Osrednja prireditev za letošnji občinski praznik bo v soboto, 4. decembra Na prireditvi bo predstavitev ponatisa knjige Frana Jakliča Vaška pravda. Predstavila jo bosta prof. Milan Šuštar in Matija Remše iz Mohorjeve družbe. Že v četrtek, 2. decembra, pa bodo ljubitelji šaha lahko igrali simultanko z Leonom Gostišo. Podrobneje na strani 2 in 3 Čestitamo za občinska praznil^ Na seji Občinskega sveta so razpravljali o zdravstvu, kamnolomu in komunalni dejavnosti Direktor Zdravstvenega doma Grosuplje dr. Janez Mervič je predstavil organiziranost zdravstvene službe v Dobrepolju in težave, ki jih imajo z zaposlovanjem zobozdravnikov. Obljubil je, da bodo razmere v najkrajšem času uredili. Na seji je bil prisoten tudi direktor JKP Grosuplje, ki je poročal o poslovanju podjetja v letošnjem letu. Predstavnika kamnoloma pa sta občinskim svetnikom predstavila nove informacije o kamnolomu v Predstrugah. Pri vseh točkah so bile polemične razprave. *- Stran: 3 in 4 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec decembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu Vsem občankam in občanom Občine Dobre-/x>lje čestitam ob našem občinskem prazniku, ki ga prazni/jemo 6. decembra, ko se je rodil naš veliki rojak Fran Jaklič. Želim, da bi nas to praznovanje še bolj j>ovezalo, da bi nam usj)ehi, ki smo jih dosegli, vlili novih moči za še večje sodelovanje in premagovanje vsakodnevnih naporov. Fran Jaklič mm je ob tem gotovo svetel zgled. Poskušajmo ga posnemati. To vam želi vaš župan Anton Jakopič Iz vsebine: •» Razstava Društva podeželskih žena •» Intervju: dr. Janja Žužek •» Franc Zakrajšek - Lukatov iz Ponikev, eden najstarejših v občini •» Gasilci v mesecu požarne varnosti •» Dejavnosti mladinskega centra SION •» Dejavnosti šole in vrtca •» Zaključuje se akcija Urejena domačija '99 •» Mrliško vežico imamo-kaj z njo? Glavnina del za leto 1999 je zaključena, ostanejo še prireditve in praznovanja Prvo leto drugega mandata in zadnje z enico v letnici se izteka. Glavnina del v občini, ki so bila planirana za letošnje leto, je že narejena, nekaj bomo do konca leta še naredili, nekaj del pa je tudi ostalo nedo-' končanih in jih bo pač potrebno dokončati drugo leto. Pred nami je občinski praznik in nekakšen star običaj je, da se ob občinskem prazniku govori o izvedenih delih in projektih v občini. Naj vas na kratko spomnim najprej na nekatere zadeve, ki so v tem prvem letu novega mandata zelo zaposlovale upravo in občinski svet, pa se na zunaj sploh ne vidi. Sprejeti je bilo potrebno nov statut občine, sprejet je bil poslovnik za delo občinskega sveta, sprejet odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, izvoljeni novi vaški odbori po vseh vaseh v občini, imenovane nove komisije in odbori za razna področja itd. Vse to na zunaj ni tako vidno, mora pa biti urejeno in zahteva zelo veliko dela in naporov, da vse to steče. Usklajevanje teh zahtev je za občinsko upravo in občinski svet običajno napornejše, kot pa se dogovoriti o izgradnji kakšne zgradbe ali izgradnji ceste. Gradnja raznih objektov je tudi na zunaj bolj vidna in vsi zelo radi vidimo kaj konkretno narejenega. Letošnje leto je bilo tudi na področju razno raznih gradenj dokaj uspešno. Naj omenim uspešno dokončano mrliško vežico. V zaključni fazi je izgradnja lekarne na Vidmu. Objekt je sicer gradbeno dokončan. Zaradi bolezni projektanta pa se je zavleklo pri projektiranju opreme. Gradbena dela na objektu so v skladu z dogovorom v pristojnosti občine, oprema pa je stvar Lekarne Ljubljana, v katere sklop bo ta naša lekarna spadala. Planirali smo, da bo odprtje že za občinski praznik, vendar so se dela nekoliko zavlekla, tako da bo potrebno na to prepo-trebno pridobitev počakati še nekaj mesecev. V sklopu del smo tudi prekrili celotno zdravstveno postajo, saj je bila streha res že dotrajana. V letošnjem letu je bil tudi zamenjan en del vodovoda in to zelo zahteven del skozi Ponikve. Poleg tega pa še manjši del v Podgorici in en del Pri Cerkvi v Strugah. Tudi v letošnjem letu smo bili uspešni na projektu posodabljanja in asfalti- ranja cest v občini. Dela so se nam zaradi uvedbe DDV-ja podražila za 16 odstotkov, zaradi tega, in še zaradi drugih vzrokov, nismo mogli končati prav vseh zastavljenih del v letošnjem letu. Kljub temu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je glavnina cest v občini asfaltirana, ne pa še vse in zato bomo s tem nadaljevali. Zmotno bi bilo tudi misliti: ko bo vse asfaltirano, pa ne bo na cestah kaj početi. Tudi asfaltne ceste nimajo neomejene dobe trajanja in se v teku let poškodujejo. Potrebno jih bo neprestano vzdrževati in popravljati, razlika je samo v tem, da se asfaltnih cest ne da popravljati tako na "ho ruk", udarniško, kot smo popravljali makadamske, ampak je zato potreben strokovni izvajalec in denar. V letošnjem letu smo s pomočjo občinskih in državnih sredstev nabavili tudi nov sodoben gasilski avtomobil, ki ga ima v upravljanju Gasilsko društvo Videm. Namen tega avtomobila pa je, da lahko hitro in uspešno deluje, kjer koli v občini. To je samo kratek sprehod skozi glavna dela v občini, seveda pa ne smemo pozabiti, da gre znaten del sredstev in naporov tudi za zagotavljanje rednega delovanja šole, vrtca, športa in drugih zadev, na kar pa mnogokrat pozabljamo. Gradbena sezona je za letos v glavnem za nami, in da ne bom govoril samo o gradbenih delih in načrtih, recimo še nekaj besed o praznovanjih. Pred nami je občinski praznik 6. december, rojstni dan Frana Jakliča. Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo v soboto, 4. decembra. Podrobnejši spored preberite na vabilu. Ob tej priliki bo tudi predstavitev novega ponatisa knjige Frana Jakliča Vaška pravda. Knjigo je ponovno založila Mohorjeva družba, nekaj je pripomogla tudi naša občina, največ zaslug za ta ponatis pa ima naš neumorni rojak prof. Milan Šuštar. Za njegova prizadevanja in s tem velike promocije občine in Frana Jakliča se mu ob tej priliki najtoplejc zahvaljujem. V tej knjigi je zbrano v glavnem vse, kar je Jaklič napisal neposredno o Dobrc-poljcih, zato bo branje te knjige še posebej zanimivo, saj posamezne ljudi imenuje kar z njihovim pravim imenom ali hišnim priimkom. Nekaj odlomkov iz te knjige bomo tudi videli in slišali na predstavitvi. Ob občinskem prazniku pa se nam obeta še ena zanimiva prireditev, tokrat za ljubitelje šaha. V četrtek, 2. decembra, nas bo obiskal naš znani šahist, mednarodni mojster Leon Gostiša, ki bo z nami odigral si-multanko. Sočasno bo igral s petindvajsetimi igralci. Vabimo torej vse ljubitelje šaha, da si to prireditev ogledajo. Vse, ki pa bi si želeli igrati z njim, pa vabim, da se nam pridružijo. Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič VABILO w Vse ljubitelje šaha vabimo na ogled simultanke, ki jo bomo v počastitev občinskega praznika odigrali z mednarodnim mojstrom LEONOM GOSTIŠO v četrtek, 2. 12. 1999, ob 19. uri, v prostorih Osnovne šole na Vidmu. Vse, ki bi želeli igrati v simultanki, vabimo, da se javite gospodu Jožetu Mikliču na telefon 787097 ali Lojzetu Žnidaršiču na telefon 787056. Igrajo lahko samo stalni prebivalci občine Dobrepo-Ije. Okvirno število igralcev je 25. Vabi Občina Dobrepolje 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA Največ o zdravstvu, kamnolomu in komunalni dejavnosti Sklicana je bila v torek, 26. oktobra. Na dnevnem redu je bilo sedem točk, pri nekaterih so sodelovali tudi vabljeni gostje iz ustreznih podjetij in ustanov. PROBLEMI V PRESKRBI ZDRAVSTVENE IN ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE SE BODO UREDILI Pri razgovoru o problematiki zdravstva in zobozdravstva v občini Dobrepolje je sodeloval direktor Zdravstvenega doma dr. Janez Mervič. Predstavil je organiziranost, probleme in načrte v zdravstvu in zobozdravstvu. Dejal je, da je služba splošne medicine urejena in da 1,5 zdravnika, kolikor pripada občini Dobrepolje, zadostuje za to območje. Občasni problemi nastajajo le zaradi specializacije sedanjega zdravnika, vendar se bo to že v nekaj mesecih uredilo. Po njegovi oceni so tudi Struge s preusmeritvijo na Videm, pridobile. Tudi zaradi boljše cestne povezave. Opozoril je na pogoje, ki jih postavlja zavarovalnica. O tem je javnost že seznanil v lokalnih časopisih. Več problemov je, po besedah dr. Mervi-ča, v zobozdravstvu, kjer je veliko poma-njaknjc kadrov v vsej državi, ker se stroka vse bolj privatizira. Poleg tega želijo posebno mlajši zobozdravniki ostati v mestih, tako se že na tretji razpis za prosto delovno mesto v Dobrepolju ni javil nihče. Na našo občino pride po normativih 1,5 zobozdravnika, prizna pa, da bi bilo dovolj dela za dva. Dr. Mervič je obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se bo zobozdravstvena služba v Dobrepolju v najkrajšem času uredila. Enako velja tudi za šolsko ambulanto. Če ne bo druge možnosti, bo ot>čina v dogovoru z Zdravstvenim domom objavila razpis za koncesijo. V razpravi se je oglasilo več svetnikov z vprašanji, pobudami in pripombami, nekatere od njih so bile tudi s političnim predznakom. Nekaj svetnikov se je zavzelo za razširitev dejavnosti laboratorija v zdravstvenem domu na Vidmu. Dr. Mervič je, kljub nekaterim pogojem, ki jih postavlja zavarovalnica, obljubil, da bodo pobudo obravnavali na Svetu zavoda in da bo predlog podprl. Obenem je obljubil, da bo o delovanju Sveta obveščal občane v oličinskem glasilu. Pri obravnavi zdravstvene problematike je župan obvestil občinske svetnike, da pričakuje, da bo gradbena laza lekarne verjetno končana do občinskega praznika 6. decembra. Kot je znano, bo lekarna delovala kot podružnica Ljubljanske lekarne. Odprta bo od ponedeljka do petka, in sicer sedem ur na dan, kar pomeni, da bo zaposlen en farmacevt. POROČILO O DELOVANJU JKP GROSUPLJE Svetniki so nato poslušali informacijo o organiziranosti, poslovanju in infrastrukturnih sistemih, ki jih upravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Informacijo o tem je dal direktor Janez Skarlovnik, po-drobnejše pisno poročilo pa so svetniki do- VAB ILO Vabimo vas na osrednjo občinsko prireditev ob počastitvi občin* skega praznika s predstavitvijo ponatisnjene knjige Frana Jakliča z naslovom Vaška pravda. Proslava bo v soboto, 4. 12. 1999, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Ob občinskem prazniku bo spregovoril župan Občine Dobrepolje ANTON JAKOPIČ, knjigo nam bosta predstavila prof. MILAN ŠUŠTAR in g. MATIJA REMŠE iz Mohorjeve družbe. V kulturnem programu bodo sodelovali ZAGORIŠKI FANTJE, ČLANI DRAMSKE SKUPINE SCENA, ki nam bodo predstavili odlomke iz Jakličevega dela in, prvič na našem odru, glasbena skupina PRIFARSKI MUZIKANT JE, ki bo popestrila naše praznovanje s svojim igranjem in pesmijo. Prireditev bo povezoval IGOR AHACEVČIČ. Po končani prireditvi nas bodo prizadevne članice našega DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA pogostile s svojimi dobrotami. Občinski praznik je naš praznik, zato se zberimo res vsi. Nasvedenje torej v soboto, 4. decembra! Vabi Občina Dobrepolje in Kulturno društvo Dobrepolje 4 Naš kraj Delo OS in OU 10/1999 Dr. Janez Mervič na seji OS (na desni), ob njemTina El Shavvish in Janez Kralj bili že prej. Iz finančne analize celotnega podjetja je razvidno, da so za občino Dobrepolje na področju vodopreskrbe v letu 1999 že precej prekoračili plan. Za rekonstrukcijo vodovoda v Ponikvah in deloma v vasi Podgo-rica je bilo porabljenih nekaj čez 31 milijonov tolarjev iz sredstev amortizacije in razširjene reprodukcije, na voljo pa je bilo le nekaj več kot kot 18 milijonov. To pomeni, da bo potrebno 12 milijonov manjkajočih sredstev zagotoviti iz občinskega proračuna, kar je bilo sicer že planirano. Vodja službe komunalne oskrbe Tomaž Rigler pa je povedal nekaj podrobnosti o vodovodu Rob-Dobrepolje-Struge. Velik problem so na obstoječem vodovodo že ves čas predstavljale cevi. Kvaliteta vode je bila slabša, pa tudi izgube vode so bile velike. V 90-ih letih so začeli z obnovo sekundarnih cevovodov, to je priključkov do naselij. Ko so bile obnove najbolj izpostavljenih delov končane, so začeli z obnovo primarnega vodovoda. Tudi vnaprej bodo cevovode še obnavljali, najbolj pogoste so poškodbe na relaciji Podtabor - Rapljevo. Ob poročilu se je razvila daljša razprava. Na vprašanje, ali ima obstoječi vodovod uporabno dovoljenje, je Tomaž Rigler odgovoril, da ima vodovod dovoljenje za obratovanje. Svetniki so nato opozorili na slabo ponovno asfaltiranje na nekaterih odsekih cest po prekopavanju zaradi sanacije vodovoda. Posebno slabo stanje je na odseku ceste z Vidma proti šoli. Tajnik občine Anton Rus je seznanil svetnike s strokovno ekspertizo o azbestnih ceveh, katere avtor je dr. medicine as. dr. Metoda Dodič Fikfak. Po tej ekspertizi ni nikjer dokazana škodljivost azbestnih cevi, izvedla pa naj se bi najprej analiza vode. Nekateri svetniki so dvomili v strokovnost te ekspertize. O azbestnih ceveh je bilo slišati različna mnenja, nekateri so se sklicevali na izkušnje drugih držav. Ne glede na različna mnenja, bodo azbestne cevi postopno zamenjavali tudi v prihodnje. PROBLEMATIKA KAMNOLOMA Napovedana informacija o kamnolomu na tokratni seji je pritegnila veliko zanimanje prebivalcev Predstrug in Ponikev, zato je tej seji prisostvovali večje število krajanov obeh vasi. Kot je znano, je bil na zahtevo vaščanov Predstrug na prejšnjem OS sprejet sklep o postopnem zapiranju in sanaciji obstoječega kamnoloma. Istočasno je bil sprejet, da občina skupaj z lastniki najde novo lokacijo. Tako je bila izbrana lokacija v smeri proti Ponikvam, vendar je bil na to odločitev kasneje sprejet moratorij. Na tokratni seji pa je župan dejal, da se je oblikovalo večinsko mnenje, ki je naklonjeno temu, da se lokacija kamnoloma ne bi spreminjala, ampak da bi kamnolom deloval varneje in nemoteče za krajane. Dodal je še, da kljub sprejetim dogovorom in sklepom vaščani niso zadovoljni z izvajanjem sprejetih sklepov. Predstavnika Komunalnega podjetja Ljubljana sta nato informirala Občinski svet o eni od rešitev v okviru sedanjega kamnoloma, ki so jo pripravili v njihovi razvojni službi. Sedanji kamnolom naj bi se po najnovejšem predlogu premaknil JZ za hrib, pri čemer obstaja možnost premika nekoliko bolj levo ali desno. V drugi fazi izdelave bi bilo potrebno zgraditi cesto, ki naj bi imela izhod na glavno cesto v bližini odcepa proti Vodicam. Hkrati z morebitnim premikom kamnoloma v omenjeno smer nameravajo v skladu s pravkar sprejeto rudarsko zakonodajo začeti z uvajanjem nove tehnologije, ki predvideva izkop v smeri od zgoraj navzdol. Pripravljeni so tudi sofinancirati izgradnjo železnice do kamnoloma, saj je 60 odstotkov porabnikov takih, da bi bil možen odvoz po železnici. Na to informacijo in predstavitev so se precej burno odzvali nekateri svetniki z vrsto pripomb in vprašanj, na katera so sicer dobili odgovore, vendar z vsemi niso bili zadovoljni. Pripombe so se nanašale tudi na sedanje stanje, s katerim vaščani nikakor niso zadovoljni, saj še vedno prihaja do prekoračitev hrupa, prahu in nepravilnega odvoza materiala, pri čemer so prizadeti prebivalci Predstrug, pa tudi Ponikev. Predstavnik KP je vztrajal, da se meritve izvajajo po dogovoru in da so samo enkrat dosegli mejno stopnjo. S tem občinskih svetnikov ni prepričal, saj so imeli še veliko pripomb na izvajanje meritev in ostalih nes-poštovanj dogovorov. Svetniki so se več ali manj strinjali z ugotovitvijo, da so problemi ostali nerešeni in da pogrešajo konkretne dejavnosti Komunalnega podjetja, ki bi dokazovale, da mislijo resno kaj ukreniti v prid vaščanov Predstrug. Na očitek, da niso izvedli nikakršnih strokovnih študij teren,i, kamor naj bi se premaknil kamnolom, pa je njihov predstavnik dejal, da je to, kar so jim posredovali, zaenkrat