^^ooxxxa
SPOMNITE SE
slovenskih Beguncev
5 KAKIM PAROM!
124
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
xxxxxxxxxn
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JUNE 25, 1946
LETO XLVIII—VOL. XLVIIJ
pihower lrdif da hoteli Rusi HI načrtov
DR0BNE VEU?SL0VENIJE Kontrola nad živili ostane še 1 leto
r°je strategične namene skrivali skoro do Nega, trdi general
Kington. — General Ei-je podal svoje zadnje poročilo kot vrhovni po-F'jc zavezniških armad v Ev-r tem poročilu general na-jda skoro do zadnjega ni .0 ruski vojaški strategiji .Nemcem, šele par mese-ed vpadom v Normandijo aršal Stalin izdal zavezni-za ofenzivo na vzhodni in šele potem so prišli 1 v klešče.
r^hower navaja v tem po-,;vse boje od vpada v Nor-IJo pa do dneva kapitulacije.
^ poročilu, ki obsega 123 gen. Eisenhower hvali 1 sodelovanje zapadnih za-Pv- poroča pa o težkočah, M6 imel z Rusi. Eisenhow-da so Nemci izgubili .^jveč radi trme, ker so v boju proti premoči, da bi se pravočasno Nemška armada, ki bi a braniti domačo zemljo, strta zapadno od reke
E^hower je računal na } tem, da bodo zapadni 'ki prijeli Nemce od zapa-}} pa od vzhoda ter jih ta-' 'li v ogromne klešče. To-i 0rlca 1944 ni prejel gene-1 Rusov nobenih informa-
namenu, čeprav jim je
m
i?^Ver ponudil vse svoje &£ne načrte, šele o boži-, je Eisenhower povedal -11 generalnemu štabu o A ki jih ima z Rusi in da ne more z načrti na-Je predsednik Roosevelt p Stalina zagotovilo, da } izgovarjati o načrtih z Cllcem generala, šele v so ti dobili od Stalina i ofenzivo, katero bo iz-150 do 160 ruskih di-
NAČRTNO NORČEVANJE IZ VSEGA BOŽJEGA. — "Slovenski Primorec" prinaša 30. maja sledeče: V 6. razredu ljudske šole je bilo brati na stenča-su tole zasramovanje naših krščanskih molitev:
Križ: V imenu Stalina in Tita in sv. duha svetovnega komunizma. Amen. Vera: Verujem v Stalina, vsemogočnega stvarnika naše svobode in komunizma, v Jožeta Tita, namestnika njegovega, edinega tovariša, ki je bil spočet od partizanskega cFuha,
di mi ne odpuščamo svojim dolžnikom. popelji jih v internacijo, kakor so oni gonili nas. češčena si zvezda, polna svobode, Stalin j s je s teboj, blažena si med partizani in blažen je svit tvoje svetlobe, Tito. — Sveta OF, mati pravice, uniči naše sovražnike sedaj in ob njih smrtni uri. Amen. — čast bodi očetu Stalinu, sinu Titu, sv. duhu svetovnemu komunizmu, kakor je bilo v začetku v Rusiji, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
List, ki je to sramoten je mo-
rojen na zemlji trpinov pod ;ta-j litve priobčil, seveda obsodi z lijanskim in nemškim fašizmom, j ostrimi besedami to norčevanje feel bo iz pretepa in maščevanja Za mislečega človeka pa je prav
na desnico vsemogočnega Stalina in tu bo sodil vse fašiste in tirane. Verujem v našo svobodo, osvobodilno fronto, občestvo mu-
iz tega norčevanja dvoje jasno. Prvič izpričujejo slovenski komunisti, da so samo privesek j Rusije in da je vse govorjenje
Pomanjkanje mesa je1 Zastopniki obeh zbornic so se zedinili na tem, da naj
OPA ostane še za 1 leto, toda z okrnjeno oblastjo. Predlog gre v senat in nižjo zbornico za končno akcijo.
čutiti po vsej deželi trdijo poročita
Na črni borzi je cena za 20 centov pri vsakem dolarju višja
Na tisoče Clevelandčanov prihaja zdaj v restavracije misleč, da imajo tam meso, ko ga v mes-
Washington. — Posebni zastopniki senatne in poslanske zbornice so se sinoči zedinili na tem, da naj OPA ostane še za-eno leto s precqj zmanjšano oblastjo. Kar je glavno je to, da ostanejo cene mesu, perutnini, mlekarskim izdelkom, petroleju in tobaku še nedalje pod oblastjo OPA.
Predlog je bil poslan v senat-
n.cah ne morejo kupit, za doma-1 FranCOZl DredlagaiO čo mizo. Toda v restavracijah1 i	, , m ,
mednarodnost za Trst
Pariz. — Ameriški državni
čencev in odpuščanje nedolžnih; 0 kaki jugoslovanski samostojno-zaslepljenčev, v vstajenje rude-;*« samo metanje peska v oči. če zvezde in srečno življenje. | Vse je Stalin in Tito je samo Amen. — Oče naš: Stalin naš, ki njegov valpet, Drugič pa vidi-si v Rusiji, posvečeno bodi tvoje mo> da se tudi komunističen ime, naj pride k nam tvoja re- brezverec ne more iznebiti misli publika, naj se zgodi tvoja volja' na ver0> Ne more biti brezbri_ kakor v Rusiji tako tudi pri nas. žen do vere> kot da ^ pekoža Daj nam danes vsakdanji kruh, vest gpni k misij na vero ne odpusti jim dolgov, kakor tu
(Dalje na 2. strani >
•John Simoni
|aJ zjutraj je umrl, zadet |Je 'kapi, John Simončič, P let, stanujoč pri druži* česnik na 5709 Prosser
Tukaj
nima sorodnikov, te bil v Sandolu, fara
ce pri Postopni. V šmi-Pušča sestro Marijo in
Bivši vojaški policist je razorožil roparja
Cleveland, O. — Včeraj je bivši vojaški policist pokazal, kaj so ga naučili v armadi, iz katere je prišel pred nekaj meseci potem, ko je služil več kot tri leta. Ta veteran je naš rojak, Anthony Logar, star 29 let, iz 928 E. 222. St, Euclid, O.
Logar je šel včeraj popoldne okrog 3 mimo trgovine Wm. Taylor & Son, ko je videl nekega moškega, ki je prihajal iz veže, si basal v žepe denarje in spravljal samokres pod obleko. Logar je takoj vedel, da bo nekaj narobe, pa je popa del tujca, ki je res pravkar oropal blagajničarko gledišča.
Ropar in Logar sta v rovanju padla na tla. Ropar je potegnil
samokres, toda Logar ga je drli | _ . _ ^ __ _ žal trdno za roko, da ropor U K U D 0 V I Grožja ni mogel rabiti. Pri tem se je pa samokres sprožil, krogla se je zarila v bližnji zid. Končno se je Logarju posrečilo dobiti samokres v roke, to priliko je pa ropar porabil, da je skočil pokonci in zbežal, Logar pa za njim. Ropar se je zatekel v poslopje banke na 9. cesti in Euclid Ave. Tam je Lo-NniIov7~Tuka77ebivaii«ar z drugimi zasedel vse izho-: in je bil član društva de> v tem došli policist je pa št. 126 SNPJ. Pogreb' zasledoval roparja in ga ob-H> popoldne ob' 1 iz že-' strelil hodniku. 51 Pogrebnega zavoda na1 Ave. na Highland Park P'i§če.	i
-o-
Sski minister se je rešil
°n. — Bivši premier Roki Radescu, se je izmuznil in je že na potu v švi-6,1:1 je ušel smrti pod ro-i sto v, ki so na vladi.
K--o-
rutanska vlada deli milost
' Italijanska vlada je kStila skoro vse bivše faši-8e tiče onih, ki so bili i1!' Po premirju in pred fe letos.
LEGISLATURA JE V ZASEDANJU V DRŽAVI OHIO
Columbus, O. — Sinoči se je zbrala k izrednemu zasedanju legislatura države Ohio na poziv guvernerja Lausčheta. Guverner je predložil pred obe zbornici zahtevo za $12,130,714. Ta denar naj bi bil v podporo univerzam in .dobrodelnem skladu države.
Glasom ustave legislatura v tem zasedanju ne sme razpravljati o drugem kot o tem, radi česar jo je guverner sklical. Ta je rekel, da so še drugi važni problemi, ki morajo biti rešeni v dobrobit države in prebival, stva, toda ti naj bodo rešeni pri rednem zasedanju zbornic. -o-
Ameriški Romunci so poslali apel na Byrnesa, naj osvobodi domovino
Ameriški Romunci so poslali na državnega tajnika Byrnesa v Pariz kabel, v katerem ga urgi-rajo, naj zagotovi svobodne volitve v Romuniji in naj pospeši odhod ruskega vojaštva iz dežele. Dalje je vseboval kabelgram sledeče-zahteve:
Provinci Bukovina in Besara-bija naj prideta zopet v romunski last.
Reka Donava naj bo pod mednarodno kontrolo.
Naj se zniža vsota reparacij V očigled že dozdaj vplačanih.
Glede svobodnih volitev, trdi apel, naj Byrnes zahteva dogo-
CIO se pripravlja na
nove stavke
Washington. — CIO ima že ves program narejen za novejVOPe na Jalti> ker pod sedunjo
je prav istj položaj kot drrgod. Mesa enostavno ni ne v mesnicah ne v klavnicah. Menda je največ govedi še na paši, kjer čaka na višje cene.
Deset največjih.klavnic, ki zalagajo, meso za vse ameriške države poroča, da so zadnji tČden mogle kupiti samo 14,000 glav goveje živine. Lansko leto so jih kupile v istem tednu 124,721 glav. To je pa že precej razlike.
Mesarji in klavnice trdijo, da bosta prihodnja dva tedna najslabša kar se tiče mesa v zgodovini Amerike.
U. S. Packing Co. v Clevelan-clu, ki prodaja konjsko m£so, trdi, da ni njih kupčija še niko-
li tako cvetela kot te dni. Ljudje stoje v vrsti in čakajo na meso. Konjski steak prodaja po 18c funt;	- ""
V Cleveland je dospelo včeraj 150 glav goveje živine, pa niti enega živinčeta niso kupili v mestu, ampak vse kupci izven mesta, ki so ponudili več zanje.
