45. številka
Ljubljana, v sredo 25. februvarja
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vaak dan ivffer, izim<U nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a vstrij ak o-o^emke dežele za vse leto 15 gld., z* pol leta 8 *ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od eetiristopne petit-vrste po 6 kr., će ho oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., <'•<• se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trunkovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u prav niitvo je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
P. n. volilci trgovinske in obrtne zbornice!
Zavolj novih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki se imajo te dni vršiti, sklical je izvr-Ševalni odbor narodnega kluba deželnih poslancev dne 19. t. m. obilno število najveljavnejših trgovcev in obrtnikov iz Vaše srede na posvetovanje ter Vam po soglasnem sklepu tega shoda priporoča niže imenovane kandidate, katerim brez skrbi izkažete Bvoje zaupanje. Njih imena so Vam porok, da bodo vestno in po svoji najbolji moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele.
Ti kandidatje so:
I. V trgovinskem odtoku:
a) za prvo skupino, v kateri sta združena
prvi in drugi razdelek: Gospod Fran Hren, graščak in trgovec v Ljubljani; „     Josip Kušar, predsednik trgovinski in obrtni zbornici, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani ;
„     Mihael Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
„     Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
„     Vaso Petričić, podžupan, trgovec in hišni
posestnik v Ljubljani; ,,     Fran Souvan, trgovec in hišni posestnik v
Ljubljani;
b) za drugo skupino, v kateri je tretji
razdelek trgovcev: Gospod Blaž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovec v Škofji loki; „     Fran Omersa, trgovec in posestnik v Kranji; „     Tomaž Pavšler, trgovec z domačimi pridelki
in hišni posestnik v Kranji; „     Josip Ribič, trgovec z instrumenti v Ljubljani.
II. X obrtnem odseku:
Za drugi razred: Gospod Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar y Ljubljani;
„     Janez Dovgan, mizar v Ljubljani;
,, Janez Nep. Horak, podpredsednik trgovinski in obrtni zbornici, hišni posestnik in roko-vičar v Ljubljani;
,, Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekov v Ljubljani ;
„     Janko Kersnik, graščak, posestnik mlina in
žage na Brdu; „     Anton Klein, predsednik obrtnemu društvu
in solastnik tiskarne v Ljubljani; „     Fran Kolman, hišni posestnik in steklar v
Ljubljani;
„ dr. Josip Poklukar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne v Ljubljani;
ii Filip Zupančič, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani;
ii     Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. februvarja 1885.
Za narodni centralni volilni odbor: Hru.lca, Svetec.
Kako se Avstrija Nemčiji ekonomično podreja.
Ruski Kurjer ima o tem dopis z Dunaja, ki
slove:
„ Sedaj, ko se v vnanji politiki vse oči obračajo na afriške zadeve, ki se vedno bolj zamota-vajo, vlada v avstrijske)' notranjej politiki popolna desorganizacija vsled bližajočih se volitev; osoda spravlja našo državo vedno v tesnejšo zvezo z Nemčijo ali bolje rečeno v večo zavisnost od Nemčije. Ta proces vrši se, ne da bi je kdo zapazil, brez kakih velicih dogodkov ali posebnih premen. Zapaziti ga samo moremo, če primerjamo sedanji politični položaj s prejšnjim, sedanje politične nazore roko-vodečih krogov in občinstva samega s prejšnjimi. Povsod zapazimo, kako se umiče Avstrija kakor samo-stalen faktor iz občne evropske politike in se preobrača v satelita Nemčije. Še pred 3 leti se je avstrijska država prizadevala tesno zbližati se z Italijo z jedino državo, s katero bi se Avstrija mogla zbližati  brez velikih,  praktičnih ali načelnih ovir.
Pa vsled prizadevanja prev di ega „poštenega me-šetarja" kneza Bismareka je bil izid teh avstrijskih prizadevanj popolen fijasko in Avstrija je ostala popolnem osamljena.
V odnošajih in dogovorih dveh srednje-evrop-skih cesarstev z Rusijo, kateri so pripeljali naposled k popolnemu sporazuinljenju, morala se je Avstrija zopet zadovoljiti s ponižno rolo satelita. In sedaj, ko je v prvo vrsto porineno vprašanje o kolonijalnoj politiki, je Avstrija, ki je trosila več let velike svote za ekspedicije v Afriko in Azijo, po-maknena na stran od občnega teka. Ko se je nedavno bilo sprožilo v nemških političnih krogih vprašanje, da bi se Trst izbral za izhodno točko za novo nemško parniško progo, so se našim oficijozom kar srca topila, da hoče nesebična nemška diplomacija osrečiti nas s tem novim darilom! Težko je povedati, kako visoko bi se bili popeli naši otieijozi v navdušenji za Nemčijo, ko ne bi bili slovanski av-tonomistični listi bolj trezno pretresli nasledkov tega „danajskega daru".
Kakor smo že više omenili, se proces podrejanja Avstrije nemškej politiki korak za korakom pripravlja, potem se bode pa že pojavil v kakem večjem dogodku. Za paznega opazovalca sedanjega politiškega življenja ne more biti dvomljivo, kaki bodo resultati tega dela, v kakem dogodku se bode prej ali slej pokazala zavisnost Avstrije od Nemčije. To bode pripeljalo, če ne k pridruženju Avstro-Ogerske k nemškej carinskej zvezi (zato je politična organizacija Avstrije preveč komplikovana), vsekako pa k takemu ekonomskemu zjedinenju, da bode Avstrija služila Nemčiji za orodje, da se ta izkoristi Balkanskega poluotoka in sploh vztoka. Ta misel, proti katerej bi se do poslednje turške vojne, bili uprli vsi resni politiki in katero so v Nemčiji smatrali za neizvršljivo utopijo, je vedno popularnejši postajala in se okrašena z raznimi lepimi frazami vedno ponavlja pri nas in v Nemčiji. Evo, kaj govori na primer o tem znani katederski socijalist Strassbur-ški profesor Louis Brentano: ..Glavna ekonomska naloga naša je, skleniti carinsko zvezo z Avstro-Ogersko in s kristjan-skimi  državami   na Balkanu in ograditi
LISTEK.
