Izhaja pol poli iki četvertek. SLOVENSKA MUL Velja na leto 2 n. 24. kr. in po pošti 3 11. sr. Odgovorni vrednik: Ah*. Janezi«. St. 10. V čelvertek 10. marca 1853. IV. leto. Zla U d o v a. (Narodna Liburnska.) V udovila lepa Mare ndada Spod Pustera mladoga junaka. Ona ima sina malahnoga, Mala sina od sedam godina; Kad je dosal na petnajst godina, Da je majka sinu govorila: Ženi sinko sebe, ali mene, Žen' se majko, ja se ženit necu, I uzemi koga tebi drago, Ne uzimaj Burlana junaka; Sagubil mi j'otca ter i brajna, ') Mene misli tretjega junaka. Ala sinko! da te Bog, ubio! Ja sam tužna da ču ravno njega. A govori Burlan dobar junak: Aj li Boga! lepa Mare moja, Kada dojde nedilica ndada, Čini se ti bolna brez bolezni, Iv posli po vodu od za gore; Šiiaj sinka za goru po vodu, I brez konja i svilla oružja. Al je mila sestra domišlata, Da mu tajno konja osedlata, Da mu s konjem i svitlo oružje: Jasi branje! da ti sreču Bog da; Jasi berzo, da biš zdrav dojahal. Kad je došal u sred čeme gore; Prokracala dva černa gavrana, Jedan skraca, drugi spregovara; On je njima govorio junak: Boga vama dva černa gavrana! Jeli dugo voda od za gore ? Bim i tebi lako Jedan skraca, drugi sprogovara: Nije dugo voda od za gore; Ma na vod'je Burlan dobar junak. Kada pride za goru na vodu, Onde Burlan hladnu čuva vodu, Pomoz' Bože ! Burlan dobar junak; Nato Burlan merzlo odgovara: Pomozite Bože i Maria! Koliko če tebe poli mane. Pervi bojak ki su učinili, Burlanu je konjič pohlinio; Drugi bojak ki su učinili, Burlanu je klobuk odlelio; Tretji bojak ki su učinili, Burlanu je glava odlitila, Uskoči se z konja junak mladi, Ter mu vadi 2) černe oči z glave, I jih meče v vidro okovano; Onde toči dva pehara piva; Jedan kervi a drugi vodice, Nutra meče oči Burlanove, Ter ih nosi svojoj mili majki: Aj ti Boga moja mila majko! Tuka ti je vode od za gore, Nutra su li oči Burlanove. Aj ti sinko, da te Bog ubio! Na lo veli dobri junak mladi: Bog ubio svaku taku majku, Koja voli tujega junaka Nego svoga od miloga serdca; Da mi nebi od Boga grehola Da mi nebi od ljudi sramota učinio. Z a p. J. Volčič. ') brata 2) stakne. — 7 41 — Fedor in Olga. (Dalje.) »No, se ti je vroča kri ohladila?" bara Pestušev, ko pred-nj stopim. »Da miloslljivi Gospod! odgovorim, prosim za odpuščanje!" »Veš Ivajlovič, kakor sim reven in ponižen bil, bi me bilo vender kmalo strašno zgrabilo, ko vidim, kaj da moje pohlevno obnašanje prot njemu pomaga. Namesti da bi usmiljen bil z menoj, me še le zasmehuje, in reče zaničvaje, da moram pač revna mevža biti, ki se po tako kratki ječi ves poboljšam. Vender se zderžujem, grizem skupej zobe in zatajujem solzo serditosti, ki mi jo razkačeno občutje v oči posili. Nobene besede mi več ne reče; nekega vojaka pokliče in mu veli me preobleči in v vojaških vajah učiti. » Pri nar manjši samoglavnosti paglovea se mi bo vse na znanje dalo!" reče, »razumeš Maksimič!" »Desetnik, ki je imel moj učenik biti, poiniga zloboserden z glavo in pogleda polkovnika z očesom, ki bi se ga sam hudi duh ustrašil. » Hajdi!" se oberne k meni. »Stopaj!" povelje gospod polkovnika je treba pično spolniti!" »Jest se obernem urno okrog in hočem iti, pa gorka zaušnica, ki mi jo desetnik priseče, me opomni, da nisim prav storil, ker sim preurno njegovo povelje spolniti hotel. »Kako se prederzneš!" zagromi nad menoj, »se tako posloviti od milostljivega gospoda? Čast gospodu polkovniku, paglavec." »Spet me strašno razkači to sirovo obnašanje, pa sklenil sim bil enkrat, se pre-magvati in premagam se. Ponižno se priklonim polkovniku, ki mizasram-Ijivo posmehovaje herbet oberne, in tako grem za desetnikom Maksimičem, kteri ima od zdaj naprej moj učenik, ali veliko več moj berič biti." Fedor preneha pripovedovati in zdihne globoko. »No le naprej povej!