Velemesnice dolže živinorejce, da nočejo poslati živine na trg, ker čakajo boljših cen. Ti pa zopet dolže klavnice, da nočejo klati, da bi s tem prisilile kongres, da odpravi OPA in ž njo. kontrolo nad cenami,
Lastniki ribiških čolnov v cle-velandskih parkih poročajo, da Se je pojavilo nenavadno število ribičev, ki da ne love samo za zabavo, ampak da kaj vjamejo za večerjo. Samo v Euclid Beach
tajnik Byrnes in ruski komisar Molotov sta se včeraj sama raz-govarjala pol ure. O čem sta govorila ni znano. Nekateri mislijo, da sta se razgovarjala glede Trsta in njegove usode.
Francoski delegatje so namreč predlagali, naj bi postal Trst mednarodno pristanišče, po 10 letih naj bi se pa vršil plebiscit, ki bi določil, čigav naj bo končno Trst.
. Ameriška delegacija bo morda podpirala ta predlog, toda samo za pristanišče, ne pa za vso okolico.
Ministri so včeraj odkilontfli zahtevo Avstrije po delu Južnih Tirol. Tudi se niso mogli zedi-niti glede meje med Francijo in Italijo in ne glede svobodne pa-roplovne na Donavi, enako tudi ne- glede italijanske mornarice. -o--—-
Poskusna bomba je pri vajah dobro zadela, poročajo s Pacifika
San Francisco. — V pondeljek ob 5:11 popoldne, ali ameriški čas ob 9:11 dopoldne v nedeljo, so vrgli poskusno bombo na ladje pri Bikini. To je bila vaja za pravo atomsko bombo, ki jo bodo vrgli na stare ladje okrog 1. julija.
Opazovalci, ki so bili na ladjah 10 milj proč od tarče, pripovedujejo, da so švignili rumenkasti
parku je ribarilo koncem tedna, p]ameni g kraja> kjer se je raz_
no in poslansko zbornico v končno akcijo. Potem je pa še vprašanje, če bo predlog predsednik Truman podpisal, ali ga bo veti ral. ,
Predlog vsebuje nove določbe za OPA, proti katerim je vladna administracija, namreč:
Producenti in izdelovalci morajo dobiti cene kot so bile leta 1941, povrhu pa dovolj velik dodatek radi večjih izdatkov v industriji.
Za predmete, ki so bili redki tekom vojne, kot avtomobili in drugo, naj veljajo cene za mirne čase in ne za vojne.
Za izdelovalce oblek se odpravi odredba, ki ukazuje izdelovanje cenenih oblek.
Za poljske pridelke se premesti kontrola v urad poljedelskega tajnika.
Odpravi se kontrola cen na vsem blagu, kadar.,se bo videlo, da je istega dovolj na trgu za vse zahteve.
Ustvari naj Se posebna komisija, ki bo imela pravico ovreči odredbe OPA ali poljedelskega urada, ako ta dva ne bi hotela izpustiti iz rok kontrole cen nad gotovimi izdelki.
Zastopniki obeh zbornic so se v sedli k debati sinoči ob osmih za zaprtimi vrati. Ob 11:85 so končali in povedali časnikarjem svoje sklepe. Od vsake zbornice je bil po 7 zastopnikov. Senator Taft iz Ohio, ki je bil eden zastopnikov je izjavil, da teh sklepov ni podpisal, ker se ne strinja ž njimi.
V ameriškem pasu lahko pričakujejo 3,000,000
do 6,000. nbičev.	j gila bomba Bomb.t se je raz_
Klavnice m mesnice zapirajo,; čila okrog 150() čevljev nad ker nimajo nič mesa. Delavce la(,jami Opazovalci pa niso mo- ... odpuščajo za 1 teden, za 10 dni gH s te mdalie videti bombnika, ZldOV SCESOma
m Le^itareJ§e k!a™?' ki ,S° ki je bombo spustil nad ladje, j Frankfurt. _ Ameriške voja-
Poveljstvo je naznanilo, da se^ke oblasti v okupaciji Nemčije je vaja izvrstno posrečila in upa-: poročajo, da vse tako izgleda, da
podjetju že nad 50 let, zdaj prvič zapirajo vrata. Theurer-j
Norton Provision Co. na zapad-!
ni 63. cesti bo prvič zaprla vrata v več kot 50 letih. Svojim 140 delavcem je dala počitnice do 10. julija. Koblenzer Co. na zapadni
65 cesti pravi, da ne bo po8io- bivšega četnika, da je
vala, dokler OPA ne spremeni | ..	, .
odredbo. Podobno poročajo tudi partizane prOflal
jo, da bo prava bomba vržena b0(i0 imele Zed. države na s
prav s tako dobrim uspehom. -o--
Mihajlovič obtožuje
druge.
zahteve po višji mezdi. Predsed-1 komunistično vlado nj nobenega nik Murray je rekel, da bi rad počakal s stavkami jesenskih vo-. litev, toda mnoge unije so že nestrpne radi višjih cen za živež. -o-
Belgrad. — Včeraj je pričal za državo bivši četnik Jovan Skavovič, ki je izpovedal, da je v letu 1941 izročil Nemcem 365 partizanov na ukaz svojega predstojnika, ta pa da je dobil
Komunisti niso za novo ustavo
Tokio. — McArthur in vse večje japonske stranke so odobrile novo ustavo, samo komu nisti pravijo, da bi se moralo ž njo še počakati. Nova ustava odvzema dosti oblasti cesarju in daje več svobode narodu.
Sovjetski konzul je odšel s štabom
Seoul, Koreja. — Sovjetski generalni konzul Andrej Polianski | ukaz direktno od Mihajloviča upanja za svobodne volitve, ker' je snel rdečo zastavo s poslopja' "Nisi jih izročil, ampak prodal ni svobode pisanja ne govora in v tem mestu ter odšel s svojim si jih!" je zavpil Mihajlovič vj ne shodov..	štabom v Pyongyang, ki je gla- obraz svojemu nekdanjemu čet-
vno mesto cone v Koreji, ki je "iktt.
pod rusko upravo. Ameriške) "In kaj se je zgodilo s tistimi okupacijske oblasti poročajo, da; partizani?" je vprašal sodnik
Ta nevesta ni začela posebno srečno
Joliet, 111. — Sara Carnegie in Eugene Robert sta bila poročena zadnji teden. Takoj po poroki sta morala hiteti k smrtni po-steli nevestine matere. In ko so
svojih ramah do 3,000,000 Židov, za katere bodo morale skrbeti v svojem zasedenem pasu v Nemčiji.
V to ameriško cono prihaja že zdaj do 10,000 Židov na mesec. Mnogo Židov prihaja iz Rusije, na Poljskem se jim pridružijo še drugi ih vsi ti pa skušajo priti v ameriško okupacijsko cono. Pripovedujejo, da prihajajo v cono Žid je tudi iz angleške okupacijske cone.
-o-—
Komisija 4 držav naj kontrolira Japonsko
Washington. — Zed. države so predlagale, da bi komisija Zed. držav, Anglije, Rusije in
je ta čin ruskega konzula prišel nepričakovano.
Najbrže je to odgovor na zahtevo ameriških oblasti, da ruski konzul preneha s svojo propa
Kadar morate ponoči preko
gandno v ameriški coni, ali pa!ceste, imejte na sebi vedito kak pokopavali mater je umrla tudi j bodo tudi Amerikanci odprli I bel predmet, da vas voznik la-nevestina sestra Josephine. svoj konzulat v ruski coni. žje opazi.
Pozneje sem slišal, da sojrili Kitajske kontrolirala Japonsko
prihodnjih 25 let, da se ne bo mogla oborožiti. Ako bi kazalo, naj bi se ta doba podaljšala pa
vsi ustreljeni," je odgovoril Skavovič.
-o
še za 25 let. Anglija in Kitajska sta se takoj izjavili za ta načrt, Moskva pa še ni odgovorila, čeprav je že dva meseca od tega.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
K vojakom—
Andrew Glavich, najmlajši sin družine Mr. in Mrs. John Glavich iz Wellington, O., je odšel v službo Strica Sama in je sedaj.v Camp Polk, La. Njegova soproga živi na farmi pri Glavichevih. Vojaku želimo srečo in zdrav povratek. Dosti so potovali—
Mrs. Frances Cercek iz 10002 Anderson Ave., Cleveland, 0„ hčerka Mary in zet George so dospeli domov s potovanja, tekom katerega so prevozili 7,-800 milj ter obiskali 14 držav. Obiskali so sestro Mrs. Ivano Kuss v Lead vi lie, Colo., sorodnike in prijatelje v Pueblo in v Denver ju, sina Franka in njegovo ženo v lmbay, Nevada, sina Michaeia in ženo ter hčerko v San J ose, Kalifornija, sorodnike v Oakland, Kalifornija. Obiskali so tudi brata ter sorodnike v Great. Falls, Montana ter se ustavili za nekaj dni v lepem narodnem parku, Yellowstone National Park. Pravijo da so imeli prav prijetno potovanje vseskozi. Pevska vaja—
Članice Baragovega dekliškega zbora naj pridejo ob 7:30 k pevskim vajam nocoj in v četrtek večer. Prva obletnica—
V	sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega vojaka Joseph Pi-celj v spomin prve obletnice njegove smrti.
Na obisk v Mo.—
Mrs. Clara Slapnik, soproga cvetličarja Louis Slapntika, 6102 St. Clair Ave., odide v petek v St. Louis, Mo., na obisk k svojemu očetu. Z njo bo šel tudi sinko Donald in sestra Josephine. Želimo jim srečno in zabavno potovanje. Druga obletnica—
V	sredo ob 6:30 bo darovana v crekvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Stanley Zupančiča v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Na obisku■—
Novoporočenca Mr. in Mrs. Frank Steblaj iz Biwabik, Minnesota, sta v Clevelandu na poročnem potovanju. Stanujeta pri trgovski družini Mr. in Mrs. Louis Oswald, 17205 Grove-wood Ave. Frank Steblaj je nečak Mr. Oswalda, je služil 4 leta v armadi Strica Sama in je sin Mrs. Ivane Zalar iz Minne-sote. Upamo, da se jima bo naša metropola dopadla in pri prijaznih Oswaldovih se bosta gotovo kar domače počutila. Zaroka—
Zaročila sta se Edvard Zni-daršič in Annie Banič. Zaročenec je sin Mr. in Mrs. Znidaršič iz Madison, Ohio, zaročenka je pa hčerka Mr. in Mrs. Banič iz De Pue, 111. Vabilo na sejo—
članstvo kluba Ljubljana je prošeno, da se udeleži nocoj ob 8 seje na Recher Ave.
