zakona, da se legalizirajo dosedanje zasilne naredbe. Protestiral je proti izjavam poslanca Eckhardta. Pri opoziciji je tedaj nastal velik hrup, tako da Bethlen več minut ni tno: gel govoriti. Nato so socialni demokratje stavili vladi vprašanje, zakaj so bile prav za prav potrebne odredbe vlade o omejitvi plačilnega prometa na Madjarskem samo radi nemške krize. Grol Bethlen je nato odgovoril, da je poleni avstrijskega Krc-dit-Anstalta jiovzročil, da se jc tudi na Madjarskem odtegoval kapital. Radi tega se je zmanjšalo devizno stanje madjarske Narcdne banke, tako da se je morala madjarska vlada obrniti za pomoč n ngleSko in francosko narodno banko. Mednarodna repar::; ka banka je poslala v Budimpešto svoje zastopnike, ki so odobrili vse te odredbe. Radi dogodkov v Nemčiji se ie položaj na Madjarskem poslabšal, tako da je bila madjarska vlada prisiljena k navedenim odredbam, da zavaruje stabilnost mad- Cerkev proučuje Sestanek vseh rimskih kardinalov Rim, 23. jul. tg. Papež jc danes opoldne poklical k sebi na razgovor vse kardinale, ki bivajo v Rimu. Dasi ni bilo o tem sestanku ničesar objavljenega in se najbrže tudi ne bo objavilo, vendar z gotovostjo zatrjujejo, da je papež odgodil že dalje časa nameravani konsistorij na poznejši čas; hotel pa je vendar najti priliko za razgovor s cerkvenimi knezi, da jih pouči o verskem položaju v raznih državah, posebno v Španiji, od koder je pa- Detavsha oHmpijada na Dunaju Dunaj, 23. jul. k. Pri današnjih s|iortnih tekmah na drugi delavski olimpijadi jc bilo prisotnih samo na glavnem stadijonn '15.000 gledalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Finale 200 m plavanje: L. Herbard (Nem.) 2 : 45.8, 2. Retnler (Nem.) 2 : 49.4, 3. Krivola (Finska) 3 : 06.6. V vvaterpolu jc premagala Avstrija Belgijo v razmerju 10:2, Nemčija Francijo 14:1, Češkoslovaška Madjarsko 6 : 3. V igri z žogo je jiremagala Avstrija Poljsko s 70 :34, moštvo iz Ustja na Češkoslovaškem pa Nemčijo s 71 : 34. V rokoborbi džiudžicu je tenisu so sc vršile odločilne tekme. — V dviganju uteži so bili potolčeni trije mednarodni rekordi. V predteku na 100 m so dosegli moški najboljši čas 10.8 sek., ženske pa v finalu 12.4. V metu žoge z zanjko je dosegel Avstrijec Pic.T.er 37,67 m, v suvanju krogle pa Nemka tlahnert 9.24 m. V troskoku so dosegli moški 13.95 m, kladivo pa je vrgel Fincc Patni 44.03 m. Francozi in Angleži so zmagali v cestni kolesarski dirki, in sicer na 50 km Francoz Henry v času 1 : 32 : 00, na 20 km pa Anglež Copeland v času 34 : 59. V nogometu je premagala Avstrija Finsko 5:1. Poljska Estonsko 1 : 0, Švica Švedsko 3 : 0 in Poljska Palestino 3 : 1. Egipčani hočejo kranjske čebele Belgrad, 23. jul. AA. ligiptsko ministrstvo poljedelstva se je obrnilo na naše poljedelsko ministrstvo s jirošnjo, da nabavi večjo količino naših kranjskih čebel. Poljedelsko ministrstvo jc takoj |)oslalo ta akt kr. banski upravi v Ljubljani, da .e tej želji čimprej ugodi. Sodijo, da bodo -v najkrajšem času prispele iz Egipta še druga naročila kranjskih čebel, ker je zavladalo v egiptskih krogih, .u se pečajo s čebelarstvom, veliko zanimanje za kranjske čebele. Največje zasluge za te nabave ima Ivin Strgar iz Bohinja, ki je na čebelarski razstavi v Aleksandriji opozoril egiptske čebelarje na kranjske čebele, ki so mnogo boljše kakor egiptske. Št Jernej na Dolenjskem Požar. Toliko požarov kakor letošnje leto je pa res nekaj čudnega. Ni šc tri tedne, kar je ogenj uničil takorekoč vse imetje kovaču Lešnjaku, iti že se je rdeči petelin oglasil na Kiri. Vdovi Oosenar Katarini jc v nedeljo zvečer do tal jiogorelo vse, kar jc imela: lesena hiša, tako da reva z dvema otrociccmn nim i niti strehe. Ogenj jc v trenutku objel vso stavbo in kake četrt tire jiotem ni bilo drugega kakor kup pepela. Imenovana jc sicer naročnica Domoljuba , pa jc šele v nedeljo poravnala naročnino za drugo polletje. Kako prav bi ji prišlo 2000 Din, ki bi jih dobila od uprave Domoljuba , čc bi bila že januarja plačala vso naročnino. jarske valute in olajša finančno pomoč. Vlada st prizdeva, da se s pomočjo Narodne banke reši položaj Madjarske iz sedanjih neprilik. Kako dolgo bo to trajalo, se sedaj ne more ugotoviti. Možno je, da bo prišlo do zvišanja davkov. Vlada bo bstano-vila poseben odbor, kateremu sc bodo predlagali v ocenjevanje vsi gospodarski in finančni ukrepi Madjarske. Na koncu je Bethlen apeliral na vse poslance, naj ohranijo tudi nadalje dosedanji mir in disciplino. Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila Bethlenov odgovor. Zvišanje diskonine mere Budimpešta, 23. jul. tg. Generalni svet Madjarske narodne banke je danes z ozirom na diskontno zvišanje pri angleški narodni banki in na mednarodni finančni položaj sklenil, da zviša diskontno mero od 7 na 9 odstot. Budimpešta. 23. jul. AA. Korbiro poroča: Upravni odbor budimpeštanske borze za efekte je odredil, da bo borza zaprta do 31. t. m. vključno in da ustavi svoje delovanje do istega termina tudi žitna terminska kupčija. pri papežu - Ciriaci ostane v Pragi pež v zadnjih dneh prejel važna poročila od kardinala Vida iz Taragone. Ob zaključku tega sestanka so razpravljali tudi o položaju na Češkoslovaškem. Zatrjuje se, da qi govora o tem, da bi bil papeški nuncij odpoklican iz Prage ali poklican v Rim. Papež je pooblastil prisotne, da mu smi-jo brezobzirno povedati svoje mnenje. Ni pa znano, ali so bili pri tem sprejeti kaki sklepi. Seja kar-dinals':esra kolegija je trajala dve uri. Šahovski turn*r Praga, 23. jul. tg. Senzacija današnjega turnirja je bila, da je svetovni mojster Alejhin bil poražen po letonskem mojstru Matchisonu. Rezultat današnjih iger je bil sledeč: Češkoslovaška : Madjarska pol : pol (3), Jugoslavija : Romunija 2 : 1 (1), dr. Vidmar je permagal Erdelyja, dočim »ta imela remis dr. Astaloš proti Balogliu in Kostič proti Baratu. Poljska : Švedska 1 in pol : I in pol (1), Avstrija : Danska 1 in pol : pol (2), Litva : šjianska 2 in pol : pol (1), Nemčija : Norveška 1:0 (3), Letonska : Francija 2:1.(1), Švica: Združene države 1 : 1 (2), Anglija : Ilolandska 2 • 1 (1). Stanje po 16. kolu: Poljska 39 in pol (1), Češkoslovaška 39 (3), Avstrija 38 in pol (3), Združene države 38 in pol (2), Jugoslavija 38 (2), Letonska 37 in pol (1). Švedska 36 in pol (2), Nemčija 35 in pol (5), Anglija 33 (2), Madjarska 32 (2). Citroenova karavana zapasiHa J s3£osIavl;o Kakor jc našim Čitateljem Že znano, se je mudila v na&l državi karavana 20 avtomobilov švetov-noznane tovarne Citroen iz Pariza. Karavana jc krenila propagandno pot iz Pariza ter prevozila razno kraje, nakar je iz Bolgarske prisln v našo državo. V Jugoslaviji jc karavana prevozila okoli 5000 kilometrov dolgo pot in lo brez najmanjšega defekta. Z ozirom na deloma slabe ceste, kakor ludi nn to, da je sestoju I fl iz 20 avtomobilov različnih IIjkiv od najluksuznejšega do tanko. je |>otrcba delo tovarne Citroen kar najbolj pohvaliti, ker s tem jc ponovno dokazala, dn so njeni vozovi prvovrstna kvaliteta, zelo elegantni v obliki in tudi jako ceneni. Te dni je karavana zapustila nnso državo ter krenila iz Maribora v Avstrijo, odkoder sc bo preko Nemčije povrnila v Pariz. V vseh mestih, kjer se je karavana nntdlln, se jc opažal volile inlpres zn Citroen avlomoblle med ljubitelji avtomobilskega športa in trgovci ter je bilo, knkor smo zvedeli, več vozov tudi prodanih. Turneja karavane meri skupaj okrog 20.000 km, kar je najdaljša pol, ka-tera je bila doslej v le svrhe prevožena. Vodstvo karavane je izrazilo svojo znhvnlo mišim oblastem in prebivalcem ter sc Jo o miših prl-rodnih lepotah zelo lepo izrazilo. Posetlll so ludi Bled in Plitvice. S posetom karavane Citroen je napravljen zopet korak bližje k francosko - jugoslovanskemu prijnteljelvu na ekonomskem polju, ker je tvornica Citroen ob loj priliki dokazala, da je v izdelavi avtomobilov na odlični višini, na nas pa je, da hc s tem okoristimo., ' Wr. Ljubljana, 23. julija. Starodavno pekarsko društvo, ki ima svoj po- četek v pekarskem cunftu, ki ga je že cesarica Marija Terezija razpustila in mu nu ponovno prošnjo dovolila delovanje, kakor tudi vrnila obsežna posestva v okolici Ljubljane, je praznovalo današnji dan s |xxiebiio slavnostjo. P. Kazimir Zakrajšek je namreč ob 4 popoldne blagoslovil novi pekarski dom, ki ga je postavilo društvo v Keržičevj ulici. Pekarsko društvo je imelo obsežna zemljiška posestva v svetokrižkem okraju. Vsa ta zemljišča je razen 10.000 m= prodalo mestni občini ljubljanski. S tem izkupičkom je društvo nakupilo novih 50.000 m" ob Dunajski cesti proti Jožici ter hkrati postavilo nov dom. ki je slal z vsemi deli 1,800.000 Din. Kot stari predniki tako si je tudi sedanje društvo postavilo nalogo, da spremeni vse svoje denarno premoženje čim prej v nepremičnine. Duša za postavitev lastnega doma, upravitelj gradbe in iniciator je bil odbornik društva g. Gustav Jenko in njemu se ima Novo policijsko poslopje Ljubljana, 23. julija. Dosedanjo policijsko poslopje je postalo že dosti premajhno za vse policijske urade. Zalo so se sedaj pričela med mestno občino in policijsko upravo pogajanja za zgradbo novega policijskega poslopja. V smislu novega policijskega zakona je mestna občina dolžna skrbeti za nastanitev policije. V prvi vrsti pa je bil vzrok, da so se pričela ta pogajanja to, da je sodna uprava odpovedala polirjji policiiske zapore, ki so bili do sedaj v jus-iični palači. Za novo policijsko poslopje se je pojavilo ideja, da bi se zazidalo zemljišče, kjer je Sedaj vrt justične palače, to je med Miklošičevo cesto, 1'ražakovo in Cignlelovo ulico. Novo poslopje bi bilo povsem moderno zgrajeno in dovolj obsežno, da bi moglo sprejeti vse oddelke policij-i ske uprave. Sodna uprava je v načelu že pristala na to. dn odstopi omenjeno zemljišče. Polirijske zapore je sodna uprava odpovedala zato, ker so njeni sedanji zapori premajhni, zlasti pa zato, ker morajo bili mladoletni kaznjenci iz vzgojnih ozi-rov povsem izolirani od starejših kaznjencev. Vsa zadeva je za enkrat v prvem stanju pogajanj, ki se nadaljujejo. Novosi zrn Ljubljano Prodajalno proizvodov hanovinske tkalnice pre-i prog Sarajevo je otvoril »Bradford«, Šelenburgova i ulica 7, I. Vse bosanske in perzijske preproge so ročno delo, odlikovane na svetovnih razstavah. Državnim uradnikom, častnikom in upokojencem sp odprodaja na 18 mesečnih obrokov. sBradford« nudi veliko izbiro angleškega blaga, češkega plat-I na, tudi v detaljni prodaji po najpovoljnejših plačilnih obrokih. Ogled blaga prost, neobvezen za nakup. Na jx)ziv Vas poseti naš zastopnik na domu s popolno kolekcijo. Najsolidnejše cene in kulantna postrežba. — Priporoča se cenj. odjemalcem tovarniško zastoftflvo »BRADFORD«, Šelenburgova ulica št. 7, L — Sprejmemo inteligentne in agilt*e zastopnike v vseli srezkih okrajih. — »Bradtord.