le še informacija. Da je bilo vse, kar so slišali, le informacija, je ob koncu razprave opozorila tudi predsedujoča, podžupanja Tina El Shavvish. O zadevi bo Občinski svet še razpravljal. V nadaljevanju je OS po hitrem postopku sprejel odlok o spremembi meje med naseljema Rapljevo in Vrbovec. Postopek se je nekoliko zavlekel zaradi tega, ker so šele pred kratkim dobili soglasje Sklada krnel i i skih zemljišč o poteku občinske meje po njihovem zemljišču. VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE Tina El Shavvish je dala pobudo, da se ob prelomnici v novo tisočletje nekoliko lepše okrasi središče Vidma, pri čemer naj se župan dogovori s firmami in ustanovami, ki so v bližini središča. Alojz Erčulj pa je predlagal, da bi se prelomnica obeležila tudi s primernimi prireditvami. Župan je dejal, da bo pred občinskim praznikom, 6. decembrom, predstavitev nove knjige o Jakliču, kar bo obeleženo s primerno slovesnostjo. Prireditev bo 4. decembra. Olga Zupančič se je zanimala, kakšne pristojnosti ima občina do pokopališča oziroma do najemnikov grobov. Stane Jakič je ponovno opozoril na nevaren odsek ceste proti vasi Cesta. V kratkem bo prišlo do ogleda, na osnovi katerega bodo proučili najboljšo možnost. A. Palčar je med drugim vprašal, kako je bil izbran izvajalec notranje opreme za mrliško vežico. Zanimal ga je tudi podatek, kolikšno je število brezposelnih v občini. M. S teki asa Poenostavitve genija Znani Delov kolumnist, ki se ima za genija in v svoji narcisoidnosti in zagledanosti vase podcenjuje vse okrog sebe, najbolj pa tiste, ki so politično drugače usmerjeni, gre v svoji stigmatizaciji v vsaki naslednji Sobotni prilogi še dlje. Potem, ko je nekaj številk nazaj skrajno zanič-Ijivo in posmehljivo obdelal Marjana Podobnika in člane njegove stranke, se je v eni od zadnjih številk v slogu eldeesovskega cinizma in superiornosti lotil še Janeza Janše in njegovih privržencev. Na koncu svojega izvajanja si je dovolil še večjo posplošitev. V slogu poveličevanja eldeesovkih sposobnosti je končal svoje izvajanje takole: "Zakaj so te moči in sposobnosti skoncentrirane ravno okrog LDS, je preprost, čeprav za podeželana tragičen: ne le oblast in denar, tudi pamet in demokracija sta v mestih - na podeželju sta ozimnica in rekreacija." Po taki izjavi ostane le vprašanje: na osnovi česa lahko intelektualec, ki naj bi bil zmožen do potankosti zaznati in analizirati pojavne oblike tega sveta, tako poenostavljeno in izključujoče sodi o človekovi naravi in intelektualnih potencialih. Naj mi bo dovoljeno namesto svojega komentarja citirati nekega uglednega Slovenca, ki v pismih bralcev v isti številki Sobotne priloge odgovarja zgoraj omenjenemu v zvezi z nekim drugim primerom: "Prepričevati takorekoč genija - tako je rekel sam o sebi Marko Crn-kovič najmanj petkrat v oddaji Studio City - je nadvse nehvaležno opravilo. Saj genij, kot pač takorekoč je, vse sam že vnaprej najbolj ve. V kar dolgem življenju sem prijateljeval z mnogimi velikimi duhovi, bil počaščen spoznati velikane širokega srca, intervjujal nobelovce za fiziko in večkrat moževal z Delovim vzdrževalcem Janezom, ki je pravi genij, ko popravlja stare grafične stroje, za katere so se že zdavnaj izgubili načrti in ni rezervnih delov... Nobenega velikega pa še nisem srečal, ki bi se pustil - kot zase piše "genij" v zadnji kolumni Imperij vrača udarec - zapreti v pozlačeno kletko." M. 5. Visoka stopnja reprodukcije prejšnjih elit Podatki, ki so bili zbrani v okviru raziskave slovenske politične, gospodarske in kulturno-znanstvene elite v letih 1988 in 1995 in razprave, ki so se navezovale na omenjene raziskave, kažejo na tri značilnosti slovenske tranzicije: • visoka stopnja reprodukcije politične, gospodarske in kulturne elite; • visoka stopnja prilagoditve na nove okoliščine; • centralnost politične elite. Sociologi, ki zagovarjajo kontinuiteto, menijo, da visoka reprodukcija pomeni stabilnost in nekaj pozitivnega. F. Adam pa v svoji razpravi Ambivalentnost in neznosna lahkost tranzicije dokazuje, da visoka stopnja reprodukcije, kakršna je v Sloveniji, vodi v tip demokracije, za katerega lahko rečemo, da ni pluralističen. Kaj kažejo podatki? Ugotovljeno je bilo, da je večina akterjev, vključenih v raziskavo, ki so zasedali elitne položaje leta 1988, te položaje tudi zasedala v letu 1995. Eden od avtorjev raziskave pravi, da znaša stopnja reprodukcije kar 83 %, kar pomeni, da je iz elitnih položajev izpadlo le 17% članov stare elite. Vsi ostali so ostali na položajih. Največ zamenjav je bilo v politični eliti (29%), ekonomska in kulturna elita pa je ostala skoraj nedotaknjena. Ali drugače povedano: "Politične spremembe so v glavnem odstranile jedro stare politične elite, medtem ko so manj izpostavljeni deli politične elite in skoraj vsa ekonomska in kulturna elita ohranili svoje položaje."(Iglic, Rus, 1997). Vendar je tudi ta ugotovitev preveč optimistična, saj tudi večji del nove elite ni tako "nov", kajti podatki, ki jih omenjena avtorja prikazujeta, kažejo, da v politično-ideološkem, morda tudi svetovnonazorskem pogledu ta odstotek novih političnih kadrov pretežno gravitira k tiste- mu delu politične elite, ki ima vsaj v organizacijskem pogledu korenine v starem, socialističnem sistemu. F. Adam dokazuje, da ti kadri formalno leta 1988 res niso zasedali elitnih položajev, vendar pa se leta 1995 že opredeljujejo kot pristaši levoliberalne elite (LDS, ZLSD). To potrjujejo tudi nadaljnji podatki o političnih preferencah. Te dokazujejo, da niti polovice od tistih, ki so vstopili v kulturno, ekonomsko in politično elito po letu 1988, ne moremo kar avtomatično šteti za novo elito. Kar 44% teh prišlekov namreč izraža preference za LDS in ZLSD in le 35% za spomladanske stranke. Iz teh in številnih drugih podatkov zgoraj omenjene raziskave izhaja, da je kontinuiteta zelo močna in da se je stara elita zelo dobro prilagodila novim okoliščinam. M. Steklasa (povzeto iz razprave Frana Adama: Ambivalentnost in neznosna lahkotnost tranzicije POVZETEK SPOROČILA ZA JAVNOST Spregovorimo o nasilju nad ženskami Od 16. novembra do 15. decembra poteka po vsej Sloveniji akcija z naslovom "KAJ TI JE DEKLICA?". Organizirajo pripravljalni odbor, sestavljen iz predstavnic treh nevladnih organizacij, ki že dalj časa delujejo na področju preprečevanja nasilja, vladnega urada za žensko politiko in parlamentarne komisije za politiko enakih možnosti. V njej sodeluje tudi večina slovenskih občin, Ministrstvo za notranje zadeve, druge nevladne organizacije in državne ustanove ter mnogo slovenskih strokovnjakinj. Informativni materiali akcije Začetek akcije so obeležili veliki jumbo plakati. V okviru akcije je izšla tudi knjiga Dosje: nasilje nad ženskami, ki na več kot 130 straneh prinaša različne prispevke. V nakladi 30.000 izvodov je izšel tudi mali plakat, ki so ga posredovale na naslove mnogih institucij po Sloveniji v želji, da bi v času trajanja akcije opozorili vse, ki vanje vstopajo, da je nasilje nad ženskami problem, ki se ga moramo vsi zavedali. V času akcije, ki torej že poteka, je na voljo posebna razglednica na 170 lokacijah v Sloveniji. 50.000 izvodov vizitk prinaša telefonske številke nekaj nevladnih organizacij, kjer lahko poiščejo pomoč vsi, ki doživljajo nasilje. V posebni številki Biltena regionalne mreže Urada za žensko politiko so predstavljena vsa slovenska zatočišča za ženske, ki se želijo umakniti pred nasilnežem. Različni dogodki V času trajanja akcije je pripravljenih veliko različnih dogodkov, med katerimi omenimo naslednje: • Razstava plakatov v prostorih slovenskega parlamenta; • Deset regionalnih posvetov (Ptuj, Brežice, Celje, Novo mesto, Radovljica, Izola, Zagorje, Grosuplje, Slovenj Gradec in Maribor); • Mnoge dogodke po Sloveniji pripravljajo različne organizacije: w- nadaljevanje na str. 20 6 Naš krai 10/1999 INTERNI JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVEDBENIH PROJEKTOV PROGRAMA CRPOV NA OBMOČJU OBČINE DOBREPOUE 1. PREDMET RAZPISA A. Prestrukturiranje kmetij in uvedba dopolnilnih dejavnosti • spodbujanje in uvajanje sonaravnih oz. trajnostnih tehnologij na področju živinoreje (npr. živinoreja brez gnojevke, reja drobnice, prireja kakovostnega mesa - govedo na paši, krave dojilje, paša juncev, konjereja in ribogoj-ništvo); • izkoriščanje gozdov (urejanje gozdnih poti, čiščenje in varovanje gozdov, gozdna zelišča in sadeži); • predelava mesa, mleka, lesa, poljščin,... • dopolnilne dejavnosti: domača obrt (ple-tarske storitve, šiviljstvo, pletenje, izdelava polizdelkov in izdelkov iz lesa), storitve (tesarstvo, mizarstvo, izdelovanje ograj, ostrešij, ipd.), podeželski turizem (kmetije odprtih vrat, turistične kmetije, vodništvo,...); • lovstvo (gojenje divjadi, lovski turizem). B. Organiziranje in trženje turističnih storitev • projekti za oblikovanje turistične ponudbe kraja (strategija turističnega razvoja, prospekti, informacije, zaščitni znak, turistične table in panoji, ipd.); • projekti sodelovanja z zunanjimi turističnimi podjetji in agencijami; • razvoj ekološko manj obremenjujoče turistične ponudbe in območij miru (npr. po-hodništvo, vodništvo, romarske poti ipd.); • razvoj značilne turistične ponudbe (domača hrana, šege in navade, tradicionalne prireditve ipd.); • investicije v turizem kot glavno dejavnost (podeželska gostilna, muzej, nočitvene zmogljivosti, jahalne šole, ...) C. Projekti malega gospodarstva na vasi • predelava kmetijskih pridelkov (meso, mleko, volna, divjačina) in lesa; • programi podjetniške dejavnosti profesionalne turistične ponudbe (gostinstvo, prenočitvene kapacitete, prevozništvo, trgovina, spominkarstvo ipd.); • informacijske in marketinške storitve v podporo kmetijstvu, turizmu in obrti; • izobraževanje za kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi, turizem in malo gospodarstvo; • organiziranje konzorcija podjetnikov (sorodna dejavnost, skupno trženje, ista lokacija, zainteresirani za zazidljiv okoliš,...) D. Projekti s področja naravne in kulturne dediš- čine, izobraževanja ter oživljanja tradicije in prireditev • projekti za evidentiranje in označevanje naravnih in kulturnih znamenitosti; • celovita revitalizacija naravnih območij in kulturnih objektov (naravni ambienli, pomembni sakralni in kulturni objekti); • izobraževalni projekti s področij pomembnih za razvoj podeželja (npr. ekološko oz. traj-nostno kmetijstvo, mehki turizem, alternativni transport, varstvo okolja, odkrivanje tradicije, kako spodbuditi sodelovanje ljudi; • projekti za oživljanje kraja (prireditve, predstavitev posebnih dobrepoljskih značilnosti); • projekti za spodbujanje druženja in sodelovanja med krajani (npr. skupni prostori, delo društev, šola kot povezovalka kraja, knjižnica ipd.). E. Projekti s področja urejanja prostora in prenove objektov • urejanje vaških jeder (fasade objektov, zasaditve, poti, obeležja, drevje,...); • obnova posameznih objektov (sakralni objekti, obeležja, gospodarska poslopja in hiše); • ureditev individualnih hiš, gospodarskih poslopij in dvorišča kot celote. 2. OBLIKE POMOČI V okviru uvajalne faze projekta CRPOV, ki poteka na območju občine Dobrepolje, bodo izbrani projekti prejeli naslednje možne oblike pomoči (odvisno od vsebine projekta in njegove problematike): • izdelava tehnično-tehnološke rešitve; • izdelava poslovnega načrta in investicijskega programa; • idejna zasnova prostorske, urbanistične in gradbene rešitve; • vključitev projekta v občinske oz. državne razvojne programe; • predlog možnosti sofinanciranja. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA NATEČAJU A. V ponudbi prijave obvezno navedite • podroben opis projekta s predlogom rešitve po navodilih iz razpisane dokumentacije CRPOV, ki je na voljo pri ge. M. Lovšin na občini Dobrepolje; • kratko predstavitev prijavitelja (fizične ali pravne osebe); • oceno skupnih stroškov projekta s predlogom lastne udeležbe (v delu ali denarju) in zneska potrebnega sofinanciranja. B. Kdo lahko sodeluje na natečaju • podjetja, zadruge, obrtniki in samostojni podjetniki; • kmetje; • društva, zveze, združenja in zavodi; • skupine in posamezniki, ki se v sklopu projekta CRPOV nameravajo formalno registrirati. C. Merila za izbor projektov Prednost pri izbiri bodo imeli naslednji projekti: I. Prestrukturiranje kmetij in uvedba dopolnilnih dejavnosti • kmetije z vpeljano proizvodnjo; • projekti, ki predlagajo sodelovanje dveh ali več kmetij; • kmetije, ki so že začele s prenovo. II. Organiziranje in trženje turističnih storitev • projekti, ki spodbujajo okolju prijazen turizem; • rešitve v duhu naravnega okolja; • projekti, ki združujejo turistično ponudbo širšega območja; • projekti, ki predlagajo sodelovanje med krajani; • projekti na temo naravno kmečko okolje. III. Projekti malega gospodarstva • projekti, ki temeljijo na rabi domačih virov (npr. les naravne lepote,...); • okolju prijazni projekti; • projekti, ki dopolnjujejo kmetijsko in turistično dejavnost; • projekti, kjer sodeluje več podjetnikov. IV. Projekti s področja naravne in kulturne dediščine, izobraževanja, oživljanja tradicije in prireditev • projekti, ki podpirajo razvoj kmetijstva in turizma; • projekti, ki odkrivajo identiteto in vrednote kraja; • projekti, ki angažirajo večje število prebivalcev kraja; • projekti, v katere so vključeni mladi ljudje. V. Projekti s področja urejanja prostora in prenove objektov • zanimive lokacije (celki, vedute, kulturno zgodovinske znamenitosti, urejene cestne povezave); • tipična lokalna arhitektura in raba prosto- Naš krai Razpisi 10/1999 ra; • projekti, ki imajo ustrezno gospodarsko osnovo s področja kmetijstva, turizma, obrti ali podjetništva; • lokacije oz. objekti, ki že imajo izdelano projektno dokumentacijo (idejni načrt, lokacijska dokumentacija, gradbeni projekt). 5. NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDB IN DODATNE INFORMACIJE 4. ROKI Navodila za pripravo ponudb lahko dvignete pri ge. Mojci Lovšin na občini Dobrepolje ali za informacije pokličete na telefon 061 -168 11 69 podjetje ZOP Management Consulting, d.o.o. Ljubljana, ga. Majda Stopar ali g. Rudolf Rome. Ponudbe lahko oddate do vključno 24. decembra 1999 na občino Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje s pripisom "ZA RAZPIS CRPOV" ali oddate direktno na občino ge. Mojci Lovšin. Ponudniki bodo o oceni svojega prijavljenega projekta in določitvi prioritete pisno obveščeni. 6. DRUGA DOLOČILA Podatki o prijavljenih projektih so tajni. Vsi prijavljeni projekti bodo anonimno upoštevani pri izdelavi celostnega razvojnega programa občine Dobrepolje. Izbrani projekti bodo prejeli priporočila za subvencioniranje in kreditiranje iz različnih virov. Občina Dobrepolje OBČINA DOBREPOLJE RAZPISUJE KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 15.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; . nakup in posodobitev opreme; - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd. - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč; - za programe predelave in trženja. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: - v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene; - so kmetijski zavarovanci; - so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo; - imajo ekološko primernejši program; - z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upraviče- nost naložbe. 