-o-—
Pazite se, da ja yotoi\t greste preko ceste pri signalni luči in o pravem času, sicer vas službujči policist laliko povabi na sodnijo.
Priglasite se do četrtka za večerjo, ki bo v nedeljo v Slov. Nar. Domu
s
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25, 1946
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN IIOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Are.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio
___Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Sa Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaAalcili: celo leto $7.00, pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Posamezna itevllka stane 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES:	*
United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. D. s. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4 50 tor 6 months. a. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, 13.50 for S months. Single copies 5 cents each.
Entered as second-class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 124 Tues., June 25, 1946
Ob Baragovem katoliškem dnevu
Bliža se 30. junij in z njim Baragov katoliški dan. iKo bomo slovenski katoliški Amerikanci proslavljali svojega velikega rojaka, bomo ob misli nanj manifestirali predvsem za troje: da smo dobri Amerikanci, odločni katoličani in zavedni Slovenci. Vse tri misli je prav, da v teh dneh poživimo v svojih dušah.
Pred kratkim je napisal kardinal Spellman članek z naslovom: "Komunizem je neamerikanski." Prav je imel, da ga je tako označil. Zakaj amerikansko je spoštovati svobodo človeka in upoštevati vrednost ter dostojanstvo njegovo. Oboje pa komunizem uničuje z diktaturo in totalitarnim pojmovanjem države. Zato je neamerikanski..
Velika je vrednost človekova po pojmovanju krščanstva. Človeku je dan razum in dana mu je prosta volja, da se pre-bori skozi težave življenja k svojemu končnemu cilju, k svojemu Bogu. Papežka okrožnica o komunizmu pravi o tej vrednosti človekovi: "Človek je oseba, čudovito obdarjen od Stvarnika z darovi na diiši in na telesu. On je pravi mikro-kczmos, kot so rekli stari — cel svet v malem — z vrednostjo, ki daleč prekaša neživo nwravo. Bog sam je njegov zadnji namen v tem življenju in v prihodnjem. — Zato ima pravico do življenja, do telesne nedotakljivosti, do potrebnih sredstev za življenje, pravico združevanja, pravico posedovanja in rabe lasti. — Družba je radi človeka in ne narobe" ... In sveto pismo označi dostojanstvo človeka z besedo "Le malo nižje od angelov si ga postavil."
Ameriška deklaracija neodvisnosti je to vrednost opisala z besedo, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki in od Stvarnika obdarjeni z neodtujljivimi pravicami ter da je vlada za to tukaj, da te pravice varuje.
Komunizmu pa. je prvo država in človek samo orodje te države. V komunizmu je ubita človekova osebnost, uničene so njegove neodtujljive svoboščine. V komunistični diktaturi vlada zato nasilje; državljan stoji neprestano na pragu ječe, vedno visi nad njim negotovost, kdaj ga odžene tajna policija v koncentracijo ali na prisilno delo. Zato je komunizem tako nasprotje ameriškega, razumevanja življenja v človeški družbi.
Komunizem danes mogočno dviga glavo. Njegova propaganda sega po vsej naši deželi. Čisti komunisti in bolj ali manj zavedni njihovi sopotniki pripravljajo čas, da vržejo naš način življenja in izpeljejo komunističnega. Radi tega pa je treba zavestnega odpora proti tej neameriški zmoti.
Naš veliki rojak Baraga je pojmoval vrednost človeka in šel v daljno tujo deželo, da to dostojanstvo človekovo dvigne. Učimo se od njega in bodimo dobri Amerikanci, ki se ne damo odtujiti velikim zamislim naše ustave o pravi svobodi človekovi.
Pa se učimo od njeg^ tudi katoliške odločnosti. Ko je šel kot misijonar med tuje narode,Je dovolj pokazal svoje katoličanstvo. Tudi rni ne moremo in ne smemo skrivati svojega katoliškega prepričanja. Mi moramo ljubiti vsakega človeka in ga kot človeka spoštovati. Nikogar ne smemo in nočemo zaničevati in ne izzivati. Biti moramo do vsakega človeka tolerantni. Toda nikoli ne moremo spoštovati zmote, nikoli ne moremo odobravati tega, ker je narobe. In nikoli ne moremo i>iti obenem na dve strani, da bi prižigali dve luči: eno resnici, eno pa zmoti. Naša pot vodi naravnost. ' In kadar brezboštvo javno nastopa, kadar dela propaganda za zmoto in kadar hoče za to zmoto terorizirati, tedaj ne moremo molčati, ampak moramo tudi mi javno izpovedati, kaj smo in kaj hočemo.
In to je eden namenov Baragovega katoliškega dne, da pomislimo na svoje katoliške dolžnosti v javnosti! Skupen nastop naj nas uči, da je v skupnosti in slogi tudi moč našega katoliškega prepričanja.
Veliki škof, ki se ga spominjamo, je šel v svet, da uči katoliško vero, in svet spoštuje njegovo žrtev, njegovo prepričanje in njegovo delo.
Baragov dan obhajamo v dneh, ko naša stara slovenska domovina ječi v sponah brezbožnega komun'zma. Leta težke okupacije so črpale njene moči, kri domačih sinov je pojila njena tla,'ruševine so se gromadile na njeni zemlji. Sedaj, ko je drugi svet svobodno zadihal, rešen fašizma in nacizma, pa je to zemi'jo naših prednikov zasužnjila komunistična diktatura. Ko so se drugi oddahnili, je nad Slovenijo zadivjala vsa krutost preganj&vcev krščanstva. Ječe in koncentracijska taborišča so polna njenih najboljših sinov. Tisoči in tisoči pa so se umaknili preko meje, da rešijo svoje življenje. Če se kdaj ljubezen izkaže, se izkaže v trpljenju. Zato bodo v teh dneh naše misli romale v staro domovino in z dejanji bomo skušali pokazati svojo ljubezen do trpečih: Misei na našega velikega rojaka, misijonarskega škofa, bo dvigala tudi našo zavest, da pripadamo po svojem izvoru slovenskemu rodu in da moremo biti na to le ponosni. Baragov dan bo pomnožil naše prošnje, da zašije zatirani Sloveniji čimprej sonce resnične svobode.
Ko bomo stopali v sprevodu na clevelandski kulturni vrt in ko bomo tam poslušali govornike, bodo rastli v naši duši sklepi, da hočemo biti zvesti in pravi Amerikanci, ne samo po imenu, ampak po duhu, da hočemo biti katoličani, ne samo doma v zapečku, ampak povsod, in da hočemo kot zvesti Slovenci ljubiti z dejansko ljubeznijo svoje slovenske brate in svoj rod. Naj veliki škof blagoslovi naše sklepe.
i i
i

»»a i o »>t »»ti» m t »»»i m » »«»+<

BESEDA IZ NARODA
stov in revij. Odziv je bil zelo! ril štiri predmete, katere je majhen in zadeva ni tako reše-; prinesel s seboj iz Argentini-na, kot bi bilo želeti. Zato bo i je, Južne Amerike; Jos. Fran-
Sorodnike iščejo
Mrs, Tončka Jeynik, 1199 E. 61 St. je prejela iz domovine, iz vasi Sv. Križ pri Kostanjevici, na Dolenjskem pismo od svojega bivšega soseda Franc Stritar-j a, v katerem je priloženo tudi pismo njegove žene za njene sorodnike, katerih naslova pa Mrs. Jevnik ne ve in zato sporoča to pismo javnosti, če bo kateri sorodnikov bral, da se lahko zlasi svojcem v domovini? Pismo se glasi:
Sv. Križ, 1. maja 46. Draga Tončka: Najprej Te lepo pozdravim in Te prosim, ne zameri mi, ker Te bom nekaj prosil. Jaz, France Stritar iz Sv. Križa sem se poročil leta 1921 z Bazniko-vo Nežo iz vasi Malo Mraševo št. 6. Njen oče, Franc Baznik je bil oženj en z Marijo, roj. Račič iz Naklega. Tast so umrli pred 21 leti, a mati so umrli leta 1943 pri meni kot begunka. Moja žena ima v Cleve-landu več sorodnikov. Tam so bili stric Janez (Anza) Tone, Vincencij in Jože.
Draga soseda. Ti si pred vojno poslala eno sliko od bratranca, mislim Alojzija kot no-vomašnika Ginškovi Pepci, zato sem se spomnil na Tebe in Te prosim, če bi bila toliko dobra, da bi nam pomagala poiskati katerega koli > sorodnika Baznika, ki bi pisal moji ženi, da bi se tako seznanili in bi si dopisovali. Draga Tončka, prosim Te, ko dobiš to pismo, obini se takoj na te Baznikove in če ni drugače mogoče pa skozi Rdeči križ. Sporoči mi, če ne drugače, pa piši, če kaj izveš, Ginškovi Pepci.
Sedaj Te najlepše pozdravljamo vsi, jaz, moja žena Neža in moja družina,
Franc Stritar, Sv. Križ št. 46, p. Kostanjevici. Pismo sorodnikom pa se glasi :
Sv. Križ, 1. maja 46. Dragi sorodniki: Sprejmite srčne pozdrave iz važega rojstenga kraja. Jaz, Neža Baznik, hči Franceta Baznik in njegove žene, roj. Marije Račič iz Naklega, sem ' se poročila leta 1921 v Sv. Križ k Francu Stritarju, posestniku. Rodilo se nama je sedem sinov; 1 je umrl, ko je bil star 2 leti, l,a starejši, France, je pogrešan po osvoboditvi . . ; pet pa jih živi doma in prav pridno pomagajo. Vsi so zdravi le jaz sem bolna na revmatizmu in že en mesec v bolnišnici v Brežicah, kamor me hodijo domači obiskavat vsak dan. Kako sem živela med okupacijo, si lahko sami mislite, saj ste gotovo kaj čitali . . .
Dragi moji sorodniki; Ako boste dobili to pismo v roke, dajte ga brati drug drugemu, ker imam v Ameriki (Clevelan-du) več stricev: Janez (Anza), Tone, Vincec in Jože, tudi vem, da so nekateri že pomrli, a bratranci in sestrične pa še živite v Clevelandu.
