Kaj nam prinaša stanovanjska reforma? POVEJTE NAM VSE O STANOVANJSKI REFORMI VPRAŠANJE: Mnogo vznemirljivih vesti slišimo o stanovanjski reformi, o točkovanju in zviševanju najemnin, o organizaciji podjetij za stanovanjske gradnje ter s tem v zve-zi o zastoju stanovanjske gradnje. Obrazložite nam vse to, kratko in jasno v našem listu. ODGOVOR: Administrativna obremenjenost se je naj-dalj zadržala prav na področju stanovanjske politike (niz-ke, neekonomske stanarine, administrativno dodeljevanje stanovanj itd.). In prav to je onemogočalo uspešnejše re-ševanje aktualne stanovanjske probletnatike. Zaradi tega je razumljivo, da je splošna gospodarska reforma mora-la zajeti tudi stanovanjsko politiko, da morajo tudi tu za-četi delovati ekonomski činitelji, kajti brez tega si uspešne stanovanjske reforme ne tnoremo niti zamisliti, niti ures-ničiti. V zvezi s tem bodo letos začeli veljati trije novi za-koni (glej odgovore zvezne-ga poslanca Milana Vid-marja na 2. strani našega lista!) Najpomembnejša no-vost je ukinitev dosedanje-ga občinskega sklada za sta-novanjsko gradnjo, kakor tudi ukinitev dosedanjega občinskega biroja za stano-vanjsko, poslovno in komu-nalno graditev ter ustano-vitev občinskega podjetja stanovanjsko gospodarstvo Standard, ki ima svoj sedež na Celovški cesti 87. Vse stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni pro- stori, ki so splošno ljudsko premoženje, so prešli z no-vim letom v roke tega sta-novanjskega podjetja. Pod-jetje je že izvršilo popis (točkovanje) in novo oceni-tev (valorizacijo) vseh teh objektov in prostorov. Občinsko stanovanjsko gospodarstvo Standard bo v prihodnje tudi pobiralo stanarine ter s temi dohod-ki v skladu z zakonskimi predpisi in ob sodelovanju občanov vzdrževalo obsto-ječe stavbe in prostore, ki so v družbeni lastnini, ter gradilo nove. NA PODLAGI KAKŠNIH PREDPISOV SE VRŠI POPIS STANOVANJ? VPRAŠANJE: Na podlagi kakšnih predpisov se vrši sta-novanjska reforma, zlasti nova ocenitev vrednosti posa-meznih stanovanj? Kje so objavljeni ti predpisi? Zakaj in kako se vrši točkovanje itd.? ODGOVOR: Mestni svet je 22. decembra 1965 spre-jel: — odlok o popisu stano-vanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter. po-stopek in metode za ugo-tavljanje njihove vrednosti. — odlok o odstotku sred-stev, ki se izločajo iz skla-dov skupne porabe za sub-vencioniranje stanarine, — odlok o minimalnih tehničnih normativih za vz-drževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o na-činu delitve sredstev za in- vesticijsko in tekoče vzdr-ževanje, — odlok o najvišji stana-rini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanj-skimi hišami in — odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš. Naša skupščina je na svo-ji 11. seji dne 28. decembra 1965 potrdila veljavnost teh odlokov mestnega sveta za vse območje naše občine. (Vsi zgoraj našteti odloki so objavljeni v Glasniku Ljub-ljanskega dnevnika z dne 28. decembra 1965.) ZAKAJ JE BILO PONOVNO TOCKOVANJE STANOVANJ? VPRAŠANJE: Zakaj je bil nov popis in novo točkovanje stanovanj? Kaj se hoče s tem doseči? Zakaj je bil izvršen popis, čeprav se občani s tem nismo strinjali? M. M., teren Milana Majcna ODGOVOR: Stanovanj-ska reforma mora kot se-stavni del splošne gospo-darske reforme nujno ustvariti ugodnejše pogoje za uspešnejše reševanje za-pletenih problemov gradnje novih stanovanj ter za učin-kovitejše vzdrževanje ob-stoječih stanovanjskib zgradb. Nujno