« reče Peter Ivajlovič. »Povej dalje, da si ža-loserd iz serca izgovoriš. Je pač gerdo s teboj ravnal, kaj ne, tisti Maksimič ?« »Mučil me je, kakor trinog, me zasramoval, me preklinjal in izda-jeval, me tepel, kakor psa" pripoveduje dalje Fedor, »in vse sim preter-pel, vse prestal, karkoli človeško serce preterpeti zamore! Pa Ivajlovič! poslednjič vender pozabim samega sebe. Maksimič me vojaško prebleče, potem gremo na vojaško vajo. Jes sim bil nar mlajši med deset ali dvanajstimi novinci, ki so se kakor jes, pervih vaj učili. Vsi so bili herod-niši od mene, ker nihče ni imel toliko volje se učili, kakor jes. Pa nikoli ni nobeden udarca dobil, nobeden ni nikoli kregan bil, jes sim bil pa vsako uro tepen, preklinjan in suvan. Uni so smeli počivati, kadar so svoje vaje končali; jes sim pa moral od začetka d.lati, ker je Maksimič lerdil, da sim jes nar lerdovratniši, nar bolj svoje glavice, in nar nerod-niši od vsih, zatorej da je treba še toliko časa z menoj polratiti. Večkrat sim bil že tako truden in zdelan, da sim že komej orožje v rokah deržal, tode palica, ki mi je ziniraj po herbtu pela, mi je morala moč dajati, da sim povelje svojega trinoga slušati zamogel. Dragi moj Ivajlovič! pusti me, naj ti vsega ne pripovedujem, koliko terpinčenja in neusmiljenosti sim prestati mogel! Glej nazadnje je tako dalječ prišlo, da sim mislil, da mi je umreti boljši, kakor v tako grozovitnein terpinčenji živeti, Skorej bi se bil rad samega sebe končal. Pestušev je prišel včasi ludi nase vaje pogledat. Nekega dne, ko me je Maksiinič spet skor do obupanja terpin-čil, pride tudi. Jest veržem pušo stran, stopim k polkovniku in rečem pripravljen za vse, pokazaje Maksimiča: »Gospod! ta človek je ubijavec, za sinert ine muči, jes mu nočem več pokoren biti!« Nikoli ne bom peklenskega veselja pozabil, ki se je zdaj iz Pestuševovih oči zasvetilo, ko sim v obupu serca tako govoril. Brez vsega odgovora me zapove zvezali in šibali. Jes se besedice ne pritožim, pa moje serce se trese in trepeta. In strašen sklep se mi v duši zbudi, med tem se moje truplo pod strašnim šibanjem mojih trinogov zvija. Ko sim kazen prestal, zapove polkovnik me v ječo trešiti. Tode preden se je to zgoditi zamoglo, zgrabim svojo pušo na lleh in namerim polkovniku v persi. Puša je bila basana in skorej bi se bil tako dalječ spozabil, mu kroglo v serce poslati. Tako strašno zdivjalo me je bilo grozovito ravnanje, da sim kej tacega poskušal nalaš zato, da bi umorjen in grozovitega terpljenja rešen bil, ktero me je že skorej ob pamet pripravilo. Dobrotljivi Bogj večna hvala ti zato, da si me tega strašnega djanja obvarval! Maksiinič hlasli nad me in me vseka po glavi, da se na tla zgrudim in več ne zavem. Več dni sim v smertnih težavah medlel. Poslednjič vender ozdravim, pa le za to, da bi živ pokopan bil. Polkovnik mi bere ukaz carinje, v kterem sim za živi dan v pregnanstvo v Sibirijo obsojen. Moja mladost me je rešila, da nisrm ustreljen bil. Carinja mi je milost s tem skazali hotla. Živeti mi je tedaj! Oh, koliko stokrat raji bi bil umeril Takrat se mi je zdelo, da je s tem še le moja kazen povikšana. Obuplji-vo stopim na sani, ki me imajo v Sibirijo odpeljati in — o Bog, odpusti mi malo vernemu — tukej le, kjer sim že vse upanje zgubil, najdem usmiljenega prijalla.