4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - vloga za podporo investicij - bančni obrazec, ki se dobi na občini; - zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo); - osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba); - izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih; - tekoče potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo; - pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije; - posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca; - če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita; - za nakup opreme, predračun ali ra- čun; - za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kre-ditijemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu: - v primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT; - za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.500.000 SIT; Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu Občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 1999. Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDHODNIH PRIJAV ZA IZVAJANJE DODATNIH AGROMELIORACIJ ZA CELOTNO OBMOČJE STRUG IN VAS KOMPOLJE Občina Dobrepolje razpisuje predhodno zbiranje prijav /,i izvajanje dodatnih agromelioracij na zgoraj omenjenem območju. Na razpis se lahko prijavijo vsi lastniki zemljišč, ki želijo, da se na njihovem zemljišču izvajajo dodatne agromelioracije in so sami pripravljeni prispevati 30% vrednosti opravljenih del. V prijavi morate navesti: - točen naslov prosilca - številko parcele z oznako katastrske občine - opis del, ki jih želite izvajati - izjavo o pripravljenosti plačila lastne udeležbe Po zaključnem roku zbiranja prijav bo prijave pregledala strokovna komisija, ki bo odločala o upravičenosti posega in odločila o nadaljnjih aktivnostih realizacije agromelioracij. Rok za oddajo predhodnih prijav je 3. 1. 2000. Prijave oddajte pisno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Občina Dobrepolje, župan 8 Naš kraj Iz Društva DPŽ 10/1999 Razstava Društva podeželskih žena Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge, ki so še kako prisotne in nepogrešljive na marsikateri prireditvi, a žal vse prevečkrat v senci drugih nastopajočih, so tokrat pripravile samostojno predstavitev svoje dejavnosti. Že drugo leto smo si na zahvalno nedeljo lahko ogledali njihovo razstavo in se tako znova prepričali o znanju in pridnosti članic Društva. To, kar je bilo videti pod arkadami pri cerkvi, je bila prava paša za oči. Razstavljale so različne jesenske pridelke in številne dobrote, ki jih znajo speči dobrepolj-ske in struške gospodinje. V kotu so bili z izrednim smislom za estetiko razstavljeni kmečki pridelki. Z miz pa je vabil vonj po domačem pecivu, različnih vrstah kruha in jedeh, ki so marsikomu pričarali spomin na peko kruha v kmečki peči. Vse skupaj pa je spominjalo na vabljivo domačnost v kuhinji ob cerkvenih prazni- kih. Še nekaj je dalo razstavi popolnost - dekoracija s prtovi ene od članic Društva.Ta-ko kot tradicija in lepi običaji v tej dolini še niso izumrli, tako tudi izročilo kmečke kuhinje še živi. Znanje babic se prenaša na mlajše gospodinje. Nova predsednica DPŽ Marija Zrnec je delo in prizadevnost sodelujočih zelo pohvalila, še posebno pa je bila zadovoljna, ker se povečuje zanimanje žensk za delo v društvu, posebno v Strugah. Letos jc na razstavi sodelovalo že šest članic iz Strug. Številne pohvale, ki so jih dobile vse sodelujoče, pa bodo gotovo spodbuda za njihovo aktivnost v prihodnje. M. Steklasa Razstavo smo si lahko ogledali na zahvalno nedeljo dopoldne. Pohvale so kar deževale. Informacija o materialnih pomočeh Zakon o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92) v III. poglavju govori o socialnovarstvenih dajatvah, ki državljanom Republike Slovenije in tistim, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, zagotavlja sredstva za preživetje ter jih upravičenci uveljavljajo na Centru za socialno delo. Zakon določa dve dajatvi, in sicer: DENARNO POMOČ KOT EDINI VIR PREŽIVLJANJA, do katere so upravičene osebe, ki SO trajno nezmožne za delo z dokazilom invalidske komisije ZPIZ in osebe starejše od 60 let, ki so brez vseh dohodkov, brez premoženja, živijo doma in nimajo nikogar, ki bi jih bil po zakonu ali kaki drugi pogodbi dolžan preživljati. Teh upravičencev je zelo malo, saj so le redki samski, brez zakoncev ali otrok, ki so jih po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati, ali nimajo dosmrtno preživljanje - preužitek izgovorjen s kako drugo pogodbo ali sklepom o dedovanju. Na to kaže tudi podatek, da imamo na Centru za socialno delo Grosuplje le 11 prejemnikov denarne pomoči kot edini vii' (v vseh treh občinah). Gre resnično za izjeme in redke primere, ki izpolnjujejo vse pogoje. Edini vir znaša 60% zajamčene plače oziroma 23.988,50 SIT. Enkrat letno pa so pre-|<■umiki edinega vira upravičeni tudi do enkratne pomoči v enaki višini. Druga socialnovarstvena dajatev je DENARNI DODATEK, do katerega so upravičene osebe, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje in so se v taki stiski znašli brez lastne krivde in ne po svoji želji izgubili zaposlitev, poslali tehnološki višek in jim je nadomestilo in denarna pomoč na Zavodu za zaposlovanje že potekla, kljub aktivnemu iskanju zaposlitve, pa le-te še niso našli. V takih primerih so osebe resnično v težki materialni in navadno tudi psihični stiski. Cenzus za dodelitev denarnega dodatka pa je žal izredno nizek: za predšolske otroke 29%, šoloobvezne otroke 34%, dijake in študente 42% in odrasle 52% zajamčene plače (zajamčena plača je trenutno 39.981 SIT). V dohodek družine pa se vštevajo vsi neto dohodki in prejemki, osebni dohodek, vsa nadomestila, priložnostni dohodek, plačilo za delo po pogodbi, vsa darila, dediščine, odpravnine, dohodek od premoženja -in se izračunava po predpisani metodologiji. Skratka, vsi prejemki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka, razen otroš- kega dodatka, štipendij in dodatka za tujo nego in pomoč. Pravica do denarnega dodatka gre z naslednjim mesecem od vložitve zahtevka, izplačuje pa se v sredini meseca za tekoči mesec. Na primer: cenzus za štiričlansko druži no, ki ima enega šoloobveznega in enega predšolskega otroka, znaša 167% oziroma 66.768 SIT (neto). Cenzus za petčlansko družino, kjer sta dva srednješolca in en študent - 230 % oziroma 91.956 SIT (neto). Družina je upravičena do denarnega dodatka, če so njihovi skupni neto izplačani prihodki nižji od cenzusa. Dodeli se jim v višini razlike od dohodkov do cenzusa za denarni dodatek. V kolikor pa so dohodki višji, jim denarnega dodatka ne moremo dodeliti, saj žal nimamo nikakršne zakonske možnosti dodelitve mimo kriterijev navedenih v 26. členu omenjenega zakona. Center za socialno delo lahko dodeli le nižji denarni dodatek, kot bi šel po zakonu, če ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost, ima jo premoženje, ki bi jimlahko dajalo dohodke oziroma zagotavljalo preživetje, ali živijo z osebami, ki niso člani ožje družine, vendar skupaj pridobivajo dohodke - npr. družina, ki živi na kmetiji svojih staršev ali sorodnikov, ki so lastniki kmetije. Torej Center za socialno delo odloča po diskrecijski pravici, ki mu jo omogoča 32. člen zakona. Prejemniki socialnovarstvenih dajatev so upravičeni tudi do DODATKA ZA TUJO NEGO IN POMOČ, če je invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ugotovila, da potrebujejo pomoč druge osebe pri opravlajnju osnovnih življenjskih opravil, v višini 30% denarne pomoči, kot edini vir oziroma 7.196,50 SIT. Prejemniki pa so upravičeni do DELNEGA NADOMESTILA NAJEMNINE ZA STANOVANJE. Denarni dodatek se dodeli za obdobje od enega do šest mesecev. Center za socialno delo veže odločitev o dodelitvi denarnega dodatka na aktivno reševanje posameznika za rešitev svoje socialne problematike, kar pomeni, da si je sam dolžan iskati zaposlitev in o tem predložiti uradna dokazila, da se po potrebi vključi v zdravljenje, javna dela oziroma izpolnjuje vse dogovorjene naloge in obveznosti. V nekaterih primerih se denarni dodatek zaradi smotrnosti porabe nakazuje na trgovino, drugi osebi - skratka, v funkcionalni obliki. V kolikor je denarni dodatek nižji od 6% zajamčene plače, se izplača en mesec za vse tri naslednje mesece. Prejemnik socialnovarstvene dajatve pa je dolžan vsako spremmebo dejstev in okoliščin takoj sporočiti Centru za socialno delo, saj je sicer dolžan povrniti neupravičeno pridobljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi in v realni vrednosti izplačano dajatev. Center za socialno delo lahko izjemno dodeli ENKRATNI DENARNI DODATEK za premostitev trenutne materialne ogroženosti mimo pogojev določenih v 26. členu zakona. Kaj to pomeni? Kadar dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarnega dodatka, družina pa je kljub temu dejansko v trenutni materialni stiski, se ji za premostitev le.te dodeli enkratni denarni dodatek. ENKRATNE POMOČI IZ OBČINSKIH SREDSTEV Pogoji za pridobitev socialnovarstvenih dajatev so resnično izredno nizki, družine pa so v izrednih situacijah zaradi vse večjih obveznosti in visokih življenjskih stroškov tako pogosto znajdejo v materialni stiski. Zaradi tega je tudi Občina Dobrepolje z odlokom o denarnih pomočeh določila upravičencem pogoje in postopek za dodeljevanje pomoči iz občinskih sredstev v Občini Dobrepolje. Sredstva je zagotovila v pro računu ter jih namenila za nakup šolskih potrebščin, ozimnice in kurjave ter za premostitev trenutne materialne stiske. Do te pomoči so upravičeni občani ()l> čine Dobrepolje, če ne presegajo cenzusa za denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu za 100% posameznik, oziroma družina, če ne presega tega cenzusa za 70%. V dohodek pa se vštevajo prav vsi prejemki v zadnjih treh mesecih, torej tudi otroški dodatek, štipendija in socialnovarstvene dajatve. Izjemno pa je mogoče dodeliti te pomoči tudi mimo kriterijev, če gre za izjemne okoliščine (smrt, nesreča, požar), ki se dokazujejo z ustreznimi potrdili in mnenji strokovnega delavca Centra za socialno delo, ki prosilca obravnava. Enkrat letno je možno dodeliti tudi enkratni denarni dodatek za kritje stroškov zdravljenja odvisnosti v komunah. Vlogo napiše upravičenec sam in jo z vsemi potrdili predloži Centru za socialno delo, kateri na podlagi potrdil ugotavlja upravičenost do te pomoči in izda odločbo, denarno pomoč pa nakaže Občina Dobrepo-lje. Navedeno velja za vse občane Občine Do-brepolje. Občani, ki sodijo v Upravno enoto Grosuplje, urejajo in prosijo za denarni dodatek ter pomoči iz občinskih sredstev CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE, občani iz Upravne enote Kočevje pa na CENTRU ZA SOCIALNO DELO KOČEVJE, kjer dobijo tudi vse potrebne in- 1. člen S tem odlokom se določijo upravičenci, pogoji in postopek dodeljevanja denarnih pomoči v občini Dobrepolje. 2. člen Sredstva za denarne pomoči iz sredstev Občine Dobrepolje se zagotovijo v proračunu Občine Dobrepolje. 3. člen Sredstva za denarne pomoči iz sredstev Občine Dobrepolje so namenjena za: - denarne pomoči za nakup šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave in za premostitev trenutne materialne stiske, - enkratne letne denarne pomoči za delno kritje stroškov zdravljenja odvisnosti v komunah. 4. člen Do denarne pomoči za šolske potrebščine, ozimnico, kurjavo in premostitev trenutne materialne stiske so upravičeni občani občine Dobrepolje: 1. posamezniki, ki cenzusa za denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu ne presegajo za 100 %, 2. družine, kjer dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa za denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu za več kot 70 %. Izjemno je mogoče dodeliti denarno pomoč za šolske potrebščine, ozimnico, formacije. Upamo, da smo vam s temi informacijami pomagali ter vas seznanili z vašimi možnostmi. V kolikor želite še kakšna dodatna pojasnila, smo vam na voljo vsak delovni dan na telefonski številki 761-111 in 762-536. V kolikor pa se želite osebno zglasiti na sedežu Centra za socialno delo Grosuplje, taborska 13, smo vam na voljo na uradne dneve: ponedeljek in petek od 8. do 12.30 ure ter v sredo od 8. do 16.30 ure. Za CSD Grosuplje Sonja vVildmann - Gazvoda kurjavo in za premostitev trenutne materialne stiske v primerih težje bolezni v družini, starosti oziroma nesposobnosti za pridobitno delo, elementarnih nesreč, drugih nesreč, požara ali smrti hranitelja ter drugih izjemnih okoliščin. Okoliščine, ki omogočajo dodelitev denarnih pomoči iz prejšnjega odstavka, se dokazujejo z ustreznimi potrdili in mnenjem strokovnega delavca Centra za socialno delo, ki prosilca obravnava. 5. člen Do enkratne letne pomoči za delno kritje stroškov zdravljenja odvisnosti v komunah so upravičeni občani občine Dobrepolje, ki poleg pogojev navedenih v 4. členu tega pravilnika izpolnjujejo tudi pogoj vključenosti v zdravljenje odvisnosti v komuni, kar dokazujejo z ustreznimi dokazili. 6. člen Pri odmeri denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki in prejemki po 27. in 28. členu Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 54/92), pri čemer niso izvzeti prejemki - za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, - otroški dodatek in drugi družinski prejemki, - štipendije in - socialno-varstvene dajatve. 7. člen Denarna pomoč za šolske potrebščine, ozimnico, kurjavo in za premostitev trenutne materialne stiske se odmeri glede na materialne potrebe prosilca, vendar ne more preseči dvakratnega zneska denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. Denarna pomoč za šolske potrebščine, ozimnico, kurjavo in za premostitev trenutne materialne stiske se lahko dodeli največ dvakrat letno, ne glede na izpolnjevanje pogojev za dodelitev te pomoči. 8. člen Enkratna letna denarna pomoč za delno kritje stroškov zdravljenja odvisnosti v komunah se odmeri in dodeli v višini 100 % zajamčene plače in se jo lahko dodeli največ tri leta zapored. 9. člen Upravičenci naslovijo vlogo za dodelitev denarne pomoči iz sredstev občine Dobrepolje na Centru za socialno delo, ki ugotavlja upravičenost do te pomoči. Vlogi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Center za socialno delo odloči o zahtevku z odločbo. V postopku ugotavljanja upravičenosti do denarne pomoči se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo je dopustna pritožba pri županu Občine Dobrepolje v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka odločbe. Pritožbo se vloži pismeno pri Centru za socialno delo in je takse prosta. 10. člen Denarne pomoči upravičencem nakazuje Občina Dobrepolje. 11. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. župan Anton Jakopič Obveščamo vas, da je za področje Dobrepolja pristojen Center za socialno delo Grosuplje, za področje Strug pa Center za socialno delo Kočevje. Na podlagi 16. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 10. seji dne 21.09.1999 sprejel ODLOK o denarnih pomočeh v občini Dobrepolje Gasilci v mesecu požarne varnosti Gasilska zveza Dobrepolje je v mesecu požarne varnosti, 30. oktobra, pripravila dan odprtih vrat. Že prejšnji dan so osnovnošolcem na Vidmu razkazali nov gasilski avtomobil GVC 16/24, ki ga je letos dobilo PGD Videm, naslednji dan pa so gasilski avtomobil, njegovo opremo in zmogljivost prikazali tudi drugim. Ob te) priložnosti so povabili tudi gasilec iz PGD Velike Lašče, ki so pripeljali nov avtomobil GVC 24/50 in ga postavili na ogled in primerjavo. Naši gasilci s sosednjo GZ Velike Lašče odlično sodelujejo in izmenjujejo z njimi svoje izkušnje. V PGD Videni je bil organiziran tudi servis in nakup gasilnih aparatov podjetja Sintal. V sejni sobi je bil potem še obnovitveni tečaj za uporabnike radijskih postaj in pozivnikov. Na koncu pa so tudi praktično preizkusili radioveze in radijske postaje. Preizkus teh zvez bodo odslej opravljali vsako prvo soboto v mesecu. Ob zaključku so se zbrali v sejni sobi občine, kjer so ocenili zaključek akcije. