Balkan. Ker tudi naši čitatelji z živim zanimanjem opazujejo dogodke na Balkanu, podajamo v nastopnem najzanimivejše vesti iz te velikanske drame, ki se odigrava med našimi brati na Slovanskem jugu. Srbsko učiteljstvo y službi domovine. Predsednik »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« M. Hajny je dobil sledeče pismo iz Srbije: Dragi brate! Nečem zamuditi te prilike, da Ti obenem s 1. štev. »Učitelja« — ki bo najbrže edina v tem letu — pošljem mnogo bratskih pozdravov, ne samo mojih, ampak tudi mojih tovarišev srbskih učiteIjev, ki so še v Belgradu. Naša zveza je ustavila svoje delo, penzionat je razpuščen in »Učiteljski dom« je izpremenjen v vojaško bolnico. Velika večina mojih tovarišev je odšla na bojno polje, in mi stari vršimo druge vojne dolžnosti v Belgradu in po drugih mestih. Mihajlo Stanojevič (bivši urednik »Učitelja« in pisatelj šolskih učnih knjig) je stražnik na Savi, Gjorgje Kojič je vojni magaciner v Lazarevcu, Jovan Popovič je v Nišu itd. Jaz delam v vojnem ministrstvu v sanitetnem cvddelku. Cela Srbija je vojni tabor. Z vero v Boga gremo nasproti boljši bodočnosti in ni nam žal žrtev. Čas je že, da se izpolni naš narodni srbski sen. Pričakujemo pomoči od Slovanov, posebno sanitetnega materiala in zdravil, in upamo, da bodo vaša bratska srca nam pomagala tudi s peresom, da bodete zagovarjali naše opravičeno začeto delo. Pozdravi mi vse brate Čehe in vse naše tovariše. Tvoj prijatelj Mihajlo M. Števanovič. Češko učiteljstvo namerava po zgledu češkega Sokolstva darovati po 1 krono za osebo in bo najbrže doseglo, da stori isto vse učiteljstvo v »Zvezii slovanskih učiteljev v Avstriji«. Na ta način bi se zbrala vsota 28 tisoč kron. — Ceška zveza pristavlja k temu: Kaj odgovori učiteljstvo na to prošnjo svojih jugoslovanskih bra- tov, ki se bore za biti in ne biti proti svojim večnim sovražnikom! Tu je mogoč le en odgovor: Prispevajtno po svoji zmožnosti, in sicer takoj! Ako da vsak eno krono — poznamo | za monarhijo. Za Albanijo se naj zevzema učitelje kot navdušene in požrtvovalne v prvi vrsti Italija ljudi, ki dajo iz svojega malega imetja mnogo več — se Zveze slov. učitelj- Dr. Kraraaf o srbskera pristanu. Budimpešta, 15. novembra. Dr. Kramaf se je izjavil proti temu, da bi postalo albansko vprašanje življensko vprašanje 1 q mnnorliiiA "7n A IV*«-« _i i: ^ ;  ki mnogokrat tudi več, zbere od vseh članov stva v Avstriji« 28.000 kron. To ni sicer mnogo, da se zacelijo rane vojnih grozovitosti, vendar je nekaj, in če se oziramo na gmotne razmere v učiteljstvu, moremo reči, da je to impozantna vsota. Mogoče bo kdo rekel: Beda v učiteljskih vrstah je tako velika, da mnogi ne morejo utrpeti niti malenkosti ene krone. Vemo, prijatelji, da je tako, vemo in vidimo, da je beda med učiteljstvom tako velika, da ne more biti večja. Narodni učitelj je obsojen na glad — zato ker baje bogate dežele nimajo denarja, da bi mogle svoje učiteljstvo primerno plačati. Zakaj smo podčrtali besedo »baje«, ne bomo razlagali, ker nečemo opozarjati na ono nevoljo, s katero se posluša naše zahteve, dasi se prikriva z navidezno dobro voljo. Ostanemo pri tem, da je med narni beda in da nimamo preveč, da bi razdajali. Toda ako smo cela leta trpeli učiteljsko bedo, ako smo cela leta stradali — da bi rešili deželno gospodarstvo pred finančnim krahom, ne bo nam danes težko reči: Za jugoslovanske brate, ki žrtvujejo življenje in kri, da dosežejo svoj sveti cilj, da