« »Vidiš, bratec, da je bilo nespametno obupovati!« reče na to Ivaj-lovič. »Dobrotljivi, vsegamogočni Bog budi nad zvezdami gori, in kjer kratko vidno človeško oko nič več tolažbe ne najde, tam je On s svojo pomočjo pripravljen oživeti tužno serce. Moli, bratec, moli in prosi, da ti Gospod odpusti, zakaj silno silno si se pregrešil, ker si dvomil nad božjo neskončno dobroto! Glej kar si nar veči zlo mislil, ravno to bo moglo sredstvo tvojega rešenja biti. Če bi ti v Sibirijo zapoden ne bil, bi me morda živi dan ne bil nikoli najdel, bil bi vboren vojak, ali pa kam stran potisnjen, kjer bi nobeno človeško oko za-te vedlo ne bilo. Bodi potolažen ljubi sin! božja roka je nad teboj očita. Kmalo boš ljubo sestro zopet vidil in hudobneži bodo kaznovani, in stari Peter Ivajlovič bo svoje storil, da se bo z božjo pomočjo vse dobro izšlo. Potolaži se, pravim, zaupaj v Gospoda in varuj se kdej več nad njegovo neskončno dobroto dvomiti!« »Gotovo nikoli več ne bom dvomil nad njo in s skesanim sercom ga hočem prositi, da mi milost da, lega greha spovedniku obtožiti se" odgovori Fedor glohoko ginjen. Da! božja roka me je očetovsko vodila in neskončen revež sim bil, da bi se bil kmalo obupanju vdal." »Pač revež zares" reče Ivajlovič. Ako bi bil vedno v Njega zaupal, ki je vse Ivoje solze preštel in na dno tvojega serca vidil, bi bil vesel in potolažen v nesreči." »In od zdaj naprej hočem tudi bili" reče Fedor s čistim glasom, v kterem terdno zaupanje glasno doni. »Ako je to sad tvojega terpljenja" odgovori Ivajlovič s prijazno resnobo, »potlej pa že sineš Boga s serca zahvaliti, da te je ž njim obiskal.« Fedor molči, pa v svojem sercu pomišljuje besede Ivajloviča in potem reče z bistrim pogledom: »Mislili so mi hudo storili, pa Bog je hotel vse v dobro obernili, in glej! Gospod je močnejši od njih!« In dalje derčijo sani, in sneg se kadi spod njih po nezmerni Sibirski puščavi, ki jim oko konca ne doseže. Pa kaj zdaj vse to Fedora skerbi'? Njegovo serce je veselo v zaupanji v Boga in nek notranji glas mu pravi: »Svojo zapuščeno sestro boš zopet vidil, srečen boš ti in ona spet in moč hudobnežev bo nad božjo pravico v sramoto poslala.« (Dalje sledi.) V zhod solnca po zimi. ( K o n e c.) Skril se je mesec že za oblake, zaporedoma so zvezde vgašale. Beli svet se že rudeči, oznanovavec je to novega dneva, v kterem hočeva zimski vzhod solnca viditi. Ti si truden, mladi brate moj! Postojva nemalo, oglejva se nekoliko nazaj. »Nikar« odgovori mladeneč, »kaj ti bom vidil za nama, vse je prazno, ničesar se ne vidi, kakor sam sneg, kako je še s tamnim plaščem odet vkljub svetlosti dnevnej, ki se iz daljave prikazuje." »»Mar ti ničesar ne vidiš'? Jaz se temu ne čudim, kmalo boš drugač govoril. Torej tukaj oslaniva; počakaj še nemalo, kmalo boš vidil, česar še svoje žive dni vidil nisi. Kar zdaj le se bo sobice porodilo.«« — »Ah moram se smejati," reče mladeneč »»Zakaj-?«« — »Zato, kako moreš (o vedili, da se bo solnce kmalo rodilo "ž Ali ni res?