Če bom dobila vaš naslov, vam bom še kaj več pisala. Sicer pravijo, da Če je veliko pisano, da gre bolj nerodno skozi cenzuro. Prav lepo vas vse tudi prosim, če mi morete kaj pomagat bodisi v obutvi, obleki aH hrani, kajti okupator nas .je v tolikem času popolnoma izčrpal in sednaje oblasti pa tudi ne morejo vsega nadomestiti tako hitro, kakor bi bilo potrebno.	. / Naj srčnej še pozdravlj amo vse naše sorodnike, prijatelje in znance v Clevelandu,
Neža in Franc Stritar in sinovi.
Prosim, pišite mi na sledeči
naslov:
Neža Stritar, Sv. Križ št. 46, pri
Kostanjevici, Dolenjsko — Jugoslavija, Evropa.
-e-
Otiraj bratovske solze,..
Euclid, O. — Gornje besede bi sledile Gregorčičevi pesmi, ki "Zaplot" daje naslov "Odpri srce, odpri roke . ." koloni v tem listu. "Otiraj bratovske solze," pa naj bi bilo poleg namena, ki ga ima pripravljalni odbor prireditve za 29. in 30. junija v Clevelandu tudi ta cilj, da dosežemo dejanski sad, da lajšamo bol potom Lige katoliških Slovencev vsem, ki jih bo ta Liga dosegla.
Odbor, ki pripravlja za te dni to slavnost, ima pred očmi tudi ta vidik — Kako in na kakšen način bi se dalo doseči uspeh-, ki naj bi Liginemu blagajniku izročil večjo svoto za v ta blag namen?
Naj bo tu omenjeno, da je iz svoje srede izbral moža v osebi Mr. Math Intihar, ki je predsednik finančnega odbora in ki je vzel to stvar resno v roke. Njegov cilj, da se do "Labor day", to je, 2. septembra, zbere $10,000, ki naj se potem izroči Ligi katoliških Slovencev.
Tu smo pa vsi, ki vemo, zakaj se gre, dolžni pomagati, da se ta vsota doseže. Naj bo tvoja, moja stvar, da se potrudiva po svojih močeh, da do* polniva to vsoto. Zato cenje-i ni čitatelj, brez dvoma boš imel j priliko v teh dneh na eni ali drugi način sodelovati za ta cil.j t da se doseže omenjena vsota. Prepričan sem, da je Ligina j zadeva tudi tvoja stvar. In ko 1 boš našel oziroma se boš sre-I čal z osebo, ki te bo poprosila i v ta namen, da — Otiraš bra-! t.ovske solze — dal pomoč, ki ti bo v sladko zavest, da si med tistimi — ki tuje jih boli gorje!
Sodelovanja se pričakuje od vseh, ki se še smatrajo za katoliške Slovence. In če naše ; župnije, naša društva dajo svoje sodelovanje, bo vsota gotovo dopoljnjena. Storimo v teh dnevih svojo narodno in I versko dolžnost, da sodelujemo i v ta namen. In krona uspeha bo, da bo cilj dosežen.
Math Tekavec.
treba poskusiti ponovno prihodnjo jesen, da se najde izgubljene člene velike verige naše zgodovine.
Izza 1. januarja do sedaj so sledeči darovali v podporo muzeju, kot sledi: po $10 — društvo Naprej št. 5 SNPJ iii Anton Grdina st.; po $5:
Mrs. A. Nosan, pekarija v SND; Mrs. Frances Novak, Langlcy Ave., Chicago, 111.; Mrs. Frances Oblak, Cleveland; Ivan Račič, urednik Glasila KSKJ; Joseph Gregorich, Detroit, Mich.
Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ $6; dva dobra rojaka iz Minnesota, ki ne želita biti i-menovana $12; Anthony J. Klančar, Columbia University, N. Y. $2; Anton in Mary Jerr-dan, Millvale, Pa. $2
češkin, Willard, Wis., je pred odhodom iz Clevelanda podaril kompletni set Cankarjevega Glasnika; John Fende iz Chan-ning, Mich., štiri letnike Mladinskega ..lista SNPJ; Martin Romih, Cleveland, pa je podaril en letnik Mladinskega lista S'NPJ; Mr. Louis Nečimer je podaril zbirko tujezemskega kovanega denarja; Ignac in Josephine Berdais iz Long Islan-da, N. Y. sta podarila sliko in spominek Ljubljane; Leo Ku-shlan, je daroval "dve važni zgodovinski sliki iz elevelandskega društvenega življenja; Mrs. Mary Oblak iz zapadne strani Clevelanda, je podarila več letnikov Mladinskega lista SNPJ in Zarje; Mrs. Ana Žele iz Euclida je prispevala številke Cankarjevega Glasnika in ne-
Po $1 so prispevali: Joseph : kaj slik; Mrs. Uršula Mulej, E. Modic eden prvih učencev Slo- j 74 St. je prispevala lepo zbir-venske šole S. N. Doma, John i ko Ameriškega družinskega ko-
Crnič, St. Catherine, Ontario, Kanada, John Smuk in John Ustar iz Clevelanda, John Bre-ščak, Burton, O., Andrew in Mary Pegan Chicago, 111. Za Ohio Sales Tax znamke smo do sedaj v letošnjem letu prejeli $36.74 in nekaj jih čaka rešitve v Columbusu. Vsem podpirateljem muzeja se iskreno lepo zahvalim.
Prispevanje blaga in stvari v muzej je v letošnjem letu po-voljen. Največ je zopet poslal naš dobrotnik in arhivar Matija Pogorele iz Duluth, Minn. Med drugim tudi zgodovinsko
ledarja; Avgust Kollander, ki ima svojo pisarno v S. N- Domu, je podaril veliko zbirko slik, krajev iz Slovenije in raznfe okvirje; Mr. John Dor-mish iz Pennsylvanije je poslal še preje precejšen zavoj knjig; društvo sv. Srca Jezusovega v Clevelandu je volilo v muzej .svojo zastavo in druge stvari; Mrs. Frances Erajen iz Clevelanda je prispevala par zanimivosti in prvi pirih, pisanico; Joseph Gregorich iz Detroita je poslal knjigo v angleščini, ki jo je sam spisal o življenju misijonarja Friderik Baragje
bandero samostojnega podpor- in razne druge knjižice. Ob-nega društva sv Cirila in Meto-1 ljubljenega je še precej. Tak da v Ely, Minn., ki je bilo raz- j je napredek našega muzeja v vito 4. julija 1892 leta. Tone prvi polovici let.a 1946. Rotar iz Clevelanda je poda-1	E. Gorshe.
-o-
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
Poročilo o napredku S. N. muzeja
Cleveland, O. — Samo ob prostem času, ob vlečeri(h in nedeljah ni mogoče vsega točno vršiti, urejevati časopisje in vezati v knjige in pisati za javnost o našem muzeju. Od zadnje jeseni sem si prav posebno prizadeval, da bi zbral in vezal v knjige čimveč mogoče zbranega čtiva, časopisov in revij, da bodo obiskovalci S. N. Muzeja dobili vpogled, kaj vse arhiv muzeja pomeni. Nekateri obiskovalci se zanimajo za stare slovenske-ameriške časopise in jih radi pogledajo, če so vezani. Dokler pa časopisi niso vezani ali revije, ni z njimi nikomur mogoče postreči.
Od jeseni do sedaj sem zbral in zvezal 105 knjig raznih časopisov in poleg tefa blizu 100 knjig revij. S tem pa še delo ni končano. Je še mnogo več kot toliko za urediti, kar pride na vrsto prihodnjo zimo. Sedaj je muzej pripravljen za obiskovalce. Kadar dobite o-biske, pripeljite ljudi v naš Slovenski narodni muzej v S. N. Dom na St. Clair Ave., da si ogledajo to edinstveno zgodovinsko Ustanovo med ameriškimi Slovenci.
' V nekaterih slučajih sem a-peliral na javnost, da bi mi pomagali najti gotove številke li-
IZ BEGUNJSKIH TABORIŠČ NA KOROŠKEM poročajo, da so se tam prehranjevalne razmere zelo poslabšale. Dnevno dobe komaj do 900 kalorij. Tako da dejansko stradajo. Pomagajo si s krompirjevi, ki ga kupujejo pri kmetih. Mnogi skušajo dobiti kako službo. Najhujše so udarjeni otroci.
TEČAJI V TABORIŠČIH. — Slovenski inteligentje v taboriščih se zelo trudijo, da bi taboriščniki čas kar najbolje izrabili. V* ta namen prirejajo razne tečaje. Zelo so se obnesli tečaji o zadružništvu. Predaval je bivši uradni ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani dr. Jože Basaj, znan zadružni strokovnjak. Pomagal mu je revizor Lovro Jan.
DOMOV VABIJO. — Titov-cem je silno neprijetno, da je toliko število beguncev v tujini. Ti so seveda najbolj živa priča, kakšni teroristi so Titovi ljudje. Radi bi to število znižali. Znano je, da so pri mednarodnih konferencah o beguncih silno pritiskali, da se mora begunce vrniti domov. S tem niso uspeii. Sedaj vabijo begunce same domov. Na Koroško je prišlo večje število titovskih agentov, ki dopovedujejo beguncem, da se jim ni treba ničesar več bati, da se je sedaj že dosti umirilo itd. Gotovo je, da bi begunci šli z. veseljem
šajo se tako, kot da se boje, da bi se jugoslovanskim komunistom, kaj ne zgodilo. Taboriščni listi so strogo cenzurirani. V njih ne sme biti nobene besede proti komunistom. Tudi prevodov iz angleških iz amerikanskih listov ne smejo prinašati, če ti kaj pišejo proti komunistom. Politična svoboda in svobodno izražanje za begunce pod UNRRA ne obstoji več. Tega so se naučili uradniki UNRRA od komunistov. Tozadevno je bilo v taboriščih mnogo bolje, dokler je bila tam angleška taboriščna oblast.
USTAVLJEN TABORIŠČNI LIST. — Naši begunci, ki so bili prvotno v št. Vidu ob Glini in so lani prišli v Kellerberg, so ves čas izdajali list "Slovenski taboriščnik." Letos marca meseca so .lih preselili v Spittal, kjer vodi UNRRA, in lista ne smejo več izdajati. Lista "Novice" in "Domači glasovi" v Peggezu še izhajata, imata pa zelo strogo cenzuro.
