UrednUtv« ia uprava) UJnlilJaua Kopitar Java 1 Telefon ti-«1-33 61. Mesečna naročnina 11 lir. — Cek. raA. Ljubljana 10.85« u naročnin« ln 10.891 la Uuerate. Izključne «»■ •topstvo' ta osliue U Italije la Inozemstval D P J B, A. MIlana Bokoplea« a« tratam« SLOVENEC A Pit IL . ItM.") 27 PETEK Ausdehnung der Schlacht um Berlin Angriff der Engliinder auf Bremen — ln Italien Kiinipfe am Po — Feindlicher Flugzeugtrnger von deutschcni Untersceboot torpediert. DNB. Aus dem Fiihrcrhauptqnnr(ier, 26. 4. Dns Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: In N o r tl w c s t d c n t s c h I a n d wic-sen unsere Truppen beiderseits der tin-tereu Ems ion Panzern unterstiitzto Angriile der Kanadier ab. Nach mehrstiin-tiiger Artillerievorbereitung Iraten dic Engliinder zum Angrill aul Bremen an. Nacli scluveren wechseivollcn Kiimpfen drangen sle in die siidliehen und siiil-iiitlicheu Vorstiidto ein, wo erbittert ge-kampU vvlrd. Amerikunlsche Vorstosse aus dem Elbe-Briickenkopf Barbv fiihr-Icn Irotz ziilier Gegenwehr zum Verlusl einlger Ortsehalten. Bel dem fiir dic ZukunIt des Reiclies und Ilir das Leben Europas cntseheideu-den Kampf um Berlin \vurdcn gestern von beitleu Seiten Keserven in die Schlacht gotvorlcn. Im SUdleil der Reichshaupt-stadt toben sch>vere Stnisseukiinipfc. In Zehlendorf, Stcgtitz und am Siidrand des Tompclhofer Feldes, im Ostcu und Norden, leislen unsero Truppen, unterstiitzt von Einheiten der Hitler,jugend, der Par-lei und des Volkssturines, am Srhlesischcn und Gorlitzer Bahnhof sovvio zvvischcn Tegel und Siemensstadt erbillertcn AVl-dersland. Auch in Charlottenburg ist dor Kampf cntbrannt. Zahlreiehe Panzer der Sovvjets vvurden in diesen Kampfen vernichtet. Von Kctzin vorgestossene Sovvjets drangen in B r a n d o n 1) u r g ein. Auf Ratlie-now vorgehcnder Feind vvurde durch Gegenangriffe noch vor der Sladt aufgefan-gen. Bei Fahrhcllin gefiihrtc Vorstiissc blieben fiir den Gegner erfolglos. Siidlich der Staut vvurden einige Ortschaften vvie-der von unscreu Truppen gcnomincn. Au der O d e r f r o n t wurdcn starke Angriffe aus dem Briickenkopf zvvischcn Gartz - Stettin in vvcchselvollen Kiimpfen am Siidrand von Stettin nach ci-nigcu Kilometern Gcliindeverlust, vvohei der Gegner hohe blutigo Verluste crlitt, aufgefangen. Starko Jagd- und Schlacht-tliegerkriifte griffen in die Abwehrschlacht ein und vernichteten zahlreiehe Panzer, mntorisierte Fahrzeuge und Geschiitze. Im Bavcrischen >Vald entwickdlen »ich die Kiimpfe im Raum von Zvviesel. Dio Bevvegungskamplo im vviirltem-bergiseh-badisehen Raum dauern an. Un-fere Kampfgruppcn setzten ihre. Angriffe cegen die nach -Siiden durcligebrorbenon »merikanisehen Panzerverbande und ihre Nachschubverhindungen erfolgrcicll forl. Nachfnlgcndc feindlichc Infantcric vvurdo Razširitev borbe za Berlin Angleški napad na Bremen — V Italiji boji oh Padu — Nemška podmornica je torpedirnla angleško letalonosilko. vor allem siidostlich Ulm und im Raum Tuttlingen zum Kampf gcstellt und erlitt hoho Verluste. In Italien zogen dio Anglo-Ameri-kaner iiber den P o nordvvostlich F e r -rurn starkere Kriifle aus der Tiefe nncli und crzvvangen an niehreren Stellen durch verstiirkten Artillerie- und Schlarhtilie-gercinsatz den Fltissiibergang. Iin SiidabschniO der Ostfront lie-sehriinkte sich der Feind auf ortlicho Kiimpfe. Beiderseits B r ii u u , das von unseren Truppen gehalten wird, Iraten starko Kriiftc der nach Norden drungen-den Bolschewis(en zum Gegeuangritf an. Heftige Kiimpfo sind im Gange. Nach niehrmnligcui Ansatz drangen die Sovvjets unter cmpfindlichen Verlusten iu Troppati ein. Ein vveiteres Vorgehen srheitertc »m ziihen Widcrstand unserer Truppen. Angriffe gegen dio Wcstfront von Breslau brachen bis auf geringe ortlicho Einhriiche zusammen, Durch schtvungvollo Angriffe vernichteten unsere Verbande die im Raum \Veissenbcrg-Bautzen verbliebenen Bol-schcvvisten und brachten zahlreiehe (le-fangeno und grosso Beute ein. Dio tap-fere Besatzung von Bnutzen wurdc frei-gckiimpft. Ein niichtlicher Landungsversuch der Sovvjcts im Westteil des Frischen Haffs vvurdo vereitelt. Bei Pillau halten dic schvveren Kiimpfo mit dem in dic Sladt vorgedrungenen Feind an. Sichcrungsfahrzeuge eigener Geleite und Jagdaehutz schossen iiber der Ostsee sieben sovvjotischn Bomber ab. Nordamcrikanischc BomberverbSnde griffen v.icderum Orte im bajerisehen Raum und in der O s t m a r k nn. Ini Kampf gegen den fcindlichcn Nach-schub versankten Unlcrscebnote vor der cnglischen Kiiste 5 beladeno Schiffo mit i!2 001) BRT und einen Bevvacher. Aus-serdem vvurde im Atlantik ein stark ge-sicherter Flugzengtrager der »Illnstrious«-Klasse von einem unserer Fntcrscebootc lorpediert und schvver beschiidigt. •it In dem OKTV-Berirht tou 25. d. M. inuss es riehlig heissen: »Starke kommunistlsche Bandenkraf-te haben sich in dem unvvogsamcn Ge-birgsland Nordvvest - Dalmatiens bis in den Rnum Fiumc vorgesehoben und stehen um Stadtrand im Kampf mit unserer Besatzung.