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi župan Anton Jakopič, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi pomlajevanja in množičnosti v gasilskih društvih in jim tudi vnaprej obljubil finančno podporo, seveda v okviru razpoložljivih možnosti. Predsednik GZ Jože Lenarčič pa je v tej zvezi opozoril, tla so tudi župani odgovorni, da se v desetih letih vsako društvo opremi z osnovno gasilsko tehniko. Seveda je to zaradi pomanjkanja sredstev možno doseči le postopoma. Pohvalil je dejavnosti gasilskih društev in izrazil zadovoljstvo zaradi stalnega izobraževanja gasilcev.'lb je bilo v letošnjem letu še posebej uspešno. Opozoril pa je, da bo potrebno še veliko narediti na področju mentorstva z mladino. To je trenutno najbolj uspešno v Strugah. V nadaljevanju je poudaril, da so gasilska društva le en sklop varnosti v kraju, zato bi bilo zaželjeno, da bi se še bolje organizirala tudi civilna zaščita. Izrazil pa je obžalovanje, da se dneva odprtih vrat ni udeležil nihče od občinskih svetnikov, saj je bila to najboljša priložnost za pogovor o problematiki gasilstva in civilne zaščite. Na koncu so predsednik, poveljnik in tajnik GZ podelili priznanja najboljšim ekipam društev na medobčinskih tekmovanjih v letošnjem letu. Pokali za člane A: PGD Ponikve, PGD Zdenska vas in PGD Struge. Pokali za članice A: PGD Zdenska vas Pokali za člane B: PGD Ponikve in PGD Videm Pokali za mladince: PGD Zdenska vas Pokali za pionirje: PGD Ponikve Za reševanje ob poplavah v letu 1998 je Gasilska zveza Slovenije podelila posebna priznanja. Prejeli so jih: Janez Božič (PGD Struge), Brane Meglen (PGD Struge), Jože Lenarčič (PGD Ponikve) in Janko Tomšič (PGD Ponikve). Podeljene so bile tudi uradne diplome za Častnike. Dobili so jih: Marko Prhaj, Albin Vidrih, Aleš Strnad, lože < iorjup in Jože Zr-nec (ml.) M. Steklusa Učenci z zanimanjem spremljajo razlago in predstavitev Najbolj zanimivo pa je, če lahko sam poskusiš Poveljnik GZJože Zrnec podeljuje pokale \ 2 jBEHSSffl I Energetika Naš krai 10/1999 Usposabljanje slovenske samouprave za energetsko načrtovanje SLOVENSKI FORUM - društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo se že vrsto let ukvarja z energetiko, varstvom okolja in ekonomskega razvoja. Prepričani so, da premalo vemo o lokalni energetiki in novih pristopih načrtovanja in financiranja na tem področju. Letos so se odločili, da bodo sodelovali pri projektu Usposabljanje lokalne samouprave za energetsko načrtovanje, ki ga vodi center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan. Da bi s tem seznanili čim širši krog ljudi, so pripravili nekaj člankov o tej tematiki. Objavljamo jih v nadaljevanjih. Mag. Mitja Kožuh je inženir strojništva, magistriral je iz jedrske tehnike in ima bogate izkušnje s področja energetike. Pripravlja doktorat iz varnosti in zanesljivosti kompleksnih tehnoloških sistemov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot višji strokovni sodelavec na Centru za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan. Center se že dobro desetletje ukvarja s politiko varčevanja z energijo, učinkovito rabo energije v industriji, celostnim načrtovanjem v energetiki itd. in je naša vodilna institucija na omenjenih področjih in kot taka seveda vključena v številne mednarodne projekte. Eden od teh projektov je tudi Usposabljanje slovenske samouprave za energetsko načrtovanje. Mag. Kožuh je njegov operativni vodja in zaprosili smo ga, da nam o projektu pove kaj več. Gospod Kožuh, najprej nam prosim povejte, komu je ta projekt sploh namenjen? - V prvi vrsti je ta informacijsko izobraževalni projekt namenjen tistim, ki se v okviru lokalne samouprave ukvarjajo z vprašanji razvoja in načrtovanja, predvsem pa tistim, ki se ali se bodo ukvarjali z vprašanji energetske oskrbe, ravnanja z odpadki itd. Projekt podpirajo Služba za lokalno samoupravo pri Vladi RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Agencija za učinkovito rabo energije. Toda ali ni oskrba z energijo pravzaprav stvar države in velikih energetskih podjetij, ne pa lokalnih skupnosti, ki so večino- ma majhne in brez izkušenj glede tako tehnično in ekonomsko zahtevnih zadev? - Na neki splošni ravni je to seveda res. Toda spomnite se samo, kako smo pred slabima dvema desetletjema stali v vrstah za premog, kurilno olje in bencin in doživeli še nekaj električnih mrkov, ker je za vse skrbela država. Sprostitev tržne konkurence in večje vloge podjetij nas je sicer rešila teh skrbi. Dolgoročno pa bodo cene energije gotovo rasle. Stroški za energijo oziroma energetske storitve postajajo vse pomembnejši, tako v industriji kot v gospodinjstvih. Zato bodo slej ko prej pomembni tudi v lokalnih skupnostih, ki namenjajo veliko sredstev za energetske izdatke vrtcev, šol, zdravstvenih ustanov, domov ostarelih občanov, športnih objektov itd. Če imajo dober pregled nad tem, kakšne vrste energetskih potreb imajo ter na kakšen način jih lahko zadovoljijo, se lahko kot skupnost bolje pogajajo z dobavitelji energije in energetskih storitev, kot bi se predstavniki posameznih ustanov ter na ta način znižajo cene. Sistematičen pregled stanja pa daje ideje, kako zmanjšati izgube tu in tam ali zamenjati stare iztrošene naprave z novimi. Tudi zaradi tega so po predlogu Energetskega zakona, ki je v tretjem branju v Državnem zboru, lokalne skupnosti tudi zadolžene za pripravo in izvedbo lokalnih energetskih zasnov. To je zelo obsežna in zahtevna problematika. Mar ne nalaga država občinam spet prevelika bremena. Kako mora nekdo od na primer manjše občine, ki jo tare že cela vrsta drugih nerešenih problemov, pričakovati, da bo imela strokovnjake, ki se bodo spoznali na energetsko načrtovanje, tehnologije, trg dobaviteljev opreme in storitev, financiranje, itd? So ta strokovna znanja potrebna za udeležbo na vaših seminarjih? - Strokovna znanja iz energetike in z njo povezanih področij so seveda zaželena, na noben način pa ne nujna. Delavnica ni namenjena ozkim tehničnim vprašanjem, ne glede tehnologij ne glede načinov financiranja. Gre predvsem za to, da si pristojni po eni strani razširijo pogled na to problematiko, po drugi strani pa se seznanijo, kje vse lahko dobijo ustrezne informacije in odgovore na zahtevna strokovna vprašanja. Da torej vedo, kje lahko povprašajo za mnenje tega ali onega strokovnjaka oziroma pri kateri ustanovi lahko naročijo ustrezen energetski pregled ali razvojno študijo oziroma njen del. Poudarek bo na vodenju projekta, ne pa na tehničnih vidikih. Na dveh delavnicah bomo poskušali usposobiti te ljudi za to, da bodo znali postaviti cilje in da bodo sposobni te cilje med izdelavo tudi zasledovati in kontrolirati. Ponudili jim bomo tudi priročnik, v katerem bodo opisani vsi koraki nekega takega projekta in v katerem bodo dane tudi osnovne smernice za izvedbo energetske zasnove. Na drugo delavnico bomo povabili k sodelovanju tudi ponudnike energetskih storitev, tako da se bodo ljudje, zadolženi za energetiko v lokalni skupnosti, seznanili s področjem ponudbe energetskih storitev in bodo imeli na ta način pregled nad tem trgom. Poleg tega gre tudi za to, da se ljudje, ki se v okviru lokalne samouprave ukvarjajo s podobnimi vprašanji, seznanijo med sabo. Upamo, da bo to privedlo tudi do tega, da si bodo manjše občine znale razdeliti naloge in poiskati načine za izdelavo medobčinskih ali celo regionalnih energetskih zasnov. Predvidena dolžina Energetskega zakona v tem smislu niso prisila, temveč obveznost države, da pomaga k večji energetski učinkovitosti in izrabi lokalnih energetskih virov v lokalnih skupnostih. To je navsezadnje tudi v njenem interesu, saj se tako zmanjšujejo izdatki za energijo in odvisnost od uvoženih goriv. (se nadaljuje) OBVESTILO Večina občanov je že seznanjena z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1.1. 1996, zadnja novela zakona pa je bila objavljena 19. 6. 1999 in določa tudi zaprtje roka za vložitev zahtevkov za status žrtve vojnega nasilja - to je 6 mesečni rok, ki se izteče 19. 12. 1999. Zakon o žrtvah vojnega nasilja določa, da je žrtev vojnega nasilja oseba, ki je državljan Republike Slovenije, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 1. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih aH verskih razlogov prisilno Izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni de-portiranec) ali v internacijo (internira-nec), ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) ali bila nasilno odvzeta staršem (ukradeni otroci). Pomembno novost je prinesla zadnja novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki vključuje v varstvo pregnance, in sicer s statusom in pravicami begunca. V to kategorijo spada po zakonu oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja in njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja v NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, poruše-nja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece. Žrtev vojnega nasilja je tudi oseba, ki je bila rojena staršem, v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja. Žrtev vojnega nasilja je tudi otrok, katerega starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali sta bila ubita kot talca. Zadnji rok za vložitev zahteve po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in po noveli zakona se izteče 19. 12. 1999. Dodatne informacije lahko dobite pri Perme Slavici na Upravni enoti Grosuplje osebno ali po telefonu 764-311. Po naročilu načelnice UE: Slavlca Perme, referentka I v v POGOVOR S SESTRO dr. JANJO ZUZEK_ Želim ohraniti stike Pred enim letom smo v naši rubriki predstavili sestro Terezijo Žužek iz Londona. Letos imamo priložnost, da spoznamo njeno sestro Janjo - sestro Zdravniških misijonskih sester. Rojena je bila v Ljubljani, v številni družini, usoda pa je hotela, da so se kasneje razkropili po svetu, kjer so se s svojo visoko izobrazbo in omiko odlično uveljavili. Predvsem pa so se izkazali s svojim plemenitim delom. sku v domovini se je ljubeznivo odzvala vabilu na pogovor o njenem misijonskem delu in o njenem sedanjem delovanju v Londonu. Kaj je vplivalo na vašo odločitev, da ste se odločili za misijonsko delo? - To nagnjenje sem čutila v sebi že od mladega. Posebno od svojega 15. leta dalje je bila moja največja želja postati sestra, mi-sijonarka in zdravnica: Po tem vrstnem redu. K dokončni odločitvi je pripomoglo še nekaj iz moje mladosti. Naša družina je morala na hitro zapustiti domovino. Takrat mi je veliko ljudi pomagalo, da sem se znašla na tujem, zato sem v sebi začutila moralno dolžnost, da tudi jaz pomagam drugim ljudem. Dr. Janja Žužek ob najinem pogovoru Čeprav so kot mlada družina živeli v Ljubljani, se počutijo na pol Dobrepoljce, saj od tu izhajajo njihovi starši. Za vedno pa jim je ta košček Slovenije prirastel k srcu takrat, ko so prihajali na počitnice k sorodnikom v Zdensko vas. Zato še zdaj ob svojih obiskih v Sloveniji preživijo nekaj dni v Dobrepolju, kjer ob obiskih svojih bratrancev in sestričen obujajo spomine na predvojna leta, ki so jih kot otroci preživljali pri sorodnikih v idiličnem kmečkem okolju. Njihova pot v svet se je začela v mesecu maju leta 1945, ko se je družina umaknila v Avstrijo. Od tam so bili poslani v Italijo, kjer so ostali dve leti. V Italiji je Janja Žužek začela s študijem medicine. Ko so morali po dveh letih begunstva zapustiti Italijo, sta s sestro odšli v Španijo, kjer je Janja dokončala študij in diplomirala. Že po dveh letih službovanja v raznih bolnicah v Londonu, se je začelo njeno dolgoletno delo v misijonih. Zdaj živi v Londonu in je že 12 let upokojena. Ob njenem letošnjem obi- Kdaj ste pristopili k misijonskim sestram in kakšen red je bil to? Dr. Janja Žužek pri pregledu bolnika 1973 v etiopski bolnišnici. leta - Leta 1955 sem stopila v kongregacijo Zdravniških misijonskih sester, ki je bila ustanovljena leta 1925 z namenom, da pomaga muslimanskim ženam v Pakistanu. Njihova "purdah" kultura zahteva, da je žena vedno pokrita od glave do stopala. To povzroči bolezen rahitis (pomanjkanje posebnih vitaminov, ki se tvorijo na koži s pomočjo sončnih žarkov) s posledico nenormalne medenice. Otrok je v teh primerih dostikrat mrtvorojen in mati na smrt bolna. Ker so žene rabile nujno kirurški poseg, moški zdravniki jih pa niso smeli zdraviti i zdravnic takrat še ni bilo v Pakistanu), so žene pogosto umrle. Zato je avstrijska zdravnica dr. Ana Dengel leta 1925 ustanovila red Zdravniških misijonskih sester. V času njenega delovanja (1925 do 1980) je zgradila 55 splošnih bolnic s povsem usposobljenim osebjem. Obenem je začela v vsaki bolnici z bolničarsko šolo za tamkajšnja dekleta. Kako ste se počutili kot misijonarka? - Kot sem že dejala, je bil to vedno moj življenjski cilj in želja. Bog mi je dal zadosti življenjskih darov za opravljanje tega pastoralnega dela. Osebnostno me je to delo ves čas dvigovalo in ohranjalo vitalno. Prineslo pa mi je tudi bogate življenjske izkušnje ravnanja v različnih okoliščinah. Kljub temu je bilo najbrž naporno. Kje vse ste delovali? - Naporno je bilo, vendar sem vse prenašala z velikim zadovoljstvom. Misijonarka sem bila 26 let in nikoli mi ni bilo žal za to. Kadarkoli je kdo potreboval pomoč, sem vedno rada pomagala. Delala sem v Pakistanu in v deželah vzhodne Afrike, in sicer v Ugandi, Keniji in Etiopiji. Ste delali v teh deželah vsa leta brez pre- kinitve? - Vmes sem le dvakrat prišla v London na izpopolnjevanje. Sem splošna zdravnica, vendar sem opravila v tem času dodatni študij ginekologije in travmatologije, da sem bila usposobljena za opravljanje lažjih ginekoloških in travmatoloških posegov. Kaj ste delali po vrnitvi iz misijonov? - Ko sem se vrnila iz misijonov, sem želela delati v treh smereh. Hotela sem napraviti kaj za angleške starejše ljudi, ki so gluhonemi in slepi. Anglija mi je le druga domovina in sem se čutila dolžna pomagati tukajšnjim ljudem, ki so potrebovali pomoč. Poleg tega sem želela biti na razpolago slovenski mladini, ki prihaja v Anglijo na začasno delo. Hotela pa sem tudi kaj narediti za novo mlado slovensko državo, kot je zbiranje slovenskih časopisov in knjig za knjižnico Britanskega muzeja in za univerzitetno knjižnico v Angliji. Kako pomagate bolnim starejšim ljudem? - Kot sem že omenila, sem se pridružila anglikanski prostovoljni organizaciji za pomoč gluhim in slepim, ki je bila ustanovljena za pomoč prav tem ljudem, ki poleg osnovne državne oskrbe rabijo še dodatno oskrbo in nego. Obiskujemo jih na domu, jim pomagamo telefonirati in pisati pisma. Uredimo prevoz in spremljevalca za udeležbo pri cerkvenem bogoslužju in drugih prireditvah. V poletnem času jih spremljamo med enotedenskimi počitnicami na obali. Deset let sem vsako leto spremljala neko anglikansko gluhonemo in slepo ženo v Lurd. Te žene še niso bile nikoli na vlaku ali na ladji in še nikoli se niso srečale z ljudmi drugih veroizpovedi. Kar koli narediti za zbližanje ljudi anglikanske in katoliške ve- roizpovedi je dandanes nujno v Angliji. Skratka, tem gluhonemim in slepim ljudem poskušamo na različne načine izboljšati kvaliteto življenja. Moram pa dodati, da sem to v večji meri delala v prejšnjih letih, zdaj nekoliko manj. Novih oskrbovancev ne morem več sprejemati, je prenaporno. Skrbim le še za tiste štiri, ki še živijo. V zadnjih letih pomagate tudi slovenskim dekletom, ki pridejo v London kot au pair. Na kakšen način? - Odkar stalno živim v Londonu, sem hodila in še grem skoraj vsako drugo nedeljo v mesecu k sveti maši in na družabni sestanek slovenskih ljudi v Slovenski dom. Tam se srečamo tudi z našimi dekleti, ki so tu začasno kot au-pairs, to pomeni, da živijo pri angleških družinah, malo pomagajo pri gospodinjstvu in varujejo otroke ter se obe nem naučijo govoriti angleško. Polagoma je postalo jasno, da bi bilo potrebno kako društvo, kjer bi dekleta lahko dobila razne informacije o življenju v Angliji. Tako smo leta 1993 s slovenskimi ženami ustanovile "Skupino za pomoč