« 0 Prihodnji teden lačno graditi tramvaj v Št. Vid. Prptekli petek se je vršil ponovni komi-sijonelni ogled za novo progo v št. Vid. V soboto se je vršila kolavdacija že zgrajene proge z Viča v Šiško. Železniško ministrstvo je že izdalo dovoljenje zn podaljšek proge v Št. Vid, na Isto je pristalo tudi vojno ministrstvo. Od lokalnih oblasti so tudi že izdana dovoljenja. Rešiti bo treba le še nekaj nejasnosti glede uporabe ceste. To bo do prihodnjega tedna gotovo rešeno, tako. da se bo začela prnditi že prihodnji teden šentviška linija, ki se bo končala pri ljudski šoli v Št. Vidu. 0 Avtomiliilizacija »Zelenega Henrika«. — Motor izpodriva vsa druga vozila. V našem mestu .ie izpodrinil že mnogo voz s konjsko vprego, sedaj je prišel na vrsto tudi >Zeleni Henrik«, ki ga je Ljubljana dobila šele pred dvema letoma. Poli- V poletni vrclm kuha te s | Kuhinja ostane hladna, i] ne nadlegujejo Vas muhe * kvha jc prijetna in poceni Na skru!;nem Gorenjskem Raleče-Planica, 22. julija. Letos je v tukajšnjem planinskem kraju po- j sebno živahno gibanje. V nobeni sezoni ni bilo toliko povpraševanj po stanovanjih nego to leto. j Nimamo mestnih šetališč, ne kina. ne radija, ne j godbe, kam še jazz-banda (čudovita beseda), liiti j ! električne luči. imamo pa ljubo kmetsko prepro-j stost, vljudnost, neprisiljeno postrežljivost, ceneno prehrano, snažna in ne predri-.gn stanovanja ter — leasl no lenst — nnjdivncjši gorski zrak. Ljudje so vračajo vedno bolj k naravni preprostosti, ker jim nudi edino ona najlepšo zabavo. Meščani, pre-naslčeni raf in i ranega kratkocasjaf spoznavajo vedno bolj resnico znanega izreka: Nazaj k naravi!' Veljaven gospod, ki zahaja redno leto za letom v RAteče, se Israža takole: »Naj pridem v RMečo na počitnice še tako utrujen in onemogel, v tem ozračju sc vedno okrepim.« Vasčnni bi spvcda radi jrostregli vsem, kar kaže že to, da zidajo nove hfie nli dvigajo stare iz pritličja v eno nadstropje, tndn vsem res ni mogoče vstreči. Prosimo, potrpile z namil Vsako leto bomo napredovali. Izmed letoviščarjev imamo veliko bratov Hrvatov. Mnogi med njimi jjrincso ali pripeljejo * seboj malo otroke, čeprav jc z otroki križ tudi v letoviščih. Zelo smo hvaležni hrvatskemu časopisja — (»sebno NovosIIhk — za priporočilo. Želeli pn bi, da bi naši drngi sosedje pravilno naglušni i tukajšnja ltrnjevnn imenn. — Ljudstvo pravi: Rateče nc Ralčce till Rnddče. Planica no Planica. Martuljek ne Mfirluljek, Mrtjstrana nc Mojstrana. Podkčren ne 1'rtdkoren. Najbolj pa naše ljube RtitrČP — dn ponavljamo še enkrat — nimajo miru pred RatčPami. Tudi železniški sjire-vodnlki, ki so poprej napačno Izklicevali imena, : so se zdaj po ukazu žplezniškpgn ravnateljstva prilagodili pravilni izreki. Omenimo še, da imamo novozgrajen kolodvor, dobro urejeno okrepčevalnico nn kolodvoru s krns-nitn razgledom na gorsko velikane, v vsaki hiši vodno napeljavo in oskrbovano kočo p. 1 izviru Save . v Planici. društvo zahvaliti, da stoji že danes dovršena stavba. Veliko stanovanjsko poslopje ima na ulico dve nadstropji, na dvorišče jia tri iu je oddaljeno od mitnice na Dunajski cesti kakih 20 korakov. V stavbi je 15 stanovanj. Od teh je eno trisobno, vsa ostala pa so z dvema sobama. Vsako stanovanje inia j>c-leg najpotrebnejših prltiklin še moderno opremljeno kopalnico, shrambo in kletno shrambo. Vsa stanovanja so kar najbolj primerna za srednje meščanske slojo ili bodo stala od 800 do 000 i)iti na mesec. Na zunaj Ima stavba mirno uravnovešeno fasado, v ozadju obsežno dvorišče in velik vrt. na katerem bo imela vsaka stranka precejšnjo gredico, ki bo zadoščala za vse kuhinjske potrebe. Zgradbo je zgradilo gradbeno podjetje Tonuies v popolno zndovoljnost društva. Upamo, da bodo tudi druga društva posnemala zgled tega agilnega društva in skušala na la način odpomoči stanovanjski mizeriji v našem mestu. Pripominjamo še. da jp j>ekarsko društvo povsem samostojno in da ga ne smemo istovetiti z zadrugo pekov v Ljubljani. Dr. leo Šavnik od 24. julija do 15. avgusta ne ordinira. cijski jetniki se bodo torej v bodoče vozili, kakor nobel gospodje: z avtomobilom. Policijska uprava je že dobila primeren avtomobil, ki gu bo preuredila za prevažanje jetnikov. Čc bo pa novi avtomobil tudi krščen na ime »Zeleni Henrik«, pa še ni znano. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembru 1930 zastavljenih predmetov in sicer zn dragocenosti (zlatnino, srebrnimi itd.) 6. avgusta, efekte (perilo, obleko, stroje, avtomobile itd.) pu 12. avgusta t. I. od 15. ure dalje v uradnem prostoru nu Poljanski c 15. 0 Dr. Leo šavnik zaradi udeležbe na internacionalnem zdravniškem kongresu v Parizu nc ordinira od 24. julija do 15. avgusta. Motoh kava — Telefon 25—77 O Usoda pijanca. Viktor Kastrin jc znan ljubljanski pijanček, saj ga jioznu skoraj vsak otrok. Že nad 50 krat je bil fiolicijsko kaznovan, nli nič gn ni izmodrilo, ostal je tak, kakor pre.i — brezmejno vdan žganju in dal-matincu. Nekoč je bil dober trgovski jiornočnik in pozneje agilen trpovski potnik ali pijača gn je povsem uničila. Pri vojakih jc bil kaprol. sam pa jc pravil, da je bil uadporočnik — saj je itnel prav tnko dve zvezdi pod vratom V zadnjem Času se je bavil z zbiranjem kosti, cunj in starega železn. sumo, du je imel za žganje. V pijanosti je bil zelo nadležen pnsan-tom. ki jih jc ob belem dnevu ozmerjal kar na lepem. Strnžniki so imeli z njim velik križ, sedaj pa ga jc policiju izgnala r domovinsko občino — v Novo mesto, ki bo odsedaj tnko srečno, dn bo imelo v svoji sredi. Pred odhodom mu je dal mestni ječar g. Jerovšek dobro jesti, v mestni ječi se je možiček dobro naspal, zjutraj pa se je tudi umi) in obril. V^,. ga tega Kastrin namreč že dolgo ni doživel —, ni bilo čns« znto. ker je moral piti. Skoraj razjokal se je Viktor spričo (olike pozornosti, ki mu jo izkazujejo oblnsti. Kastrin je bil drugače poštenjak in ni krndcl. Mestni ječar je tudi zamižnl nu eno oko. ko jc Viktor pred prisilnim slovesom še enkrat nrlušil en »firkel-ček« dnltnalincn. zadnjega v Ljubljani. V Novem mestu so nn dali Knstrinn na cesto tolči kamenje. Kmlrin jc prvi dan prav pridno delni, ker je bil pač trezen, snmo preklinjal je pijačo, ki jp njega, »den ehemallgcu Udtcreiclii-schen Oberleutnnntc spravila tako daleč, da mor« sedaj tolči kamenje nu cesti. Iz jeze nad to presneto pijačo sp jc šc isti večer napil. Kje je dobil denar in kdo mu je dtl pijneo. v Novem mestu ne morejo dognati. Zdi se. du se je Knstrinn zgodilo tnko. knkor tistemu pre-šičti. ki so gn jio pomoti zaprli v shrambo koruze. Kje naj t namreč Viktorju godi boljše, knkor nn vinorodnpm Dolenjskem? 0 Nočno služIm Imajo lekarne: Mr. llnhovpc, Kongresni trg 12; mr. Uslnr, Sv. Prira c. 78 in mr. Hočevar, Celovška r. 84 (LJ. Vil). Poizvedovanja Nailo sc jc nalivno pero. Dobi -r Vrazov trg ua stojnici. Za nedeljski športni dan, ki ga priredi SK Disk, vlada po Domžalah veliko zanimanje in *o povsem upravičeno, kajti program bo prav zanimiv. Nogomet ima v Domžalah vedno več pristašev. Nogometne tekme se prično že ob 14, ko nastopi rezerva, ki bo. upamo, podala prav lepo igro Mnogo zanimanja bo vzbudil tudi nastop nogometne sekcije kr. 52 pešp. iz Ljubljane proti prvemu moštvu domačinov, ki na noben način ne botlc hoteli biti prikrajšani za igro, kjer bo igral jugoslovanski reprezentančni igralec in trener Ilirije — JakŠič, poleg njega pa bo vsak hotel videti tudi simpatičnega in izvrstnega golmana Maliča, ki je ravno v nedeljski tekmi proti slovitemu Hajduku pokazal svojo sijajno formo. Poleg tega so v moštvu sami znameniti igralci najboljših klubov v državi. Domačini bodo morali napeti vse sile, čc hočejo doseči dober rezultat, vendar brez upanja niso, kajti obramba z Anionom v golu bo gotova storila svoje, prav tako halfi; napadalna vrsta v običajni postavi, le z Zabretom v levi zvezi, bij imela napram Maliču težko stališče, toda če bo ijrra la kot v nedeljo, uspeh ne izostane Po tej tekmi sv pa poskusita v »hudi« borbi dva tirna old-boy-a, ki bosta poskrbela za zabavo in spodbudo. Kanonov« ni treba še posebej omenjati. Treningi so pokazali, da je v moštvu nekaj igralcev, ki bodo s svojo igre očarali publiko, ki bo na vsak način željna videti n. nr. g. škrabarja ali g. Petkoviča v golti, dnlj« najboljšega tekača g. Vrečarja, nevarne slrclce gg Končana, Flerina, Meseca, Oabriča, Menarta, nre-vdarnega g. Rapeta, ter najboljšega igralca z glava g. Malija, dočim se ostali odlikujejo predvsem v tehniki . Kdor bo zamudil, mu bo žal. Cerkveni vestnih Krilontkn molku in mladonihku Merit) ilriubu hc udeleži zborovnna na Brezjah z za slovo. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj. Izkaznica za polovično vožnjo se dobe pri Prosvetni zvco..,- Dnevna kronika Koledar Petek. 24. julija: Kristina, devica mučenica; Magdalena P. Novi grobovi ® Na Brasu pri Ptuju je dne 22. julija t. L po kratki Iistezni umrl Ivan Lasbahcr. občinski tajnik. Kdo bi popisal njegov trud za obči blagor občanov. Revež, želur kakor vsak stiskani kmetič se jc vračal iz občinske hiše po-tolažen, vesel, ker je pri Lasbnherju dobil pomoč. Kako je on v vojnem času trpečim družinam pomagal na tu uli oni način, ve le Vsevedni nad numi. Koliko skrb je imel za cerkvico sv. Roka, hajdinsko podružnico. Vse, kar vidiš lepega v njej: prenovljene orgle, novi zvonovi, nov tlak. nove slike, vse je bilo dovršeno po njegovi ljubezni potom vrlih občanov. Na smrtni postelji si je domišljal: >Se eno bi rad končal: Zlatarja že imam. kritje tudi, če mi ljubi Bog še življenje pusti: pozlatili bomo svečnike, olepšali veliki oltar.