« (AIso nicht: Starke amerikaniseho Kriifle ...) DNB Fiihrerjev glavni stan, 20. aprila. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severozahodni Nemčiji so naše fete na obeh straneh spodnjega toka reke Ems odbile napade Kauadcev, ki so jih podpirali oklepniki. Po vcčttrni topniški pripravi so pričeli Angleži z napadom na Bremen. Po težkih, sprememb polnih boiih so vdrli v južna in jugovzhodna predmestja, kjer trajajo ogorčeni boji. Ameriški sunki iz predmestja Barbv ob Labi so dovedli kljub žilavemu odporu do izgube nekaterih krajev. Pri borbi za Berlin, ki jc za bodočnost Reicha in življenje Evrope odločilnega pomena, sta včeraj oho strani vrgli v boj nove rezerve. V južnem delti nemško prestolnico divjajo hudi poulični boji. V Zehlcudorfu, Steglitzu iu ob južnem robu Tempclhofskcgn polja, na vzhodu in severu nudijo naše čete, ki jih podpirajo edinico Hitlerjevo mladine, stranke in ljudske vojske, ogorčen odpor ob šlezijskem in gorliškeni kolodvoru, kakor luili med Tegelom in Sieniensovim mestom. Tudi v Charlottenburgu je za-divjal boj. Številni sovjetski oklepniki so bili uničeni v teh bojih. Sovjeti, ki so naprej prodrli iz Kitzi-na, so vdrli v Brandcburg. Protinapadi so zaustavili sovražnika, ki jc prodiral proti Rathenovvii šo pred mestom. Sovražni sunki pri Fehrbellinu so ostali brezuspešni. Južno od mesta so našo čete zopet nazaj zavzele nekaj krajev. Na bojišču ob Odri so bili močni napadi iz predmostja med Gartz—Stct-tinom v izprememb polnih bojih zaustavljeni ob južnem robu Stettina po nekaj kilometrih izgubljenega ozemlja, pri čemer pa jc imel sovražnik visoke krvno z ojačenim posegom topništva in borbenih lctalcev so posegle v obrambno bitko ter so uničile številno oklepnike, motorizirana vozila in topove. V Bavarskem gozdu so so razvili boji r.a področju pri Z w i e s e 1 u. Premikalni boji na vviirttembcrško-lotalcev izsilili na več mestih prehod preko reko. hadenskem področju še (rajajo. Našo bojne skupino so uspešno "vindaljevalo s svojimi napadi na proti jugu prodrlo ameriške oklepniške oddelke in njihovo preskrbovalne zveze. Sovražnikova pehota, ki jc sledila, jc bila predvsem jugovzhodno od U 1 m a in na področju pri Tultingenu zapletena v borbo ter je doživela hudo izgube. V Italiji so Anglcamerikanci pritegnili iz globine severozahodno iz Fer-r n r o nnnno silo preko Pada ter so si z cjačenim posegom topništvo iu borbenih Na južnem odseku vzhodnega bojišča se je sovražnik omejil na krajevno boje. Na obeh straneh Brna, ki ga nnšo čete drže, so močnejše silo proti severu pro-dirnjočih boljševikov pričelo s protinapadom. V (»ku so ogorčeni boji. Po večkratnem pričetku so Sovjeti po občutnih i;gubah vdrli v O p a v o. Neko nadaljnje prodiranje se jo izjalovilo ob žilavem odporu naših čet. Napadi proti zahodnemu bojišču trdnjavo Breslau so so zlomili razen skromnih krajevnih vdorov. Z zanosnimi napadi so naši oddelki uničili boljševike, ki so ostali na področju AVeisscnberg—Bautzon in dovedli številne ujetnike iu velik plen. Hrabra haut-zenska posadka si je priborila prostost. Nek sovjetski nočni poizkus izkrcanja v zahodnem delti Frischen Haffa jc bil preprečen. Pri Pillau trajajo ogorčeni boji s sovražnikom, ki je vdrl v mesto. Zaščitne ladjo lastnih spremljav in lovska obramba sta nad Vzhodnim morjem sestrelili 7 sovjetskih bombnikov. Sevcroameriški oddelki bombnikov so zopet napadli kraje na bavarskem področju in v Vzhodni marki. V boiu proti sovražni preskrbi so podmornice potopilo pred angleško obalo 5 polno natovorjenih ladij s 32.000 tonami in neko stražno ladjo. Raz«:i tega jo neka naša podmornica torpedlrala in težko poškodavalit v Atlantiku neko močno zaščiteno tetalonosilko razreda »Ulustrlous«. V vojnem poročilu vrhovnega poveljstva oboroženih sil z dno 25. t. m. so mora pravilno glasili: »Močno komunistične tolpe so sc v neprehodnem gorovju severovzhodno Dalmacijo prerinilo do področja pri Reki in so ob robu mesta v boju r našo posadko.« (Ne torej: »Močne ameriške sile.«) H konferenci v San Franciscu Kljubovalna skupnost Berlina Borba za nemško prestolnico se zagrizeno nadaljuje so na predvečer konference v San Franciscu London, Washington in Moskva Stockholm, 26. 4. Angleški časopis »Manchcstcr Guardian« javlja, da bo spričo na predvečer konference v San Franciscu izvedenega brezuspešnega pogajanja zastopnikov Anglije, Združenih držav in Sovjetske zveze, ki so si pri--adevali, da bi kako rešili poljski problem, morala Moskva dati nekoliko več odkritosti pri sličnih diplomat, akcijah. Lizbona, 26. 