slovenskim au pair" Vsako leto pred novim šolskim letom objavimo kratko sporočilo za tisk v kakih 13 časopisih in revijah v Sloveniji o obstoju te skupine in telefonske številke štirih članic te skupine. Tako slovenska mladina, bodisi au pair ali študentke in študenti vzpostavijo stik z nami, če želijo. Pripravimo božično srečanje zanje in občasno kako drugo družabno srečanje v okviru britansko-slovenskega društva v Londonu. Sicer pa smo na razpolago za kaki šne koli informacije, ki bi jih lahko dekleta želela imeti. Tudi najti drugo družino, če se v prvi dekle ne počuti dobro. A nikakor nismo agencija za namestitev slovenskih au pair. Prvi koraki male Ehitu po operaciji kolena zaradi kostne tuberkuloze po štirih letih ležanja v svoji koči v bolnišnici v Etiopiji, (fotografija iz leta 1975) Iz zdravniškega potovanja leta 1971, postanek pred ambulanto. Razstava DGPMŽ Velike Lašče v Kočevju T— Dr. Janja Žužek pregleduje malega ugandskega bolnika, (fotografija iz letal 969) Skupina je tudi član večje Mednarodne informacijske organizacije za au pair. Ta pripravi oh začetku novega šolskega leta v veliki dvorani v središču Londona tako imenovani "au pair day", kjer se zberejo au pairs raznih narodnosti in sledijo posebnemu programu, kako se uspešno vživeti v angleško okolje. Naša skupina tudi aktivno sodeluje pri pripravi in izvedbi au pair day. Pred nekaj leti |c slovensko veleposlaništvo v Londonu preko britansko-slovenskega društva poklonilo "Skupini" uradno listino zahvalnega priznanja za delo za slovenske au pair v Angliji- Kako pogosto prihajate na obisk v Slovenijo? - Leta 1966 sem prvič po vojni prišla na obisk v Dobrepolje, potem pa sem iz misi-jonov prihajala vsakih osem do deset let. Ves čas držim stike z vsemi bratranci in sestrič-nami v Ljubljani in Dobrepolju. Hočem biti Slovenka. Nisem zadovoljna le s tem, da slišim o Sloveniji. Sama želim videti, kaj se tu dogaja, zato z veseljem prihajam. Prav lepo se počutim tukaj. Sestri Janji Žužek želimo še naprej veliko zadovoljstva pri njenem plemenitem delu, z željo, da bi lahko še velikokrat obiskala svojo domovino in domače kraje. Pogovarjala se je: M. Steklasa Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče združuje gojitelje z Velikih Lašč, Dobrepolja, Ribnice in Kočevja. Letošnjo razstavo smo organizirali v Kočevju v prostorih podjetja Avtotreiding (bivši stari ITAS) od 29. do 31. oktobra. Podjetje Avtotreiding d.o.o. iz Slovenske Bistrice nam je odstopilo prostore za razstavo brezplačno. Lepa razstava in lepo jesensko vreme sta privabila skoraj dva tisoč obiskovalcev. Prevladali pa so seveda naši redni obiskovalci - otroci, saj je bila to prva razstava te vrste v Kočevju. Na razstavi je svoje živali predstavilo 23 članov velikolaškega društva. Razstavljeno je bilo skoraj 450 živali. Prevladali so kunci. Na ogled jih je bilo 190 v 26 pasmah in barvah. Velik napredek smo naredili v reji pasemske perutnine, saj smo prikazali 150 primerkov perjadi v 34 pasmah in barvah. Prikazali pa smo tudi 55 golobov v 17 pasmah in barvah. Za popestritev pa smo razstavili okoli 50 raznih ptic in 20 morskih prašičkov. V sklopu razstave je bila tudi razstava sadja, kar je bila lepa popestritev za razstavo malihživali.Tako smo lahko videli sadje starih sort kot tudi novejše sorte. Poseben čar razstavi je dalo lepo urejeno kmečko dvorišče, polepšano z dvema bazenoma, namenjenima okrasni vodni perutnini - prava paša za oči. Kot posebnost pa je bil razstavljen tudi en par črnih labodov. Poleg razstave smo organizirali tudi bogat srečelov, kar je nujno potrebno, da se tako razstavo tudi finančno pokrije, zato gre posebna zahvala vsem, ki ste nam pomagali finančno, z dobitki ali kako drugače. Ocenjevanje živali je bilo v petek, ogled razstave pa je bil možen v soboto in nedeljo. Po ocenjevanju so sodniki podelili 37 prvakov pasem, od tega 17 za kunce, 12 za okrasno in vodno perutnino, 8 za golobe. SEZNAM REJCEV IN PASEM ŽIVALI, KI SO PREJELI NAJVIŠJE OCENE: KUNCI: 1. Belgijski orjak - siv : Jamnik Marjan 2. Orjaški lisec: Andolšek Nežka 3 Ovnač - siv: Marolt Tomaž 4 Ovnač - lisasti: Adamič Franci 5. Veliki svetli srebrec: Strnad Tone 6. Beli novozelandec: Zabukovec Zvonimir 7. Modri dunajčan: Adamič Franci 8. Kalifornijec: Šuštar Anton 9. Tirinški kunec: Adamič Franci 10. Zajčar. Adamič Franci 11. Brezovar: Vesel Jože 12. Rdeči novozelandec: Marolt Tomaž 13. Angleški lisec: Jaklič Jože 14. Kuna kunec: Zabukovec Zvonimir 15. Ožgani kunec: Hren Ludvik 16. Ovnač - pritlikavi, sivi: Hren Ludvik 17. Ovnač - pritlikavi tirinški: Adamič Franci PERUTNINA: 1. VViandot - temna: Adamič Franci 2. Nemška pritlikava, oranžna: Klemene Igor 3 Bantam - kolumbijski: Klemene Igor 4 Pav - črnokrili: Klemene Igor 5. Italijanska kokoš - jerebičasta: Adamič Franci 6. Italijanska kokoš kokoš - črna: Adamič Franci 7. Italijanska - pritlikava, srebrna: Adamič Franci 8. Zlatorumeni fazan: Vesel Jože 9. Pritlikava raca - izvirna: Cimerman Silvo 10. Mandarinka - izvirna: Klemene Igor 11. Bahama raca - rjava: Klemene Igor 12. Smaragdna raca: Klemene Igor GOLOBI: 1. King-bel: Erčulj Tone 2 Cauchuij: Vesel Jože 3 Kodravec - moder: Vesel Jože 4. Coborški škrjanec - rdeč: Adamič Franci 5. Slovenski beloglavček - rdeč: Adamič Franci 6. Slovenski beloglavček - moder: Adamič Franci 7. Pismonoša: Erčulj Tone 3 Kalin - bakren: Godec Stane Franci Adamič Na ladji sanj Kadar se uresničijo sanje, tiste najgloblje, katerim smo vsak dan dajali v hrambo svoje srce in možgane, je ravno tako, kakor da na nebu zagori nova zvezda. Morda to še toliko bolj drži v svetu umetnosti, kjer so duše ustvarjalcev še bolj občutljive in dovzetne za življenje "znotraj" življenja. Menim, da se je nekaj tako radostnega pripetilo te dni Alenki Zabukovec, ko je v samozaložbi luč dneva zagledala njena pesniška zbirka NA LADJI SANJ. Greh bi bil, če tako velik dogodek ne bi ovekovečili, čeprav me zdaj, ko hočem o tem napisati nekaj besed, čas in prostor preveč omejujeta, da bi lahko v pravem sorazmerju predstavil vsebino njenih pesmi. Mogoče bi še najlažje začel z njeno pesmijo: KRVAVI OBLAKI NA LADJI SANJ, v kateri se zrcali celoten oris njene zbirke. Po mojem ji je v tej pesmi uspelo zajeti vso globino in slikovitost, skozi katero se včasih aktivno, včasih pasivno pretaka v svojih pesnitvah. KRVAVI OBLAKI NA LADJI SANJ Zlata se roža vije v neskončen svet. Prebija se skozi dežne kaplje, z bolečim krikom je občudovala nebo in pila krvavi dež. Krvavi oblaki so pluli na rdečem nebu in njeno hladno zlato srce se je smejalo. Videla je svetleče zvezde in zelen utrinek. Zaprla je oči in občudovala njegov dih. Ko odšlo je ljubimčevo telo v solzno dolino in jo pustilo samo, v prestolnici zlatih kraljev. Od kitic do nekitičnih stvaritev, naslovljenih in nenaslovljenih, rimanih in nerimanih verzov, ki mnogokrat s svojim hrezločilnim ritmom bralcu omogočajo svobodno potovanje po raztrganih, sledečih si fragmentih, ki dajejo na koncu celostno podobo. S svojim, včasih čisto golim prepisom občutij, misli, grobo izklesanimi obrazi pesmi, brez posebnih abstrakcij in zopet drugič z zmerno količino pesniških sred- stev, z lastnimi prijemi, ponavljajočimi se liki in variacijami na temo, se Alenka izraža takšna, kakršna je. Svojo identiteto izpeva s svojim dihom, iz svojih prsi. Pa naj bo to krik bolečine ali vrisk poezije, vendar si jemljem pravico, da se sprehodim še skozi širok spekter njenih idej, motivov in tem. Motivi in teme vzeti iz vsakdanjika, prepleteni z od vekomaj porajajočimi se vprašanji in spoznanji o človeškem bivanju, obstoju, ničevosti in mogočnosti, vzponih in padcih, pričakovanjih, željah in dejanskem stanju. Nekatere oživi v zgodovinske okvirje, spet druge ujame v prisotnem trenutku plapo-lanju sreče. Od svetobolja v resničnem svetu do hrepenenja po neskončnosti in nesmrtnosti, od preporoda med individualnostjo in družbo do milega sozvočja z naravo, od razočaranj in nesrečne rosne ljubezni do jeklenih vezi prijateljstva, od opozarjanja na obče pereča vprašanja do lastno izpovednih od življenja in njenim sopotnikom, od strahu pred smrtjo do dotika praga večnosti..., še in še bi lahko našteval. Vse skupaj pa je dodobra začinjeno z močno, pestro mešanico bipolarnih čustev. Kot idejno sporočilo sem še najbolj občutil njeno vedno znova prisotno zavedanje nevidne roke časa, ki neprestano briše in piše, ali kakor pravi Alenka sama v eni svojih pesmi: To je samo trenutno. To je lahko samo trenutno. In vendar je tudi to življenje! Tako kakor vse naštete prvine (ki niti slučajno niso vse) dajejo Alenkinemu prvencu robove sklenjenega cikla, tako daje cikel sklenjeno podobo življenja, ki ga je doživljala v svojih viharnih letih. V svojih pesnitvah mi je Alenka s svojo osebno ženstvenostjo, občutljivostjo in prefinjenim občutkom za izražanje dala neizmerljiv pečat. To niso pesmi, ki bi jih vse naenkrat pogoltnil vase. Dati jim je treba čas, da se v človeku njihovi popki preko vsega trnja posebej razcvetijo v najnežnej-še cvetove. Seveda pa izid Alenkine zbirke ni mana samo za njeno dušo in srce ter za literarne sladokusce, ampak je velika pridobitev tudi v našem širšem (občinskem) kulturnem, s tem pa tudi socialnem merilu. Torej bodimo že končno ozaveščeni patrioti in pozdravimo to hvalevredno prebujanje v mladih umetnikih, ki ga konservatizem in "fovšarija" še kar neusmiljeno zatirata. Za dodatne informacije in nakup zbirke predlagam, da stopite v stik osebno z Alenko. Dovolite mi, da zaključim s kitico, ki je sama od sebe privrela na dan ob mojem pisanju tega članka, kar je dobršen dokaz, da človek ob čem takšnem ne more ostati hladen in nedotaknjen. Vsi smo popotniki na ladji sanj, in ko te prispejo v svoj pristan iz sonc, iz temnih mornarjevih oči tiha sreča mirno kipi. Pesniški pozdrav Andrej Debeljak ALENKA ZABUKOVEC NA LADJI SANJ Poezija lebdi v zraku. Z vsakim dihom jo užijem. Nikoli je ne zmanjka. V njej se najdem, vem kdo sem. Pred kratkim je izšla pesniška zbirka komaj devetnajstletne Alenke Zabukovec, Na ladji sanj. Rojena je bila v Kopru, odraščala v Luciji in Dobrepolju, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo, srednjo šolo je nadaljevala v šolskem centru Ivančna Gorica in glasbeno šolo v Grosupljem, kjer je igrala na horn. Dekle z močnimi pljuči, torej, z iskrim temperamentom, sedaj študentka naravoslovja, razpeta med kraji, ljudmi, navadami in željami, je dozorela v duha, ki se je že v njenih rosnih letih razpo-čil v nostalgično, nekoliko romantično, strastno, iščočo, a predvsem pogumno knjigo. Mladim bo najbolj blizu, starejši se bodo ob njej radi spominjali svoje mladosti. Pri izdaji ji je pomagalo podjetje Hoteli Morje-Portorož. Kje jo lahko kupite? Informacije dobite na tel. št. 771-439. K. Medved PREDSTAVLJAMO VAM FRANCA ZAKRAJŠKA -LUKATOVEGA IZ PONIKEV Ponikovci smo zmeraj skupaj držali Franc Zakrajšek - Lukatov iz Ponikev je po mojih podatkih najstarejši moški v Ponikvah in verjetno tudi v Dobrepolju. Rodil se je leta 1904 in mu tako do stoletnice manjka le še nekaj let. Z njim me je seznanil Jože Čad, njegov dolgoletni znanec in prijatelj. Oba sta bila čebelarja, veselje do teh pridnih živalic pa je čebelarje že od nekdaj povezovalo. Tudi naš skupni pogovor se je začel o tej temi. PRIJATELJSTVO MED ČEBELARJEMA S čebelarjenjem se je pri hiši ukvarjal že Francetov oče. Nekoč je prinesel iz Belih Vod blizu Gabra kar na hrbtu dva panja čebel. Od takrat so imeli pri hiši vsaj nekaj panjev. Tudi po očetovi smrti je ostal majhen čebeljnjak, v katerem je bilo štiri do pet panjev. S čebelarjenjem je nato nadaljeval sin Franc. Vse do druge svetovne vojne, ko se je pojavil neki Nemec in mu oropal ves čebeljnjak. S tem je bilo pri hiši za nekaj časa konec čebelarstva. Kasneje pa je Jože Gad, ki je prihajal k hiši kot poštar, gospodarju Francu predlagal, da bi čebeljnjak skupaj obnovila. Gospodar je dal les, za postavitev pa je poskrbel Jože (!ad. Potem sta se dogovorila, da bo čebeljnjak Gadov do njegove smrti, kasneje pa bo pripadal hiši. 'Iako sta skupaj čebelarila kakih petnajst let. Potem pa je Jože Gad z gojenjem čebel prenehal, malo zaradi let, malo zaradi bolezni. Zdaj stoji čebeljnjak prazen, prijateljstvo pa je ostalo. Še vedno rad pri- haja na obisk, saj se pri njih počuti kot doma. TRDO DELO NA KMETIJI Franc Zakrajšek že od rojstva živi v Ponikvah. Preživel je obe svetovni vojni in neštete spremembe, ki jih je prinesel razvoj v skoraj stotih letih na vas. Že kot otrok je okusil težko življenje na kmetiji, ko nikoli ni bilo denarja, vedno pa veliko dela. Ko je prevzel kmetijo, sta morala z ženo pridno delati, da sta preživela družino. Njuno življenje je bilo en sam delovni dan. Ob košnji je vstajal že ob treh zjutraj, kosil je vse do opoldneva, vmes mu je hčerka prinesla na travnik zajtrk, da je lažje zdržal ob težkem delu in vročini. Na kmetiji so imeli vole in konje, z njimi je hodil orat po vsej vasi. Komaj kakšnih pet hiš je bilo v Ponikvah, pri katerih ni nikoli oral. PO VOLE V ŠENTJERNEJ Kljub trdemu delu pa je bilo na kmetih tudi marsikaj lepega. Včasih kmetom ni prinašala veselja le dobra letina, ampak tudi mnoge lepe navade, ki so spremljale kmečki vsakdan. Mnogim gospodarjem pa je bilo v največje veselje tako imenovano "kšef-tanjc" in prekupčevanje z živino. Tudi Franc Zakrajšek je bil med njimi. To je bil poseben užitek, čeprav ta posel ni bil niti malo lahek. Kolikokrat je šel kupovat vole v Šentjernej. Če je bila kupčija uspešna, je moral vola prignati domov. Celo noč je hodil. Ko pa je navsezgodaj zjutraj prišel ves utrujen domov, ga je včasih namesto spanja čakala še košnja. Pa ni bil edini. Veliko takih je poznal. Z Blok so hodili na semenj k Sv. Antonu ali naprej v Žužemberk. Nazaj grede so se ustavljali pri njem. Za poznavalce živine in prekupčevalce so bila to posebna srečanja, na katerih nikoli ni zmanjkalo zanimivega pogovora. KAKO SE JE VSE SPREMENILO "Za starejše se je svet obrnil," pravi Jože Gad, stric Franc mu prikimava in dodaja: "Včasih se je "šparalo", pa vse smo delali na roke: kosili, želi, žagali drva ... Zdaj je vse drugače, mladi tega ne znajo več." Prej je bila revščina, zdaj je vsega dovolj. Stricu Francu se zdi to normalno. Kljub nostalgiji po starih časih ni prav nič starokopiten. Svet se spreminja, celo narava z njim. Še zime so zdaj drugačne kot so bile nekoč, pravi in doda: "Včasih je zapadlo toliko snega, da so štirje pari konj vlekli plug, da so preorali pot skozi vas." Okna so bila do vrha zakovana z ledom. Ponekod niso imeli niti drv. Pri neki hiši v Ponikvah so imeli tak mraz, da niso videli skozi okno. Ženska, ki je živela v tisti hiši, je morala spihati na šipi luknjico, da je lahko videla ven. Jože Čad še vedno rad obiskuje dolgoletnega prijatelja 18 Naš kraj 10/1999 PONTKOVCI SMO ZMERAJ SKUPAJ DRŽALI In kaj pravi Franc o svoji vasi? Ponikve so bile zmeraj nekaj posebnega. Ljudje so zmeraj skupaj držali. Bolj kot v drugih vaseh. Med sabo so res imeli kdaj pa kdaj kakšne razprtije, vendar navzven so nastopali skupaj. Nikjer drugje tako, je prepričan Franc. Posebnost vasi so tudi njihovi pustni običaji. Enkrat se je tudi Franc našemil, ko je bila poroka pri kapelici. Prav živo se še spominja tistega dogodka iz mladih let. Dobro, da so se ti zanimivi običaji obdržali. STAROSTI NE UBEŽIŠ Franc Zakrajšek že dolgo ni več gospodar pri hiši. Kmetijo vodita zet in ena od dveh hčera, ki se je poročila na domu. Zadovoljen je, da pri hiši vse teče naprej, kot je treba. Lepo se razumejo in lepo skrbijo zanj. () najmlajšem rodu, ki zaenkrat še stanuje pri njih, vendar pridno gradi novo hišo, pa pravi v šali: "Bolje, da delajo, kot bi popivali po gostilnah." Dokler je mogel, je pomagal na kmetiji, zdaj jih pri njihovem delu spremlja le še v mislih. Kmet živi vse do konca s svojo zemljo. Zelo pa ga tudi zanima, kaj se dogaja po svetu in doma. Tako še vedno bere časopise in gleda televizijo. Če je lepo vreme, se odpravi s palico do bližnjega kozolca, kjer nekoliko posedi na klopi. Tam ga včasih dobi lože Čad, ko pride k njemu na obisk. "Vse ga zanima, najbolj pa je radoveden, kaj je novega po fari," pravi Jože. Res je pri skoraj 96-ih letih še zelo vitalen. Ko ga vprašam o zdravju, se ne pritožuje. Takoj nato pa začne podrobno pripovedovati, kako hudo je bil bolan, ko je bil še v mlajših letih. Imel je hude težave z nogo, pozdravil ga je dr. Steklasa, ki ga je prišel zdravit na dom kar petindvajsetkrat. Še zdaj mu je hvaležen za to. RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE Kar samo po sebi se vsiljuje vprašanje, kako živeti, da bi dočakali tako visoko starost. Franc Zakrajšek svetuje mladim, naj se veliko gibljejo in delajo, saj delo najbolj krepi človeka. Prepričan pa je tudi, da pomaga domača hrana, takšna, ki jo zna tako okusno pripraviti njegova hčerka. Je treba sploh še kaj dodati? Morda le to: ob taki skrbi domačih in polnem življenju in zanimanju za vse okoli sebe, je tudi starost lepša in kvalitetnejša. In še zahvala Francu in njegovi hčerki za prijaznost in zanimiv pogovor. M. Steklasa TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA IN VAŠČANI PODGORE vabijo na SUventno - un^Mamev sejem v U^odcjori Sejem bo na prvo adventno nedeljo, 28. 