osvobode svoje brate iz turške sužnosti, se bom en dan postil, in prihranjieno krono darujem ubogim ranjencem. To bo vinar uboge vdove, ki bo več vreden od bogatinovega zlata. Storite to vsi, slovanski učitelji! Prispevki naj se pošljejo naravnost Krajevnemu odboru za Rdeči križ Jugoslovanov. Češko Sokolstvo za Rdeči križ. Češka sokolska organizacija je naklonila jugoslovanskemu Rdečemu križu tekom 14 dni celih 165.000 kron. Masaryk o razmerah na Balkanu. V posvetovanju odseka zunanjih zadev je izjavil del. Masaryk: Del. Kramaf je gotovo izrazil ideje in čustva češkega naroda, če je rekel, da moramo pokazati več simpatij krščanskim jugoslovanskim narodom. Razumem, da zahteva poročevalec čuvanje avstro-ogrskih interesov. To hočemo vsi. Sem odločno za mir in si ne morem predstavljati, da bi izpremembe na Balkanu in naše razmerje k balkanskim državam mogle povzročiti svetovno vojno. Med vprašanjem pristanišča in albanskim vprašanjem ni nikake razlike. Srbsko pristanišče ob Adriji nam ne sme niti gospodarsko, niti politiško zbujati pomislekov. Zveza Trsta z Dračem ali kakim drugim pristaniščem bi bila za mnogo trgovskih strank čisto primerna. Ne more nam škodovati, če smo od Ogrske neodvisni. Glede vojne luke se zdi, da je stvar za mnogo let prezgodnja. Mi gradimo drednoute in zdaj, ko smo povišali svojo iloto, naj nas bi naenkrat ugrožavala Srbija na morju? Pravijo sicer, da se bo Rusija posluževala srbskega pristanišča, pa Rusija ima vendar črnomorsko pristanišče. Nasa diplomacija si že več let baje prizadeva, da bi dosegla dobro razmerje z Rusijo. Pri tem pa se v vseh listih predstavlja Srbija kot podajač Rusije, in vse argmentacije imajo ost proti Rusiji. Sicer pa Srbija dokazuje, da ni Rusiji popolnoma zapisana. Samostojna Albanija ne bi bila drugo ko nova Turčija na starem ozemlju. Da obstoji velikosrbsko gibanje, se nie da tajiti; dobra jugoslovanska politika pa mora Hrvatom in Srbom omogočiti, da se bodo mogli čutiti s prepričanjem Avstrijce. m ona naj prevzame tudi odgovornost, Avstrija se je pa že dovolj eksponirala. Srbski pristan bi bil ugoden tudi za Avstrijo, gotovo pa žele vsi avstrijski narodi, da on ne postane vojno pristanišče, ker bi potem Avstrija izgubila svoje svetovno stališče. Dr. Ellenbogen o Albancih. Budimpešta, 15. novembra. Dočim grozi na naših mejah vojna, obstruirajo naši Jugoslovani na prav otročji način, ker nimajo pojma o resnosti položaja. — Če bi bila avstrijska diplomacija le nekoliko spnetna, bi si lahko zasigurala prijateljstvo Srbov, zakaj če ima Avstrija zgodovinsko misijo, ima dolžnost, da svoje narode zadovolji. Za albanske zadeve ne sme teči ne nemška ne slovanska kri. Albanci si naj vse sami uredijo, kakor hooejo. Bolgarske izgube v vojni. Izšla je uradna statistika bolgarska, iz katere je razvidno, da je vojna stala Bolgarijo kakih 60.000 do 80.000 ljudi, to je mrtvih in ranjenih. Skoro popolnoma so uničeni pešpolki št. 2, 4, 5, 9, 18 in 20. Sofijska divizija je decimirana na tretjino, drinopoljska, vidinska in iz Ruščuka pa polovico. Kavalerija je skoro vsa uničena; najmanj pa je trpela artilerija. Črnogorske izgube v vojni. Kakor poročajo uradno, so imeli Črnogorci do 10. t. m. v vojni mrtvih 1991, ranjenih 2700; večina slednjih je že zopet v službi. Obolelih je bilo okolo 1000; nad polovico jih je že ozdravelo. Dar srbskega rodoljuba. Srbski milijonar Luka Celovič je poslal v Skoplje 15 miljonov dinarjev za srbsko vojsko.