4. Sovjetski zunanji minister je dospel v San Francisco v spremstvu sovjetskega poslanika v Washing-tonu. Pri tem potovanju jc uporabil neko severnoameriško vojaško letalo. Stockholm. Kakor javljajo iz New Yorka, je britanski zastopnik ministrskega predsednika Attlee, kl se udeležuje konference v San Franciscu kot Churchillov zastopnik, dal izjave k političnemu položaju pred 200 zastopniki Berlin 26. apr. Ves nemški narod zre v teh dneh na nemško prestolnico, v katere zidovih sc bore nemški vojaki in možje ljudske vojske, politični vodje in policija, člani Hitlerjeve mladine in stražarji obratov z aktivno podporo celokupnega prebivalstva, kakor zakleta skupnost z namenom, premagati boljševiškega smrtnega sovražnika. Vsak Ber-linčan je poln ponosa, ko ve, dn jc v tej nadvse kritični uri Fuhrcr v Berlinu in čuti, da je Fiihrer sani, ki aktivno z močno roko in mirnimi živci vodi borbo in ki ostane v Berlinu, dokler nc bo uspelo to bitko zmagoslavno končati. Borba velja sedaj izključno boljševizmu in vsak Nemec dobro ve, da pomeni bitka za Berlin usodo Reicha in Evrope v bodočnosti. Fiihrer sam se je postavil pod vojni zakon in izpolnjuje njemu dodeljene naloge boja in dela z neustraše-nostio. V mestu, v katerem divjajo borbe, so zopet v prometu javna prevozna sredstva z gotovimi omejitvami. 7. njimi prihajajo ustvarjajoči Bcrlinčani v delavnice, v katerih kujejo vojakom orožje ali pa skrbe za preskrbo prebivalstva. Kljub najmočnejšemu topniškemu obstreljevanju pa sc Bcrlinčani bore z brezprimerno hrabrostjo dalje in stroji tečejo naprej v taktu bojišča. Tudi ic bilo vse ukrenjeno za preskrbo prebivalstva. Danes teče bojišče sredi skozi nemško prestolnico in vsi Bcrlinčani so sc izkazali za dobre borce. Tako tvorijo prebivalci nemške prestolnice z bojnimi oddelki vo'ske, ljudske vojske, stranke in policijo bojno skupnost, ki drži skupaj kakor smela in žveplo in ki Je Irdno od'o.::na da v zia'ovih nemške prcs!o!ni-e dnvede do odločitve v borbi proti boljševizmu. Ogorčena borba za Berlin pa sc je včerai šc poostrila. Sovjetske sile, ki so prodrle v berlinska predmestja, sedaj skušajo izvesti obkolitev Berlina. V po- sameznih mestnih področjih so se razvili ogorčeni poulični boji. Nemški protinapadi so iztrgali sovražniku iz rok predmestje Pankow ter ga osvobodili. Na tc-verovzbodu mesta so bili boljševiki silovito odbiti. Tukaj so hoteli poleg vojaških doseči tudi politične uspehe. Niihov glavni sunek jc bil usmerjen prot1 severu in vzhodu Berlina, ki sta stanovanjska okraja delovnega prebivalstva Nemški delavci, ki sc sedaj bore z orožjem v rokah poleg vojske in policijo so nudili boljševikom ogorčen odpor, število sovjetskih uničenih oklepnikov v Frank-furtskem drevoredu se jc nadaljo zvišalo in ta drevored je postal sovjetski oklepniški grob. Tudi v zadnjih 24 urah jc bil Frankfurtski drevored težišče v borbi za Berlin. Ostanke stanovanjskih hiš, ki so ostali od bombniškega stra-hovanja, so razbile granate. Sedaj je skoraj popolnoma nemogočo prekoračiti ta drevored. On je danes eno najbolj groznih bojnih poljan vojn. Samo v tem drevoredu jc bilo od ponedeljka uničenih 41 sovjetskih oklepnikov. Ncštcvilni mrtvi boljševiki leže med razvalinami. V sredo so Sovjeti poskusili še enkrat z napadom v tem predelu. Nemški delavee, ki tukaj brani svoje lastno stanovanje, sc jc zopet pokazal kot najbolj zvest sin svojega naroda. V goreča okraja Gruncvvald in Dahlcm so v noči na 24. april prodrle boljševiške bojne skupine. Lctalci so uničili tukaj 0 oklepnikov. Nadaljnje uspehe uničenja sovjetskih oklepnikov so dosegli drugi oddelki letalstva, Hitlerjeve mladine in ljudske vojske. Posamezni sovjetski peš-ci so poskušali suniti do Roscnecka sko/i zrahljano bojno črto. Drzne nemške boi-nc skupine pa so jih postrelile v žilavih borbah v grmovju. Na jugu nemške prestolnice je bil zaustavljen sovražni oklepniški sunek in so bili boljševiki vrženi nazaj. Nemški oddelki so zadržali sovražnika tudi n.i obeh straneh državne ceste 96, ki vodi proti severu. Skozi I.ankvitz vodi bojna črta. Na Jungfcrnhcide jc bilo doseženo očiščenje položaja. Sovjetski oklepniki, ki prodirajo ob avtomobilski ccsli Avus. so izpostavljeni nitsčnim nemškim napadom. Borba sc nadaljuje. Berlin bo vzdržal. Najmlajši general nemške vojske Berlin, 26. 4. Fiihrer je pcveljnika od- | preskočil čin polkovnika. seka v obram. območju Berlina podpol kovnika Biirenfanger imenoval za gene ralncga majorja, ki so jc f" obrambi nemške prestolnico ponovno odlikoval z odlično vztrajnostjo in previdnim vodstvom. Barcnfiingcr, ki sc jc na vojnem pohodu proti vzhodu mnogokrat odlikoval, jc s 30 leti najmlajši general nemške vojske. Od januarja leta 19-14. nosi hrastove liste z meči k viteškemu križu 2clezncga križa. Biircnfiingcr jc bivši vodja Hitlerjeve mladine ter je bil začasno vodja predvojaške izobrazbe Hitlerjeve mladine. Fuhrcr pa je imenoval Barenfangerja v počastitev njegovih u-spehov za generalnega majorja ter Fiihrer osebno odlikuje berlinske borce Berlin, 26. 