11. 1998, s pričetkom ob 11. uri. Ob 13. uri bo blagoslovitev adventnih venčkov. Ob 13.30 bo prihod Miklavža. Letos bodo svoja adventno-božična darila razstavljali in prodajali tudi otroci vasi Podgora. Prosimo tudi vse interesente, ki bi želeli prodajati na tem sejmu, da se nam javite ali pa na sejem pridete s svojimi izdelki. Želimo, da bi na tem sejmu prodajali adventne venčke in cvetlične aranžmaje vseh vrst, pa tudi vse druge izdelke, ki so aktualni za Miklavžev in božični čas. Če bo slabo vreme, bomo poskrbeli za streho. Zeblo nas na sejmu ne bo, saj bodo za tople pijače poskrbeli vaščani Podgore. Sejnina znaša 2000 SIT, v njej pa je všteta tudi prodajna miza. VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! Informacije na telefon 787-177 Krvodajalska akcija Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja kri, ki se pretaka po naših telesih, žlahtna rdeča tekočina, ki zaznamuje polnost življenja. In le človek da lahko kri človeku, ki jo potrebuje. Kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri, zanj in za mnoge neznane druge, je stopil na pot humanosti, na pot, ki rešuje življenje. POSTANITE TUDI VI KRVODAJALEC - K R VODAJ ALKA! Območno združenje Rdečega križa Grosuplje organizira redno krvodajalsko akcijo na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Odvzem krvi bo ■ v torek, 30. 11. 1999 - Kulturni dom Ivančna Gorica - od 7. do 13. ure ■ v sredo, 1. 12. 1 999 - Osnovna šola Ferdo Vesel Šentvid pri Stični od 7. do 1 2. ure ■ v četrtek, 2. 12. 1999- osnovna šola Louis Adamič Grosuplje - od 7. do 13. ure ■ v pete k, 3. 12. 1999 - Osnovna šola Videm-Dobrepolje - od 7. do 12. ure Hvala Vsem, ki ste in boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE Mladinski center Sion V nedeljo, 3. oktobra, smo blagoslovili in s tem uradno odprli mladinski center. S tem smo pridobili veliko novih lepih in zelo uporabnih prostorov. Prostori pa niso sami sebi namen, zato je sedaj čas, da jim damo dušo. Ta duša je Mladinski center SION, ki pomeni veliko več kot sam prostor. Imeli smo veliko srečo, da smo preko Mladinskega ceha dobili civilnega vojaka, ki nam bo pomagal, da bomo "postavili na noge" naš mladinski center. Kaj se torej skriva za tem imenom? Mladinski centri delujejo že v mnogih krajih in po njihovem zgledu bo tudi pri nas to organizacija, v katero ste povabljeni prav vsi mladi. Vse prevečkrat je bilo slišati, daje "klub" samo za tiste, ki hodijo k mladinskemu verouku in v cerkev. To nikakor ni res. Prav vsi mladi ste vabljeni v "klub" oz. po novem v Mladinski center SION. Seveda pa morate upoštevati pravila, ki v teh prostorih veljajo. Mladinski center naj bi deloval na več področjih: šport, kultura, izobraževanje in klub. Za vsako področje je odgovoren eden od animatorjev, ki ima za pomoč še svoje sodelavce. Sedaj v centru že poteka plesni tečaj, ki ga obiskuje okoli 50 mladih. Na podoben način bomo na vsakem področju organizirali več dejavnosti, seveda v skladu z interesi mladih. Poglejmo, kaj vse se bo, če boste to želeli, dogajalo v Mladinskem centu SION v naslednjih mesecih: ŠPORT: * Aerobika: ob torkih ob 19:00 uri v mladinskem centru ft Plavalni izlet, predvidoma v začetku decembra * Razni turnirji (v ročnem nogometu, bilijardu...) s Smučarski Izleti s Vse informacije in prijave na tel. 787-083 (Bojan) KULTURA: Kulturni kot Na kratko naj vam predstavim delovanje mladinskega centra na kulturnem področju. Organizirali bomo kulturne večere, ki bodo posvečeni umetnosti. Na naših kulturnih večerih bo govorila predvsem beseda. Ni pa nujno; lahko seji bo pridružila fotografija, glasba in še kaj. Tako vas že sedaj vabimo na prvi kulturni večer. Devetčlanska skupina pevk in pevcev prihaja iz slovenskega Primorja: Izole, Dekanov, Koštabone, Pomjana ... Sedež imajo v Pomjanu; istrski vasici v Šavrinskem gričevju s čudovitim razgledom: v lepem vremenu se spogleduje z italijanskimi Dolomiti, ves čas pa ostaja zvesta morju, njeni prebivalci pa tudi glasbi. Mi pa ostanimo njeni zvesti poslušalci in se udeležimo tega večera. Vabljeni prav vsi! POGOVOR O ... Organizirali bomo tudi POGOVOR O ... 'debatno umetniški" krožek Pogovarjali se bomo o knjigah, filmih ... Nanj vabimo prav vse, ki vas zanima literatura, ki v sebi nosi odgovore na življenjska vprašanja ali pa jih samo postavlja. Skupaj bi si tudi ogledali kakšen film in se potem pogovorili o njegovi sporočilnosti. Ker pravzaprav sploh ne vemo. koliko vas je takih, ki vas to zanima, vas prosimo, da pokličete Barbaro na telefonsko številko 787- 465, najkasneje do 10. decembra. linam IZOBRAŽEVANJE: /i Ročne spretnosti (kleklanje, vezenje...) predvidomav začetku decembra /» Tečaj angleškega jezika (priprava na srednjo šolo ali za utrjevanje). Glede ne prijave se bosta lahko oblikovali dve skupini, I. in II. stopnja. Začetek bo predvidoma konec januarja 2000. Informacije in prijave na tel. 787-433 (Irena) KLUB: Datum Program 3. december 1999 Ples 10. december 1999 Turnir v namiznem nogometu 17. december 1999 Turnir v biljardu MLADINSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na KULTURNI VEČER ČRNSKE DUHOVNE GLASBE v soboto, 11. decembra, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu Naj decembrski večer postane svetlejši in bogatejši zaradi živahne duhovne glasbe, ki jo prinaša med nas vokalna skupina TEMNE NOTE Informacije in prijave na tel. 787- 437 (Vilma, Jernej) Štop servis! V Mladinskem centru smo prišli na idejo, da bi lahko bili kot nekakšen manjši vir informacij. Vsakdo bi lahko izvedel, kaj se bo v bližnji prihodnosti dogajalo ali kaj se že dogaja. Ena od novosti je tudi Štop servis. Za kaj gre? Veliko študentov ali zaposlenih se redno vozi v šolo ali na delo z avtomobilom. Ponavadi se vozijo sami ali pa imajo kvečjemu enega ali dva sopotnika. Dijaki in tudi drugi študentje ali zaposleni pa se vozijo z javnim prevoznim sredstvom - avtobusom. Kot vsi vemo, je avtobusna karta zelo draga oz. če nimaš mesečne karte, je še toliko dražje. Po izračunih se splača že skoraj enemu samemu vozniku osebnega avtomobila, da se sam vozi na delo ali v šolo. (Izračun je narejen za relacijo do Ljubljane), kaj šele če sta v avtomobilu dva ali več. Zato se odpira priložnost, da ponudite prostor v avtu, kije morda še nezaseden. Voznika toliko ne obremenjuje, če se z njim pelje še kdo in če gre v isto smer kot on ter ga na koncu odloži. Za financiranje (če sploh bo kakšno) prevoza na določeni relaciji se zmenita voznik in "štopar", ki se želi peljati. Voznik pa se mora zavedati, da vedno skrbi za varnost sebe in sopotnikov. Kako naj bi stvar potekala, si lahko podrobno ogledate na primeru v Tabeli 1. Voznik vpiše kraj, (približen) čas, odhoda in prihoda na določen cilj, ime in priimek, telefon, da ga lahko "štopar" pokliče in se pozanima tudi o številu prostih mest, se dogovori za plačilo, če ga voznik zahteva in se pozanima o drugih formalnostih. V opombah pa se lahko napiše del relacije ali kaj bolj pomembnega (mogoče: postanek v Čuš-perku ipd.) Svoje podatke lahko vpiše sam v Mladinskem centru, jih posreduje Janezu Medvešcku v župnišče (civilnik) ali na telefon 787-618 (Marko). Tabela se bo mesečno urejala. Obstajala bo tabela za vsak dan v tednu (od ponedeljka clo petka). "Štoparji" pa si bodo urejene podatke lahko ogledali v Mladinskem centru ali nekje pred centrom, da bodo dosegljivi tudi takrat ko bo klub zaprt. tabela 1 Kraj odhoda Čas odhoda Kraj ptihod? Čas prihoda Ime in Priimek Telefon ali (GSM) St. prostih Opombe Kompolje 6:15 Ljubljana-Bežigrad 7:00 Janez Novak 123-456 2 Skozi Grosuplje Ljubljana-Bežigrad 16:30 Videm 17:15 Janez Novak 123-456 3 Skozi Turjak Družinski kotiček ^H" Konrad Piko Iz Društva upokojencev 22. oktobra smo imeli izlet v Šoštanj in okolico. Oglasili smo se na Kavčnikovi kmetiji, stari 400 let. Bila jc vsa lesena z majhnimi okni in dimnico, kakršne so obstajale, še preden so bile črne kuhinje. V dimnici so včasih živeli vsi člani družine, zraven njih pa so bile tudi male živali. Svetili so si s trskami in vse delali v temnem prostoru. V Topolščici smo si ogledali zdravilišče, kjer smo se nekateri tudi kopali v bazenu. Kosilo smo imeli v gostilni pri Vidi v Zavodju, blizu Kavčnikovc kmetije. Udeležencev izleta je bilo le 28, pa je bilo vseeno v redu. Dne 3. decembra gremo na nakupovalni izlet v Vrtojbo in Gorico. Tam bo možno kupiti kmetijske dele, hrano pa tudi druge stvari. 31. decembra vas vabimo na silvestrovanje v naš dom. Začelo se bo ob 7. uri zvečer. Vsi lepo pozdravljeni. Veseli december malo drugače Ves mesec december je eno samo praznovanje, pričakovanje in priprava na božične in novoletne praznike. Letos, ob prehodu v novo tisočletje, bo to še izraziteje. Kot bi hoteli izprazniti vse žepe za obdarovanje že obdarovanih. Po trgovinah so vidni različni nakupi vsega mogočega, lepega za oči, dobrega za telo. Porabniško-pohlepniške duše pa kot navite hitijo od trgovine do trgovine, od stojnice do stojnice z mislijo, da je to glavna vsebina družinskih praznikov, ki jih praznujemo v mesecu decembru. Za kristjane je v decembru največji praznik božič, rojstvo božjega sina. V zadnjem času ga bolj osmišljamo kot družinski praznik. Ob takih priložnostih najprej pomislimo sami nase, na svoje družine, na svoje jaslice, na svojo štalco. Ker smo vsi ljudje ena velika družina, poleg sebe in svojih bližnjih, ne smemo pozabiti na tiste, ki nam niso tako blizu, ne na dosegu roke, niti po prepričanju. Spomniti se moramo na premnoge, ki živijo v velikem pomanjkanju osnovnih dobrin za življenje (hrana, obleka). Ne gre mi iz spomina glas mlajšega moškega, ki je prek oglasov radia Ognjišče prosil dobre ljudi za oblekice za dojenčka, za posteljico ... Mož se je predstavil, da je iz Zasavja. Koliko Zasav-cev s takšnimi in drugačnimi oziroma podobnimi osnovnimi potrebami za življenje živi morda v naši neposredni, bližini ali morda malo dlje? Ozrimo se okoli sebe, prisluhnimo pomoči potrebnim, pa bomo najlepše doživeli prihajajoče praznike. In veseli december bo v vsem pomenu res veseli december. Kolikor gredo prošnje za pomoč težko iz ust, toliko raje naj nam gre dobrota iz naših rok. Še vedno imamo čas. Če še nismo, vsaj v božičnih in novoletnih praznikih pomislimo na revnejše od nas. Le tako bo božična zvezda s svojim pravim sijajem posijala v vsako izmed naših družin. Vsem bralcem našega kraja in družinskega kotička, posebno še bolnim in ostarelim, vsem zapuščenim, rojakom po svetu, ljudem drugih narodnosti, ki živijo pri nas, želi komisija za družino vesele in doživete božične praznike, medsebojnega spoštovanja, upanja in miru. Anica Štrubelj nadaljevanje s str. 5 Združenje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, Društvo življenje brez nasilja in Gimnazija Novo mesto, Center za socialno delo Krško, Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, pa tudi nekatere svetnice; • Zadnji dogodek bo mednarodni posvet, ki ga pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve. Upajo, da bo letošnja akcija pomenila začetek vsakoletne akcije, ki bo vedno znova pregledala rezultate celotnega dela in dale nove spodbude za delo v prihodnje. Urad za žensko politiko pri vladi RS in Milena Lunar, občinska svetnica občine Grosuplje, bosta 9. decembra v Grosuplju organizirala regionalni posvet z naslovom Moč uporabnic socialno varstvenih služb. Glavna tema srečanja bo posvet o tem, kaj lahko v konkretnem okolju naredimo, da bi bilo tragičnih življenjskih zgodb manj. _r ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM Jesenska opravila Otroci vtrca in PS Kompolje so pod vodstvom svojih vzgojiteljic in učiteljic, 11. novembra, v Jakličevem domu na Vidmu pripravili prireditev z naslovom "Jesenska opravila". Potem, ko so v prejšnjih letih raziskovali in prikazali ljudske običaje in petje ob vseh važnejših praznikih v koledarskem letu, so tokrat pričarali s svojim petjem, igranjem in pripovedovanjem jesen, ki ni bogata le po pridelkih, ki napolnijo kmečke kašče in kleti, ampak tudi po svojih običajih, ki so od nekdaj spremljali spravilo jesenskih pridelkov. Spravilo zelja in lickanje koruze so otroci prikazali tako spretno, kot da bi bilo to njihovo vsakdanje opravilo. Seveda smo si mislili, kako pridni so morali biti, da so se ob tem naučili šc toliko novih pesmic, plesov in skečev. Tudi tokrat so njihov program dopolnjevali Zagoriški fantje in Ančka Lazar, vsi nenadomestljivi pri predstavitvi ljudskega izročila. "Storij", ki jih tako z lahkoto pripoveduje Ančka Lazar, je bilo včasih med kmečkim prebivalstvom vse polno, in po njeni zaslugi ostajajo še vedno žive. Zagoriški fantje pa so prav tako znani po tem, da znajo zapeti pesem za vsako priložnost. Ohranjcvalcem ljudskega izročila se je na tej prireditvi pridružil tudi Franc Rus iz Kompolj, ki je zaigral na orglice nekaj starih melodij. Program je sproščeno povezovala Marija Znidaršič, zelo sproščeni pa so bili tudi otroci, od najmlajših do tistih, ki letos zadnje leto obiskujejo šolo v Kompoljah. K pravemu jesenskemu vzdušju je pripomogla tudi lepo in domiselno urejena scena. Najbolj vneti ohranjevala ljudskega izročila tako zanesljivo dobivajo svoje naslednike v najmlajšem rodu. Pri tem Zopet zmaga v abecedi Učenci sedmih razredov OŠ Dobrepolje so se tudi letos prijavili za sodelovanje v igri Abeceda, priljubljene oddaje Male sive celice. Že v prvi oddaji je bil izžreban učenec sedmega razreda Sandi Matjašič, ki je v drugi oddaji, 17. novembra 1999, premagal tekmovalko iz Rogaške Slatine. (foto: Matej Kalan) opravljajo pomembno vlogo vzgojiteljice in učiteljice, sad njihovega dela in vzgoje je na vsaki prireditvi bolj viden. M. Steklasa Učenci in učenke likovnega krožka so pod vodstvom prizadevne mentorice Svetlane Rodič poslikali steno pred telovadnico osnovne šole. (foto: Matej Kalan) 22 Naš kraj Šolska stran 10/1999 Prireditev ob dnevu reformacije V petek, 29. IO. 1999, smo se učenci in delavci Osnovne šole Dobrepolje s kulturnim programom oddolžili velikemu možu, ki je prvi zaoral plug v ledino slovenske književnosti. Poudarili smo, da je ta genialni človek mnogo več kot samo oče prve slovenske knjige - je znanilec slovenske državnosti, usodna postava dokončanega slovenskega duhovnega rojstva. Z neizmerno hvaležnostjo smo srkali v duše literarno bogastvo, ko smo skupaj prehodili pot od rojstva slovenske knjige do bogate knjižne bere sodobnih pesnikov v interpretaciji učencev, ki še posebej ljubijo glasbeno in besedno umetnost, na temo globoke ljubezni do slovenske knjige, domovine, staršev, niso pa pozabili niti na prebujajoča se čustva ljubezni, ki vzbrsti v šolskih klopeh, in resnično prijateljstvo, ki nam vlije novih moči, ko vse drugo zbeži. Odprli smo srca moči glasbe, ki sojo izvajali učenci glasbene šole. Pri tem ne moremo mimo prizadevnih profesorjev glasbe, ki prenašajo svoje znanje na mladi rod in nikoli ne odklonijo sodelovanja na kulturnih prireditvah v šoli in kraju. Orkester trobentarjev je vodil Karel Bradač, kitaristki je pri ustvarjalnem delu spodbujala Barbara Škrjanc, flavtistko pa Suzana Žužek Paternost. Tako zglednega sodelovanja si še želimo. Ema Sevšek Prireditev je idejno zasnovala in pripravila Ema Sevšek Srečanje z argentinskimi Slovenci Srečno naključje je hotelo, da smo se učenci 5. razreda in njihovi spremljevalci v četrtek, 21. 