ŠKOF DR. GREGORIJ ROž-MAN JE šE VEDNO V CELOVCU..— Stanuje pri tamkajšnjem škofu. Nikake nevarnosti ni več, da bi ga eventuelno izročili tit.ovcem. Razmere so se v tem času zelo spremenile in Angleži danes vedo, koliko je verjeti partizanskim obdolžitvam. Vendar je škof še vedno navezan na bivanje v Celovcu. V Ce-
domov, toda kako naj zaupajo tem. agentom? Nekaj od onih, ki |Iovcu sta tudi šarič, nadškof iz so se vrnili že pred meseci, sedaj j Sarajeva in Garič, škof iz Ba-sedi po zaporih in sami ne vedo 11;Je:l Ke-
prav zakaj.	DENARNI ZAVODI V
ZADRŽANJE UNRRA zelo I LJUBLJANI. — Nova oblast podpira delo teh agentov. Znano | likvidira večino ljubljanskih de je, da je UNRRA zelo pod vpli
novo uvedena "Zadružna in k® * tijska bdnka" s sedežem v f^* > gradu in s podružnico v W j
liani
jerpergel
Veste, da sem bil že PraV tem, da bi potrkal za je vJ_ v poboljševalnici, kakor Pra J jo tistemu kraju, kjer iz za
človeka ali pa človekmje
napra"
WUVtlYd Oil ye.	.....-	-g j. j
vijo zopet, pravdansko stv« >..jT se^jim pri tem ne skuj a m 1/ iz same nagajivosti ne
na večne livade. Pa me Je
pet'
kaj zmotilo, d'a moram zo drugo ogrado. Sem ® prav tak ko furmani v sta kraju, katerih, konji ali bili tako dresirani, da < ne z besedo ne z dejanje"1 J spravil mimo tistega š°Pa.g lanic, ki so imele navado v nad zavodom za lačne, žeJI1^ji onemogole, največ pa za ne, kakopak.	^d
Ko sem oni dan Ižanca J lepo postavil na pozornic^ j| naš France strašno P°" enčeš, da se od sile lep0 bere. Jaz pa tudi velik« -1 na pohavlo, zato sem P0 ,*!jeff can ves iz sebe vzkliknil: J če bi ti šele slišal tisto, kis. J primerila Šuštarjevemu o^ z Menišije, potem bi S potem!"	(ipfh.
France pa takoj vanie^ jj kaj si neumen, ali kaj> ne poveš!"	. nloi.J
"Veš, tebi povem, ki IJe žak, da bi jo povedal, P fik
za
mi zdi nekaj premočna ^ stoletje, ali v katerem s"1^ ki se šetje od sile civ^z" ga."
"Eh, kaj, kar zapisi Jjg
U
J ,
Je fc
h
k]
nekaj dišav vpleti vmes, boš malo okadil, če mis'15 je prehuda."	d„|
"Da bi jo, misliš?" sem 0 haval in prosil, naj malo silil.
"Pravim, da jo zapiši P^gil Jo bom pa jaz nekoliko 0 a če se mi bo zdela prekos"1^
"Ali pa jaz!" se vtak®^. Micka od sosedne očividno vlekla na °^a.USapO^ "Ti pa kar šerap!" J1 % ^ France, česar bi si jaz ,Iie ker sem gospodar in kot mam v Ameriki nobene 0 ^
"Tebi pa že ne!" vrže nazaj Micka, ki se
odličnega stališča, ki ski spol zavzema v teh

Pr<
časih.
' "Nekoliko bolj polabkf .sini," sem posredoval, ne bosta pohujšala ji
ima še nepokvarjeno uredniški stan." Petel"1^ hud°
jarčka sta nekaj časa »u $ dala, pa se je kmalu P1 lo, kakor, se vselej Pri ^t
smo vsi tako neznansko
ga srca, da se kar taja". 'j0(
vom komunistov in da je velik del njenih uradnikov komunistov in j udov. To uradništvo po taboriščih zelo pritiska na begunce, naj se vrnejo. Tudi obupna prehrana o kateri, sem zgoraj omenil, se zdi da ima ta namen, prisiliti begunce, da bi šli domov in se i'a.je izpostavili komunističnemu maščevanju kot iztradanju. Uradništvo UNRRA ljubosumno pazi, da se ne bi v taboriščih vršila kaka protiko-munistična propaganda. Obna-
narnih zavodov. Tako likvidirajo "Banovinsko hranilnico" (nekdanja Kranjska hranilnica). Likvidacija je poverjena "Mestni hranilnici ljubljanski.'" Dalje likvidirajo: "Ljubljansko kreditno banko," "Kreditni zavod," "Prometno banko," "Zadružno-gospodarsko banko." Od večjih zadružnih ustanov likvidirajo! Zadružno zvezo in Zvezo slovenskih zadrug. Ostanejo: "Denarni zavod za Slovenijo," "Mestna hranilnica ljubljanska" in pa na
-Torej misliš, da sem še enkrat zastavil "e Franceta.	ofl
"Če je količkaj podPbnJŽ; ki si jo nam predstavi ču, potem ne daj, da bVw nila v vtojih možganih, a imaš že spravljene."
"Orajt, jo pa bom, a^v ti povem, če se bo kdo j radi nje, boš ti odgovai'J „ "Ali je v njej kaj g°v° ved o zaljubljenih?" bi rada la Micka, ki je že P°Jz'cet» mora biti jezna na

"Avša!" jo pouči res"1
0e
ce, "kdaj pa Jack neki P zaljubljenih?"	. "P
"Hi, hi, hi," uide Mick'-j,, se bosta tako lepa dela'a
bosta.'
da

"Na take besede bi se ^c debatirati," je menil ''pa se ne izplača." ^v
"Imaš prav," sem £a p pfll1 . j in stvar ie bila	^fl p
Žel,
se1
žena na mizo. Oba sva ^ gc1 reč dobro zavedela, da ^ skami debatirati je zel°
na stvar.
Torej prihodnjič Pfl tarj evem očetu eno.

tfi
IDI »i
'j j
Hi
Da ii
t 8
M
Je id
'Dni
»t

8 * t ai Ma >os
tU
Ni Je ia hi K
bc
i»C! S2
i ,

*8tj lis Usi i f
Pi I
Hiš a
'n j
v očj "ler t
H
0 Pa tfetu j !» "ore.š
ne
bom priporočil, le In bratu povej." morem!"
, kako ne moreš?" preval starček, nimam!" nimaš? O, saj res, ti poglej v kate-ti škodilo, niko-katekizem škodil, če
gospod župnik," se
t te
ta e» Pa
i" le
c	iii
<
e	Je,
n	lal
Medal!
v nt [a
m ovem
jO
41 |
16 'asm
bi t iti in
J' Ho
b
ni
iti ■n D
'j k
j'
ti e; 'il «i
isel
fes
i'
je
išarska polena
SPISAL NARTE VELIKONJA
bo
Je
fant.
Je, o ti fant ti, tebi zresnil gospod, ste me postavili, ker !Petaval iz katekizma u pri izpraševa-
•ant.
si
ti navihanec ti!" iehnil župnik. "Do-in le povej očetu in Kaj bo, Blaž?" se je 2azrši Blaža na vratih, novega ?" sem dobil od'Vas!" Blaž po vsem tele-rjenja. "Mežnar
rekel —"
, da, mežnarju sem . kar z menoj stopi, °j! Pismo je prišlo, ■ie prišel. Neža! Ne-^m pa je šla? Daj
v vratih?"
saj res, v vratih bo! až, pismo je prišlo.
v pismu
t"
v pismu? Čakaj no! Je pa Neža nekam da-Pa pravim, naj pus-1)6 puSti! Zmerom pregradi reda!" je is--ai'adi reda, da premi-Zaradi nereda! Ne-tak. kje je pismo?" kar trepetal od ne-
nimate v suknji?" * Neža.
\ vidiš! V suknji. Na . da te počakam do-
tie zmotili. Vidiš, tu foi»
M*
Je v pismu?" beri!" ^ ne znam brati, saj naše!"
Je čista slovenščina, tujem kbžuhu. Ko-e še od zunaj, okraski, ta!iki so ogrski, od zno-|e prava slovenska be-'diš, to se tako bere: e bral pismo, ki ' Pismo je bilo odgo-
^sztiti gospod pleva-5 vu našem Goszpodi Krisztusi!
fari, isztina, izsivi '' stera sze je piszala J- bi bila pri zdavanji t|;i1'. Ime nyoj je Mar-
,i(*aj sze pise Horvat,
0	svojem dobrom i us-
1	szrci dobro poznana ^»rodila sze je vu Li-
„ te szluesila i pri nasz ai^'ti mozsa. ^ vu Goszpodi našem, Cse zseleli kakse pobom Vam szikdar na
K.
;uc»am sze Vam v mo-
szklenem z našim kr-%
pozdravom: Hva-Je sus Krisztus!"
a ■i
i
Nevede! v pismeno slo-
N. N.
8titi gospod župnik, ,, ^ašem Gospodu Jezu-
Sl
fari res živi ženska, Pisala pred poroko Ime ji je Margareta, Horvat in je do-• gospa po svojem ^ usmiljenem srcu. ® je v Litiji, tu je slu-£ Poročila.
v Gospodu našem, i^leli kakšno pojasnilo,
vedno na uslugo, čam se Vam v moli-

z našim krščan*
ravom:
Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Kaj praviš, Blaž? Ali si zadovoljen?"
"Še živi! Metka še -živi! Ona v rumeni bluzi! Priča še živi!" In je stisnil pismo v roke ter si ni niti zahvalil niti poslovil. Kakor da mu je dvajset let, je odšel iz sobe.
"Kaj je zagrešil ta človek?" se je zdrznil župnik. "Samo če dela pokoro, more biti tako vesel! In ti, ti boš delal pokoro za to misel in za ono besedo radi fanta. Zmerom si slab, zmerom si še slab in se ne poboljšaš? Kaj si mislil? bo vprašal Gospod Bog; kaj si mislil? O kom? O svojem bližnjem? In bom stopil pred Te," je starček omahnil na kle-čalnik, "o, pokleknil bom pred Te, in Te prosil: Odpusti, — starega graničarja kri je v mojih žilah, — onega, ki straži zdaj s Petrom pri vratih, onega, ki je živega Boga, Tebe samega, nlesel iz cerkve pred Turki. Zaman nesel opreznik tri dni prezgodaj in ni radi tega nikoli več prijel puške v roke, temveč stražil s palico, in ni pustil človeka v vas, kakor straži sedaj pri nebeških vratih! In me bo ustavil, četudi sva v žlahti," se je nasmihal v polspanju. "Ce si odpustil Je-ronimu vročekrvnost, odpusti meni nezaupljivost. Pa se primerjam z Jeronimom. Tudi to ničemurnost mi odpusti. Po materi je! Moja mati je prava Belokranjica. Iz Metlike. V muzej je dala prt u ničemurnosti. In jaz sem star in neumen in pripovedujem Tebi, ki vse veš!"