« To je res, dragi moj! ali misliš, da se za nas nikdar rodilo ne bode'? Ali meniš, da smo davnej že naj zgodniši in naj dragoceniši vzhod našega solnca zaspali 1 Ah! že se je tudi poslednja zvezda ulernila; ali si jo vidil, ko je na naju z bliščečim iu na pol umirajočim svojim očesom migala; že je ni več. Opomnila naju je, da na drugo stran paziva, kjer je oni veliki krog obod nebeški orudečil. Ali misliš, da je to krog, o ne, lo je krona solnca; ta krona stoji vsaki dan nad gorkim solncem, kedar iz svoje s cvetjem ukra-šene postelje vstaja. To čudno krono solnce sleherni dan sname, kedar vstaja, z odkrito glavo celi dan sveti, in zvečer jo zopet na glavo deva, da se v svojem polnem veličanstvu poslovi od nas, in da pozdravi naše brate, ki na drugej polovini zemlje žive. Glej, že nama silijo v oči svitli žarki solnca, ki v kraljevskem škerlalu svoje jasno čelo celemu svetu odkriva. To ti je tedaj solnce. Tanine megle minjujejo, o kako se lepe barve v njih prezernem tlu odbijajo, kakor bi bile prepletene zlatimi in srebernimi nitkami, — hale njihove, kakor bi se dragi kamen in biser na njih lesketal, kedar samo čez nje žarki presijejo. O ne morejo več zderžati naše oči te svetlosti; tope se v solzah radosti. Brate! zdi se mi, kakor bi mi moje oči na čolnu radostnih solz odplavale v neizmerno morje brezkončnosti. O plavajte tje moja čuvstva, združite se vsa v duši mojej, poletite tje, kamor oči ne dosežejo. O oči moje, oči moje! da bi mogel tje vsaj zleteli, ka- mor ve dosežete, Ije, kjer se Bog in narava zedinjujeta. — Prijalel! oberni sedaj svoje oči na ta neizmerni prostor sveta. Kako lepo in veli-čanstveno je vse v njem, akoravno je sadaj še vse s snegom pokrito. Kako čudno gorki žarki solnca svojo lepoto v ledenem zerkalu naše domače Save ogledavajo. O kako je zrak čist! To je prava kopelj za naše persi, tukaj se saj zamore svobodnimi persimi dihati. O pite moje per-si ta zrak —■ ker on je sapa cele zemlje slovanske! In vi vsi leni rneli-kužneši, ki revno na mehkih žimnicah ginete; vi, kterih oči so kerinežlji-ve in ves obraz napihnjen od predolzega spanja, kako vas omilujem, kako vas proti volji zaničujem, ker niste sedaj vsi okoli inene; glejte vtem svečanem trenutku na to jasno solnce, ktero vam še ne sveti. Ktera ura bo vas prebudila iz dolzega spanja? O predramite se iz svoje zaspanosti, čas je da bolj zgodej vstanete. Ah kako se že daleč prijalel vidi! oči moje tjekaj segajo, kjer se tam prek Save naj daljše planine černe. »Ali ti ne vidiš dalje? Jaz vidim mnogo dalje. Kedar pridem okoli tega neizmernega kolesa z očrni vidim verhove vsih naših planin. Od Ind gre moj pogled do Radmara iz nad Občine, in tam do morja daleč. Od tod leti .moje oko pokraj Ve le bi t a poleg morja prek katnenilih sten na visoko Cerno goro, ktera wsi, kakor misel božja, pol na zemlji, pol na nebu. Moje oko ne oslabi v pogledu do Balkana, kjer se mu dve velike morji odperate; od Balkana leti vse dalje pogled moj iznad Carigrada t je do uralskih visocih planin, — od tamkej vračajoč se na Talro in Karpate dotaknivši se Kerkonoš pade zopet tjekaj, kjer je izšel. Na celem tem velikem potu vidim saino eno drago pleme slovansko. — Posi. V. I A V B R A M A. (Konec.) Pa še važniše kamne ima slavna Karanlia, da mora vsakemu rodoljubi-vemu Slovencu serce od veselja poskakovati. Glejte ga IHV^MMATA. (Eichhorn Beitriige II p a g. 15 16. Leubtii o l> iler Ndring.) V sanskrilskem jeziku je splošno ime vsih Bogov »Daiva<." 