4. Eden tistih mol, ki so se posebno odlikovali v odločilnem boju za nemško prestolnico je sprejel včeraj v glavnem stanu v Berlinu iz Fiihrcrjc-vih rok viteški križcc k Železnemu križu. Tokrat je to vodja bataljona berlinske ljudska vojske Kari Pakebusch, 57 letni strojnik v tovarnah AEG, katerega neustrašenemu obnašanju se jc zahvaliti, da je bil preprečen sovjetski vdor na področju \Vedding Halta. Pakebusch, ulanski stražmojster v prvi svetovni vojni, ki jc takrat prišel do Afganistana in katerega sinova sta tudi v borbi ter imata visoka odlikovanja, jc pod najtežjimi okolnostmi s peščico mož zaustavil Sovjete po uničenju 21 oklepnikov pred svojo glavno bojno črto. Pakebusch je pri svojih ukrepih šel celo tako daleč, da jc z razstrclitvijo različnih mostov preko prekopov za lastnim hrbtom pre- ki prečil, da bi močan oklepniški klin, jo pritiskal proti njegovim položajem, dosegel drugo obalo. Vojaško pokaže Pakebusch, ko jc bil vprašan o svojem vojaškem delu, skromno na svoje može ter reče: »Storil sem le svojo dolžnost in jo bom izpolnjeval še nadalje.« Istočasno je izročil Fuhrcr 14-lclncmu članu Hitlerjeve mladine Gcrhardu NViirz-beru iz NVcissensee, ki sc jc prostovoljno priključil neki SS cdinici za uničenje oklepnika Železni križec. Ta mladenič jo drugorojcncc rodbine desetih otrok. Njegov oče je železničar ter jc skupno z najstarejšim sinom pri vojakih. Pri opisu svojega dela jc mladenič odgovoril kratko in jedrnato: >Imcl sem dve oklepniški pesti. S prvo sem ustrelil mimo, toda druga je zadela v polno. Od posadke ni nihče izstopil.« čangkajškova zvezda je obledela Berlin. Komunike konfcrcncc treh v Jalti jc prinesel resnično presenečenje; niti besedice ni omenil o vojski na vzhodu. Ker sc je udeležil konferenco tudi Roosevelt, jc bila ameriška javnost na njej interesirana glede na vojsko v vzhodni Aziji. »Sovjetska zveza bo kmalu pridružena«, S2 jc vedno govorilo v Združenih državah v zvezi z odkritjem stanja vojne proti Japonski. Jaltski komunike ne dopušča podobn'h sklepov. Konferenca v Jalti jc bila konferenca »treh velikih«. Ni šc dolgo tega, kar so zavezniški časopisi pisali o »velikih štirih«. Veliki četrti je bil maršsl Cang-kajšek. Jaltski komunike samo omenja, da naj bo čungkinška vlada tudi povabljena na konferenco v San Franciscu. Sicer ni bilo govora o Cangkajškovi Kitajski. Na prvi konfercnci treh jc bilo drugače. Pred njo jc bila konferenca v Kairu med Churchillom, Rooscveltom in Cangkajškom, v kateri sta sc cbe anglosaški sili obvezali, da bosta vrnili vladi maršala Cangkajška vse pokrajine, katere jc izgubila v zadnjih desetih letih v vojni z Japonsko, vključno Korejo. S tem jc bila Čangkajšku s strani Angležev in Amcrikanccv več ali manj obljubljena zopelna teritorialna vzpostavitev stare cesarske Kitajske in mar- časopisja. Konfcrenca mora biti izvedena za nedeljivost miru, zaščitna svetovna organizacija torej na more biti razdeljena regionalno. Attlee jc ob koncu izrekel nado, da bo možno lc doseči sporazum v poljskem vprašanju Stockholm, 26. 4. Kakor javlja severnoameriška poročevalska agcncija INS, »podvzeli ukrepe ta odstranitev poljskega problema«. Kakor poroča agencija dalje, jc sedaj praktično žc gotovo, da Poljska vsaj do pričetka konference ne bo zastopana. Ženeva. Britansko časopisje spominja Moskvo na dogovor sklenjen v Jalti, ki pravi, da smejo konferenci v San Franciscu prisostvovati zastopniki le »reorganizirane« poljske vlade, nc pa zastopniki lublinskih sovjetskih Poljakov. Sovjetska poročevalska agencija pa taji to britansko ugotovitev ter trdi, da tega vprašanja v Jalti niso rešili, da o njem ceio niso razpravljali. Stockholm. Nek angleški komentar pravi b konferenci v San Franciscu: Tn konferenca ne more bili nič drugega, kakor tipanje med udeleženimi državami. šal je bil imenovan od Anglosasov za voditelja »osvobojene« vzhodne Azije. Potem pa je Čangkajškova zvezda o-bledcla. Spremenjeno stališče zaveznikov proti Cungkingu sc najlaže primerja s spremembo stališča anglosaških sil v jugoslovanskem vprašanju. Danes grozi Čangkajšku ista usoda, kot je doletela Mihajloviča. Kot so prej voditelju jugoslovanskih prostovoljcev očitali, da izrablja svoje bojne moči v boju z lastnimi komunisti bodo očitali tudi Čangkajšku. V nekem necenzuriranem poročilu ameriškega časopisa »Time«, ki jc bilo priobčeno v novembru prejšnjega leta v Cungkingu, je rečeno, da uporablja Cang-kajšek svoje najboljše čete v borbi s kitajskimi komunisti, kateri sc srmi s svoje strani bore proti Japoncem. Kitajski komunisti so v istem članku prikazani kot režim, ki jc manj podkupljiv kot Cangkajškov in kateremu mladi kitajski študentje zelo slede. »Ncw Vork Herald Tribune« piše: »V Kitajski raste komunizem pred in za japonskim prodiranjem.