Obležal je na klečalniku in ga je našla nečakinja spečega, ko je slonel z glavo na mrtvaški glavi pod razpelom. In vsa solzna je bila polica pod njo.
"Stric, Blaž je tu in gre na pot!" '
"Z Bogom mu reci!" se je zavedel.
"In bi rad zaprosil!"
"O, ti žalostna Marija! Seveda, kako naj gre, kako naj pa gre tako daleč brez groša! Naj pride, kar noter naj pride!"
"Stric!" se je nasmehnila Neža.
"No, saj pravim, da naj pride!"
Blaž je vstopil, oblečen za pot, s palico v rokah.
"ISlišim!" je dejal in umolknil.
"Kaj pa je, Blaž!"
"Gospod župnik, za pot' nimam!" se je zazibal Blaž.
"Ali nisem rekel? Za pot nimaš !"
"Stric, stric!"
"Mulier taceat (Ženska molči) !" se, je razhudil župnik. "Taceat! Drži kljun!" . .
"Že molčim!" je odšla z nasmeškom.
On je stikal po žepu, po omari in predalih.
"Sveta nedelja, Blaž, nič nimam! Ali si slabo naletel, ko nimam nič! Čakaj, Blaž, ti moraš na pot, kajne? Ali kar k Svetemu Juriju? Ali veš pot? No, da, saj se povpraša; seveda se povpraša, saj so tam naši ljude! In govorim in ne dam nič, ko nimam. Neža, poslušaj, Neža!"
Neža je prišla na vrata.
"Posodi mi, Neža, če imaš. ,Blaž mora iti in potrebuje, in če mora iti in potrebuje, moraš pomagati. Saj moraš iti, Blaž?" še je potrdil v svojih besedah.
Blaž je prikimal.
Medtem' je Neža prinesla šk a 11 o. Neža ■ je strica dolgo poznala in je sproti spravljala posebe stričev denar in mu ga je "posojala", kajti stric je pozabljal in ni vrnil nikoli.
(Dalje prihodnjič)
rSTERiSKA DOMOVINA, JUNE 25, 1946
Larry Adler bo gost pri večernem koncertu
V sredo 26. junija bo gostoval pri koncertu Clevelandske-ga orkestra v mestni dvorani Larry Adler, umetnik igranja na orglice. To je eden izmed najslovitejših virtuozov na te vrste glasbenega instrumenta, če ne na vsem svetu, pa vsaj v Ameriki.
Ti večerni koncerti so ob sredah in sobotah zvečer ob 8:30 v mestni dvorani in bodo trajali še do 14. avgusta. Lahko sedite pri mizah, si naročite ok-repčilo in poslušate godbo in petje. Vstopnice so od 50c do $1.75 in se jih dobi pri blagajni v Taylor Arcade, 630 Euclid Ave.
veško telo na tisoče žlez, ki obdržavajo normalno življenje in čil ost. Večina žlez deluje kot "spark plug" v stroju; odnehajo in si naberejo energijo. Zdrave žleze si zbirajo svojo lastno hrano ali hormone, ki so potrebni za normalno aktivnost človeka. Kadar pa žleze nehajo poslovati, postanejo gladile in zaspane in če delujejo preveč, ši naberejo čeznormal-no količno hermonov. S tem pa odneha energija v človeškem telesu. Telo izločuje strup, ker ni dovolj energija v žlezah ali njegovemu sistemu in posledica je slabost, bolezen in prehitra ostarelost. V mnogih slučajih je možno s pravim zdravljenjem restorirati te žleze in spraviti ves organizem v telesu v zdravo in normalno aktivnost.
Dr. Welsh pravi; "Zgodnja in pravilna preiskava dostikrat prepreči, olajša in ozdravi mnogo bolezni."
Dr. Welsh Studenec mladosti
Stoletja že človek išče studenec mladosti iii dolgega življenja. Celo tako daleč je šel, da je vcepil žleze opice v moškega, toda ni dosegel namena, ker to ni naravno. Da se pa najde pot k zdravju, sreči, či-losti in dolgemu življenju, se mora človek obrniti k naravi ter rabiti svojo pamet, da *se nauči, kako živeti naravno, trdi dr. Paul W. Welsh. Dr. Welsh obratuje hidropatično kliniko na 423 Citizens Bldg. že mnogo let ter specializira v boleznih glavnih žlez in odvodnega kanala.
Dr. Welsh pravi, da ima člo-
Grozovita dejanja partizanov v Begunjah in po okoliških vaseh
(Poroča očividec)
(Nadaljevanje)
Ker sp ljudje, čim več takih dogodkov se je izvršilo, čim manj zaupali v partizane, so partizani začeli odpeljavati svoje nasprotnike nasilno v gozd, jih tam razglasili kot vojne zločince in jih, ali ustrelili, ali pa žive pometali v kraška brezna. Februarja 1942 so Italijani požgali Ja-grovo žago, na Pikovniku pa so požgali domačijo Dolesu, živino pa odgnali s seboj. Dne 29. junija so prišli Italijani po gozdu i;: smeri Ljubljane proti Kožljeku. Partizani so imeli stalne stike z vaščani vasi Kožljek. Obljubljali so jim, da jih bodo branili in da noben italijanski vojak he bo več stopil na njihova tla.
Vaščani so jim verjeli. Ko se je italijanska vojska sešla s partizani, so Italijani nekaj malega streljali na partizane, partizani pa so se brez vsakega strela umaknili in pustili vas Kož-Ijek samo. Posledice niso izostale. Italijani so vedeli, da imajo partizani pomoč od Koželj čanov, vedeli tudi, da so partiaani večkrat spali v Kožljeku, zato so mislili, da so partizani tudi ta dan na Kožljeku. S topovi so streljali, zažgali vas, da je razen Zalarjeve hiše (Jakopova), vse pogorelo. Vsa živina, oble-
Gornja, slika nam kaže tri nosače banan iz indijanskega rodu Choco, ki donašajo banane iz Darien džungle na Panami v pristanišče, odkoder jih potem odpremijo v Zed. države. Ta indijanska plemena so še najbolj divja, izmed'■ vseh ostalih plemen, ki se bavijo s prenašanjem■ banan. Vendar pa, odkar so jifaizsledili Španci leta 1501 so se tudi njihove življenske razmere precej izboljšale.
' ka in hrana in sploh vse je zgo-; relo in se spremenilo v pepel. Najboljši kmetje v okolici so postali v par urah berači.
Ko ,so Italijani začeli na vas streljati, so se ljudje razbežali v strahu, da jih Italijani ne po-love in postreljajo ali pa odpeljejo v internacijo. Po odhodu Italijanov iz vasi, so se partizani takoj pojavili, kot bi bili z Italijani zmenjeni in so se ljudem smejali, češ, sedaj pa pojdite z nami, da nas bo več in bomo borbo proti okupatorju bolj uspešno vršili, Tedaj so ljudje spoznali vso zlobo partizanstva, to je — uničiti vasi, napraviti ljudi za berače in jih tako prisiliti, da se jim priključijo v njihove vrste, kot v navidezno borbo proti okupatorju pod krinko Osvobodilne fronte. Pravi obraz komunizma pa so pred ljudmi vedno preračunano prikrivali. Ti ubogi brez-domci-berači so se preselili v vas Begunje, kjer se je organizirala pod vodstvom občine prva najnujnejša pomoč.
Po teh dogodkih so se partizani pogosteje pojavljali po vaseh občine Begunje in pri njih zbirali živež in drugo, kar so rabili za svoj življenski obstanek. Vse prošnje vaščanov, naj ne prihajajo v vas, ker če jih dobijo Italijani v vasi, težke posledice ne bodo izostale, pa. vse te prošnje niso nič pomagale. Posameznikom, ki so si take opombe dovolili, so grozili, da jih bodo pobili. Kot prva taka žrtev je postala Hitijeva družina (Kovačevi) v Begunjah. Dne 27. julija 1942 ob enajstih ponoči ,so nasilno vdrli in zvezali očeta in njegove tri sinove: Janeza 21 let, Franceta 18 let in Vinkota, ki je bil star 16 let. Vinkotu čilo, da jim je ušel. Očeta so na prošnje in jok ostalih otrok in bolne žene izpustili, Janeza so po groznem mučenju umorili kar doma pred očmi očeta in ostale družine, Franceta pa so v sami spodnji obleki odvlekli v gozd, kjer so ga strašno mučili, potegnili so mu z rok vse nohte in ga še napol živega vrgli v Mihca-vo brezno v gozdu Pušča.
Domačini so ga po treh mesecih našli in ga prepeljali na domače pokopališče. Pogreba teh dveh fantov so se udeležili vsi farani in s tem najbolj dokazali, kako'jim je bila priljubljena ta dobra Kovačeva družina, ki jej postala žrtev komunizma. Ob grobu teh fantov ni ostalo nobeno oko suho, saj so padli najboljši fantje, ponos begunjske fare. Sklep, ki so ga možje in fantje storili še pri odprtem grobu teh dveh žrtev je bil: borili se bomo proti takemu nasilju vsi do zadnjega in vse svoje moči zastavili v borbo proti komunističnim zločincem, pa magari z orožjem in,za ceno lastnih življenj.
Za ta dogodek so zvedeli tudi Italijani. Naslednji dan se je pojavil v Begunjah en oddelek italijanskega vojaštva, požgal Trantarjevo domačijo, Blaževo,
Guštinovo, Sernelovo, Robcovo' (Popek) do tal, Brežče in Mra-' kovo pa so razrušili. Sklicali so' vse moške skupaj in jim dali izbiro: internacija ali pa pod! orožje in se branite sami. Ljudje so izbrali poslednje in se organizirali v vaško obrambo. S tem je bilo partizanom onemogočeno, da bi še dalje hodili okrog Begunjčanov in iz njih izsiljevali živež in obleko. Jezni vsled teh ukrepov so se partizani 19. sept. 1942 maščevali in napadli Begunje, Dobec, Bezuljak, Topol in Selšček. Ker do ljudi samih radi obrambe niso mogli, so se priplazili do gospodarskih poslopij in požgali v Begunjah: Vidmar (Matencovo) hišo in vsa gospodarska poslopja z živino vred. Družjina se je skrila v kleti in je bila od dima vsa omamljena. Debevec Anton 59 (pri Janezovih): hišo in gospodarsko poslopje. Družina s sedmimi nedoraslimi otroci je ostala brez vsega. Gospodar si je komaj rešil golo življenje. Otoničar Janez št. 7 (čopči), Hitijevim št. 52 (Kovačevi), Obreza (Debevči), Kranjčim št. 11 in Robčim. Pri teh je vse požgano. Rešila se ni niti živina.