1) Izpeljuje se to ime iz sanskrilskega glagola »d i v, glanzen, slarken" primeri slovensko »d i v no herrlich, vvumlerbar." Da i vi se veli Boginja, in »d a i vat a" božanstvo; div, dyans pomeni nebesa. Jagat pomeni svet das Ali, od glagolja »ga" erschaffen, hervorbringen. »M a" se veli v Sanskritu mati. Maja pa se veli visoka mati, rodica Bogov. Tudi tata, matar, akka, "janitri, die Gebarerin od glagolja »juri" pomeni inater. Za tega voljo toliko rimskih napisov: Tata, Tatuea, Accius, Accia, klere najdemo tudi na rimskoslovenskih kamnih v latinsko prestavljenih pod imenom Malernus, Materna, Materni filius ild. Da še vse te besede Slovenec pozna, ni treba opominjali. Mat, Maja diminutivuin Majka, 1) Paral le le des langues del'£u rope et de l'Inde, comparees e litre elles et i la langue Sanscrite par 1*'. G. Eiclilioff PaRis 1836 pag. 115. Tata, Tatej, Atej, Ača (oča). Od glagolja »jan« *) imamo še mi besedo Jan, na janu kopati i.-e. in principio in initio. Indički Maji, ktera je imela priime Bhavany je slična severnoslavenska Ba-ba Mara 1) ktera je kakor izverstni bajoslovci učijo, bila tudi mati Bogov, rediteljca in rodica sveta, alma Mater, Dea Maler, Demeter. Gemeter itd. Praznik Majin je bil skoz celi mesec majnik, in njej v čast so stavili Maje, kteri so še zdaj v običaju, in niso pri prirodnih narodih drugega bili, kakor znamenja phalla? — Toliko za zdaj, vse obširniše v mojih gori imenovanih bukvah, klere bom s pomočjo rodoljubivih Slovencev, kakor upam, skoro u beli svet poslati zamogel. Do une dobe pa hočem v Bčeli manjše izsnemke oglašati, da hitreje zvedo Slovenci, kje je njihova perva domovina bila ino kako nepravični so bili zgodovinarji, kteri nas le v 6. 7. ali 8. stoletju dajo iz sevra priti v pokrajine, ktere smo mi že v predhistorički dobi iz Azie se preselivši obsedli. Da bodo domorodni čilatelji vidili u kakšnem ozkem rodu sla si sanskrilski in slovenski jezik, tako hočemo, kadar bomo več časa imeli, njim več sanskritskih besed, in sicer pomenke svela, živali in rastljin, života in telesnih udov itd. priobčiti. Ali takšni slovniček bi nam lohko gosp. Caf, kterega mi kot izverstnega poznalelja Sanskrita poznamo, zložil. Mi pričakujemo, in smo gotovi, da bo naš prijatelj sproženo željo uresničil. Slovencom znana Simbilja. vj C51ovencom je posebna Simbilja znana, ktera je bila kralju Salomonu sestra i torej Davidova hči, ki je živela okolo 1015. leta pred Kristusom. Ce jo po bivališči imenujemo, tako je ta Jeruzalemska Simbilja. Bog je bil Salomonu i njegovej sestri Simbilji obznanil, da bode potok Modrosti na nečem hribu proniknul i en dan, kterega jima je tudi povedal. Kdor bode, je rekel dalej, pervi iz tega potoka pil, bode najmodrejši. Ob re-čenem času sta šla Salomon i Simbilja na tisti hrib potoka ali studenca Modrosli čakat. Salomon truden na hribu zaspi, Simbilja pa čuje. Studenec priteče, Simbilja ga pije, potlej pa Salomona poklice, pa mu nič ne pove, da je že pila. On pije, za njim Simbilja spet pije hote Salomonu veselje napraviti, da je on pervi pil, i da bode tako najmodrejši. Domu grede ideta črez en potok; Salomon gre po bervi, Simbilja pa brede. Salomon jo vpraša: Zakaj ne greš po bervi ? Ona pravi, da ni vredna po tej bervi hoditi, ker bodejo iz te bervi križ naredili, na kterem bode Izveličar svet odrešil. Zdaj je Salomon spoznal, da je Simbilja modrejša mem njega, i da je studenec Modrosti pred pila. Tram tu v misel jemane bervi je bil iz drevesa, ktero je na Adamovem grobu zraslo. Ljudje so rekli: Adam je bil nas vseh otec; napravimo torej iz tega drevesa berv, ki jo bodemo vsi rabili. Ko so pa pozdneje čuli, da ima iz te bervi Kristusov križ biti, so jo s svincom *> Zato toliko imen Jantullus, Jantia na rimskih kamnih. i) Po Haiiušu "VV i s s eii s c ha f t (les staw. Mythus 2) Knigbl 1'aiue Au In euiry iuto tile Sjmbol Language of ancient art and Mythologg London 1818 §. 