10. 1999, v čudovitem podzemskem svetu Postojnske jame spoznali z argentinskimi Slovenci. Niso se tu rodili, slovenščine ne potre bujejo v javnem življenju, a ljubezen do staršev, do domovine staršev, do jezika staršev jim je narekovala, da ustanovijo pevski zbor in s slovensko pesmijo krepijo svojo narodno zavest. Že pred vhodom v jamo se je razlegala slovenska pesem, ki smo ji spoštljivo prisluhnili vsi obiskovalci, in nas spremljala pri ogledu čudežnega podzemskega sveta, vrhunec pa dosegla v Koncertni dvorani Postojnske jame, kjer nam je mlada pevovodki-nja razložila, kaj jim pomeni slovenska beseda, slovenska pesem daleč zunaj domovine staršev in starih staršev. Ohranjanje slovenščine jim pomeni ohranjanje spoštovanja do njih, hkrati pa še ohranjanje posebnosti, ki jih ločujejo od množice in jim dajejo še neko posebno vrednost. Tudi iz ust najmlajših je zvenela tekoča slovenščina. Nismo se mogli ločiti. Z bučnim aplavzom smo jih spodbujali, da so nam peli do onemoglosti do zadnjih verzov: "Je bi u lepu?" In smo jim odpeli: "Želu lepu!" Hvala vam, dragi rojaki, veliko ste nas naučili. Ob srečanju z vami smo prišli do pomembnega spoznanja, kako moramo ljubiti svoj jezik, ki označuje našo narodno pripadnost in korenine, iz katerih smo zrasli in še rastemo. Od vas smo se naučili, kako pomembna dobrina je naš jezik, da ga moramo negovati, ker ni nekaj, kar imamo kar tako brez prizadevanj in zavestnega hotenja. Da čim hitreje sledimo svetovnim informacijam, je seveda nujno, da poznamo še kak jezik, a to naj nikakor ne pomeni zanemarjanje lastnega. Ob vaši neizmerni ljubezni do jezika staršev smo prišli do spoznanja, da slovenščina ne bo nikoli izumrla, česar nas je ob vse manjši rodnosti in vdoru tujk v slovenščino vse bolj strah. Tudi če bo nas, Slovence, ki živimo v Sloveniji, kdaj zaneslo, in bomo izkazovali mačehovski odnos do materinščine, jo boste vi, Slovenci po svetu, s svojo visoko narodno zavestjo ohranjali in prenašali na mlajše rodove. 1 Ivala vam, dragi rojaki, da ste nam okrepili narodno zavest. Etna Sevšek Dedek in babica v igri z nami Prvi teden v oktobru je razglašen za mednarodni TEDEN OTROKA. V tem tednu se odvijajo najrazličnejše prireditve, predavanja, kongresi o otrokih in za otroke. ludi v našem vrtcu vsako leto ta teden obogatimo z različnimi delavnicami in prireditvami. Letos smo si izbrali posebne delavnice s starimi starši otrok. Naslovili smo jih DEDEK IN BABICA V IGRI Z NAMI. Otroci so jih povabili in se predhodno z. njimi dogovorili, kaj bi se igrali. Glede na letni čas so si izbrali igro Z lickanjem in s koruznico. Otroci so težko pričakovali dan obiskov dedkov in babic. Po pogovorih z njimi so bili nestrpni tudi stari starši. Dnevi v pričakovanju so minili in v četrtek po zajtrku so otroci skrbno pripravljali prostore za obisk. Uredili so igralnice in skupni prostor in se trudili z okrasitvijo. Mali šolarji so dali predlogo pogostitvi. Sami so sc dogovorili o razporedu dela. Ko je bilo vse pripravljeno, so se pogledi otrok usmerili proti vratom. "Sedaj bi pa že lahko prišli. Ura je že veliko," so bili zaskrbljeni. In že so se na vratih pokazali prvi obrazi starih staršev. Njihovi vnuki so jim stekli nasproti in jih z veliko samozavestjo vodili za roke proti prostoru. Prihajali SO drug za drugim - dedki, babice ali oboji. Lepo je bilo gledali navdušene obraze starih staršev, kako so sledili svojim malčkom. Nabralo se jih je čez dvajset in kar hitro so sc razdelili po skupinah. Nam, vzgojiteljicam, ni bilo treba drugega, kot pozdraviti obiskovalec. Vse ostalo so vodili otroci. Babicam so ponudili lickanje in njihove spretne roke so že pletle kitke in jih povezovale v različne izdelke. Dedki so se znašli po svoje. V možakarski debati so pod spretnimi prsti nastajali instrumenti - pokavci in različne figurice. Otroci so vseskozi stali ob njih, jih spodbujali in se z njimi pogovarjali. Deklice so vozile pecivo in sok ter vztrajno ponujale obiskovalcem. Dopoldne je minilo prehitro, prišlo je slovo. Stari starši so bili zadovoljni, dajali so pohvale za povabilo in si želeli še takšnih obiskov. Otroci so se od njih poslavljali. Nekateri celo s solzami v očeh. Vendar, to je znak ljubezni, medsebojnih odnosov in prav je tako. Razšli smo se z obljubo, da se še kdaj srečamo v vrtcu. Za nas, delavke, je to nov izziv, ki ga bomo vsekakor ohranile in razvijale. Vzgojiteljica: Marija Znidaršič Obiskali smo Postojnsko jamo Učenci petih razredov smo napeto čakali pred vhodom v Postojnsko jamo. Kmalu je pripeljal poseben vlakec z majhnimi vagončki. Posedli smo se vanje in se odpeljali. Vsi smo bili vznemirjeni. Ko nas je vlakec popeljal do prvih kapnikov, smo vsi v eno zacvilili: "Iiii..." Potem smo vsi občudovali lepoto kraške jame. Nekateri kapniki so bili tako dolgi, da smo mislili, da se bomo zaleteli vanje. Bil je tako grozen občutek, kot na vlaku smrti. Vse jc bilo zelo strah. Včasih je vlak peljal tako hitro, da nas je kar malo zazeblo. Nekajkrat pa se je upočasnil, da smo videli lepe kapnike. Nekajkrat so mi padle kapljice na glavo. Ko smo se vračali, smo se spet posedli na vlakce in se odpeljali. Ko smo se z vlakca vračali nazaj, nas ni bilo več tako strah, saj smo že vedeli, kaj nas čaka. Vseeno pa je bilo še nekaj razburjenja, ker so bili kapniki večji kot prej. Vožnja z vlakcem je bila zelo razburljiva in vesela. Matej Lenarčič Prvič prostovoljka Tisti petek, 22. oktobra, ko se jc začel naš tabor, naj bi bil moja prva preizkušnja, saj sem le malo pred tem postala prostovoljka. Vendar tabora nisem pričakovala s strahom, saj zelo rada delam z otroki in imam s tem tudi že veliko izkušenj. Pripravljen jc bil zelo pester in obsežen program za otroke, v katerem so zelo uživali, saj so bili zaposleni skozi ves dan. To pa je razveselilo tudi nas, prostovoljec, saj so otroci res pokazali ogromno mero zanimanja. Najbolj je otroke pritegnila priprava in uprizoritev predstave po zgodbici iz knjige. Utrudile pa so nas vse skupaj tudi igre brez meja, ki so poleg tekmovalnega duha prinesle tudi veliko smeha. Zame je bil s tem žc dosežen namen tabora, torej, da se poleg koristne izrabe prostega časa tudi nasmeješ in razgibaš na svežem zraku. Otroci so zvečer prijetno utrujeni in kar je še posebej pomembno za nas, ki smo skrbeli za kuhinjo, tudi siti, popadali v postelje. Tabor smo tako izpeljali, lahko rečem enkratno in prepričana sem, da se bomo vsi z veseljem vračali. Petra Ljubic, Grosuplje SEZNAM SPONZORJEV OZ. DONATORJEV: Pekarstvo Gorenc Diskont Žar Pekama Miš Maš Mesarstvo Javornik Mrs Lan, Mesarija Repar ABC Tabor Foto Kralj Foto Travnik Sadje Zelenjava Kutič Gospa Mencin Slavka Tabor v Božičah, 22. do 24. oktobra V petek smo se zbrali pred Centrom za socialno delo Grosuplje in ko smo si vsi razdelili spalne vreče, smo se podali na pot proti morju, v vasico nad Ankaranom, v dom Sonček. Že na avtobusu smo se s pomočjo žreba razdelili v tri skupine, jim določili vodje in se seznanili s programom. Adi. Pred spanjem smo seveda prebrali pravljico in se resnično utrujeni podali v deželo sanj. Jutro nas je tokrat pozdravilo s soncem, tako da smo se takoj po zajtrku Ko smo se nastanili v udobnih sobah idilične primorske vile, smo se zbrali v dnevnem prostoru in pričele so se priprave na večerjo v maskah. Vsaka skupina si je nadela ime (Rakete, Delfini, Modre kače), izdelala razpoznavni znak in naredila še kostume, maske ter maskoto. Našemljeni otroci so se predstavili s pesmicama in zgodbico, ki so jih kar sami spisali prav za to priložnost. Po večerji smo pospravili in se počasi skobacali v postelje. Sledila jc ura pravljic, ki so jih pridno brali in poslušali tako prostovoljci kot tudi otroci. Naslednje jutro se je pričelo za zelo zgodnje udeležence z jutranjim sprehodom, ostali pa smo malce kasneje pripravili zajtrk in pospravili sobe. Na prostem so sledile igre brez meja, ki pa jih je žal prekinil dež in smo jih tako nadaljevali v hiši ter na terasi. Luščili smo koruzo, tekli v štafeti, risali pujske z zavezanimi očmi, prenašali koruzo na žlici čez celo teraso, poskušali zadeti tarče, tekmovali smo v drsanju s copati.,... Po kosilu je vsaka skupina dobila po eno pravljico v dramaturško obdelavo. Grdi raček, trije prašički in Kozlovska sodba v Višnji Gori so kmalu dobili novo podobo v režiji naših treh skupin. Spet smo imeli ogromno dela z izdelavo kostumov, scene, plakatov, gledaliških listov, vabil in seveda z učenjem vlog. Ker so prav vsi otroci pridno sodelovali pri tem projektu, smo si zvečer na velikem odru dnevne sobe ogledali prave mojstrovine in jih pohvalili z dolgimi aplavzi. Seveda smo ta dan počeli še marsikaj, pisali smo recept za čarovniški zvarek, izmišljevali smo si zgodbice, sestavljali besede iz izžrebanih črk, izdelovali presenečenja za skrivne prijatelje in se igrali pantomimo. Po večerji smo poskušali uganiti, katere pesmice nam mrmra zborček prostovoljcev in se jih nekaj tudi na novo naučili. Pozno v noč pa sta nas z glasbo pospremila tudi dva otroka, ki sta nastopila kot zvezda hrvaške pop scene in podali na daljši pohod po okolici našega domovanja. Taborovodji sta v tem času risali diplomice za vse udeležence tabora in pripravljali sladke nagrade za skupine. Po kosilu smo se zbrali in si čestitali za ves trud in uspeh tega tabora ter se pohvalili z diplomami. Skupine so se posladkale z nagradami, ki so jih seveda dobili vsi, saj so bili čisto vsi najboljši. Zahvala za tabor gre tudi letos socialnim delavkam CSD Grosuplje, vsem prostovoljcem, otrokom, šoferju in sponzorjem. Maja Barbara Tomšič Le kam, le kam se vsem mudi, zakaj v novo tisočletje vse hiti? Pomladne rože ve, kar za mesec prehitele ste. Pa snežena kepa ti, tudi tebi se mudi. Vsa leta v juniju si cvetela, letos sredi maja slovo si vzela. Pa narava čisto vsa, v tem letu drugače se obnašala. Le kam, le kam se vsem mudi, kot da s tega tisočletja vse beži. Ko oko nazaj zazre, se komaj vidi iz teme. V tem tisočletju bilo je toliko gorja, da povedati se vse ne da. Zato iz tega tisočletja hitimo, morda si v novem mir zagotovimo. Da vsem otrokom sveta, bi enako sonce sijalo, da vojska ne bi bilo, se ubogim pomagalo, da človeštvu se pravic, svobode ne jemalo. Take so tudi moje želje, ko iz tega tisočletja poslavljamo se. Naj v novem lepše bo, kot v starem je bilo. Srečno v tritisočletje vam želi Stanka Ah-lin MISLI Cim številnejše je človeštvo, tem manj je v njem človečnosti. A. Trstenjak Poštenemu človeku se ni treba ozirati ne na levo in ne na desno, ker sledi glasu svoje vesti. Nepošten človek pa ima vedno občutek, da ga opazujejo in nadzorujejo, notranje ni nikoli resnično svoboden. A. Trstenjak Vsa skrivnost, zakaj so ljudje nesrečni, je v tem, ker imajo preveč časa razmišljati, ali so srečni ali ne. B. Shaw Vsak uspeh, ki ga dosežemo, nam naprti kakšnega sovražnika. Če hočemo biti priljubljeni, moramo biti nepomembni. O. Wilde POPRAVEK V prejšnji številki Našega kraja je prišlo v članku z naslovom Ogledali smo si Kraljeve umetnine v primorskih cerkvah do neljube napake. Stavek: "Prisostvovali smo sv. maši, ki jo je daroval kaplan Igor Kranja" se pravilno glasi: "Prisostvovali smo sv. maši, ki jo je daroval kaplan IGOR KRASNA. Za pomoto se prizadetim iskreno opravičujem. Urednica Zakaj tako? Oh odprtju in blagoslovitvi prelepega objekta, imenovanega mrliška vežica na Vidmu, se tudi jaz pridružujem bojevnikom za ohranjanje običajev in navad v naši dolini dobre -poljski. Predvidevam, da je bil objekt zgrajen samo zaradi ponesrečenih volitev, ne pa zaradi potreb občanov. Oziroma - premalo truda jc bilo vloženega s strani dobrepoljskih pomembnežev, da bi še pravočasno preprečili gradnjo. V največji meri pa smo krivi vo-lilci za nepravilno odločitev. 1 )a pa v bodoče nc bi prihajalo do takšnih napak, je potrebno razmisliti o morebitni zamenjavi volilcev. Ker je pač vežica tu in je naša, predlagam spremembo njene namembnosti (to nekateri zelo dobro obvladajo) iz komunalne v kulturno posvetno ustanovo, da vsaj delno popravimo storjeno napako. Lahko bi jo dali v uporabo raznim društvom ali pevskim zborom, katerih je v občini kar nekaj. Prostorov bi se zelo razveselili v društvu "pravilno usmerjenih spreobrnjencev", ki je nastalo po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. S tem bi dokazali vsem Slovencem, čeprav se nam nekateri glede tega posmehujejo in vrtajo s prstom po čelu, kaj pomeni boj za ohranitev običajev in navad na vasi. I Ikra t i pa bi sprevideli, da imajo tudi sami veliko takšnih nepotrebnih objektov. Zavzemati bi se morali za oživljanje tudi drugih običajev, na primer pri kmečkih opravilih, s leni bi ukinili strojno košnjo, molžo, spravilo sena ... Ker sta rojstvo in smrt naša stalna življenjska spremljevalca, naj bi na primer v bodoče mamice rojevale doma v domačem okolju, na svežem zraku. To je nekaj najlepšega, kar vem tudi iz lastnih izkušenj. Nesmiselno je hoditi v bolnico ustvarjati nepotrebne stroške, hkrati pa še zanemarjati običaje naših babic. Takšna so pač moja razmišljanja, za marsikoga nerazumljiva, upamo pa, da imam vsaj kakšnega somišljenika. Janez Kline Mrliška vežica -izvor čiste vode ■ Po samoprispevkih še v prejšnji občini, ki niso dosegli svojega namena in po dolgotrajnih ter mučnih razpravah ter deljenih mnenjih, ali jo potrebujemo ali nc, je končno tu tudi mrliška vežica. ■ Jc lep objekt za dostojno slovo od pokojnika, saj jc zasnovan tako, da skuša ponuditi dostojanstvo, domačnost in toplino (Naš kraj 9/99) ■ Čeprav sem osebno trdno prepričan, da jo mnogi ne bodo uporabili, ker želijo imeti svoje rajne kolikor se da dolgo doma, kjer so živeli in trpeli in imajo možnost za to, imajo vso pravico tudi tisti, ki čutijo drugače, ali resnično ne morejo imeti svojega umrlega doma (Oznanila 24.10.999, g. župnik) ■ Prišla je demokracija in obljube, z njimi tudi objekt, ki bo prinašal več kot izvor čiste vode (Oznanila 24.10.99, Stane Škulj, Zagorica) K zgoraj napisanim citatom iz časopisa Naš kraj in Oznanil bi pridal le še izvleček iz županovega govora ob odprtju mrliške vežice, kjer jc bilo izrečeno: "Nekateri smo bili proti in nekateri so bili za gradnjo mrliške vežice." (cit. Po spominu - op. S.P.) Skratka, trije veljaki in vsi trije so proti pravkar v uporabo danemu komunalnemu objektu, kateremu se drugače reče tudi mrliška vežica. Gospod Stane Škulj je šel v svojem globokem videnju in razmišljanju celo tako daleč, da je v sestavek vpletel tudi demokracijo, kajti le ta naj bi prispevala k začetku gradnje mrliške vežice. Toda kolikor je meni poznano, so mrliške vežice načrtovali in gradili že v prejšnjih sistemih in arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) ni ustvarjal v demokraciji, na katero se -opira g. Škulj. Gospod