« Kdo bi se ne zgledoval nad njegovim praktičnim ka-toličanstvom! Kljub mnogim poslom si gn videl vsako nedeljo v cerkvi, premnogokrat pri sv. zakramentih. Možu, delujočemu v smislu katoliške akcije, časten in trajen spomin! Ostale vesti — Romanje na Brezje za lavantinsko škofijo bo v dneh od 2. do 4. avgusta. Toliko na številna vprašanja. Romanje organizira, kakor znano, mariborska prosvetna zveza. — Aljažev klub tem polom obvešča posetnike naših gora, da bo v nedeljo, dne 26. julija služba božja ob 5 zjutraj na Kredarici, po dohodu vlaka ob 10 v Vratih, in ob 10 na Kofcah. Prijatelji planin, udeležite se službe božje! — Slovenci! Ne zamudite ugodne prilike! Dr. Cehov bivši sanatorij -.Mirni dom« v St. Jurju ob Pesnici je poceni na prodaj. Posestvo obstoji Iz velikanske dvonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda in gozda, v Izmeri 15 oralov. Cenjeno je na 220.000 dinarjev, a je več vredno. Samo zidanje take stavbe bi stalo danes okroglo 3,000.000 dinarjev. Posestvo leži v ravnini med romantičnim hribovjem ter je kot nalašč pripravno za kak zavod, internat ali pa sanatorij. Pojasnila daje župni urad Sv. Jurij ob Pesnici. — Zganite se! Ne pustite, da nam tako lep prostor ugrabi tujec! — Razsodišče za ocenitev fotografij na natečaj Pripravljalnega odbora za prireditev tujsko-prometne razstave je poslovalo dne 21. julija 1931. Natečaja se je udeležilo šest konkurentov in sicer pod gesli« Visla« s 24 slikami, »Fot. Ario< z 31 slikami. Narava- z 0 slikami Kodak : z 12 slikami, »Tessar« z 82 slikami in »Lepa Jugoslavija« z 21 slikami. Priznalo je sliki »Pohorje- pod geslom »Tessar« (nrof. lože Kozak, Ljubljana) prvo nagrado Din 750: siiki »Gornje Jezersko« pod geslom >Lepa Jugoslavija« (Josip Kunaver, Ljubljana) 2. nagrado Din 500; sliki Kranj« pod geslom »Kodak« (Skerlep Janko, Ljubljana) 3. nagrado Din 300. Dalje je priznalo nagrade po Din 150 še nastopnim slikani: Peč-Petelrnjek, Bled, Oolica, Martuljkova skupina, Kamniške planine, pod geslom »Tessar«; Spikova skupina. Kamniška Bistrica pod geslom »Lepa Jugoslavija«; Prastara gorenjska kuhinja pod geslom Fot. Ario« (Cveto Svigelj, Ljubljana). — V zadriižno-kn.jlgovodski tečaj (od 3. do 14. avgusta) so sprejeti nastopni: Bizjaii Fran, Tržišče. Božič Adalbert. Trliovljc-Vode. fehovln Rudolf. Radmožanci. Dodič Ivan. flrna, Fatur losip. Dobrova. Gaj šok Stanko, Senovo, Godicl Rudolf, Celje, Ornboljšek Karel. Artiče, Gradišnik Stanko, št IIj. Ilcrbst Pavel. Mokronog. Urovat Ivo, Ihan. lntihnr AL, Krka, Jereb Milan, Rajhrnburg. Jesih Adolf. Trbovlje. Kabaj Ljndevit. Cerklje, Koglot Josip. Kruplivnik, Košmerl Vinko. Zagorje. MMe.j Tosip, Staru cesta. Lapunje Anton. št. Peter. t,upajno Ivan, Vojnik. Omerzu Karel, Trbovlje, Pergnr Viktor, Toplice, Pečar Franc. Rnteče. Perko Marijti, Jesenice. Petrovee Ciril, Ljubljana, Pieničnr Josip. Zgornja ši«kn. Potočnik Adalbert. Zagorje, Razpotnik Franjo, Griže, Rošker Janko, Sv. Benedikt. Rustja Josip. Artiče, Rutar Ludvik. Znbnkovje, SlapŠnk Dorn, Ribnica, Slapšak Julij. Ljubljana. Sloknn Filip. Trbovlje. Štravs Karel. Logatec. Tavš Gabrijel, Sv. Anton. Tit-šar Ivan. So vodenj. Vovk Viktor, Rakek. — Tečaj sc prične nepreklicno 5. avgusta t. 1. Udeleženci naj se /glasijo ta dan ob 8 nu drž. moškem učiteljišču v Ljubljani, J. U. U., sekcija Ljubljana. — 0 požaru v Bahinem polju smo kratko že poročali. Sedaj smo prejeli še naslednje poročilo, ' ki je bilo oddano na pošto 1«. julija, v Ljubljano pa je dospelo 23. julija dopoldne: V noči na 16. julij ob pol ene je v skednju posestnika Poje Franca izbruhnil silovit požar, ki se je z veliko naglico razširil na vsa bližnja gospodarska poslopja posestnikov Ožbolta Janeza in Pintarja. Ogenj jo povsem uničil dve hiši s kaščo in delavnico, dva skednja in kozolec. Ke.r je požar Izbruhnil sredi noči, niso razen živine motril rešiti nič drugega. Na lice mesta so prihiteli na pomoč gasilci iz Babinega polja in Prezldn. ki so po dolgotrajnem naporu požar lokalizirali kljub temu, da v vasi ni bilo na razpolago dovolj vode, ker že dva meseca ni bilo nobenega dežja. Škoda enaša okrog 150.000 dinarjev. Požar je bil podtaknjen in je orožništvo krivca že izsledilo ter ga predalo roki pravice. — Cestnrsku služba. Kraljevska bansku uprava dravske banovino razpisuje na osnovi S 3f zakona o banski upravi v območju bano-vinskega cestarja in sicer: za progo na bano-vinski c-esti Novo mcsto-Mršeča vas. Prosilci zu to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in nc smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 50 let. Lastnoročno j>isano in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list. zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odslužeiijn kndrovskegu roku, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblustva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubju, ev. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. avg. t. I. pri okr. cestnem odboru v Novem mestu. — Razpisane službe nn tekstilni šoli v Kranju. Kraljevska banska uprava dravsko banovine razpisuje na podlagi pooblastila ministrstva zu trgovino in industrijo z dne 13. juliju 1931. I. lir. 23.100/N v tekstilni šoli v Kranju službi: I. strokovnega profesorja diplom, strojno-eleklro inženerjn s specijalno izobrazbo in prakso v tekstilni stroki; 2. predmetnega učitelja, absolventa višjo 4-letne tekstilne šole, ev. tehniške srednje šole s soeciralnlmi »tudi- jami in prakso v tekstilni stroki. Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati splošne pogoje i/ 3 in 4 zakonu o uradnikih zu sprejem v državno službo in zgoraj navedene speci ju lue pogoje za razpisani mesti. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami jo vložiti najkasneje do 2. avgusta t. I. pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. , — Velik požar v Novem Sadu. V noči ua četrtek je izbruhnil v garaži novosadske tvriiko WolIncr ogenj, ki se je hitro razširil na celo garažo. Zgorelo je šest tovornih avtomobilov in znaša škoda nad pol milijona dinarjev. — Premog v okolici Vočina pri Virovitiei. V okolici Vočina so odkrili velike zaloge premoga. Že pred vojno jc buron Guttman pozival strokovnjake, nuj preiskujejo okolico glede rud- Strokovnjaki so teduj naleteli nu sledove premoga, ki pa po njihovem mnenju še ni bil zrel. Pred kratkim pa je začel kopati neki inženjer v nekem gozdu kakih deset kilometrov od Vočina. Že nekaj metrov pod površino je naletel na plasti dobrega premogu. Dela se nadaljujejo 111 vlada v okolici za izkopavanje veliko zanimanje. — Preklic dražbe. Dražba občinskega lo-viščn občine Dragomelj, ki je bila razpisana s tukajšnjim odlokom z dne 15. jul. 1931 1931 št. 1598-1 za četrtek, dne 6. avg. 1931 ob 10 pri okr. načelstvu v Kamniku, sc nc bo vršila. — Strašna smrt deteta v kuhanem sladkorju. Iz I loka poročajo: Proizvajalec sladkorja Todor Vasiljcvič jc v svojem stanovanju kuhal velik lonec sladkorja. Ko jc bil sladkor kuhan, jc lonec odstavil in ga polo/il 1111 tla, du bi sc sladkor ohladil. Nesrečo pu jo hotelu, dn je prišla k loncu Vasiljevičcva dveletna hčerka in se pričelu igrati v bližini loncu. Naenkrat pa je bila nesreča tu. Sklonila so jc und lonce, pri tem pa zgubila ravnotežje iu padla v lonce. Dobila je tako strašno opekline, du jo bila ž" mrtva, ko jo jc nesrečni oče potegnil .iz lonca. — Avtomobilska nesreča pri Banjaluki. Na cesti Prijedor-Banjaluka sc jo pripetila težka avtomobilska nesreča. Upravnik pošte v Bu-gojnu Stevan Barutanovič sc je s svojo družino peljal v avtomobilu preko Banjulukc v Bu gojno. Tri kilometre pred lvan.jskim po jc šofer opazil na volanu defekt in ves bled kriiknil: »Jao. izgubljeni smo!« Avto, ki ga šofer ni mogel več voditi, je zavil nn levo in sc znko-talil po strmini kakih 25 metrov globoko. Avto je pokopal pod seboj šoferja in Ba ruta novica, ki sta oba dobila smrlnoncvarne poškodbe, dočim se je ostala družina pravočasno rešita. — Vlačilec presekal čoln na dvoje. V poznih večernih urah se je v nedeljo pripetila na Donavi huda nesreča. 32-letni posestnik iz Pe-trovuradina Rok Gregorič sc jc peljal s čolnom obiskat nekega prijatelju in sc je v poznih večernih urah vračal po Donavi navzdol domov. V bližini Novega Sadu se je hotel peljati čez Donavo na drugi breg. Opazil je neki parnik in je znveslal tik za njim. Na parnik so bili privezani vlačilci, ki jih pa Gregorič ni opazil, ker niso bili razsvetljeni. Eden izmed njih sc je zadel v Gregorioev čoln in ga dobesedno presekal na dvoje. Gregorič jc pudel v vodo in so dolgo boril z valovi, ker sc je bnl. da ne bi prišel mod vijake parnikn. Naposled pa je izgubil vse svoje moči in pndel v nezavest. Poprej pa je žc klical 1111 pomoč in tc klice sta čuln dva ribiča, ki sta slučajno križa rila po Donavi. Brž sta znvcslnla nn mesto, odkoder so prihajali klici, in k sreči še ob pravem času potegnila iz vode Gregorič«, ki jc bil že v nezavesti. Po poldrugoumetli nnpornem delu sc flma jc posrečilo, da sta gu spravila k zavesti. — Načrt stolnega mesta Ljubljane s seznamom ulic. Sestavila M. Čeme in M. Tomšič, seznam uredil J. N. Jeglič: založila Jugoslovanski! knjigarna v Ljubljani. Izdaja novega načrta mesta Ljubljane je bilu zelo nujna potreba. V zadnjih letih sc jc mesto zelo razširilo, nastale so nove ulice, ceste iu trgi. Marsikdo jo bil večkrnt v zadregi, ako jc isknl novo ulico, ali če jo bil vprašan od tujca, kje je ta uli ona ulica. Vse zadrege so z izdajo novega mestnega načrta odstranjene. Načrt jc i/borno sestavljen in risan v petih barvali. Vso ulice, ceste 111 trgi so v načrtu jasno razvidni, tako tudi javna poslopju, politični in vojaški uradi, cerkve itd. V načrtu je v oglu mali zemljevid ljubljansko okolice. Vsem uradom, posebno šc podeželskim šolam in drugim korporncijnm. kakor tndi posameznikom, ki pridejo nu izlet v naše lopo mesto, načrt toplo priporočamo. Cene «0 sledeče: načrt s seznamom velja 20 Din, načrt nnlcpljen na karton s seznamom 33 Din, nalepljen na platno v žepni obliki s seznamom 45 Din, nn platno s palicami s seznamom 53 Din: oeznuni sam brez načrta 3 Din. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne » Franz-Josef<-^ren-čice zaužite zjutraj nn tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti zn srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Jo9et«-voda celo pri zelo težki napaki zakiopnice. »Franz - Josef« - grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poshuien samomor akademika Kranj, 23. julija. V kaki dve uri od Kranja oddaljenem Preddvoru se je v sredo 22. jtalija mudil akademik J. I., doma iz Gorenje vnsi v Poljanski dolini. V gostilno »V Graščino • je prišel skupaj s fanti iz Preddvora, ki so imeli tn dan v Kranju nabor in so se popoldno ravno vračali domov. Vsi veseli in dobre volje so prišli z L malo tinvskriž, ker jo bil ta precej siten, so ga pa še malo pretepli. Ta dogodek, deloma pa tudi alkohol, je na L, ki je bil v sredo zvečer nastanjen v hotelu »Storžič*-: pri Križnarju, tako vplivni, da jo fant ponoči skočil skusi okno. Pred Izvršenim dejanjem Je kmzal znake duševne zmedenosti. Dobil je notranje poškodbe in si močno pretresel tudi glavo. Preddvor-ski zdravnik g. dr. Valič je poklical dane« zjutraj kranjsko rešilno postajo, ki je ponesrečenca s svojim samiletnlm avtomobilom prepeljala v ljubljansko bolnišnico. Dr. Valič jo med d mirim kol m^tlv bolezni navedel za strupi jen je z alkoholom. Kaj je ua I. tako vplivalo, dn je storil la nezmiseini koran, ie unč težko reči. Kranj Jubilejna tombola prosto voljnega sušilnega in reševalnega društva v Kranju. Pred 50 loti, lo jo 6. avgusta 1881, se je igrala prva tombola na bivšem Kranjskem, v Kranju. Jubilejna tombola gasilnega društva v Kranju bo letos 2. avgustu ob 3 popoldno na Glavnem trgu. Nadkrlljevala bo vso dosedanje v držav i. Prvi dobitek je nov petsedež-ni Chevrolet avto, vreden 54.000 Din, dalje moder-ma spalnica, kolesa, šivalni -stroji, milo, usnje, moka ter nad 500 drugih dragocenih dobitkov. Dobitki so v razstavnem paviljonu na Glavnem trgu. Dobiček za sanitetni avto. Karambol avtobusa z vozom. Ko je v sredo zvečer avtobus družbe • Avlopromet vozil k večernemu vlaku, jc približno v dnu Jelenovega klanca naletel naenkrat na proinelno oviro radi obilice voz 111 avtobusov, ki so pasirali klanec v istem času. Šofer avtobusa je vozil strogo desno, pred niim je vozil neki voznik iz Besnice z vozom in v hipu, ko je avtobus hotel prehiteti voz, mu je nasproti privozil neki d ni g