23. okovali i v vodo vergli. Ob Odrešenikovem terpljenji so hudobni ljudje silno težkega lesa iskali za križ, i skvozi čudo je ta berv k verhu priplavala. Namočena, nagnjita i okovana je bila silno težka in iž nje so Kristusu križ napravili. Šimbilja je imela troje hčeri, kojim je iz prevelike ljubezni vse dovolila. Zelo jih je gizdala^ da bi bil izmed njih ktero Bog mater svojemu Sinu izvolil. Imela je vert, v klerem so bile tri cvetlice, od Boga namenjene, se tistej priklonuti, ktera bode Izveličarjeva mati. Siinbilja je pošiljala svoje hčere se mem teh cvetlic sprehajat; češ, naj cvetlice pokažejo, ktera bode Izveličarju mati. Toda cvetlice se nisu nobenej pri-klonule. Li ko je,, ponižna Marija inemo prišla, so se jej vse priklonule. Se ve, da je to Simbilji težko dejalo. Nekaj za to, nekaj pa ko je vidila, da se jej smertni čas bliža, je nesla svojih petdeset bukev, ki jih je bila polne prorokovanj napisala, Salomonu na prodaj ponujat. Ti jih ni hotel kupiti. Sla je ž njimi domu ter jih pet i dvajset sožgala, z druzimi pet i dvajsetimi se verne k Salomonu mu jih sopet na prodaj ponujat. Ko jih Salomon v drugo neče kupili, jih je sopet domu nesla i do petih vse sožgala; ostalih pet pa nese v tretje za pervo ceno Salomonu ponujat. Salomon jih zavolj nadležnosti vkupi. To so tiste bukve ki se jim pravi »Simbiljske bukve, ali Ši mbiljina prerokovanja." Dostikrat, kar je v teh knigah, ne gre v spolnenje, ker ni druzih bukev ali knig, v kterih so bili dostavki ali popravki, kako je nektero teh peterih knig umeti. Pred svojo smertjo je bila Siinbilja naročila, da naj jo v pšenico ali v kako drugo usejano žito pokopajo, ker bode takovo žito, v kakor-šnein bode pokopana, po dvakrat na leto dozorelo. Neverjetni ljudje so jo pa v deteljo zagrebli, zato detelja po dvakrat na leto dozori. Greki so pervi imeli šimbilje, ker so se bili presvedčili, da proro-kališča ne vedo prihodnjosti prav. V letu 169 po Kristusovem rojstvu so bila šimbiljska prorokovanja v tretje vkupaj zbrana i v knige popisana. Teh knig je bilo osem. V njih je bilo najti mnogo starih prerokovanj ; prorokovanje o skrivnosti odrešenja, Jezusovi čudeži, njega terplenje i, smert, o stvarjenji sveta, o pozemeljskem paradiži, o prijaznem pečanji Sirnbilje z Belinom, jezičeskim bogom. Le-ta Simbiljna prijaznost je popisana ob strani Izaijevega prorokovanja. Ona govori dalej o Lotu, se zove krisljano i prorokuje razdejanje rimskega cesarstva, če ne bodo kerščanstva sprejeli. Kakor se kaže, so v teh knigah neke reči bile še li po tim prorokovane, ko so se bile že zgodile. Ko so se bili ljudje po-kristjanuli i niso več tem knigam verjeli, je bil cesar Honori svojemu činovniku Steljku ukazal sožgati šimbiljske knige, kterc so imeli Rimljani hranjene, da so jih starašine za sovet vprašovali. Kar si ljudje še zdaj semterlje pripovedujejo kot šimbiljska prorokovanja, je bilo pozdnejše čase zmišljeno. Pri dveh šimbiljah; per libijskej i pri eritrejskej je najti slovansko