« Tudi ta list očita Čangkajšku, da je najmanj četrt milijona mož izločil iz borbe proti Japoncem in jih uporabil v borbi proti kitajskim komunistom. V' januarju je pričel iNevfrs Chronicle« s priobčevanjem celc serijo člankov nekega posebnega dopisnika, ki jc bil poslan h kitajskim komunistom. Tam piše, da jc 600.000 dobro hranjenih, opremljenih in junaško sc borečih komunističnih kitajskih vojakov, podpiranih s 3 milijoni fanatičnih borcev in od 90 nadaljnjih, ki stoje tik za hrbtom Japonske, in da lahko mnogo pripomorejo, da zavezniki vojsko čimprej dobe. V tem članku je poudarjeno, da naj zavezniki namesto Cangkajška rajši podpirajo kitajske komuniste z vojnim materialom. Komunistični poglavar Mav Tsetun in njegov glavni poveljnik Chub Te so tam prikazani pretežncjc kot njihovi nasprotniki v Cunkingu. S tem je bila prvič označena osebnost kitajskega Tita. Amerikanci so se v zadnjem času izredno potrudili, da bi pripravili Cangkajška do skupnega dela s komunisti in bi dosegli združitev obeh skupin. Niu manj kot 4 visoke amerikanske osebnosti so potovale v tej misiji na Kitajsko. Prvi jc bil prejšnji podpredsednik in sedanji trgovinski minister Wallace, ki ga jc poslal z osebnim poročilom Čangkajšku Roosevelt. — DrugI je bi! Da-nald Nclson, katerega naloga jc bila, pregled možnosti zvišanja kitajske vojne V prvih dneh hudih bojev za nenisk.i gl. meslo jc bil odsek, ki mu jc povcljcvjl podpolkovnik Barenfanger posebno izpostavljen ogorčenim boljšcviškim napadom. Vedno znova so nemške čcie, možje ljudske vojske, bojne skupine protiletalskega topništva, vojaki vojske in člani Hitlerjeve mladine polka <.Bcrlin> pod vodstvom podpolkovnika Barenfangerja, ki ima pri SA čin Slurmbann-fuhrcr ja, prehajali v drzne protinapade. Ko so boljševiki končno vdrli v glavno bojno črto ter sunili do položaja podpolkovnika, sc je on s svojo skupino boril dalje z odločno vztrajnortjo. Sovražnik jc doživel visoke krvave izgube. Potem ko je bila bojna skupina skoraj 24 ur popolnoma obkoljena, jc prodrl i? obroča ter sunil v bok boljševikom. Njegova bojna skupina jo v hudih bojih U bližine uničila z oklepniško pestjo 25 boljševiških oklepnikov. Sovjetske krvave izgube so bile izredno visoke. S tem drznim dejanjem je bilo na sosednjem odseku čutiti razbremenitev, tako da jc bilo možno zopet osvojiti nazaj izgubljene položaje. Fuhrcr jc sprejel podpolkovnika v svojem glavnem stanu ter «»>ratt zahvalil za odlično vodstvo zaupanega mu odseka. V počastitev osebnih zaslug, ki -noha tržni vrvež, ko »e Je v normalnih lHih začel šole živahno razvijati. Posledice zgodnje slane Posledice ponedeljkove in torkove jutranje hude slane eo šelo sedaj prav vidne In občutno. Nekateri obdelovalo! vojnih njtv ln vrtov so letos že prav zgodaj hiteli e saditvijo zgodnjega krompirja. Ta je na mnogih njivah že kaj dobro pognal lz zemlje. Zadnja slana pa mu jo popolnoma posmodlla vso listje. Krompir pa so po slani še opomore. Staro pravilo pa je, da je treba krompir saditi šele po Sv. Juriju, nato dobro uspeva in obilno obrodi. Hišne trte, kl so že močno odganjalo, eo tudi zelo trpelo po slani, ki jo pokončala vse nožne liste. Močno je slana škodila ponekod ovotočim jablanam in hruškam, kakor tudi slivam. Kukavica se že oglaša Bukovi in galirovi gozdovi na Golovcu eo v bujnem zelenju. In začela se je letos prav za sv. Jurija, kl je prihajal v deželo v polnem zelenju ln ovetju, oglašati kukavica. Prenekatere Ljubljančanko, ki so se te dni mudile po golovških gozdovih, so postale in začele šteti, kolikokrat se jim je kukavica oglasila, koliko let jim je naštela ln pogledale so tudi v svoje ročne torbice, koliko imajo denarja pri sebi. To so storili tudi mnogi moški. ^ Nihče ne ve, kaj je priza^4 neseno tistemu, kdor mlad umrje. (Sigrid Undset.) KOI.BDARi Petek, 27. malega travna: Hozana Ko-torska. devica: Peter Kanizlj, spoznaval oc ln oerkveni učenik Lunina sprememba: Sčip ob ll.tt. Sobota, 28 malega travnai Pavel od Križa, spoznavaleo in ustanovitelj reda: Vital, mučenee; Valorlja, mučenica. LEKARNIŠKA SLUZPAl Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustok, Resi jeva costa 1: mr. Bahovoe, Kongresni trg 13: mr. Komotor. Vič, Tržaška cesta. ZATEMNITEV od 2».5i de 5.JS __ J 3WW novice Kulturni odsek Informacijskega oddelka Pokrajinske oprave razpisuje natečaj za izvrsitov umetniških slik Iz polprotekle slovenske zgodovin« In tz slovenskih protl-komnnlstlčnlh bojev ter portretov znanih padlih