voznik. Leva stran ceste je bila zasedena po avtobusu, ki so ga tam popravljali. šofer avtobusa je imel jfbirati med možnostjo, da se zaleti z vso močjo v nasproti prihajajočega voznika ter podere konja in njega, ali pa v pred njim vozeči voz. Sodil je, da bo učinek manjši, če izbere zadnjo možnost. Tako je avtobus nenadoma zavozil v pred njim nahajajoči se voz. konj se Je splašil in utrgal, voznik pa je padel na tla in so mu kolesa avtobusa šla ravno čez prste. Šofer avtobusa, ki je moral tako hitro svoj voz ustaviti, jo radi silneua sunka pndel raz sedež. Sreča je bila, da ni bil nihče hujše poškodovan. Kriv knrfimbola je največ voznik, ki je avtobusu vozil nasproti. Razglasitev vojnega razporeda vojnim obveznikom. dajalcem živine in vozil. V nedeljo 27. julija ločno ob O zjutraj se bo vršila pred hotelom g. Miro Pelerlina v Kranju razglasitev vojnega razporeda 7,a vse obveznike lohiikov 1881—1910, ki so služili vojaški rok ali bili priznani za hranilce nesposobnih ztulrugarjev. K razporedu ni treba priti tujcem, ki so pristojni v druge občine, inozemskim državljanom, dalje onim. ki so stalno ali začasno nesposobni, rezervnim častnikom ter onim. ki so bili sposobni, pa še niso nastopili kadrovske službe. Razglasitev razporeda za občino Kranj je ob (i zjutraj, z.a občino Predoslje ob S, za Stražišče ob 0, za Naklo ob 11, za Sv. .Jošt ob 12. Povratek kranjske dece iz kolonije na Trsteni-ku. Danes v petek proti večeru se bodo vrnili domov otroci, ki so bili 14 dni v počitniški koloniji \ na Trsteniku. Bivanje v koloniji je otrokom zolo j dopndlo ter «0 bili ves čas zdravi in veseli. Na-j pravili so ludi več izletov v bližnjo okolico. Novo mesto Rekorden obisk Gorjancev. V nedeljo 10. julija je priredilo uovomeško pevsko društvo Gorjancih izlet na Gorjanec. Ta dan je bilo gori kakih 150 do 200 oseb iz najrazličnejših krajev, tako Ljubljančanov. Mariborčanov in Zagrebčanov. Da seveda domačinov Novomeščanov ne manjka, zlasti ne dijakov, je razumljivo. Pri Gospodični« je taborilo 14 dni 20 novomeških šolskih otrok pod nadzorstvom učitelja g. Ivanetiča iu njegove gospe soprogo. Sedaj se pripravlja na taborenje druga partija otrok. Knkor snio zvedeli, bo postavljena pri »Gospodični« v kratkem velika lesena lopa za zavetišče otrok, katero jo daroval v ta namen g. Zemljah. — Preteklo nedeljo se je na Gorjancih zgodil pomemben dogodek. Pol,'tržnica SPD je imenovala nekatera gorjanska pota na imena naj-agilnejših in najzaslužnejših turistov in članov SPD. Tako so krstili pot iz Jugorja na Miklavža za Kosovo pot; pot iz Gnberja do »Gospodične* pa -/;i Potričevo pot. Pol pod tovarno čez K^špiiice .ie Lilijnva pot. Od *Gospodične* gori Čez skale je Skaletova pot. Pot od -.Gospodične do Miklavžu je dobila ime Ivanctičeva pol. Pol od tovarne čez gozd na Trdinov vrli pa so imenuje Ferdinand Seidlova pol. V nadaljnjem bedo preimenovali Še tudi druga pola. Krško 60 letnica gadilskega društva. Ponovno opozarjamo občinstvo na velepomembno -lavlje v dolnje-posavskem mestecu Krško. Naši vrli Kičani slave 8. in 0. avgusta kakor smo že poročali, 60 letnico obstoja gasilskega društva. Istočasno dobe ugilni Krčnni tudi svojo motorno brizgalno. Tu dan se vrši v Krškem zlet Posavske gasilske župe. kateri predseduje v gasilskih Iti vseh drugih 111 družabnih krogih dobro poznimi gasilski borec tov. Rihard Engelsberger. Že njegovo ime nam jamči, da bodo Krčani napeli vse sile, da nudijo gostom kar vse najboljše. Posavska gasilska žiipa je imela v nedeljo, dne 5. juliju župno vajo za Spodnje Posavje v Velikem Obrežu pri Brežicah. Pri tej vaji je pod vodstvom župtiegn načelnika nastopilo skupno s štirimi hrvatski ni t društvi še sedem domačih društev. Teh 11 društev je črpalo s pomočjo bratske hrvatsko motorno brlzgnlne vodo iz Sotle ln prenašalo vodo iz 11 brizga ln ua flngirano pogorišče. Dolžina uporabljenih cevi je znašala preko 1 in pol kilometra. Dokaz, da so vrli posavski gasilci zavedajo svojih dolžnosti! Komaj teden pozneje smo zopet opazili našega župnega načelnika pri blagoslovitvi gasilskega doma v Zakolu pri Brežicah. Z njemu lastnini članom je bodril občinstvo in gasilce k vztrajnemu in človekoljubnemu delu. Vse prijatelje gasilstva, knkor tudi člane Posavsko gasilske župe vabimo, da se 60 letnice v Krškem v najobilnejšem številu udeleže. Rajhenbarg Po več tednov trajajoči hudi vročini in suši, ki je napravila na vseh poljskih in vrtnih kulturah neprecenljivo škodo, smo vendar dobili blagodejen 1 dež. Čeprav otave letos ne bo nič, bo vsaj paša nekoliko porastla. Za krompir in fižol je pa že skoraj prepozno in tako gledajo ljudje s strahom v pri-hodnjost. Cena živini je silno padla in čeprav imamo sedaj govedino po 10 Din kg, bi pri teh cenaii živina bila lahko še cenejša, mesarjem se pa na dobičku ne bi nič poznalo, ker bi se z nižjimi cenami promet povišal. Na boljšem bi bili vsaj tisti, ki bi radi živino prodali, pa je še za nizko ceno ne morejo prodati. Gostilničarji upravičeno tožijo o slabem prometu, kar nikakor ni čudno pri lakem številu gostilen, kakor jih ima ta kraj. Zraven tega pa še brez števila vinotočev pod vejo, ki so gostilničarjem v občutno konkurenco. Nekateri pa šc privoščijo gostilničarjem to, češ gostilničarji, kadar nabavljajo vino, gredo drugam, namesto da bi pokupili od domačinov. Tudi čevljarji se silno pritožujejo, odkar je v Krškem otvoril Bata svojo trgo-| vino ter hodijo naši gospodje in dame v gumijevih čevljih. Kljub denarni stiski imajo ljudje za Bata še gotov denar, domač čevljar je pa še samo za 10 ' dober, da dela na »puf« in plačuje davek. Primorske vesti ! l)a korupcija cvete tudi pod fašizmom, dokazuje primer na neki šoli v Trstu, kjer država plačuje dve učiteljski mesti, ki sla nezasedeni. S tem denarjem pokrivajo primanjkljaj, ki je nastal radi nek« »napake... Strašna »nirt. V Idriji je nenadoma eksplodiral samovar, nn katerega jo kuhala 25 letna gna. Heliničeva. Plamen jo švignil 1111 obleko nesrečnega dekleta in vsaka pomoč je bila zaman. Dekle jo v groznih bolečinah izdihnilo v bolnišnici. — Josip Savli iz Cepovana je našel nerazpočeno granato in pričel po njej biti s kamnom. Nenadoma sc je granata razpočila iu ubogega delavcu raztrgala. Fašisti plešejo... Italijani so preteklo nedeljo v Sežani priredili ples, o katerem poroča Popolo d' Trieste , uradno glasilo fašist, stranke: s-Veliki ples, ki se je vršil preteklo noč v dvorani *Carso> (Kras), je briljanlno uspel. Udeležili so se ga tudi častniki 23. ari. polka, ki se nahaja tu na vajah, in častniki fašistične milice. Ob zvokih izbranega orkestra se je ples zavlekel pozno v noč. — Prihodnjo sobolo so ples ponovi. fašisti plešejo, slovenski kmet, ki redi te kulturo-nosce, pa strada. Čatež pod Zaptazom Lep praznik je doživela naša fara v četrtek 23. t. 111. Naš g. župitik II. Povše je doživel in obhajal že 40. obletnico svoje nove maše. Vsi fatani ljubimo svojega pastirja, zato nismo mogli iti mi 1110 tega dne, ne da bi ga proslavili. Prav tiho smo pripravili g. župniku majhno slovesnost. Na predvečer praznika so naši pevci zapeli pred župniščeiv nekaj pesmi. Naslednje jutro pa je g. jubilant daroval svojo jubilejno sv. mašo v božjepotni ccrkv i ua Zaplazu. Tu gori je skoraj vsa fara slavljenca pred slavolokom slovesno sprejela in ga po različnih zastopnikih iskreno pozdravila. Vso slovesnost so s svojim sodelovanjem povzdignili naši gasilci Zvečer so priredili g. slavljencu bakliado, zjutraj pa so se korporativno udeležili sprejema in pozdrava. G. Jubilant je v 40 letih svojega plodonos-nega duhovniškega delovanja U let pastiroval kot kaplan na Krki, v Žužemberku in Kamniku, vsa ostala leta, torej 20 let že, pa deluje z velikim uspehom v naši fari. Vse njegove velike uspehe in sploli vso njegovo veliko skrb za faro bomo imeli priliko proslaviti prihodnje leto, ko bo preteklo 30 lel. kar je g. jubilant prišel k nam kot župnik. Bog živi g. slavljenca! Iz raznih krajev Moravče. Težko se .ie ponesrečit pri ralatvi motorjem Malin Janče. Stroj mu jo odtrgal desno roko v zapestju. Ponesrečenca jo lakoj po nesreči prepeljal gosp. Tome s svojim avlom v bolnišnico v Ljubljano. — Pri graditvi vodovoda so pričeli pokladati cevi. Bil je že skrajni čas. ker je zadnji dež razmeličal izkopane jarke, da so so pričeli posipati jn se napolnili z vodo. Par tednov je bilo v Moravčuli vse razkopano. kol bi bili \ sre.ii l>< jišča, kar je bilo ob slabi razsvetljavi zelo nerodno, če ne nevarno. Pa nesrečo hvala Bogu ni bil> nobene. Gorooljka. Na god sv. Ano I, j. v m lel: dne 20. julija «0 obhaja na Uorooljk! amlražka lepa nedelja. Ob 10 bo procesija in sv. innša. Krije Gorooljka najlepša razgledna točka v savinjski dolini, so vsi ljubitelji planin lepo vabljeni. Nova cerkev. Preteklo nedeljo so slovesno blagoslovili novo imdufMo brizgalno tukajšnjega jiro-stovoljnega ga-sltuegu društva. Cerkveni govor in sv. mašo ic imel domači /upnik, kanonik in dekan g. Pavel ŽftSRit. Iti je jfojirilrttie oh 2 ludi blagoslovil novo motorko, katero je sicer še mlado gasilno društvo zelo ]wgrešnlo. Vsa slovesnost jc prav lepo uspela. št. Ilj v Slovenskih goricah. Komaj lolo dni jo minilo, kar obstoja prosiovoljno gasilno društvo pri nas in že nc je želja članov uresničila. V nedeljo 2. avgusta .»e bo namreč blagoslovila nova motorn i brizgolnu nn svečan način, kur šo v št. HJu ni bilo. Velika čast bo zn društvo in cel okraj, ker nas jiri-ile obiskat tudi predsedstvo JGZ iz Ljubljane, ritmi se pridno pripravljajo, da bodo vsi, ki nas obiščejo, odnesli čim več lepih vtisov iz naših lepih Slovenskih goric. Kuniice in kunii brizgalno so tudi že izbrani. Prvič bo ta slovesnost pri nas. zato upamo, da nas bodo domačini in bližnja okolica posptiln v čim večjem številu. Tudi iKisebnl vlak iz Maribora bo vozil ta dan ob pol H popoldne, s katerim sc bo pripeljalo mnogo gasilcev iz Maribora tn drugod, prvič v naš lepi obmejni šl. Ilj. Zato vabimo vso prijatelje gasilcev, da nas obiščete ln s tem pripomorete domačim gasilcem do nadaljnjega človekoljubnega dela. Zavodje. Že lakoj po končani vojni sc jc postavil vojnim žrtvam provizoričen spomenik na pokopališču, sedaj pa se je po inlcijatlvi in prizadevanju šolskega upravitelja jj. Twrdy-ja pojavil večji trajen spomenik med šolo in župniičem. V nedeljo, 26, julija ob 2 nopoldne bo odkritje toga spomenika, Zaeno se bo slavil tudi SOletni jubilej obstoja tukajšnje f.ole t govorom in gledališko predatavo šolarjev. Pri obeh slaviio»tih bo sodelovala tovarniška godba in pevski zbor iz Šoštanja. Celn slovssno-t sc obeta razviti v lepo ljudsko veselico v luk:i)Snjom čistem planinskem zraku. Pričakujemo, da nas v obilnem številu po-setijo naši sosedje, posebno Coštanjčani, zlasti ker se bodo nudile pijače in jestvine v prid spomeniku, kojega delno kritje čaka na čisti dobiček te prireditve, Jarenina. Tukajšnje kat. prosv. društvo uprizori v društvenem domu v nedeljo, dne 26. julija ob osmih (20) zvečer komedijo: Življenje je lepo I o je ena najbolj razvedrilnih iger, kar jih je šlo preko slovenskega odra. Kaj takega še ni bilo videli v Jarenini. — Vstopnina: Sedeži 8 Din, stojišča 4 Din. — Vsi vljudno vabljeni! Polzela. Tukajšnji športni klub S. K. Polzela je odigral v nedeljo prijateljsko nogometno tekmo s S. K. Šoštanj, na igrišču S.K. Šoštanj v Šoštanju. Rezultat tekme je 3:1 (2:0) v korist S.K. Polzela. Edini gol za Šoštanj je padel Iz enajstmetrovke. Glavno zaslugo na rezultatu ima golman S. K. Polzela, Osojnik. Ja, ja, nogomet se širi in prodira tudi na deželo in to z vsenti pritiklinami tcr se je opazilo, da so na tekmo v Šoštanj pripeljali Pofzelani tudi »drukarje«, kateri so prav pridno drukali« ter tudi v tem posnemali svoje me.slnc tovariše. Sploh se na deželi vršijo skoro nedeljo za nedeljo prijateljske tekme deželskih klubov. Tehnike sicer ne opazimo posebne, ker pač primanjkuje trenerjev, zato pa pri fantih temveč požrtvovalnosti, lahko pa se zgodi da bomo s časom potrkali tudi na mestna vrata. Šmartno pri Velenju. V nedeljo. I", julija jc šmartinska župnija slavila velik praznik. Po dolgih letih je imela slovesnost nove sv. maše. Daroval jo je rojak g. Franc Stukovnik. Slnvnost se je vršila zunaj pred cerkvijo, kjer je bil postavljen ličen oltar. Vreme ie bilo naklonjeno in tako ie ljudstvo proslor med cerkvijo in župniščem docela napolnilo. Pridigo je imel g. Tovornik, konjiški arhidijakon. — G. novom.išniku želimo obilo blagoslova na svečeniško poti Francoska mladina o sedanji Evropi Neki berlinski mesečnik objavlja odgovore sedmerih francoskih mladih mož na vprašanje, kako mislijo o sedanjem duševnem položaju v Evropi. Prinašamo par odgovorov. Armand Salacrou, eden najnadarjenejših med najmlajšimi francoskimi dramatiki, pravi: »Star sem komaj trideset let. Toda že sem prisiljen, da obračunam z deloin svojega življenja. Vse, za čemer so stremeli in kar so storili moji vrstniki, torej francoska povojna mladina v zadnjih desetih letih, se je končalo s strašnim polomom. Zanikali smo vse izročene dobrine in ideje, ne da bi jih nadomestili s čim novim. Zatajili smo moralo in vero. Strmoglavili smo se v strašno pustolovstvo nihilizma — in uspeh: nahajamo se v brezupnem stanju nereda in obupa. Mnogi med nami so se spametovali. Pred praznoto svojega sveta beže. Tri poti so: 1. samoumor — šele nedavno je šel od nas nadarjen pesnik; 2. katoliška vera: nekaj nadarjenih umetnikov, glasbenikov in pesnikov je za vedno izginilo v samostanih; 3. komunizem. Jaz za svoj del sem se rešil v delo, v gledališki poklic. Tudi tu je mnogo ledine, jaz spadam, kakor pravijo, med avantgardiste. To je napačen pojm. V Franciji imenujejo tako vse tiste, ki ne pišejo po dosedanjem načinu, marveč iščejo času primernega sloga. Nobena avantgardistična drama ni podobna drugi. Iščemo vedno iznova. Malokaj se najde. In polagoma spoznavam, odkodi naša razdvojenost: nika-kega občinstva ni več! Na odru stojimo pred novo, neznano, brezimensko množico, katere nagonov in reakcij ne poznamo. Ne vemo, kaj naj ji povemo in kako naj ji povemo Laval in Briining ua potu v London. Jaz sem se rešil v komiko. Kličem kakor Zarathustra: »Učite se smejati, moji mladi prijatelji, ako hočete ostati pesimisti!« Na svet gledam od vesele strani. Nehal sem s poizkusi, da bi svet osrečeval z resnobo in lepoto, s fi-lozofičnimi spoznanji. Napisal bi knjigo proti Ameriki, ki nam preti s svojim brezdušnim ma-lerializmom. In vsem narodom Evrope bi za-klical: »Zedinite se! Zdramite se za vsako ceno, če hočete še rešiti zapadno kulturo pred orjakom Ameriko in pred Vzhodom!« Pierre Drieu La Rochelle, najpomembnejši med francoskimi mladimi pesniki, pravi Nove španske znamke. »Nahajal sem se v vojašnici, ko je 1. 1914 vzplamtela vojna: kričal sem od veselja, ker sem menil, da me bo vojna rešila vojašnice. Toda vojna sama je bila zopet le vojašnica. Po vojni se mi je zdel šport edina pot, da zbe-žimo iz mest in prenašamo uboštvo, ki se obeta vsem tistim, ki nočejo delati za denar. A težko je spraviti v soglasje šport in duha. Upajmo, da bodo bodoče mlade generacije uresničile ravnotežje med telesom in duhom ali bolje, da bodo uresničile spojitev teh dveh elementov, ki se le prevečkrat trgata vsaksebi. Rodil sem se meščan, a mi je nemogoče živeti dalje med meščani, ki ničesar ne slutijo in nimajo več pregleda nad silami sveta. Toda tudi v proletariat ne verujem več. Tako živim v družbi nekaj tovarišev in tovarišic, zašlih meščanov, kakoršen sen sam, in čakam. Na kaj čakam? Ne na politično ali socialno revolucijo kakor v Rusiji. Rusi so si izposodili na zapadu nekaj knjig in nekaj besed. A Ljenin je iz Makovega besednega zaklada napravil rusko revolucijo, ki se na ostalo Evropo ne da prenesti. Zame pomenja ta ruska revolucija izbruh ruskega genija, s katerim s? hrani Evropa že pol stoletja. Zelo težko je presoditi, kaj vse pomenja ruski element, komaj pa bo imel opraviti z gesli iz Moskve in nauki, ki jih razširjajo komunistični listi. Morda ruska revolucija v drugem zmislu ni nič drugega, kakor osvojitev ameriške tehnike po zaostalem narodu. Boj človeka s strojem je temeljni problem naše dobe. O tem moramo dolgo razmišljati in ne smemo delati prenagljenih zaključkov. Ta problem je silnejši kakor nasprotje med kapitalizmom in komunizmom. Bodi kapitalist bodi komunist, vsak zadeva ob ta problem. Problem stroja, velemesta in novega reda držav! Slavonski Važec po požaru. 99Maiygm*' ne bo iskal Amundsena Vodja »Maliginove« ekspedicije, profesor Wiese, je pred odhodom sprejel časnikarje in izjavil, da otvarja sedanja ekspedicija .vrsto rednih vsakoletnih potovanj v Franc Jožefovo deželo. V bližnji bodočnosti se bodo teh potovanj udeleževali tudi turisti. Letošnja ekspedicija je zelo skrbno pripravljena. Med člani se nahaja tudi znani ruski slikar Pinjegin, ki se namerava posvetiti slikanju izključno polarnih pokrajin; dalje profesor magnitolog Huci-švili, več časnikarjev in filmski režiserji. Ton-film je poslal v arktik inženjerja Solja, ki bo filmal zvoke »ptičjih sejmov«, rjovenje polarnih medvedov in pokanje ledu. V Franc Jožefovi deželi obiščejo člani ekspedicije zaliv Tihi, kjer je ruska naučna postaja. Potem bo krenil »Maligin« proti rtu Flora, kjer je prezimil Jackson; dalje se bodo ustavili ob Norveškem rtu, kjer je prezimoval Nansen. Potem bodo odpluli proti Rudolfovemu otoku in dalje na sever v svrho znanstvenih raziskavanj. Tam je dogovorjen sestanek z »Grofom Zeppelinom«. Po tem sestanku bo krenil »Maligin« po Karskem morju proti lani najdenemu \Vieseje-vemu otoku in proti Samotnemu otoku, na Katera je stopila doslej človeška noga samo enkrat. Vračali se bodo čez takoimenovano Ma-točkino Saro in Novajo Zemljo, okrog otoka Kolgujeva v Arhangelsk. Po \Viesejevem mnenju se vrne ekspedicija zadnje dni avgusta. Kar se tiče Amundsena je prof. Wiese izjavil, da je čisto nezmiselno govoriti o tem, da bi šel kdo iskat Amundsena in ostankov njegovega aviona »Lathama«. Ravno tako nezmi-selna je trditev Američana Fiale, da je Amundsen še živ in da se hrani z zalogami živil, ki jih je na Franc Jožefovi deželi pustila Fialova ekspedicija. Fiala morda ne ve, da je ledolomi-lec »Sjedov« že leta 1929 obiskal in temeljito preiskal ta otok, ne da bi bil našel kakršnokoli človeško sled. Avstro nemška carinska zveza ured liauskim sodiščeiit Marka v nevarnosti. Neki švedski list je objavil gornjo karikaturo, ki kaže, kako se je godilo nemškim turistom v zadniih kritičnih dneh. Sliavv »Pod lipami« v Berlinu. Človek dela preveč in slabo. Temu nasproti ljubi preveč in slabo — nered v naravnih odnosih med možem in ženo. Ne misli, ne preudarja, ne tehta več. Velika zmeda je v njegovem mišljenju in ljubezni. Jaz iščem svojo pot. .. Nič več ne verujem v silo narodov in strank. Ničesar več ne pričakujem ne od Francije ne od Nemčije ne od komunistične internacionale, od nobene oblasti. Zanašam se le nase in nekatere evropske tovariše. Zelo veliko moramo 'še delati sami na sebi, začeti zopet čisto od začetka: z zdravjem, pomladjo, prijateljstvom, priprosto, skromno, brez romantike. Čutim se zelo samega in zelo odpornega. Na vsak način ne grem nikdar več v vojno « Iz teh izjav je razvidno, da se francoski mladini svita pravo spoznanje, da pa bega še daleč od resnice. Raketa v vsemirje V Tripolis je dospel ameriški znanstvenik, prof. Dadwin O. Lyon, ki namerava izstreliti v stratosfero raketni naboj. Naboj bodo poganjale rakete, ki se bodo užigale druga za drugo. V naboju bodo instrumenti, ki bodo zaznamovali brzino, višino in temperaturo. Ko bodo izstreljene vse rakete, se bo na naboju odprl padobran, tako da bo padal polagoma nazaj na zemlio. Prof. Lyon je izbral za svoj poizkus Tripolitanijo zato, ker je tu posebno čisto ozračje in ozemlje brez višjih hribov. Poizkus se ne bo izvršil pred zimo. Kitajskim srebrar vm cvete pšenica Ker je padla cena srebru, čuti katastrofalne posledice ves Daljni Vzhod, toda iz tega je vzcvetla sreča kitajskim rokodelcem, ki izdelujejo srebrne predmete in okraske. Mezde so na Kitajskem itak skrajno nizke, in ker je sedaj poceni tudi srebro, more Kitajec srebrne izdelke prodajati po neverjetno nizkih cenah. Svet se trga za te izdelke in nad stotisoč delavcev samo v Pekingu ne dospeva na konec vsem naročilom. Obenem s srebrom gredo v denar tudi trdi kameni in kristali, tako da pro-spevajo tudi te stranske panoge dekorativne obrti. Preje se je redko zgodilo, da bi inozemske tvrdke pošiljale v Kino svoje agente, sedaj po kitajskih mestih mrgoli tujih trgovskih potnikov. Ne kupujejo samo srebnih izdelkov, marveč tudi lake, vezenine, steklo in brončene izdelke. Poleg tega cvete kupčija s starinami, tako da na Kitajskem kmalu ne bo več kaj ' vrednega umetno-obrtnega predmeta, če pojde i tako dalje. Kudott l araeciolu, ki je na Mercedes-Benzu priboril veliko nagrado Nemčije; vozil je povprečno 108.2 km na uro. * On: »Hvala Bogu! Sedaj sem se slednjič rešil revinatizma.« Ona: »škoda! Sedaj ne bomo vedeli, kdaj se bo vreme izpremenilo.« Na rimskem letališču pred startom mednarodne letalske tekme, ki je največja letošnja letalsk/ prireditev v Evropi. Znati se mora Da zapravi kdo v štirih letih 10 milijonov dolarjev — to že treba znati. In veliki ameriški boksar Jack Dempsey je res znal — prvič igrati na borzi, drugič dajati dragocene darove (svoji sedaj ločeni ženi Estelle Taylor je »polagal k nogam« dragocenosti, ki so ga stale milijone) in tretjič je bil strasten igralec. Tako se mu je posrečilo v 4 letih zabiti nad pol miljarde dinarjev. Sedaj je suh in se pojde zopet boksat. Zanaša se, da že samo njegovo ime zadostuje, da privabi na tekmo deset tisoč gledalcev. In za to mu je predvsem, ker nujno potrebuje denarja. Sedaj iščejo zanj tekmeca Najnovejša slovenska lirika v Ameriki1 Kako je otroku, ki ljubi svojo mater in bi bil rad pri njej, toda je moral oditi na tuje, ker mu mati ni mogla dati kruha? Tak otrok hrepeni po materi, neprestano mu je rodna hiša in ves domači kraj z vso lepoto svojo Ii red očmi, in vrnil bi se srčno rad o prvi možni priliki. To je ob kratkem tudi vsebina drobne, ali tehtne knjižice Zormanove. Vljub temu, du je to že čet rta zbirka (1. 