Slovenske želje in pritožbe. GoTor dr. Lav. Gregoreca v drž. zborn 2. marca 1900. (Konec.) Ce kje, je ravno na Koroškem in Štajerskem treba braniti slovensko manjšino proti nasilstvu nemSkih večin. Vlada je obljubila, da bode svoj čas predložila nasvete gledč jezikovnega vprašanja. Ali v dež. zboru praškem ali brnskem ali v tej visoki zbornici, o tem se ni izrazila. Upam, da bode vlada te načrte predložila državnemu zboru. Toda kakor hitro to stori, bodo Poljaki, Cehi in morebiti tudi Hrvati naenkrat začeli dvomiti, ali ima državni zbor pravico določevati jezikovne zakone za posamezne dežele. Zato je veliko vprašanje, ali bi bil v tej zbornici splošen jezikovni zakon tudi sprejet ali ne. Nasprotno pa bi se gotovo vsprejel zakon v varstvo narodnih manjšin, posebno še, če bi se določil za posamezne dežele. V ta namen je »Slovanska krščansko-narodna zveza« dne 16. grudna m. 1. predložila dotičen načrt zakona. Ta načrt je tiskan in tako splošen, da se more prikrojiti za vsako deželo. Ako ta predlog pride v obravnavo, bomo Slovenci pazljivi učenci Nemcev na Češkem in Moravskem. Kar Nemci na Češkem in Moravskem zahtevajo za-se, to je menda pravično in potrebno tudi za nas na Koroškem in Štajarskem. (Tako je!) Zahtevali bomo: 1. V slovenskih krajih na Koroškem in Štajarskem mora slovenski jezik v šoli, uradu in javnem življenju biti popolnoma ravnopraven z nemškim. 2. Pri deželnih vladah v Celovcu in Gradcu se morata ustanoviti slovenska oddelka, ali pa v Mariboru poseben oddelek cesarskega namestnistva za Spodnji Štajar. 3. Na mesto kmetijske družbe zahtevamo deželni kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom. 4. Za slovenske sodne okraje na KoroSkem in Štajarskem zahtevamo nadsodišCe v Ljubljani. 5. Za Slovence na Koroškem in Štajarskem zahtevamo slovenske ljudske šole. V ta namen naj se razredi deželni šolski svet v dva oddelka s posameznimi deželnimi in okrajnimi Solskimi nadzorniki. 6. Dalje želimo zakonitih določeb za Sole manjšin. 7. Slovensko vseučitelišče v Ljubljani, premembo deželnega reda in deželnega volilnega reda ter ustanov?tev tiarodnih skupiij s pravico ugovarjanja, da se s tem zabrani lahkomiseljno zakonodajstvo v škodo narodnih manjšin. (Posl. Resel: Da se ne vpelje splošna, neposredna in tajna volilna pravica!) Malo potrpite, gospod tovariš! To so, gospoda moja, naše narodno-polit. zahteve, ki bomo jih nii Štajarci in Korošci stavili po vzgledu čeSkih Nemcev, ako se bo kdaj v tej zbornici obravnavalo o zakonu v varstvo narodnih manjšin. Dovolite še mi sedaj eno vpraSanje: Kaj pa se naj zgodi, ako zbornica ne sklene jezikovnega zakona za vso državo ? Ponesrečil se je potem zadnji poskus. Razmere se ne bodo zboljšale, ako vlada razpusti državni zbor in razpiše nove volitve na podlagi se- danjega volilnega reda, ker pridejo v zbornico še radikalnejši življi. Bilo bi najbolje, da se ustava vsaj nekoliko predrugači, kakor je to že pred 25 leti nasvetoval priznani nemškoliberalni vodja, dr. Rechbauer. V gosposko zbornico naj se odpošljejo tudi odposlanci dež. zborov. Za poslansko zbornico pa naj se vpelje splošna, neposredna in tajna volilna pravica. (Dobro!) Tako bi bilo morda najbolje, kakor kaže vzgled v Nemčiji. Mislim, da bi taka poslanska zborniea preje rešila jezikovno vpraSanje na podlagi jednakopravnosti in se potem lotila važnih in nujnih gospodarskih ter socijalno političnih vprašanj. Tako bi se Avstrija pomladila in prerodila in bi mogla klicati svojim sovražnikom: Austria erit in orbe ultima! (Živahna  pohvala.)