protlkomunlstlčnih borcev ter domobranskih junakov (Slovonska vas med vojno, osamele kmetije, begunci, portrotl Balantiča, Kremžarja, Perneta, Capudra, Montčanina, Furlana Itd.). Sliko so lahko Izvršene v poljubni tehniki in Izdelavi. Posebna komisija bo izbiral« in ocenila poelana dela, kl Jih bo Informacijski odde-lok odkupil in jih dal ludi razmnožiti. Najboljše tri podobe bodo razen odkup« še posebej nagrajene: prva nagrad* 12.000 lir, druga nagrad« 10.000 lir. tretja nagrada 8.000 lir. Izvršena dela naj se oddajo do IS, junija 1945 Kulturnemu odseku Informacijskega od. delka Pokrojlnske uprave, Bleiweisova cesta 13(111. Tam so dobijo tudi natančnejši nasveti. Železniška nesreča na Brezovici je zahtevala 7 mrtvih ln 8 hud« ranjenih. Beševalna dela eo bila takoj uvedena. ) 1UU IUl-UII£HUUU ,1(1 U i vu, Ktnu j« s to povestjo epično predstavil pred oči eelotfio življonjo takega dedka iz Ren«1 Razin: Pravljice ta velike in majhne Nabiralnik Kdo bl mogel popisati prelepi mir, kl je objemal ono inpnlšče na km-.'tlh? Župnija je bila majhna, a ljudje dobri In potitenl; stari župnik Je bil tam že nad trideset let Cerkev In žtipnlšče sta bila kraj vasi ob travnikih, ki so se raztezali doli do reke. I« teh s0 se dvigali r vročem poletju vsi glasovi zemljo, pomešani % duhom zelišč. Za hišo, kl Jo bila za starega župnika prevelika, se Je vrt zarll v travnik. In bil obsijan od pr. vega In zadnjega sončnega žarka Proti koncu meseca maja so vabile tam črošnje. 6e prej pa grozdjlče; teden pred Vnebovzetjem nisi mogel iti sto korakov od vrta, ne da bl vdihaval težak duh po zorečlh dlnjah. Ne mislite pa, da Je bil župnik pri Sve. tom Roku požrešen moi; bil J* v tisti staro »ti, ko Jo tek do Jedi Ie Se v spomina. Zdaj Jo Imel že sključen hrbet, brazdast obraz, sive OČI — eno pa ni videlo ve« — debele naočnike ln tako trdo uho, da se Je moral vedno obrniti v stran, odkoder ga Je kdo nagovoril. Ne, vsega si>'Ma na svojem vrtu nI povili on sam. Večjluei so mu ga pokradli paglav. ei, drugo »o ni pa pojedli ptlil: kost, kt »o prav ndobno živeli na vrtu eelo leto; brl-njevke, ljubke popotnice, kl eo Jim pomagale v tednih velikega Izobilja; vrabci ln senlee ln črnoglavke, vsiljive ln požregne, kl so se kot kepe obešale na veje, poletavale, plezale, trkale s kljunčkom na grozdne Jagode In na Jabolka In v zahvalo vrlščale, da Je vdarjalo v možgane. Stari župnik Svetega Roka pa Je hll tudi do njih prizanesljiv ln dober. »Zivallee se vseeno no poboljšajo,« je Imel navado reči, »ln če hI Jih moral grajati zaradi tega, kako bl moral šele grajati nekatere moje iup-1 Jane!« Zadovoljil se Je le s tem, da Je plo-sknll z rokama, ko je stopil na vrt, da bl tako ne bil priča preveč predrzni tatvini. Pri tem so ptiči vzleteli, kakor da bl Jih prepodil vihar. In z njimi so se zamajale vse cvetllee ln vse rastline zclen^: bole, rumene ln pisane. Nastal Je potem mir, vsaj za ne-za nekaj minut. Ampak kakšne minuto! Poml. sllte: v vasi nI bilo tovarne, ne statov, ne kakšnega tolkača; samo hrup ljudi, konj, goved, raztresenih po poljih, se je družil ves dan » vzdihi, kl so vstajali Iz zemlje. Milni so bili 6e nepoznani, cest je bilo le malo, železnice pa »o bile zelo daleč. Dasi je le malo časa trajala sramežljivost tob vrtnih fatov, bl dobri župnik kmalu zadremal nad svojim brevlrjem. Pa je bil k sreči spet napad tu. Vrabec je dal zgled. Imel je majhno gručo za seboj ln cela jata se je spet vrnila ns delo. Lahko bl šel stari župnik gori ln doli, zaprl ln spet odprl knjigo ln mrmral: »Se Jagode ml ne puste to leto!« ampak noben ptič bl ne pustil svojega plena. Ptički so vedeli, da ne pride do dejanj oni. kl samo mrmra in so vsako pomlad le v večjem številu stavili gnezda ravno v bližini žnpnlšča. Dobri prostori so bili kmalu zasedeni In iz lukenj na drevesih In zidovih. Izza rogovllastlh vej, izza tramov na strehi, Je kukal črn kljun, kl je bil oster kot ost meča. Nekega leta so si že vsi ptički spletli gnezda, lo uboga slnica Je blls v veliki zadregi; pa je zagledala neko oglato odprtino z majhno strešico, kl je bila lzdolbljena v zl-du na desni strani glavnih vrat. Smuknila Je notri ln spet vsa zadovoljna vzletela ven. Kmalu pa se Je spet vrnila z raznimi bilkami In si postavila tam notri gorko gnezdcce ter ga obložila s perjem, žimo, vlakni ln mahom. (Dalje.) Majnlška duhovna obnov« za akademsko Izobražene žene bo v nedeljo 29. aprila popoldno ob šesti uri in naslednje jutro ob pol sedmih v uršulinski cerkvi. Kmetovalci ln lastniki zemljišč z začetnimi črkami K, M. V, Z, 2 in T naj pridejo po propustnice, ki so bile nanovo odobrene, v petek 27. t. m. popoldne med 2 lu 5. uro ali v nedeljo 29. t. m. dopoldne med 7. ln 1(. uro v mostni gospodarski urad v Boetbov. novi ulioi št. 7, soba št. 