1919 je izšla prva. I. 1922 druga, I. 1923 tretju, vse v Ameriki, v isti zuložbi), moram vendarle reči, da nas pesnik ustvarja počasi, premišljeno, s strogostjo napram samemu sebi. Teh 60 liričnih pesmi — toliko jih namreč knjižica vsebuje — je nastalo v petih letih. L. 1925 je bil kot zrel mož obiskal svojo staro domovino (zapustil jo je bil 7. očetom nekako 1. j900 kot desetleten deček), bil je v rojstni vasi (v Ve-lesovem), na naših gorah, v krajih, kjer je bil služboval oče kot organist (na Dolenjskem) iu ti obiski so mu obudili silo lepih spominov pa — če hočete — tudi vse^nli krvavečih ran ob slovesu. Zlasti tiste prve dni po prihodu tnu je bilo srce puč prepolno silnih čuvstev. To čutimo še mi ž njim, če čitumo n. pr. str. 60 j>c-sem »Domovini* (kitica 2. in 3.): Kako srce je k vam želelo, nezabni kraji mlndih let, kako v nočeh o vus sem sanjal, ko me je mamil tuji svet! Spet čaru me vaš dih skrivnosti, med vami zopet sem otrok; vsak cvet kot nekdaj sc mi laska, kot nekdaj liožu inc vsak zvok... Rojstni kraj pesnikov jc — kakor rečeno, Velesovo — ali točneje vasica Trata s podružnično cerkvico sv. Marjete (kjer je tudi pokopališče zu vso župnijo). Tu bi najrajši postavil sem kar celo pesein, ki je morda najgloblje občuteuu izmed vseh v zbirki: Prišel sem spet k Tebi, sveta Marjeta. iz hrupne dežele onkraj morja; pogled na tvoj beli hram mi spleta spominov venec okoli srca. Le eno pomlad iu eno poletje me čarnl je kras slovenske zemlje, u pisani cvct ob cerkvici Tvoji zu vedno se vtisnil je v mlado srce. Najlepše pri Tebi je solnce žarelo, liujlepše pod Tnbo jc potok šumel, najlepše nad Tabo so ptice žgolele. najlepše krog Tebe je majnik cvetel... Ti zvesto varuješ mrtve krog sebe, pokojnih mi dedov varuješ sen; — nad Tabo nu čuvajo sivi očak i: Krvavec, Crintovec, Kočna, Greben. 1 žive varuješ, sveta Marjeta, jim čuvaš besedo naše krvi; kot nekdaj ubrana liintovskn pesemi pod Tabo čez travnik in polje doni... Kot nekdaj težko, nerad Te zapuščam — življenje spet kliče me v daljni kraj. Ostani mi svetla, vesela in zdrava, dokler ue pridem spet k Tebi nazaj. Vobče malo vemo, kako naš narod živi tam v Ameriki; nekaj pesmi Zormanovih pu nnm tudi o tem govori, in čudna je moč poezije: par kitic nuni več pove, kakor če bi čitalj cele kupe ameriških časnikov. Tako nam razodevajo svoje misli »Am.c-rikanci< (str. 77—79); Po vseh državah Amerike smo ruzsejuni; pionirji (t. j. najstarejši naseljenci) že odhajajo v večno domovino; vendar nas je še inuogo; življenje nas je trdo kovalo, vsako plahost nam je izliičnlo, modrosti nas naučilo, da le delo daje človeku čnst; v gozdove, k plavžem, lin polju hitimo, povsod tekmujemo; čez dan trdo delamo, »a ko na zemljo duhne noč in z bajno nas močjo objame, uam duh, v mladostna leta zroč, pozdravlja ljubo domovino, kjer v solnčncm bregu grozd zori, kjer vetre zlato klasje ziblje, kjer slavec v tiho noč ž gol i...« K na skrb (ne le za vsukdanji kruh in zu dolar) pa stalno in s težo vznemirja našega pesniku in zavedne slovenske očete ž njim: Kaj bo z nušimi otroki, sinovi in hčerami? Li bodo ostali zvesti našemu rodu? Bodo ohranili slovensko besedo in slovenski značaj? »...Čez noč je vstal med nami mladi rod — vse bolj ponosno presc zre ko mi; podjeten, drzen zre v prihodnje dni, kot plaz s planine min si delu jx>t... To, oče, je vprašanje vseh vprašanj: Li znali bomo mladce pridobiti, tnko jih znali nase prikleniti, du bodo rod ljubili, verovali vanj?« (Iz Pismu očetu.) Pesnik se boji, boji: "Z družico si še včeraj gnezdo spletel — (tako nagovarja očetu -pionirja«) mladič tvoj danes malo že občuti glasove naše jicsnii čudovite: prernd drugod veselja, sreče išče, nrerad glasove tuje jiovzdiguje, premalo lastni vrli rod sjioštujc... (Str. 102.) Kakršne so matere, tak je narod: zato naš pesnik upravičeno želi, da bi predvsem dekleta ostala zvesta domovini očetov. S tem namenom je pnč zložil Slovensko deklico« (str. 82. usl.): -»Mladu sem Američanka iz slovenskegu rodu; ljubim jezik materinski, govorim ga brez sramu. Rada grem v slovensko šolo. pridno vsega se učim, da s slovenskimi darovi si duha obogatim. V šoli in od staršev čujem, v knjigi berem mnogokdaj, kako slovenskn domovina rajske je lejvote kraj: 1 Ivan Zormun: Pota ljubezni. Clevelaud, Ohio, 1931. Natisnila »Ameriška Domovina«. Izvirne lesoreze (portret pesnikov i. dr.) jc napravil Božidar iakac. kjer visoke so planine, kjer doline zelenč, kjer na tihih solnčni h gričih bele cerkvice stoje; kak možje so naši slavni z delom uma in srca čast, veljavo priborili nam med narodi svetu. O da tudi jaz uzrla kdaj prekrasno bi zeinlio, kjer očak ponosni, Triglav, vzpenja v jasno sc nebo! Zlata govorica dedov mi ostane srčnu last, narod naš, ime slovensko: moj ponos in moja čast.« S tem pa motivi zbirke nikakor še niso izčrpani. Ameriška pri rod a (pomlad, poletje itd.) ruda zveni ob strune pesnikovega srcu: !2 pesmic ima izvor v tem čustvu. Seveda ga pa vse v ameriški prirodi vedno in vedno spominja — domovine. Češnjo cvete ob cesti; nn-ši ljudje gredo zjutraj v tovarne: ...Ozro sc na češnjo težaki, ko stopajo mimo molče; zjasne se jim trudni obrazi in dalje veselo hite. Z ljubeznijo eden se sjx>mni na češenj slovenskih sijaj — trenutno korak mu zastane, jioglcda še enkrat na-zaj. In še več: naš pesnik (kot vsak pravi pesnik ni le tolmač čustev našega naroda, ampak tudi vsegu človeštva. V tem oziru je zelo lepn »Vizija«: v dvorano, kjer so jired 13 leti jvid- pisali pakt miru, vstopajo (v duhu) cele arma- ( -------------- r-------------------- —„.__ de mrtvih, urmadc gladnih otrok, vdov, inva- | ški sejem bo ob priliki svoje 16. prireditve or OUZD v juniju 1931 Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v juniju letos za 4833 manjše nego v juniju lani in je znašalo 98.381. Padec članstva je bil v maju nekoliko manjši, in sicer 5116. Zmanjševanje padca članov še ne pomeni zboljšanja ozir. omi-ljenja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem nivoju. Poleg tega ne smemo pozabiti, da 6e je začela gospodarska kriza čutiti meseca junija 1930, ko članstvo OUZD v prvič ni doseglo pričakovane (računske) višine, kakor prejšnje mesece. Zdravstvene razmere članov so bile v juniju 1931 približno iste, kot v juniju 1930. Število bolnikov je sicer absolutno padlo za 159 oseb radi manjšega članstva, toda odstotek bolnikov (vštev-ši porodnice) je ostal skoraj nespremenjen, namreč 2.44% napram 2.48% v juniju 1930. Interesantno in važno je dejstvo, da so ostale zdravstvene razmere samo v celoti približno nespremenjene. V detajlih so sc pa bistveno spremenile. Odstotek moških bolnikov je padel za 0.13%, dočim je od- Izpremembe zakona o skupnem davku na poslovni promet. Objavljene so izpremembe zakona o davku na poslovni promet, kjer so izpremenjene določbe glede poštnih paketov. Izpremenieno besedilo se glasi: »Pri uvozu preko pošte, ako uvoznik ne predloži originalnega računa ali nc prijavi vrednosti blaga, odnosno ako carinarnica smatra, da je vrednost po računu prenizka, ali da je oči-vidno prenizko prijavljena, se vzame za davčno osnovo petkratni iznos odpadaiočih carinskih davščin.« Akcija ljubljanske zbornice za TOI je s to ureditvijo zadovoljivo končana. HidroelektriCna centrala za Skoplje. Ban var-darske banovine je prošle dni podpisal koncesijo občini Skoplje za zgradbo velike centrale na reki Treska. Gradba se bo začela v dveh letih. Koncesija traja 55 let. Vodne sile bo izrabljene 3500 k. s. Stroški za samo centralo so preračunani na 19 milj. Din, z ostalimi stroški pa bo svota narasla na 30 milijonov Din. Organizacija prodaje in izvoza volne. Zagreb- lidov... vda bi tudi oni podpisali_ pakt miru Končno pa: Zakaj je dal pesnik zbirki naslov >Potn ljubezni«? V tretjem izmed petih razdelkov (torej v sredi) čitanio 14 drobnih pesmic o ljubezni. Pesnik tu govori kot izkušen mož in /. velikim sočutjem do mladih ljudi: ljubezni je lačno |>ruv vsako človeško srce; lopu, uli tudi bridka jc ljubezen: časih je pozaba edini lok; modru. z.nnenjna deklica žal! večktut ostane brez ženina kakor pa vihrava, nestunovitna. ker >Ah, ljubimci so slabotni...« in ne presodijo prave cene dekletove... I^tegleduli smo — seveda le povrlno — vsebinsko stran zbirke. Ali naj govorimo zdaj še o obliki, umetniški formi? Mar jepolrcbno? Iz navedenih mest puč lahko sum uvidi in presodi, da je Zorinanovu pesem lahko umljivn (kot vsnkn resnično umetnino), zelo molodijoz-nn (avtor ni zaman jnko priljubljen učitelj glasbe v Clevelandu!), brez nepotrebnih mašil. plastična (le n« par mestih nns moti nb-struktui izraz n. pr. str. 60: Spet čara me vaš dih skrivnosti); večkrat nas spomni nuMli narodnih ali ponarodelih. nmpuk to z namenom in upravičeno — n. pr. v »Slovenski deklici«). Slovenščini) je brezhibna. I esorezi so prav poučni in duhoviti. Tisk brez napuk, opremu tiskarne sijajna. Končno bi bilo zelo zanimivo (in najbrž bi pesnik sam tudi rad to vedel), ugotoviti, v kakšnem razmerju je pričujoča zbirka s prejšnjimi tremi in v katero smer se jc pesnik v vseh teh letih razvijal? O tem bomo razpravljali drugod. »Slovenec« je hotel s temi vrsticami le opozoriti nn tn toli lepi in vnžni književni pojav med rojaki v Ameriki. Dbv. ganiziral 1. nvkcijo volne v naši državi. V naši državi je ovčarstvo zelo razvito, saj imamo nad 10 milj, ovac, ki dajejo letno okoli 20.000 ton volne, Statistični letopis Društva varodor. Tajništvo D. n. jo objavilo statistični letopis za 1930—1031. Ta letopis je nadaljevanje letopisu za 1929 in vsebuje najnovejše statistike o prebivalstvu in površini, o produkciji (agrarni, industrijski In rudarski), o trgovini, delovnih konfliktih itd. Letošnje delo je obsežnejše kot prejšnja leta in vsebuje 121 tabel. Veliko jo jvojiolnoma novih tabel, nekatere j>a so izjiopolnjeno kakor n. pr. tabele o produkciji s podatki o cenah v zlatih frankih. Zaradi sedanje gospodarske krize so letos zbrani tudi vsi razpoložljivi podatki že tudi za 1930, o agrarni produkciji 1980—1981. Letos vsebuje lepopis tudi geografske karle. Z novim letnikom letopisa je storila sekcija za ekonomske študije novo veliko delo o mednarodnem gospodarstvu, ki na bodo rabili vsi oni, ki zasledujejo svetovno gospodarstvo. Redakcija jo bila zaključena že meseca maja. pa vendar je delo najbolj aktuelno. ££T0WP£Rate svotovnUi lvrdk Zejss.lkon ^^^^^^^^^^^^^^Rodenstork. Voigtlilnder. Weltu, Cerlo itd. ima vedno v znlogi .lugoslovau-ska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — Plavalno prvenstvo Slovenije Prvenstvenih tekem je bilo v zadnjih treh letih precej. Toda nobeno tekmovanje nI bilo tako jiomembno, kakor bo ravno letošnje, ki se vrši v sobolo in nedeljo. Pozneje v avgustu bp v Ljubljani tudi tekmovanje za državno prvenstvo v sentorskem plavanju. Toda ludi to tekmovanje ni tako važno za naš plavalni šport, kakor tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Zaenkrat pri tekmah za državno prvenstvo zlasti v seniorskem plavanju nimamo še dosti upanja na poseben uspeh. Naša nada so zaenkrat juniorji in ko ti doraslojo, bo tudi seniorsko tekmovanje važnejše. No, pa ue radi samih golili uspehov je važno podzvezno prvenstvo. Ko smo dobili pred leti v Ljubljani prvo spori no kopališče v državi, je bilo malo govora o plavalnem športu. Komaj pa smo dobiti eno kopališče, že so tudi po drugih kra.iih hiteli graditi podobna kopališča. Prvi je bil Maribor. Toda tamkaj je občina zgradila lepo kopi-lišče, medtem ko je nastalo v Ljubljani kopališče brez občinske pomoči. Maribor je posnemalo »e več občbi, zadnja je bila pred ledni kamniška občina. V teh kopališčih se je pričel razvijati pod okriljem raznih športnih drufitev plavalni šport, člani teh plavalnih društev pribite v sobolo in nedeljo v Ljubljano, 'la se pomerijo z Ubijanj in Primerjani. Plavači iz Kamnika, Novega mesta in Maribora pridejo na prvenstveno tekmovanje v Ljubljano. Tekmovanje se vrši v kopališču Ilirije v soboto popoldne in nedeljo ves dan. V vseh panogah plavanja bodo tekmovali in sicer juniorji in seni-orji. Videli bomo hrblno in prsno plavanje v pro-slem stilu, ki je najzanimivejši. Prosto se plavn s cravvlom, ki je najmodernejši in najhitrejši način plavanja. 