Stane Škulj jc vsem zastavil tudi vprašanje. "Ali je naša vest čista, nemir izgnan?" Vprašanje se verjetno nanaša predvsem na tiste, ki si bodo drznili pokojnika pospremiti na pokopališče iz mrliške vežice in ne iz domače hiše. Mislim, da je vest zaradi takega, splošno veljavnega dejanja, popolnoma čista in brez kakršnega koli nemira, kajti če bi bilo nasprotno, bi mrliške vežice prenehali graditi, česar pa ni zaznati. Sicer pa jih skoraj ne gradijo več, ker imajo v večini primerov tovrstne objekte že zgrajene in dane v uporabo, brez kakršnekoli slabe vesti. Donedavno so se ljudje, ki pridejo v Dobrepoljsko dolino zelo čudili, da bo ta objekt dograjen šele sedaj in se smejali vzrokom za tak zaostanek. Splošno poznano je, da jc zelo veliko za zapoznelo gradnjo prispeval tudi g. župnik, saj je svoje poglede na tovrsten objekt prikazoval kot negativne, ker da bodo okrnjene stare navade in običaji, povezani z etnologijo, pomešani z hieratičnostjo. Kljub volji občanov, ki so z zbiranjem finančnih sredstev po predhodno izglasovanem samoprispevku želeli imeti tovrstni objekt, seje vsakokrat zaustavilo. Rečeno jc bilo, da zaradi višje sile? In katere so višje sile? Župnik? Mogoče!? In sedaj, ko objekt stoji in je dan v uporabo, je župnik še vedno prepričan v svoj prav. Zapisalo se mu je, da je osebno trdno prepričan, da tega objekta mnogi ne bodo uporabili. In zakaj ne? Mogoče zato, ker je zapisal sicer zelo diplomatsko, da je objekt zgrajen le za tiste prisiljene (mogoče tudi priseljene - op.S.P.) in drugače misleče. Razmišljanje župnika ima sicer globok pomen, ki se nanaša predvsem na vero, versko in posmrtno življenje, je pa v nasprotju z realnim stanjem današnjega časa in zemeljskega življenja. Težko je dokazljivo in neizmerljivo, kakšno veličino prejmejo rajniki, če ležijo na domu, in kakšna je razlika v veličini, če ležijo v mrliški vežici, pa najsi bo ta obred spremljan z molitvijo ali brez nje. Vem pa, in s tem se bo verjetno strinjal še kdo, da je ta ceremonial zelo naporen za svojce. Prvič zato, ker s smrtjo v družini izgubiš delček sebe, del najdražjega, in drugič, ker je celotna hiša kot razstavna galerija. Pogosto tudi predmet raznih diskusij, predvsem tistih nekoliko boljših opazovalcev okoliškega dogajanja in spontani vdor v zasebnost posameznika ali posamezne družine. Slave Palčar MISEL Moder mož ne naredi vseh napak sam. Tudi drugim (Li priložnost zanje. W. Churchil 26 Naš kraj Odmevi, mnenja 10/1999 O mrliški vežici drugače Ob vseh izgovorjenih in napisanih besedah o (ne)uporabi mrliške vežice, sem bila pravzaprav v dilemi, ali naj napišem svoja razmišljanja o tem ali ne. Pa vendar. Za začetek mi je na misel prišlo več primerov. Naj jih nekaj naštejem. Zgradili smo novo hišo, potem pa so nas vsi prepričevali, naj se ne preselimo, saj je vendar stara hiša tista, s katero bomo ohranili stare običaje (črna kuhinja, topla krušna peč, WC za hišo, umivanje v "lavorju). Ampak smo se preselili. Zgradili smo vrtec, pa so nas prepričevali, da so otroci najlepše vzgojeni, če so v varstvu pri starih starših. Ampak otroke smo vpisali v vrtec. Asfaltirali smo ceste in nikomur ne pade na pamet, da bi za svojo vožnjo iskal makadam. Po starem običaju smo k polnočni ci hodili peš v snegu in mrazu, sedaj pa se do cerkve pripeljemo z avtom in cerkev je ogrevana V Dobrepolju pred desetimi leti nihče ni pomislil na upepe-litev umrlega, danes je tudi to resničnost. Itd. itd. Mogoče se bodo zdele komu te primerjave nesmiselne, vendar sem z njimi hotela opozoriti le na to, da pač vsesplošnemu razvoju in napredku ni mogoče ubežati, tudi za ceno lepih, starih običajev in navad. Lahko pa lepe stare običaje poskušamo vnesti, kolikor je pač mogoče, v sodobnejši način življenja in bivanja. Tudi v obredih. In zadnje slovo od pokojnika je obred. Že pred 65-imi leti je arhitekt Plečnik iz potrebe, da bi posodobil način pokopavanja, uredil ljubljanske Žale. Boleče ukinjanje tradicionalnega obreda pokopavanja (pokojnik leži na domu, procesija do pokopališča, molitve itd.) je Plečnik nadgradil z idejo o kompleksu poslovilnih kapelic, postavljenih v park. Na ta način je dosegel enoten sakralni prostor, možnost procesije, mesto mrtvih in enakost vseh ljudi pred obličjem smrti. Vse te možnosti so sedaj dane tudi nam. Objekt je resnično lep, funkcionalen in prilagojen našim običajem. Stoji na lepem kraju, z lepo urejeno okolico in nasajenim drevoredom, ob katerem bo šla procesija za pokojnikom v cerkev in na pokopališče. Trdno upam, da bomo znali vse krajevne ali ozke vaške običaje vključiti v obred za zadnje slovo od pokojnika, ki bo ležal v novem objektu. Predlagam, da poslednji dom pokojnikov imenujemo POSLOVILNA KAPELA in ne vežica, ki ima že po sami besedi neprijeten prizvok. In še to! Ta kapela jc blagoslovljena od gospoda škofa. Marsikatera hiša v našem kraju tega blagoslova nima. To poudarjam zato, ker se mi zdi, daje največ pomislekov glede koriščenja te kapele prav s strani vernikov, ki želijo cerkveni pogreb. Prepričana sem, da je vsak obred takšen, kakršnega naredimo ljudje. Od nas je odvisno, ali bo zadnje slovo od naših dragih, ki bodo poslednji dan ležali v kapeli, spoštljivo in dostojanstveno. In samo od nas je odvisno, ali bomo v ta obred znali vtkati tudi običaje, ki so jih poznali naši predniki (bedenje, molitve). Vem pa, da je marsikje te spoštljivosti in dostojanstva ob bedenju pri pokojniku, ki je ležal na domu, manjkalo (brez polnočne molitve; debate pa o vsem, samo ne o pokojniku). Žal! Želim in srčno upam, da ne bi nihče razmišljal v smeri, da je imel pokojnika manj rad, če mu je poslednji dan na zemlji namenil blagoslovljeno kapelo. Pavlina Novak Policijsko poročilo JAVNI RED IN MIR V mesecu oktobru je PP Grosuplje na območju občine Do-brepolje obravnavala šest kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile štiri kršitve storjene v zasebnih prostorih, dve pa na javnih krajih. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma prepire v ožjem družinskem krogu, nekaj se jih zgodi tudi v lokalih. KAZNIVA DEJANJA Prav tako smo v istem času obravnavali U kaznivih dejanj. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je največ velikih tatvin in tatvin oziroma vlomov. Najpogosteje jc prišlo do vlomov v osebne avtomobile, ki so parkirani na parkiriščih, ki ponoči niso osvetljena oziroma velikokrat sami vozniki ali potniki na vidnih mestih v osebnih avtomobilih puščajo različne vredne stvari. Zato naj vozniki in potniki le te primerno zavarujejo in naj ne puščajo vrednih stvari na vidnih mestih v osebnem avtomobilu. Obravnavali smo tudi dva primera poškodovanja tuje stvari, kjer sta neznanca poškodovala tujo stvar - osebni avtomobil. Pogoste so tudi tatvine, ki se zgodijo tako podnevi kot ponoči, storilci pa odtujijo predvsem denar in druge vredne predmete. Vse občane opozarjamo, naj hiše oziroma stanovanja zaklepajo in v primeru, ko opazijo sumljive osebe, o tem obvestijo policijo. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje. PROMETNA VARNOST Obravnavali smo tudi devet prometnih nesreč z manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo. Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti ter strani in smeri vožnje, ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, pa tudi na prekratki varnostni razdalji. Pogosto sc prometne nesreče zgodijo na parkirnih prostorih, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila. Prav tako sc pogosto prometne nesreče zgodijo na regionalni cesti 647 pri kraju Zdenska vas, kjer vozniki sekajo ovinke in ne vozijo po desni strani v smeri vožnje. Pri teh prometnih nesrečah so bili povzročitelji nesreč tudi pod vplivom alkohola. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, naj upoštevajo cestno prometne predpise, prav tako pa naj pravočasno opremijo svoja vozila z zimsko opremo. PP Grosuplje izvaja vsakodnevno poostrene nadzore prometa in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. V mesecu oktobru smo izvajali tudi kontrolo hitrosti z radarjem, prav tako bomo izvajali kontrolo hitrosti z radarjem na omenjenem območju v mesecu novembru, predvsem na kritičnih točkah. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 KINOPROGRAM ZA MESEC DECEMBER 1999 PETEK, 3. december ob 19.30 ameriška romantična komedija ONA JE PRAVA KRATKA VSEBINA: Duhovita in prisrčna romantična komedija o svetu trendovske srednje šole v Los Angelesu. V tem središču najnovejše mode, razkošnih zabav, srednješolskih potegavščin, vsakodnevnega rivalstva, ustaljenemu družbenemu redu kar naenkrat preti razpad. Najpomembnejši par višjih letnikov, Zack (Freddie Prinze, jr.) in Tavlor (Jodi Lyn 0'Kee-fe) - zadnji par ljubimcev, ki je še ostal skupaj od prvega letnika - je v krizi. Bila sta "The Couple", za katerega so vsi mislili, da bosta za vedno ostala skupaj. Idila se konča, ko Tavlor, nekronana kraljica šole, pusti Zacka zaradi novega fanta Brocka Hudsona (Matthevv Lillard), vase zagledanega zvezdnika iz serije "Resnični svet", ki ga je spoznala med pomladnimi počitnicami. NEDELJA, 5. december, samo ob 19.30 ameriška uspešnica - pustolovska vvestern komedija DIVJI, DIVJI ZAHOD KRATKA VSEBINA: Vladni agent JAMES VVEST, ki mu ne manjka šarma in duhovitosti, in agent ARTEMUS CORDON, genialni izumitelj vseh mogočih naprav, mojster krinke in maske pa tudi kuhanja, dobita nalogo , da izsledita diaboličnega doktorja LOVELLESA, ki je zaradi ponesrečenega znanstvenega poizkusa ostal brez obeh nog in pripravlja atentat na ameriškega predsednika. Atentat naj bi izvedel s pomočjo svojega pošastno velikega in pomičnega orožja v obliki pajka. Pomagata pa mu še dve prikupni lepotici, ki pa sta zelo nevarni in močni... PETEK, 10. dec, ob 19.30 ameriška ljubezenska drama SRČNE IGRE KRATKA VSEBINA: V filmu slavne igralske zasedbe so usode glavnih junakov prepletene v najboljšem stilu Roberta Altma-na. Ostra in zabavna drama spremlja skupino ljudi različne starosti in življenjskega sloga v njihovem iskanju ljubezni in partnerjev. Nekateri so ljubimci, drugi zakonski pari, tretji samski, vsi pa živijo v sodobnem Los Angelesu. Njihove ljube- zenske zgodbe so izpolnjene z romancami, aferami ali zgolj bežnimi flirti, njihov glavni moto pa je: vse je OK, dokler se dogaja v imenu ljubezni... Vsi ti ljudje se spreminjajo ob nepredvidljivih dogodkih, ki postavljajo v ospredje vednost, kako varljiva, kompleksna in na trenutke čudežna je - v pravih okoliščinah - lahko ljubezen. DOLŽINA 121 MINUT NEDELJA, 12. decem., ob 15. uri in 19.30 ameriški pustolovski film DRAGULJ IZ MISSISSIPIJA KRATKA OZNAKA: V zakotnem mestecu Holly Springs v Mississippiju živi vdova Jevvel Mae "Cookie" Orcutt. Stara se in iz dneva v dan bolj pogreša svojega pokojnega moža Bučka. Edini, ki ji vsak dan krajša čas, je črnec srednjih let VVillis Rich-mond, ki tudi skrbi za njene poslovne zadeve. Živita na starem Cookijinem juž-naškem posestvu; Cookie v vili, VVillis v hišici za goste. Poleg VVillisa, ki je pravzaprav njen edini iskreni prijatelj, je zelo navezana na uporniško, a ljubko prane-čakinjo, 17-letno Emmo Duvall. Naš zaplet se začne nekega večera, ko si nežna in skrbna duša VVillis "sposodi" steklenico bourbona iz Theovega bara, da bi mu krajšala pot domov. Po tej pustolovščini se navkljub zgodnji jutranji uri odloči očistiti zbirko Buckovih pištol, kar se je že pred časom namenil storiti. Po nerodnosti se pištola sproži .... OGLED FILMA ZELO PRIPOROČAMO IN SPADA MED FILME, KI JIH SREDNJE ŠOLE PRIPOROČAJO ZA KULTURNI DAN.. PETEK, 17.dec, IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE NEDELJA, 19. decem., ob 15. uri in ob 19.30 ameriški akcijsko pustolovski film-uspešni-ca INSTINKT KRATKA OZNAKA: Povvell, ki že leta ni spregovoril niti besedice, se sedaj nahaja v zaporu za poblaznele kriminalce. Z njegovim primerom se prične ukvarjati ambiciozni psihiater Theo Caulder (CUBA GOODING, JR.), ki je pripravljen postaviti na kocko celo svoje življenje, samo da bi se dokopal do spoznanja, kaj je Po-vvella pahnilo v norost. Nazadnje se oba moža podata na nenavadno popotovanje, ki ga podžiga nenasitna želja najti resnico, ne glede na to, kakšne posledice bi to iskanje utegnilo imeti. PETEK, 24. dec, ob 19.30 ameriška pustolovska komedija INŠPEKTOR GADGET KRATKA VSEBINA: Nora, razgibana pu- stolovska komedija, ki temelji na priljubljenem istoimenskem risanem liku, je pripoved o precej naivnem in nesposobnem varnostniku Johnu Brovvnu (MATTHEVV BRODERICK), čigar srce je tako veliko kot njegove nemogoče sanje o tem, da bi postal najboljši policist na svetu. Ampak - nič ni nemogoče. Zaradi nenavadnih okoliščin John nenadoma postane idealni kandidat za tajni vladni projekt, čedna znanstvenica dr. Brenda Brad-ford (JOELY FISHER) z znanjem robotike ga namreč sestavi v moža številnih darov - in pritiklin. John Brown postane Inšpektor Gadget - popoln stroj za boj proti zločincem 21.stoletja. NEDELJA, 26. dec. IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE ZARADI NOVOLETNEGA KONCERTA GODBE DOBREPOLJE OB 19. URI V DVORANI. SOBOTA, 1. JAN.2000 ob 19.30 ameriški akcijski triler AFERA THOMASA CROVVNA KRATKA OZNAKA: Thomas Crovvn (Bro-snan) je poosebljen uspeh, neverjetno bogat, a v srcu nosi skrivnost, ki ga žene na pota kriminala. Njegov drugi obraz je obraz tatu, ki ga razkrinka zavarovalniška preiskovalka (Russo), ki skuša najti ukradeno blago. Ko začne dvomiti o Crovv-novem poštenem življenju, se zaljubi vanj... V izvirniku, v katerem sta blestela Steve McQueen in Faye Dunaway, je bil Thomas Crovvn bančni ropar, v novi inačici pa krade dragulje. NEDELJA, 2. JAN.2000 ob 15.uri in 19.30 ameriški akcijski znanst, fant. triler ZBORNICA KRATKA OZNAKA: Kot v večini današnjih šol je tudi gimnazija Herrington že videla boljše čase. Njeni zidovi so umazani, učbeniki preživeti in učitelji izživeti. Ni denarja za ekskurzije, za nove računalnike ali za dramski oddelek. Pa vendar se njeni razpadajoči hodniki tresejo pod koraki tistih, ki predstavljajo prihodnost Amerike - samotarji, voditelji, boemi, piflarji, geniji in šaljivci. Tako kot najstniki po vsem svetu se tudi dijaki gimnazije Herrington mučijo s svojimi starši, ki jih ne razumejo, zavrtimi učitelji in hormoni, ki nikoli ne mirujejo. Poleg vseh problemov pa jih čaka še ena preizkušnja. Znajdejo se na pragu grozljivega odkritja, ki bo potrdilo njihove najmračnejše slutnje... da so njihovi učitelji resnično z drugega planeta. 28 Naš kraj Oglasi 10/1999 ANTENSKI SISTEMI SAT Merharjeva 2, Ribnica, tei./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 - 18.00, sobota 8.00 -12.00 ■ Elektronska nastavitev anten ■ Meritve TV signalov ■ Servis ■ Montaža KAIMAL-a A, POP TV, HTV 1,2, 3 ■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni) Garancija 12 mesecev Plačilo na obroke 9-letne izkušnje - razlag za kvaliteta in zaupanje KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA DOBREPOLJE - STRUGE v sodelovanju z DRUŠTVOM PODEŽELSKIH ŽENA DOBREPOLJE - STRUGE VABI vse občanke občine Dobrepolje na predavanje in prikaz diapozitivov ter praktičnih nasvetov o pripravi prazničnih pogrinjkov in jedi za božične in novoletne praznike. Predavanje gospe IVE DOLENC bo v sejni sobi Občine Dobrepolje v torek, 14. decembra ob 19. uri. LEPO VABLJENE! KSS in DPŽ Dobrepolje - Struge ,'f.'i" TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE vabi na koncert ansambla IGOR IN ZLATI ZVOKI dobitnikov zlate kasete in zmagovalcev festivala Slovenski valček '98 v soboto, 27. novembra ob 19.uri v Jakličevem domu na Vidmu. Med koncertom bo podelitev nagrad občinstva in ocenjevalne komisije za najlepše urejene balkone in domačije za leto 1999 Vstopnina: 500 SIT LEPO VABLJENI! Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.