15, nadstr. II. Ob istem času naj pridejo po propualnice tudt vsi najemniki ter vsi zamudniki, kl propustnic za svoje uslužbence še ntso vzeli. Danes ob 18. jo v mali filbarmonični dvorani javna produkcija gojencev Matične šolo. Izvajajo se izključno dela Mirce San-einove. Nastopijo gojenci prof. liraSovčove. Srednješolcem-lk-im priporočamo učenje strojepisja! Učno ure dogovorno z.iutruj, pozno popoldne oli zvečer po želji. Novi tečaji 30. aprila, 1., in 2. maja. Chrlstofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Ptillovr poslovalnice v Ljubljani. Od 24 aprila 1915. dalje so vso Ptillove poslovalnice »Pionlrdienst« razen poslovalnice na Poljan, ski eestt 21.. v vseh okrajih LJubljane zaprle. — Za vse mesto Ljubljana jo torej odslej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti 21 Vprašanja, proJnjo. itd. jo treba torej nrsloviti na Plonirdlenststelle na Poljanski cesti 21.. kjer so te prošnjo itd. rešujejo oziroma poiIjejo v nailaljnje poslovanje. Prošnjo in vlogo na drugo službene urade ali na delovni štab tlbcker so brozpredmotne in ne bodo upoštevane. ZAHVALE. Za oškodovance no bombnih napadih jo daroval g. Rupmk Valentin In družina 200 lir namesto cvetja nn groli bratu fin. delegatu Itupnlkr Ivanu. — Z« lilrljo jo darovul g. Cuk Karel. Brusnico .100 lir. — Zs SooUlno pomoč jo darovala ga. Riit«r Milena, Bv. Petro costo 47. 1000 tir. — Sloveli skemu Rdečemu križu Je daroval g. Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarno »Union« v počastitev spomina pok Frane Jegliča, ravnatelja tvrdko »Zmaj« znesok 500 lir. daljo rodbina g. Zorčta Rudolfa, trgovca v Ljubljani, mesto cvetja na grob btagopokojne gospo Mnre Rakovoc, poscslnice v Kranju, znesek .100 lir. Mesto cvetja na gr<*b blngui.o nega v Trstn umrlega duhovnega svetnika Msgr. dr Grlllljn Josipa so darovali sorodniki 1000 lir Podpornemu skladu za slepo mladino. Istomu skladu sta darovnla neimenovani gospod in gospa 500 lir mesto cvetja na grob blagopokoj. go. Tine Oregorka: g. Cvirn Stanko 200 Ur namesto cvetja na grob pok. g. Zagore Francija. — Društvu slepih v LJubljani je darovalo nslnžbcnstvn predsedstva ln personalnega odseka mestnega županstva 850 lir nanvsto evotja no grob pokojne gdč. Mare Slnpšnkovf. — Ga. Zaman Milena iz Apihove ulice je darovala namo-uto venca na grob gdč. Mare Plapšukovo 2i lir Vlneencljev! konferenci v Spodnji S1 — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino jo daroval ravnatelj glulionomnice llermelj Mirko namesto cvetja na krsto pok. Košaka Fr. Iz Grosuplja 300 lir, Kalčlč Marija v počastitev spomina mnle Knklce V«-navarjeve 200 ]tr in Cvlrn Stanko na grob pok. Zagore Francija 300 lir. — Namesto venca na grob č. patra Jelonca Mariofila je po. ilhnl dr. Vcherlč M. Vincencijevi konferenci v Spodnji Slški 300 lir za farno reveže. — Vsem darovalcem iskren Bog plačaj 1 DR2AVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledališče Petek, 27. aprila ob 17: Bt. Majoen: Matere. Premiera. Rod PremlTskl. Sobota. 28. aprila oh 17: F. Grillparzer: Ljubezni ln morja valovi. Red D Nedelja, 2». aprila ob 17: S. Lagerliif — B. Rogovič: GBsta Berlina Izven. Cene od 40 lir navzdol. Operno gledališke Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota. 28. aprila ob 17: B. VVagner: Tann-h&user. Red Sobota. Gostovanje dr. Pol-zorja in Betetta Julija. Nedelja, 2J. aprila ob 17: Weber: Carostrelec. Opera. Izven. Radio Liubljana Dnevni spored za 27 april: 7. Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.50 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporoda, nato opoldanski koncort — 12.30 Poročila v nemščini, o položaju In v slovenščini — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Od dveh do treh — šare meh — 15 Nemški spored — IS Radijski orkester — 17 Poročila v nemščini In slovenščini — 17.15 Glasbena m odigra — 17.30 Kmečki trio — 18 Zabavna glasba — 18.45 Iz našega leposlovja — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz todnika >Das Reich« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Srenja« — zvočna igra — 21.45 Glasbena modigra — 22 Poročila v nemščini in napovod sporeda — 22.15 Mnlo igranja, malo plesanja — 23 Glasba pred polnočjo. Službe 1 ^ dobe j SNAŽILKO, pridno in vestno, za čiščenje kinematografskih prosto, rov, s[>rrjmemo v stal-no službo. — Kino Union. l.šfEM pridno in zdra-ro dekle ter fanta okrog 1? let za vsn kmečka dela proti dobri oskrbi v kroju izven Ljubljane. Nastop takoj. Poizvedbe: Pn sojna 3-IH. O^filniO NAKUP In PRODAJA vsakovrstnih prcilme tov. trgov »Ogled« Me«tr.l trg 3 __ MIV A IIU.OMN A -»Hitrost' knpi icdilne-vinske servise pribore in razue str' >"<• P'«" mete Pioč« tanoj. -Stritarjev« SLIKE noSih »lareiSib in mlajših mojstrov ku nim. Pridem n« dom Naslove pustiti » apr »Slov.