0 cravvlu smo rekli, da je najmodernejši način plavanja. To sicer ni točno, ker lahko vidimo na starih skulpturah Sircev scene, ki kažejo, da so že v oni davni dobi plavali po sedanjem modernem načinu. crawel. Ne bodo pa samo plavalne panoge na vrsti, nastopili bodo tudi skakalci. Videli bomo, kaj je Ilirija v kratkem času v tej panogi v kateri vodi v vsej državi, napravila iz naraščaja. Največje zanimanje pa vlada za vvaterjiolo tekme. Tu bosta tekmovala med seboj samo Ilirija in Primorje. Dve moštvi nastopila in sicer juniorsko in seniorsko. Edino v ^vaterpolu ima Primorje prvenstvo iu bo radi tega borba zelo zanimiva. Škoda, da v drugih krajih še ne goje le lepe igro. Drugo leto bo pa gotovo tekmovalo kamniško sjx>rtno društvo že tudi v tej panogi. Letošnje prvenstvono tekmovanje bo popravijo tudi marsikateri obstoječi rekord. V Splitu so popravili nič manj kakor 12 rekordov, kar je znal?, da so tudi tam doli v izvrstni formi in ne bodo kar takole prepustili prvenstva Ljubljani. Je to šport? Po splitskih časopisih posnemamo vest, da namerava Hajduk vložiti protest proti tekmi z Ilirijo. V poročilu o tekmi z Ilirijo posebni jioroče- valci dolžijo sod nili a, da Hajduk ni mogel zmagati. Ni uaš namen odgovarjati pisanju listov, ugotoviti hočemo samo nekaj dejstev. Ne vedo, zakaj je bil izključen Benčič. Posebni poročevalec ni videl, kako je Benčič napadel Borgleza. Trdi tudi, da je sodnik priznal tretji gol, ki baje ni bil. Tisoči gledalcev so točno videli, kako jo čulič potegnil žogo iz mreže, in ravno ti tisoči so videli, kako je Benčič napadel Bergleza. Vsi ti tisoči pa niso videli, kaj so delali Hajdukovi igralci v garderobi po tekmi. Gotovo je pa videl to j>osebni poročevalec Šime Poduje, kateri je sam hotel s steklenico napasti igralce Ilirije. Videl je tudi, kako ie Lemešič napadel Unterja in ga tako udaril z nogo v trebuh, da je Unter obležal v nezavesti. Posebni poročevalec pa te dogodke previdno zamolči. K sreči je še dogodke videla jiolicljn. ki je preprečila, da niso Hajdukovi igralci napadli domače igralce. Vsega tega posebni poročevalec ne oomnja. govori samo o nemogočem sodniku. Povemo pa še to, ako se ima kdo pritožiti čez sodnika, to gotovo ni Hajduk, kateremu sla bili prihranjeni najmanj dve enajstmetrovki radi težkih faulov nad napadalci Ilirije. Mislimo pa, da si bo Hajduk premislil vložiti pviložbo. Pri j>onovni tekmi jc namreč veliko vprašanje, ako bo Hajduk rešil tudi eno samo točko! , I. K. Radio Programi Hadio-Uubflana t Sobota. 25. julija: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne' vesti. 13 Čns, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20 Prenos iz Salzburga, Rosini: Sevil-ski brivec. 22 Čas. napoved, dnevne vesti, šport. Drugi programi i Sobota, 25. julija. Bolgrad: 12.35 Radio orkester. 19.30 Radio orkester. 20 Sevilski brivec, opera, Itossini (Salz-burg. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20 Salzburg: Sevilski brivec, opera. Rosslni. — Budapest: 10.05 Radio kvartet. 17.25 Koncert. 19.10 Ciganska glasba. 20 Sevilski brivec, opera, Rossini (Salzburg), nato ciganska glasba. -- Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20 Sevilski brivec, opera. Rossini (Salzburg). 22.50 Večerni koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. 13 Plošče. 20.45 Komedija. — »slo: 20 Sevilski brivec, opera, Rossini (Salzburg). 22.45 Plesna glasba. — Praga: 19.05 Ljudski večer. 21 Koncert. Langcnberg: '20 Lep večer. 23.30 Plesna glasba. — Rim: 20.10 Plošče. 21 »liis«, opera. Mascagni. — Berlin: 20 Sevilski brivec, opera. 22.40 Plesnn gl. Katoviee: 20.15 Koncert. 22.30 Lnhka glasba. — Toulouse: 12.45 Dunajski orkester. 20 Popevko. 21 Orkestralni koncert. 22.15 Kitare. — Stuttgnrt: 11.45 Koncert. 12.20 Orgle. 20 Sevilski brivec, opera (Salzburg). 22.50 Plesna glasbu. stotek ženskih bolnikov (vštavši porodnice) na-rastel za 0.15%. Ker se ta pojav opaža že več mesecev, bo moral OUZD poiskati vzroke, zakaj odstotek ženskih bo!niko\ narašča, dočim odstotek moških bolnikov puda. Prirast ( + ) oziroma padec (—) odstotka bolnikov: april: moški —0.07%, ženske +0.19%; maj: moški —0.22%, ženske -1-0.11%; junij: moški — 0.13%, ženske +0,15%. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delav-sk emu zaslužku, se je v juniju pri moških povečala za 0.12 Din, dočim je pri ženskah padla za 0.59 Din. Padec zav. mezde pri ženskah je deloma posledica zmanjševanja faktičnega zaslužka, deloma pa tudi posledica kategorizacije služkinj, natakaric itd. Padec celokupne dnevne zav. mezde znaša Din 143.038.80, bolniški prispevki OUZD-a so se radi tega z.nižali od lanskega leta dnevno za ca. 9000 D in ali me6ečno približno 7a četrt miljona. Borza Ljubljana, 23. julija. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. P.romet je bil sred nji, znatnejši le v devizi London. Ljubljana. Amsterdam 2272.40—2279.24, Bruselj 785.63—787.99, Curih 1097.25—1100.55, Dunaj 793.30—795.70, London 273.07—273.89, Newyork 5634.34—5651.34, Pariz 221.53—222.19, Praga 167.22 —167.72, Trst 295.15—296.05. Zagreb. Amsterdam 2272.40—2279.24, Dunaj 793.30—795.70, Bruselj 785.63—787.99, London 273.07—273.89, Milan 295.15—296.05, Newyork kabel 56.4534—56.5134, ček 56.3434—56.5131, Pariz 221.53—222.19, Praga 167.22—167.72, Curih 1097.25 —1100.55. — Skupni promet brez kompenzacij 9 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2272.24—2279.24, Bruselj 785.63—787.99, Curih 1097.25—1100.55, Duna; 793.30—795.70, London 233.07—273.99, Newyork 56.3434—56,5134, Pariz 221.53—222.19, Praga 167.22 —167.72, Milan 295.15—296.05. Curih. Belgrad 9.095, Pariz 30.175, London 24.88, Nevvyork 514.50, Bruselj 71.55, Milan 26.87. Madrid 46.S0, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.27, Stockholm 137.30, Oslo t37.125, Kopcnhagen 137.125, Sofija 3.73, Praga 15.23, Varšava 57.65 Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.43, Bu karešta 3.0475. Helsingfors 12.925. VREDNOSTNI PAPIRJI Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slabejša in so tečaji večinoma popustili. Prometa ie bilo manj kot včerai. Dolarski papirji so ne deloma držali bolje. Industrijski papirn beležijo zaključke samo v delnicah Union in .lugo-banke po neizpremenjenih tečajih Med industrijskimi papirji je bila zaključena po neizpremenji-nem tečaju Drava, nadalje Danica 65. V ovlalum ni bilo izprememb. Ljubljana. 8% Bler. po« 88 bi., 7% Bler. pov 78 bi, Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 1/0 ,1 Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d, Vevč.-120 d.. Stavbna K) d., Ruše 145 d. Zagreb. Drž. pap.. 7"„ inv. pos 85.50 bi agrarji 43—46 (45), vojna v koda ar. 360 361 (36-1. 360), kasa 360- 361 (359), 7. 360—361 1358' >> 363 bi, 9. 365 bi, 11. 365- -368, 12. 365 370 |37i>. 8% Bler. pos. ar. 85.50-88. ka.ia 85.50 d.. 7' Bler. poj. ar. 7475—75.50 (75,76) kasa 75—75.^' 175), 7% po«. Drž. hip. b 76.50—77.50 (76, 77.50) 6% begi. obv. 59—61. — Bančne delnice: Hrvat ska 50—60, Katolička 33 35. Poljo 53.50 35, kr> ditna 121—126, Union 150 -154 (1501, .lugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 d., Obrtna 36 d . Praštediona 957.50—965, Srbska 190—192. Zeinaljska 120-12 — Industrijske delnice: Nar. .šum 25 d , Guttmanu 110 d., Slavek* 25—27.50, Slavonija 200 d., Dani.., 65—67.50 (65), Pivara Sar. 235—236 (235), Si rana 0«jek 225—235, Oej. Ijev. 200 d., Brod. vag 40 d., Union 55—65, Vevče 120 d, Ijis 16 hI, Ra-gusea 300—330, Oceania 190 d.. Jadr plov 160 —510, Trboveljska 220—230 Belgrad. Narodna banka 6.350. 7% inv. pos. 83 bi., agrari 44 (10.000), vojna škoda 358- 360 (250 kom), vel. kom. 362—363 (200 kom.), dec. 370—372, begi. obv. 61.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 74—77. Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London 7% Bler. po 71—72. Newyork: S% Bler. pos. 85.50—87, 7% Bler. pos. 73—75, 7% poj. DHR 72.50—75. Dunaj, Don. tav. ndr. 93, Wiener Bankverein '/4.30, t scompteges. 119. Union 17.50. Aussigcr Chemische 119.50, Alpine 13.75, Trboveljska 27.10 Zifni frji Na žitnem trgu se opaža slabejša tendenca za pšenico, katere cene so popustile na zakonsko minimalno stopnjo. Poleg minimalne pravice imajo trgovci pravico zaračunati si provizijo 5 Din za meterski stot. Ponudba pšenice pa je tako znatna, da se zadovoljujejo s provizijo Din 2.50 za rnetc--eki stot. samo da prej prodajo blago. Kajti pri veliki letini je osialo odprto vprašanje, če bo tu -zemstvo sprejelo za izvoz namenjene količine. Z znižanjem provizij trgovcev so se znašle tudi zadruge, ki so bile ustanovljene za vnovčenje žita. pa nc morejo pristati na tako znižanje. Novi Sad. Pšenica: sr. nova 78-79 kg 164 166, sr, nova 79-80 kg 165—167, slav. nova 78-79 kg 164—166. Oves: bč, sr. slav. novi 155—160. Ječ men: bč, sr. novi 63-64 kg 112.50 -115.50. V,e ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenj-na Promet; 56 vagonov. Les V sedanjem letnem času je bila prejšnja leta produkcija in oddaja tesanega lesa običajno na naj višji točki. Tega letos ne moremo ugotoviti. Dejstvo je, da je produkcija tesanega lesa znatno popustila in že sedaj se opaža da letošnjih tramov ni veliko. Upanje je, da sc bo potem, ko se stare zaloge v tramih izčrpajo, konjunktura v tesanem lesu izboljšala, to pa predvsem iz razloga, da edi no v tramih ne preti od strani naših sosedov tako velika konkurenca kakor v mehkem ^esu sploh V trdem lesu je kupčija zelo slaba, odda se pai kako naročilo v hrastovini za izdelavo železniških vozov. Omembe vredna bi bila tudi produkcija bu kovih pragov, ki kolikor toliko zaposluje naše manjše producente. V splošnem pa moramo ugotoviti, da v sedanjih letnih mesecih lesna trgovina le bolj miruje. (Trgovski list.) ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKAf BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA O. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TELEFON STE V. 2057. 2470. 297V ? Vloge nad Din 500.000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- j Izvršuje vse bančne posle najkulantnele Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla« . S Din. Oglasi nad devet »rstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez -namke ne odgovarjamo Muzbodobe Več pleskarskih pomočnikov, samo prvovrstne moči, takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8305. Prodajalka z dežele se takoj sprejme v trgovino stekla; tudi začetnica, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. Prodajalko iščem za trgovino mešanega blaga. Posebno iz- , urjena v manufakturi, res- j na moč in dobra v račun- ! stvu. Ponudbe na upravo ; "Slovenca«' pod št. 8297. ' Dekle ki zna dobro kuhati in druga hišna dela izvrševati, se sprejme k dvema osebama v Zagreb. Vprašati v hotelu »Union«, soba 12, ob 8 zjutraj ali med 1. in 3. uro popoldne. Učenca iz boljše hiše sprejmem za mešano trgovino. Vsa oskrba v hiši. — Zmožni nemškega jezika imajo prednost. Zlata Primožič, trgovina z meš. blagom in gostilna, Sv. Barbara v Halozah. BBBBBBIIIlBBSBBBBB kitajte in širite »Slovenca«! Urarski vajenec ki se je učil že tri leta, išče mesta, da bi se izučil. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8258. Opremljena soba s posebnim vhodom, sredi mesta, se odda. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8300. Pisarniške prostore: obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v centrumu mesta išče zavaroval, družba za takoi ali najkasneje za 1. november. Pismene ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod značko »Stalno« št. 8089. jiEauCm!!! Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubljana • Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Oin kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L BROZOVie - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peha. Iščem kupce za vsakovrstno sadje, kakor jabolka, hruške itd., ter za zeienjavo: gruh zelje i. dr. Interesenti naj se obrnejo na: ('omercial agent, kom. poduzeče, Tuzla. Bosna. Pozor gostilničarji! Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi 1. Buzzolini Lingar-ieva ulica Čamernikova šolerska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast koncesuonirana Protoa-n. it 16 zastom Pišite oonil Gojko Pipenbacher I koncesijon. šolerska šola. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. « Ce vi kupce za skorajšno sezono svežih sliv katere bi razpošiljal v zabojih. Ker je potreben predčasen sporazum radi nabave naprošam interesente dn se t koj obrnejo nn naslov: Co-mere al ag. kom. pod-u/ere, I u In, Bosna. TN1M FOTOKEMIČNIM KOPIRANJEM NUDI LE SConkurzna razprodaja V konkurzu se po jako ugodnih cenah razprodaja na drobno perilo in modno blego. Trgov na Josip Lenard L uc I ana, Dunajska cesta št. 20 JUGOSLOVANSKA TISKAKNAVUUBLIANI FOTCAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni t Ljubljani _Zahtevajte ceniki Zastopnike za prodajo na obroke bo- ' sanskih in perzijskih preprog, angleškega sukna, češkega platna etc„ iščemo. Reflektiramo samo na reprezentativne in agilne moči. — Bradlord, Selenburgova ulica 7/1. Kopalne obleke od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Teletina po 14, 16 in 18 Din za kg na stojnici mesarja Antona Zajca, Vodnikov trg. »■■■UBBI Šivilje in krojači! Naznanjam, da priredim 3. avg. 1931 tečaj za pri-krojevanje damskih in moških oblačil, ter sprejemam prijave do 1. avg. 1931. Krojni vzorci se izdelujejo točno po naročilu. Pojasnila daje Teodor Kune, lastnik konces. strok, prikrojevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4/II. nadstr. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva resta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne inlormaci|e — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoiJne in od 2 do 6 popoldne Telelonska štev 3030. »■■■BBDaaaa ! Kpšo jcSprenj, ajdovo moko fcriDo **elo odrlala os debelo ffelelrcovin« A VOLK. LJUBLJANA Rnljet* rr*ii, 24 ■ ■■■■■■■■aiBB 'itvu Mm Zahvala Za prisrčne izraze ob bridki izgubi mojega nepozabnega soproga, gospoda Antona Vivota mesarja, gostilničarja in posestnika izrekam vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, naj-prisrčnejšo zahvalo. — Nadalje se zahvaljujem čč. duhovščini, deputaciji gasilnega društva, vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem. ki so mojega dragega pokojnika na tako časten način spremili do preranega groba. Bog plačajl 2ALUJOCA SOPROGA. AtofVJ1* t Javljamo, da je Gospod poklical k Sebi po mučni bolezni našega zvestega občinskega tajnika, gospoda Ivana Lassbacherja dne 22. julija, čigar pogreb bo v petek, dne 25. julija ob 16 od hiše smrti na hajdinsko pokopališče. Vestnemu vršilcu težkih poslov skozi 25 let bodi ohranjen časten spomini Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 25. julija ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Roka. OBČINSKI ODBOR BREG PRI PTUJU. Bi 111=111= išaj —a Its©5 S _ j. . Q 3 -J — a, So m Sjbsla =r f — ~ S 3-sSš5* 3 jm 03 = CC cs S iS * — I Olfrid v. Hanstein: 07 m > • 38 S 'C —z 1 „ ^ eS a □ 0 a T c -J N ZiKJ S C a - > = C> a -r E en -J.N « — S 0 1 en 1 S* B N .2 5 3 . g- . | ^SoS? S 1 1 <= S I ra O o> p.5 . OJ N uv . v5 i ■■ J S . ► -K - V r) . 0/ S N t» C ~ ■N a> n > — D - * .C jj o — = ** | ® 111=111= Strahotno potovanjs no luno Korus stopi k njemu: »Človek, ali nas hočete umoriti?« »Napraviti hočem konec!« Za hip so si stali nasproti, ne tla hi zinili besedico, niti na to se niso spomnili, da bi sneli čelade. Egona in Korusa je oblila groza, ko sta pomislila, tla je njun tovariš zblaznel ali pa vsaj hotel v obupu izvršiti samoumor, Američan pa je povešal glavo in krčevito utripal s prsti. Kabina je bila ozka, govorjenje skozi membrano je donelo tako čudno: vse to je vplivalo, da je bil trenutek še bolj pošasten. Ali Right pa se je nenadoma zganil, skoči! skozi vrata ter jih — kdo bi si bil mislil — lepo skrbno za seboj zaprl. »Zmešalo se mu je.« »Saj je bil že pri jedi zmešan.« »Hotel nas je vse umoriti!« »In sicer ima fiksno idejo, da nas hoče z ogljikovo kislino. Že prej enkrat mi je to predlagal.« »Saj bi lahko odprl samo lopute ob oknu! Ker nismo imeli čelad, bi takoj zledeneli.« »Morava za njim.« Korus se je obotavljal. Bolje bo, da pogine kakor da bi še midva z njim.« »Človek je in ne smeva ga pustiti, da pogine!" »Prav imate.« Stopila sta ven. Nedaleč proč je Američan sedel na mesecu in srepo gledal kvišku proti zemlji. Na sebi ni imel drugega, ko umetno kožo, ki ga je varovala pred mrazom ter kisikovo čelado. Egon je šel počasi proti njemu. Kakor hitro pa ga je Ali Right zagledal pred seboj, je planil pokonci, kakor da ga je silno groza, in jadrno zbežal. Zdaj pa je pokleknil in videla sta, da ima v rokah užigalico. Očividno je mislil, da je v kabini. — Prižigal je uzigalice drugo za drugo, pa so kajpada takoj zopet ugašale. Rad bi nas pognal v zrak!« Korus je pozabil, da ga Egon ne more slišati. Pa razumela sta se kljub temu, šla narazen in skušala zgrabiti Američana od dveh strani. Ta pa je skočil pokonci in ju presenetil s pravcato točo velikih ledenih grud, ki jih je z orjaško močjo metal nanju. Nato se je zravnal, mahal z rokami okrog sebe, parkrat divje poskočil in se spustil v dir. Dirjal je z velikimi skoki kar naravnost, tovariša pa za njim. Strašno početje! Trije ljudje v mesečni puščavi in dva preganjata tretjega! Američan je drvel preko žoltih tal, preskakoval čeri, izginjal za okopi, Egon in Korus pa za njim! Mislila sta, da ga imata, pa jima je zopet izginil. Nenadno se je pr,javil prav t>red njima, pa zopet zakrilil z rokama, zaplesal pred njima v blaznih skokih, in znova zdrvel dalje. Tako so se lovili cele ure. Korus in Egon sta se pod umetno kožo kopala v znoju in bila dognana, kajti premerili so razdalje, ki bi zanje na zemlji potrebovali več dni. Vedno ista igra in blaznik se dozdevno sploh utrudil ni! Zopet gora in zopet globel. Ali Righta sta izgubila izpred oči. Egon pokaže z roko. »Tam doli.« Oa bi bila grozna noč še hujša in pošastnejša, se niti pogovarjati nista mogla. Na dnu je ležal Američan kakor da je mrtev. Le s težavo sta prišla do njega; tedaj pa je začel biti okoli sebe, ni pa mogel vstati. Zveza t i ga morava.« Egon je imel s seboj laso. Zadrgnila sta mu roki-, nato pa sta ga počasi vlekla zopet kvišku. Egon vzame v roke tablico in napiše: »Kje smo?« Korus skomigne z rameni: »Če niti Vi ne veste!« Ko sta se podila za Američanom, sta popolnoma pozabila paziti na pot. Sledov nj bilo; kako naj bi tudi mogla človeška noga na ledu mesečne noči vtisniti sledove? Tavala sta naokoli, vlačila s seboj jet- nika, ki je bil zdaj docela brezbrižen, ga pustila ležati na tleh, se vzpenjala na kope in vrhove, se vračala in begala dalje. Vedno ista slika, povsod ista etioličnost. Končno je Egon pokazal z roko, spoznal je neki vrhunec, se zapodil nanj in začel mahati z obema rokama: njegove mačje oči so zagledale raketo! 8. poglavje. V skrajni sili nejničakovana pomoč. Ali Right v kabini hudo ranjen. Korus zdravnik. Egon odide sam iskat. Korus ga zaman pričakuje in gre za njim. Kakšne prečudne reči Korus doživi. Mesečni ljudje se razblinijo kot sanje. Knjiga gospoda Wellsa. Egon ponoči sam jrred raketo. Skoraj ves up izgubljen. Mesec se potrese. Korusa skoraj ubije, meteor pa jima pokaže zmrzli vodik. Rešeni? Zopet dve uri kasneje. Bili so v kabini, kamor sta tovariša prinesla Američana, ki se ni več ganil Snela sta mu čelado; obraz mu je bil pepelnat. »Mrtev je.« Egon mu prisloni uho na srce: »Še je živ.« Korus je preiskal čelado: »Kisik mu je pošel; še malo, pa bi se bil zadušil.« Ali Right je odprl oči in začel ječati, ker ga je očividno nekaj grozno bolelo: »Moja noga!« Šele zdaj sta tovariša zapazila, da si je Američan na desni nogi raztrgal umetno kožo. Razporek je bil k sreči le ozek in skozenj sta zagledala črno ozeblino. Slekla sta ga in videla, da se je umetna koža popolnoma zmehčala; trgala se jima je kar v rokah. — Gotovo je postala nerabna. Ali Right je stokal od bolečin. Egon je poiskal omarico z zdravili in mu vbrizgal morfija. Bolnik je zaspal. »Morda bi bilo bolje, da je umrl.« »Morava storiti vse, da mu življenje ohraniva.« »Blazen je in bo kar naprej skušal nas umoriti.« Egon pa se ni dal omajati. »Ga bova pa zvezala, toda rešiti ga morava, ako bova mogla sebe rešiti.« Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Karel C.ek IzdnuilPll. Ivan Knkoven Urednik: Dr. Aloizii Kuhar.