ime »Bogova." Samska šimbilja se je bila iz potoka Modre (Maeander) modrosti nauzela, tker je bila tega potoka hči imenovana. Ravno tako se pripoveduje o Šimbelji, ki je Slovencom znana, da se je bila iz potoka Modrosti tudi modrosti napila. Jeruzalemska Šimbilja je še v nekih druzih rečeh družim šimbiljain podobna, kakor se iz popisovanja šimbilj vidi. Pri tiburskej simbilji najdemo, da je bila Ina na Italijansko pobegnula. Ina se toliko reče kot tuja; na primer inako se mu je storilo, da so ga solze posilile, to je drugakšino, tuje, čuždo se mu je storilo, da se je jokati začel. Ina je to ime lahko imela, ker je morala po tujih krajih hodili, namreč iz Dežale ali iz Tivanskega na Italijansko. Od »ini« je imel tudi ime Inak argoljski kralj Egialov otec okoli leta 1970 pred Kristusom. Dalej Inak kralj v Bregii okoli teta 1400 pred Kristusom. Potlej Inak okolo leta 1821 pred Kr. kralj v Kapatočji. Ti Inak je bil na peloponežki polotok prišel i svojo sestro Meliso v zakon uzel, potlej se je bil v Kapaločje vernul, pa je bil spet nazaj toda v Dežalo prišel. On je bil Jovov i Jovinin brat. Od »ini>< je tudi Inar, ki je bil 418. leta pred Kr. kralj v Ljudii. Poženčan. Slovstveni glasnik. G. Dr. J. S. v Celju je poslovenil in kratko razjasnil Virgiljevi pesmotvor »Georgika t. j. poljodelstvo." Prihodnjič podamo našim bravcem en oddelk taistega za poskušnjo. — Od presv. knezoškofa g. Slomšeka se na Dunaji tiska: »slovensko berilo za nedeljske šole" in »malo berilo za s lo v e n s k o-n e m sk e šole."—V Pragu je ravno izšel 3. zv. prirodoznanskega časnika »Živa." Obsega sledeče reči: }>Snih a led«, »Kak«, »Dodatek k živolopisu K. Bof Prešla", »Pfehled povetrnosti od roku 1852", »Zpravy o sbirkah pirodn. Cesk. Musea", »Vyjevy ze života zvirat«, »Ze života vlašfovek«, »Jelen" in »Novy dukaz otačeni se zeme okolo sve osy." »Zor j a Ga lic kaj a« je z mescem marcom kot lepoznansk in podtičen list sopet enkrat v tednu na dveh listih izhajati jela. Tiska se z novimi prav vkusnimi cirilskimi pismeni. — Velja po pošti prejemana na pol leta 3 gld. sr. — Različne drobtinee. * V Pešli se je osnovalo »družtva za izdavanje detskih knjižic." * Slavni slikar Adam se je v Cernogoro podal, da bi si lam po resnici načerte za svoje podobe narisal. * Društvo sv. Mohora prav veselo napreduje. Šteje že okoli 760 udov. Narpoprej bo letos povest »Božidar" in »Kafolove nagovore" izdalo, ki bojo kmalo donatisnjeni. Smešnlce. Judovsk učenec pride k šolskemu izpraševanju. Učitelj ga več^ reči poprašajo, ali jud ne odgovori na nobeno vprašanje ne belo ne černo »Nu!« pravijo učitelj," vi zamorete čez to leto križ storiti."—»Nesmem, sim jud!« mu odgovori učenec. — Bavno tega juda so učitelj vprašali: »Ali znate kej svoje naloge?« »Jo znam kakor očenaš" mu od verne jud. — »Te šembraj, siin prav željen slišati, kako zna" si mislijo učitelj, in začnejo ga spraševati. Na pervo vprašanje jud molči, na drugo zopet nič ne odgovori, na tretje tudi nič. »Saj ste rekli, da znale \se kakor očenaš?" — »Res je, odgovori učenec, ali očenaša se nisim nikoli učil, ker sim jud.« Nek mlad žlahten popotnik pride v mestice, kjer ni precej konj dobiti mogel. Poštar ga je od ene polure do druge naveral. Nazadnje reče nepolerpežljivo popotnik: »Ljubi gospod! ako čez deset minut konj tukaj ne bode, se bom pa brez konj na vaše stroške dalej peljal. Natisnili Ferd. £L Kleiumajr v Celovcu.