« pod »Slike« šl 1317. 1 Prodamo j LIMONO v č«jn do bro oadomešča limonin eksirakt »CitroU Stekleničko prinesite > seboj Drogerii« Ani K ono židovsko nI ' 15LAGO za krilo, tem-nomodro, prodam. — Pormovo 4«, VIII. st., vrata 5 (Bežigrad). PISALNO MIZO, dobro ohranjeno, in di-van proilom. Naslov t upr. »SI.« št. 31100. FLANELO, tobralko -predvojno in nekaj metrov poplina - za i moške srajce prodam, i Naslov v upr. »Slov.« t pod št. 3006. ŠIVALNI STROJ - z dolgim čolničkom, do. bcr. ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3013. Tri stare OBLEKE prodam. Krojač, Pra-zakova 8-1. Elektr. MOTOR 2 KS, nov, prodam. Naslov v upr »Slov.« pod št. 3004. Balonski PLAŠČ - in moške srajce št. 38 -prodora. — Pintanč, Wol f ova 12. RADIO 2 + 1 ngodno naprodaj. Rečna 6. UNIFORMO iz poljskega gaberdena, pc-Sadijsko, za srednjo postavo in popolooma nove črne škornje Iz predvojnega materiala. štev. 42 ter rab. ljonc jahalne hlače iz oflcirskcga kam-garna ngodno prodam. A Kassig. Ljubljana, Miklošičeva 17. Žensko KOLO, športno, prodam. N« Stol-bi štev. 4. PARCELO prodam -m5 430 lir. Ponudbe na upravo »SL« pod »Samo direktni ku-pec« št. 3018. | Po]žvedbe| V "ZAKLONIŠČU pri Mest. domu jc zgubila gospodična 23. t. m. kromamo zapest. damsko nro. Pošten naj ditelj je naprošco, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Črno DENARNICO z gotovino 150—200 lir sem zgubila v sreijn 23. t. m. zvečer okoli 8 po Bleivreisovi, ob Gradaščici do Trnovega. Ker sem revna dijakinja, prosim poštenega najditelja, da jo odda v npr. »Slov « [Zamenjamo | Moško ČEVLJE, dobre, št. 42, zamenjam za protivrednost. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 2997._ OTROŠKI VOZIČEK globok, zamenjam za športnega ali prodam. Naslov v npr. »Slov.« po« it. isss. PRAŠIČKI ZA REJO Glavna kmetijska blagovna zadruga bo razdeljevala prašičke za rejo vsem naročnikom jutri, to jc v soboto, dne 28. aprila ob treh popoldne na dvorišču »Pri levu«, Gosposvetska cesta. — Nov« naročila se sprejemajo le šo najkasneje ' ' do šestih popoldan. daiacs petek Kinematografi KINO MATICA - »žens moilh ««»)« - ob 15. 17 in 19. Tel. 22-41 KINO UNION . »Sinček no počitnicah« - Hans Moser. - Predstave ob 17 in 19. Tet. 22-21 KINO SLOGO - »Vrni se!« Predstave ob 17, 19. '(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"IK"*"1* Izšla je peta, majska številka »RASTI« Vsebina Je zelo pestra la Jo poživljajo živahne In zelo posrečene slike, posebno v otroškem kotička. - Za novo četrtletje smo morali naročnino zvišali n« 30 2r. Pet lir poviška nI vclifco. zato pa bomo skušali, da bo vsak« številk« res zanimiv«, da bo lnhko pravo, versko družinsko berilo. PREKLE Prispeta |e večja partija fižolovlh prekel. — Interesenti naj se zglasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge, Maistrova nlica 10. Naročite se na Slovenčevo knjižnico J ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno hčerko, sestro SLAVICO PALJAVBC na njeni zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Posebna zahval« g. dr. Prodana za njegovo požrtvovalnost. — Sv. maša zadušnica se bo brala 30. april« ob 7 v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, 26. IV. 1945.. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki Bte sočustvovali ob smrti našega ljubljenega moža, brata, strica in svaka, gospoda Franceta Jegliča ter ga spremili na njegovi preranj poslednji poti, mu poklonili krasno cvetje, darovali v dobre namene, nas tolažili, izrekamo najprisrč-neišo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. prim dr. Lj. Merčunu, ki so je nesebično zavzel za blagega pokojnika, gg. zdravnikom Slajmerjcvega doma ter uradništvn tn delavstvu tovarne »Zmaj« za udanost in posled. spremstvo. talnjoča žena s zorodsivom.__ V vsako hišo »Slovenca«! + V 61. letu nam je umrl po težki bolezni noš ljubljeni mož, oče, dedek, sin, brat, svak in stric, gospod Drago Benedik žel. uradnik, strojevodja v pok. Pogreb bo v soboto, 28. april«, ob 17. uri iz Splošne bolnišnice na pokopališče v Stepanjo vos. - Maša zadušnica bo v sredo, 2. maja 1945, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Trst, dne 26. aprila 1945, Žalujoči: Ivanka Benedik, žena; dr. Drago Benedik - z družino, 6in — ter ostalo 6orodstvo. + Po hudet« trpljenju je v 77. letn mimo v Bogu zaspala naša zlato mama, gospa Franja Premelč ro]. Perhavc vdova po veletrgovcu V poslednji dom jo bomo pospremili v soboto 28. t. m. ob pol devetih dopoldne z žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križ«. Ljubljana, dno 26. aprila 1945. Ladislav, sin; Mori« por. Docar, hči: Melanija, sinaha; Robert, zet; Mitja, vnuk in ostalo sorodstvo. Za »Llndskn tiskarno«! Jon Kramar!« — Izdajatelji Jožko Krošell - Urednik: Janko Hafner