Ljudje so bili skriti po kleteh, gnoj ničnih jamah ali pa so se med streljanjem poskrili pri sosedih. Deloma je požgano ali razbito tudi pri Mihčevih, Jer-nejčih, Vilčih, Bonačevih, Kra-vanjetovih, župnišče in šola.
V Bezuljaku pri švigljevih, kjer imajo 12 otrok, pri žnidar-šiču, ki imajo 6 otrok. Ker niso našli gospodarja, so ubili mater, katere najmlajši otrok je bil star 2 meseca, najstarejši pa 12 let. Kasneje so jim pa ubili tudi očeta.- Pri Nežinih so tudi najprej požgali, potem so pa še očetu prerezali trebuh. Tudi tukaj je ostalo šest 'n e.p r e s k r b ljenih otrok, ker jim je mati že umrla pred enim letom. Pri Katernu so vse požgali.
(Dalje sledi)
DELO DOBIJO
Doolittle je dosegel nov rekord
Chicago. — Jimmy Doolittle, bivši poveljnik 8. zračne armade, je dosegel nov rekord v poletu. Z letalom, v katerem je bilo 50 oseb, je prišel iz Houston, Texas, do Chicaga, 111., razdalja 935 milj, v 3 urah in 37 minutah.
MALI OILAST"
Kupim trgovino
Rad bi kupil trgovsko poslopje, grocerijo in mesnico, kjer lae nahaja tudi stanovanje. Kdor bi rad prodal naj pokliče PO 2963.	(126)
ŽENSKE ZA i
DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA
od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu
Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
(X)
Za delo na farmi
Iščem priletnega moža za delo na farmi. Kdor želi iti naj po-kfiče:
IVanhoe 4511
____(X)
Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 % c na uro
Čas in pol za na 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate H R. Co.
E. 9th & Broadway
(131
DIE REPAIRMEN DIE MAKERS
Za 2. šift Dobra plača od ure za izkušene moške
Geometric Stamping Co.
1111 E. 200. St.
(126)
M ArrOGTAiT
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 preraenjamo stare na plin ali olje
Thermostat
Chester Heating Co. !
1193 Addison Rd.
ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x)
Ugoden nakup
Naprodaj je prazen trgovski prostor, kjer je zraven kuhinja in toilet spodaj, 3 spalnice zgo-rej, toilet, furnez, garaža. Dve sobi spodaj se rabita za lepo-tilni salon.. Pokličite WO 5968, razen v sredo.	(129)
CONSERVE ANI> SERVE
IMAMO KUPCE z gotovino za hiše za eno družino, za dve, apartmente, za trgovske prostore in lote. Imamo tudi klijente, ki bi radi zamenjali. Kaj imate vi?
Mr. William Sintic
Real Estate 18419 St. Clair Ave.
KE 0974.
(135)
■'•.,«>-'.:»...-. V ros1.1.'" JCI
-V-.TO.-W a " : HBSu
w
T-HQM/IS
saw:
*mtfioL wmrs ' &RMGS mZFŠJi
wmvr.
tt
1608-1661
<5 Use and reuse every drop of cook-I inf> fat, snd then turn it over to I your meat dealer. Conscientious salvage means more soap for you and more edible fats and oils released for shipment abroad.
Na E. 135. - Union
Naprodaj prijazna hiša, 4 spalnice, za 1 družino, fire place za drva,. china cabinet, povsod trd les, toilet v kleti, lep lot 40x196 s 5 sadnimi drevesi. Garaža poldrugo nadstropje Zimska okna in mreže povsod.
Mr. Florjančič
KE 5597
(124)
PRIJATEL'S RADIO SERVICE
1142 E. 66. St. „
90 dni garancija na vseh delih
in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, licensed agent
IVanhoe 1221 18115 NEFF ROAD

Da se boste najbolj postavili z vašo obleko, jo dajte čistit in zlikat pri
924 E. 222. St. vogal Miller Ave

ŠESTE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE
ki se je v najlepši dekliški dobi že ločila od nas dne 25. junija 1940.
Vse prekmalu v cvetju mladosti ljubljena Margie odšla si od nas, že šest let se žalostno spominjamo, ko prezgodaj si zapustila naš dom.
Tam lepSe zdaj Ti solnce sije, v spominu vedno med nami živiš, v prezgodnjem' grobu mirno počivaj in v veselju večnem se raduj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH in JULIA KAMBER, starši; PRANK in JOHN, brata; IRENE, sestra.
Cleveland, O. 25. junija 1946.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 25, 194fe
Tudi on je čutil potrebo, ka- po vrednosti tebe?" — Glas se kor večina ljudi, da v nekaj je Egipčanu tresel; obmolknil veruje; in brez odpora se je je za hip, nakar nadaljeval:
za korakom; vedel je, da je govoril na način, ki bi bil dan-j danes, ko se platonska ljube-J
obžaluje le en sam hip."
"Ta poročila me vesele," je odgovorila Jone. "Moj dragi
m
zen pogosto kaže le na videz,Ibr at! Njegova zadovoljnost dovolj prozoren in razumljiv,'osrečuje tudi mene." v tistih časih pa se je glasili Razgovor je zašel docela v
nenavadno in čudno, da ni bilo J drugo smer. Egipčan si je
lahko tolmačiti v njem dolo- j prizadeval, da bi ji ugajal; počenih misli, in od katerega jejKtal je celo zabaven; velika raz-mogel po potrebi, kakor bi ga, novrstnost njegovih vednosti
utegnila nada vspodbujati alijmu je pomagala, da je zanimiv strah odvračati, še nepredova-. VSak predmet, ki sta se ga do-
vdal oni veri, ki jo je učil Ar-bac in ki združuje vse, kar sejGrkin laska človeškim strastem in'ali lahkomiselnosti, — ljubezen, uporablja človeško nečimer-'ki ne gleda z očmi, in sliši z nost.	! ušesi, v kateri se duh oklepa du-
Ko se mu je tako lahko po- ha. O taki ljubezni je sanjal srečilo to spreobrnjenje, se je'Platon — njegovi učenci so sku-krepil v njej neugoden vtis i šali, slediti po njegovi sledi; svoje umetnosti, da bi še o- toda za tako ljubezen je le ma-
ti ali pa potajiti se. Jone je taknila, in dočim je Jone po-trepetala, pa vendar ni vedela zabila n& z0perni vtis njegovih zakaj; tenčica je pokrivala nje-, prejšnih besed, jo je vkljub Te drugačnihubezen^lepa »e Poteze na obrazu ki bi mora- tužnosti privlačil nase s čarom in,"a, razen one v mladosti \Egipčana, ako bi jih videl, svojega duha. Njeno vedenje
nnkiuiti in era nhpnpm nz (IVO- , • u;i_ ------«. ____—i..x__:..
čan vedrega lica in z divje trepetanje tresoče se zemlje je pa, ko so ga tlačile skrbi utripajočim srcem. Komaj se moglo uničiti to*žilavo živi j en-( žave.	^ i&w
je poslovil, je nekdo drugi po setil Jono, — toda vrnimo se poprej k Glavku.
-!sko silo!
Ko je zdaj opazc
I	v. ;e gOVO
Za to živalico se je jako bri-.kako je ležala na rusi, .1 gal in zanimal življenja polni ril Atenec sam pri sebl
I in živahni Glavk.
PETO POGLAVJE.
llboga želva. — Novi poklic Nidije.
mogel res posvetiti nadaljni izvršitvi še veliko prijetnejšega in važnejšega načrta. Ker se mu je vse tako lahko posrečilo z bratom, je upal tudi na gotovo zmago nad sestro.
Posetil je Jono drugi dan po oni razkošni veselici, in istega dne je zasejal nezaupanje proti svojemu tekmecu v njeno dušo. Odslej jo je posečal vsak dan in jo spravil na delo vse proti Glavku, posebno pa zato, da bi jo pripravil na vtise, ki bi služili njegovim naklepom. Jone je skušala prikrivati svojo nevoljo in bolesti svojega zmedenega srca. Saj je ženska nečimernsot sposobna pret-vare, ki more varati najmodrej-šega in osramotiti najlokavej-šega človeka. Arbac pa je bil premeten dovolj, da se ni dalje dotikal predmeta, o katerem je izprevidel, da je najpamet-neje, če ga omenja le površno in mimogrede! Vedel je, da ni dobro ostajati predolgo pri kakem pogrešku tekmeca, sicer začne postajati važen v očeh ljubice, in da je najbolje, ne kazati očitnega sovraštva ali bridkega zaničevanja, marveč poniževati ga z nekakimi ravnodušnimi opazkami. Tako bo ravnal vsakdo in vselej, kdor pozna ženski svet. — in tako je ravnal zdaj Egipčan. Ni več govoril o širokoustnosti Glavka; imenoval ga je sicer včasih, ali ne pogosteje nego
lo izvoljenih — le plemenite narave so je vredne. — Ona nima nič skupnega z navadnimi ženskimi strastmi; ne 0-plašijo je gube; ni pogojna in odvisna od popolnosti zunanjih oblik; — zahteva mladost, toda le v vsprejemljivosti za višja čuvstva; zahteva lepoto, toda le duševno. To je ljubezen, Jone, ki ti jo more vredno pokloniti celo kak hladen
Jutranje solnce je posijalo v mali, duhteči vrtič sredi peris-tila v hiši Atenca. Glavk je sedel sklonjen in zamišljen na vkljub mehki travi v viridariju.