je torej, da tudi v stanovanjski politi-ki uveljavimo nova razmer-ja na ekonomskih činiteljih. Med pomembnimi naloga-mi pooblaščenih popisoval-cev stanovanjskih hiš, sta-novanj in poslovnih prosto- rov je objektivno in stro-kovno ugotoviti njihovo de-jansko vrednost, kajti re-zultati tega popisa in delne uskladitve stanarin z novi-mi ekonomskimi cenami so potrebni: — za ureditev evidence in katastra stanovanjskih in poslovnih fondov, — za določitev in sprem-ljanje knjižne vrednosti sta-novanj, stanovanjsko - po-slovnih in poslovnih zgradb, —¦ za določitev revalori-zirane in ekonomske stana-rine, — za določitev amortiza- O. P. Zg. Šiška cije in amortizacijskih od-pisov, — za določanje normati-vov vzdrževanja zgradb, —• za določanje stroškov zavarovanja, — za izračunanje subven-cij za stanarino itd. Pri točkovanju oziroma poznejšem ugotavljanju vrednosti stanovanj se ne sme upoštevati tistih spre-memb, ki jih je izvršil s svojimi sredstvi sam stano-valec. (Glej 10. člen zgoraj omenjenega odloka o popisu hiš in prostorov ter o po-stopku in metodah za ugo-tavljanje njihove vredno-sti!) KAM SE NAJ PRITOŽIM V ZVEZI S PREVISOKO ODMERJENO STANARINO? *.'.' •>*¦ ¦ ¦ ¦ /VPRAŠANJE: Menim, da ocenitev mojega stanovanja ni objektivna. Kam naj se pritožim? ODGOVOR: Pri popisu stanovanj (točkovanju) ima-jo pravico prisostvovati no-silec stanovanjske pravice oziroma najemnik poslov-nega prostora, nadalje pred-stavnik hišnega sveta ter najemodajalec oziroma last-nik stanovanja oziroma po-slovnega prostora. O ugoto-vitvi vrednosti stanovanja oziroma poslovnih prosto-rov se sestavi zapisnik in vroči navzočim osebam. Zgoraj navedene osebe imajo tudi pravico dati svo-je pripombe k ugotovitvi vrednosti na zapisnik ali pa v roku 10 dni od dneva, ko se je ugotavljala vrednost. Te svoje pripombe morate poslati na stanovanjsko go-spodarstvo Standard, Ce-lovška cesta 87. Spori med stanovalci, uporabniki in lastniki sta-novanj oziroma poslovnih prostorov ter med občin-skim stanovanjskim podje-tjem Standard rešuje sta-novanjska arbitraža, ki jo bo imenovala občinska sku-pščina. (Glej 45. člen te-meljnega zakona o gospo-darjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v Uradnem listu SFRJ št. 35/65!) Odločba stanovanjske ar-bitraže postane zakonita, če prizadeta stranka v roku 15 dni po vročitvi te odločbe ne vloži pritožbe na občin-sko sodišče II. Prizadeta stranka pa lah-ko uveljavlja svoje pravice tudi mimo stanovanjske ar-bitraže neposredno pri ob-činskem sodišču II. KAKO BOMO V PRIHODNJE GRADILI STANOVANJA? VPRAŠANJE: Občinski stanovanjski sklad je baje uki-njen. Kako bomo v prihodnje gradili stanovanja? Kdo bo dajal kredite in v kakšni višini? I. F. Medvode ODGOVOR: V splošno gospodarsko reformo je za-jeta tudi temeljita stano-vanjska reforma, saj še ved-no močno zaostajamo tako v pogledu izgradnje nujno potrebnih novih stanovanj, kakor tudi v pogledu vzdr-ževanja že obstoječega sta-novanjskega fonda. Doslej smo v gradnji no-vih stanovanj zaostajali predvsem zaradi premajhne proizvodnje potrebnega gradbenega materiala, na-dalje zaradi urbanistične in gradbene nepripravljenosti gradbenih območij in zara-di — preskromnih finanč-nih sredstev. Kako bo v prihodnje? Vse stanovanjske hiše, stanovanja in poslovni pro- stori, ki so v družbeni last-nini, so prešli v roke občin-skega podjetja stanovanj-sko gospodarstvo Standard. To podjetje je že izvršilo popis (točkovanje) in no-vo ocenitev (valorizacijo) vseh teh objektov v druž-beni lastnini. Z dohodki teh objektov in prostorov bo občinsko sta-novanjsko podjetje vzdrže-valo obstoječe stavbe in prostore, ki so družbena lastnina, ter delno gradilo tudi nove. Tudi delovne organizaci-je bodo s prispevki od oseb-nih dohodkov za stanovanj-sko gradnjo imele možnost, da se učinkoviteje same vključijo v stanovanjsko gradnjo. KAKO JE S SREDSTVI ZA STANOVANJSKO GRADNJO? VPRAŠANJE: Z ukinitvijo sklada in biroja za stano-vanjsko gradnjo ter tozadevnih, razmeroma ugodnih kre-ditov bomo zelo prizadeti vsi, ki še nimamo ustreznih sta-novanj, saj bo praktično nemogoče priti do stanovanja. Kaj menite vi v zvezi s tem? O. P., Šercerjevo ODGOVOR: Trenutno je res nekakšen zastoj v grad-nji, toda z novim sistemom samofinanciranja in novih oblik kreditiranja bo zago-tovljena razširitev materi-alne podlage stanovanjske- ga gospodarstva in s tem bo ustvarjena temeljna mo-žnost za uspešnejšo stano-vanjsko gradnjo. Sredstva za stanovanjsko gradnjo se bodo v prihod-nje močno povečala. Zviša- ne stanarine in najemnine poslovnih prostorov bodo omogočile večje anuitete in večjo amortizacijo, s kate-rimi bo razpolagalo novo-ustanovljeno občinsko sta-novanjsko podjetje Stan-dard (Celoška 87). Ker se bodo letos tudi precej povečali osebni do-hodki, se bo avtomatično povečal tudi prispevek za stanovanjsko graditev. Prej je ta prispevek dobival ob-činski sklad za stanovanj-sko gradnjo, zdaj pa ostane ta prispevek delovni orga-nizaciji, v kateri so ljudje zaposleni, ter bodo tako sa-mi z njim razpolagali. Vsa-ka delovna organizacija se bo lahko združevala z dru-gimi ter skupno z njimi gra-dila stanovanjska poslopja za svoje delavce. Kredite za stanovanjsko gradnjo bo v prihodnje da-jala banka. Predvidoma bo-do ti krediti znašali le 40 % in sicer samo za 15 mesecev. V zgoraj omenjenih pogo-jih take kreditne možnosti ne bodo predstavljale no-benih bistvenih težav za de-lovne organizacije, saj bodo te razpolagale z večjimi sredstvi v te namene. Kako pa bo z občanom? Skoraj onemogočena bo gradnja občanom, ki bi že-leli sami graditi, saj bodo pri današnjih gradbenih ce-nah težko zmogli sami te, mnogo slabše pogoje za sa-mostojno individualno grad-njo. ZASTOJ V GRADNJI STANOVANJ VPRAŠANJE: Ze pol le- ta čutimo, da prihaja v sta-novanjski gradnji do občut-nega zastoja. Zanima me, kako bo v prihodnje. I. E., Dravlje ODGOVOR: Vsaka spre-memba povzroča v začetku določen zastoj, kar je ra-zumljivo. Občinsko stano-vanjsko podjetje Standard je začelo poslovati šele z novim letom. Banke se šele reorganizirajo. Stanovanjski zakoni so šele v razpravi. Kakor vidimo, je vse šele v reorganizaciji, v razisko-vanju tržišča, v čakanju na naročila in prugrame sta-novanjske graditve. Navzlic splošnemu trenutnemu za-stoju na tem področju pa zaznamujemo prav na ob-močju naše občine največji gradbeni polet, saj odpira-mo doslej največje stano-vanjsko gradbišče na celot-ni soseski 6 v Zg. Šiški oz. Dravljah, ali točneje med Celovško, Šišensko, Vodni-kovo in podaljškom Stegen-ske ceste. Tu bo v nekaj le-tih zgrajenih skoraj 12.000 novih stanovanj, kar bo možno le ob smotrni inte-graciji in specializaciji gra-dbenih podjetij in ob ma-ksimalni uporabi gradbene mehanizacije ter industrij-sko izdelanih gradbenih ele-mentih. Samo tak način gradnje na velikih gradbi-ščih lahko poceni stano-vanjsko gradnjo. Več o tem berite na naslednji strani našega lista! PAVLE ŠEGULA