Ko so pred časom razkopali ono hišo, so našli na vrtiču okostnico želve. Ona živalica, čudovita stvar, kateri je nara-
_e
oplašiti in ga obenem ozlovo-]je bil0 zopet prostodušno in je-Ijiti. Še nikoli se ji ni prikazal ■ zik je iahkeje tekel. Arbac, ki( tako nizkotnega — sladki gla-, je obudil v nji tako dušno stan-'Va baje odrekla vse užitke, ra-sovi zgovornosti, ki so skrivali je> je hotei takoj izkoristiti po- zun muke in sanjave zavesti pogumne naklepe, so ji nepri- jožaj v svoje namenne. "Še nik- življenja, je bivala na onem vr-jetno bili na ušesi. Vsa duša dar nisi videla," je dejal, "no- tiču že veliko let preje, nego je bila prežeta s sliko Glav- tranjosti moje hiše; v njej je je kupil Glavk ono hišo, in si-kavo; vsako priznanje i>aklo-; vicjeti marsikaj, česar ti ne mo- c~er se nikdo ni spominjal nje-njenosti s strani koga drugega.^ predočiti moj opis; — op-,nega prihoda, da jej je pripi-jej je moglo biti samo nepvi-iremijena je popolnoma na sovalo ljudsko ustno izročilo jetnp; vendar še ni slutila, da j egiptovski način; po malem neverjetno starost. Hiša je bi-prikrivajo besede Arbaceve le nierilu rimskega stavbarstva si- la zidana in prezidana — gos-
cer ne boš mogla presojati ve- podarji so se večkrat menjali ličastnega sijaja, gorostasne — celi rodovi so izumrli — in še osnove in velikosti palač v Te- vedno je životarila tam želva
"Onj
Po cele ure'je spustil iz krempljeV je mogel opazovati, kako je pla-1 da bi ti razbil hrbet, — ^ 1 žila po vrtiču, in razmišljal o 'men je razčesnil črepml njenem .čudnem (ustrojistvu. niku. Preziral jo je v veselju, zavidal	(Dalje prihodnjič)
vse silovite.) še strasti pod krinko platonskih čuvtsev. Menila je, da govori le o duševnem so-
glasju in nagnenju; toda saj:bj jn Menfisu; ali topatam na- svoje leno in mrtvo življenje, so bila tudi taka čuvtsva nje-|letjš na marsikaj, kar ti da ja- Qb potresu, ki je pred šestnaj-ne ljubezni do Glavka, in ali Je j nejši pojem o oni prastari civi- stimi leti porušil mnoga javna
mogla sploh kaka druga pot
.	v rr.	. - i voditi do oltarja njenega srca?
m tih moz. Ti me smatras'-
hladnim in tihim, in tako ljubezen se ti osmelim posvetiti — in ti jo moreš povračati brez rdečice na licih."
"In njeno ime je — prijateljstvo," je odvrnila Jone; njen odgovor je bil nedolžen, toda glasil se je kakor graja Arba-covih nakan.
Odgovorila je torej z namenom, da se ogne temu predme-
lizaciji, ki jo je ustvaril svet. Posveti torej resnemu prijatelju svoje mladosti enega teh divnih poletnih večerov, da se
tu, s hladnim in ravnodušnim bom mogel pohvaliti: Občudo
glasom: "Naravno je, da Ar-!
poslopja v mestu in je pregnal prestrašene prebivalce, je bila tudi ta hiša strašno razdejana. Takratni stanovalci so zbežali za več dni; ko so se vrnili in
"Prijateljstvo!" je nadaljeval Arbac živahno; — "ne, ta beseda je že prevečkrat oskrunjena, da bi jo mogli uporabiti za tako plemenito čuvstvo. Prijateljstvo! to je vez, ki druži tepce in lahkoživce. Tudi Glavka in Klodija veže prijateljstvo! Prijateljstvo! ne, to je nekako posvetno nagnjenje, beseda, izprijena po svojem po menu in po svoji jezikovni rabi; —. čuvstvo, o kterem govorim, izvira od zvezd — nosi v
bac, naj počasti kogarkoli v svoji vzvišeni modrosti s svojim spoštovanjem, razvije to čustvo v soglasju s svojim
jvana Jone j.e osvežila s svojo odstranili zasip v viridariju, so i navočnostjo moj tihi dom." so našli želvo nepoškodovano. I Jone je protodušno sprejela Bila je neobčutna in brezčut-dy-'tQ predlog, ne sluteča nevar- 11a za spremembe časa; — bila
hom; naravno je, da je njegovo j prijateljstvo čistejše od onega drugih ljudi, katerih denjanja in zmot ne odobrava. Toda povej mi, Arbac, ali si videl zadnji čas mojega brata? — Že nekaj dni ga ni k meni; ali ko sem ga videla zadnjič,, me je zelo vznemirjalo njegovo vedenje; bojim se, da je bil prenagel v izvolitvi svojega strogega stanu in da zdaj obžaluje ta nepreklicen korak."
nosti, ki so' jo čakale, in ne je slika takratnega časa sa-i poznajoča ostudnih početij v mega; počasna — redna — vz-:oni hiši; za ta posel v njegovi trajna; strasti okrog nje se je hiši sta določila naslednji ve- niso dotikale. Uboga želva! čer, nakar se je poslovil Egip- —Šele izbruh ognjenika, šele
"Le bodi glede njega brez skribi, Jone," je odgovoril Egip-
sebi nekaj onega neizpremen- čan. "Nekaj časa je bil res po-
lj ivega hrepenenja, ki nas pre-šinja, ko zremo na ljubljeno osebo, — to je ogenj, ki sicer žari, ali tudi čisti. Je kakor naftina svetil j ka v alabastrovi
trt in žalosten; mučili so ga oni dvomi, ki jih moremo že vnaprej slutiti pri tako živahni naravi, ki plava neprestano med prenapetostjo in onemoglostjo. Toda v svoji brezup-nosti, Jone, se je zatekel k meni; iskal je nekoga, ki sočustvuje ž njim in ki ga ljubi;
Klodija ali Lepida. Potiskal
jih je vse pod en klobuk kot i vazi—ki razširja najprijetnej-brezpomembne in malovredne' še vonje, pa sveti le skozi naj-ljudi, mlade može, ki imajo po čistejše posode. Ne; ni ne lju-metulju spremenljivost, ne pa bežen, ne prijateljstvo, kar ču-njegove nedolžnosti. Včasih je ti Arbac za Jono. Ne dajajjjazpa sem pomiril njegovo du-omenjal kako izmišljeno razuz- temu čustvu nikakega imena — jšo in potolažil njegove dvome, danost, ki'so se je skupno ude-i svet ga nima zanj, ker ni po-J Vodil sem ga s praga v svetiš-ležili; potem pa je slikal nas-'svetno —ne sme se oskrunjati | če samo in tu se je poklonil in protje med njimi in onimi du- s človeškimi besedami in poj-j ponižal pred veličanstvom bo-hovitejšimi vzvišenej širni nara- mi."	,ginje. Bodi brez skrbi; odsiej
vami, h katerim je prišteval ' še nikoli se ni drznil Arbac j ne bo več obžaloval svojega ko-Jono. Samočutje Jone in tudi j tako daleč; toda šel je korak raka. Kdorkoli zaupa Arbacu,
njegovo ga je varalo, da ni niti:---------------
sanjal o kaki ljubezni do Glav-
ka; skrbelo ga je le,'da bi se ne vgnezdili v njeno srce oni občutki, ki pripravljajo pot ljubezni. Skrivaj je pa škripal z zobmi, vstal jeze in ljubosumnosti, ako je le pomislil na mladost in ljubeznjivošt vara-nega tekmeca, ki ga je zaničeval z vso dušo.
i" Bilo je četrtega dne po dogodkih, opisanih na koncu prve knjige, ko sta Arbac in Jone zopet sedela skupaj.
"Tudi doma se zakrivaš s tenčico," je dejal Egipčan, "zakaj odteguješ svoje obličje celo pred tistimi, ki jih počaš-čuješs svojim prijateljstvom?"
"Arbacu," je odgovorila Jone, ki je res hotela zakriti s tenčico svoje objokane oči, "Arbacu, ki ceni le duševnost, bo pač ravnodušen pogled na moje poteze."
"Res gledam le na duševnost," je odvrnil Egipčan, "toda prav radi tega mi pokaži svoj obraz, kajti tam jo bom mogel opazovati."
"Ti postajaš prvak med las-kači v Pompejih," je dejala Jone s prisiljeno veselostjo.
"Meniš li, Jone, da sem se naučil šele v Pompejih ceniti
Vojna še vedno divja na svetu. — V enem ali drugem kraju na tej zemeljski obli se ljudje pobijajo kar naprej. Gornja slika nam nudi prizor iz bojev pri Szepinakai v Mandžuriji in nam kaže kitajske nacionalistične čete v bojih s komunisti.
"PRIPOMOGNITE K MILIJONU!"
ZASLUŽITE MEDTEM KO SE UČITE POKLICA ALI STROKE
A GOOD JOB FOR YOU
U. S. Army
CHOOSE THIS FINE PROFESSION NOW!
1268 Ontario St. Cleveland, Ohio
izurjeno^
strC
katciemkcli cd 200 psklicev »' ^ nova Regularna Armada. Dcbr:1
da in prilike za napredovanje.
tričetrt milyena se jih je zJ,j0>;il! silo. PRIPOMOGNITE MIU ^
, ilfg Uw
Oskrbite si vse potrebne P0« voja. vašega najbližjega tfrada t ■ ' ^ pa škega Taborišč«, Postojanke RekruUke 1'ostaje.
Izvrstno izučenost ali
PROGA
BLAG
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERE IN SESTRE
Antoinette Pliska
ROJ. PIKŠ
ki je zapustila svoje drage dne 24. junija 1934.
Vse prekmalu v cvetju življenja preljubljena odšla si od nas, dvanajst let že mirno počivaš in pri Bogu večno srečo uživaš.
Žalujoči ostali:
MARY PIKŠ, mati; SESTRE in BRAT.
Cleveland, O., 26. junija 1946.
S P 0 '"M.
PRVE OBLETNICE SMRT* go-ISKRENO LJUBLJENEC IN OČi?TA
Frank
n zup"
ki je nas tako nepričakeva"0 dne 25. junija l945.
Eno leto v hladnem
grobu
dragi soprog in oče že P01 Z Bogom Ti srce želi. da srečen si nad zvezda"1 ■
Žalujoči ostali:
,61»*"
MARY PIKŠ, so HČERE in SIN-
1946-
junija
Cleveland, O., 25.
injTjrrmnjTJTjriJTnjrLnjrLi
i__
K. S. K. JEDNOTA
*	ir * * *
POSOJUJE DENAR članom in neilanom na zemljiica in posestva po k% obresii
brez kake provizije
ali bonusa
★	★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. I K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOL1ET, ILLINOIS {riJirmjmj-LriiTrLnnrTri nnanfLrinnj1