Spomini na Poljsko.
(V slovstvenem zabavnem večeru čital Fr. Potočnik.)
Pred dvema letoma imel sem čast čitati Vam, gospoda, nekatere epizode izza mojega bivanja na Poljskem. Pripovedoval sem Vam o svojem potovanji po prostranem delu ogromne slovanske ravnine, ki sega od Krakova proti vzhodu nad 300 milj do Urala, proti severu pa še dalje do Ledenega morja in do Kariškega zaliva, daleč tja gori proti „Novi zemlji", kjer po skoru poluletnem dnevu nastaja dolga poluletna noč. Poizvcdeli ste iz omenjenega berila, da je bilo moje potovanje za poljskega ustanka proti Rusiji 1863. leta. Pripovedoval sem Vam o poljskem šovinizmu in optimizmu, katera sta prouzročila, daje skoro vsa poljska inteligenca : „žlahta", katoliško duhovenstvo, oskrbniki in uradniki velo-posestnikov, vseučiliška in sploh šolska mladež in nje učitelji, prav posebno pa ženski spol, — pa vender pri vsem tem nikakor ne večina naroda poljskega menila, da je naloga in dolžnost vseh vladarjev in vseh narodov, sploh vesoljnega sveta poljskemu osvobojenju na ljubo Ruse in Švabe kakor
ščurke uničevati. Pravil sem Vam takrat, da so Rusi name streljali in dn sem si svoje življenje le s "tem otel, da sem z mačjo urnostjo, še dan danes mi nezapopadljivo, v dveh ali treh skokih prehitel visok nasip ob reki ter na drugi strani dričajoč se telebnil v umazano, blatno mlako.
Kakor pokojni Jeremija obležal sem potrt, raztrgan, umazan in preplašen v blatu in — Bog mi grehe odpusti! — klel sem Ruse in odpovedal se za vselej vseh simpatij do tega strašanskega tartar-sko-ko/.aškega naroda. Da je takrat izhajal že Ljubljanski tednik — znani Wocbenblatt — gotovo bi mu bil Ruse zatožil na čast „des heiligen romisehen Reiches deutscher „Nation':. A ta moja sveta jeza ni trajala dolgo in koneeno, ko se pogledam, kakšen sem: razcapan in blatnast, smijal sem se sam in skušal sem, kolikor je bilo mogoče, očistiti se in osnažiti. Vse se mi je še nekoliko posrečilo, le za zadnji del obleke, pod mojega života hrbtiščem, ni bilo nikake pomoči.
A tudi ni bilo časa, o tem premišljati, kajti z jedne strani prileti moj sopotovalec inženir Ma-durovicz, z druge strani pa moj voz in brez zamude odpeljemo so na P. graščino, jedva četrt ure oddaljeno. Bodi mi dovoljeno, mimogrede omeniti, da sta bila v isti čas dva brata P.: mlajši A. bil
je pozneje visok dostojanstvenik v Avstriji, — starejši : Adam P. pa je bil posestnik ogromno bogatega majorata in v svojem značaji popolnem različen od svojega brata A. Aristokrat od nog do glave, ošaben in domišljiv, bd je nasprotnik Rusiji, ob jednem pa tudi Avstriji. Govori] je sploh le poljski in navadno je vsacemu, s katerim se je baš pečal, rekal: Ti, „ti pane!" kadar je bil muhast, spremenil se je prijazni „tiu, nenadoma v „Vi", a ko je bil nervozen, zarenčal je švabski, in uradnik, ki je naletel na tako nesrečen trenutek, je redno hitro pobral kopita in pogledal, kje je tesar duri ustvaril, kajti znal je, da pride neposredno za nemščini poljsko ,,korobaču.
Označujoče zanj je to, da je pri uhodu v njegov angleški vrt pri graščini v Koješovicab, kjer je vedno rad stanov« 1, dal napraviti samo v nemškem jeziku napis: „Hier ist Juden und k. k. Beamten der Eintrit verboten". General knez L., kateremu ta napis, dasi ni bil uradnik, ni bil baš po godu, se gre nekega lepega dne meni-nič-tebi-nič s svojim pobočnikom v ta vrt sprehajat. Ko zagleda Kos/.iuszka kip, Iz terracotte narejen, potegne sablo, odseka poljskemu junaku glavo, položi na lici mesta svojo vizitnico ter se potem z vlakom odpelje v K rakovo, od koder je bil prišel.   Seveda, grof P. pozval je
to novo carinsko ozemlje z visokimi ohra-niteljnimi carinami na kmetske i n obrtne izdelke. Koristi take zveze bile bi očividnc za TMcega udeleženca. Odprla bode čez Solun nov pot trgovini v Azijo; ohranila bode nemško kmetijstvo in proizvodstvo surovin v Ogerskej in v pri dunavskih državah, ter bode glavni vir njih bogastvu in politični nezavisnosti; glavno pa je, da ohrani nemško in avstrijsko obrt in pospeši njen razvoj."
Dalje pravi profesor Brentauo, da je imel priložnost sam prepričati se, da so ti nazori postali poslednji čas jako popularni v Avstriji, zlasti pa mej liberalnimi člani avstrijskega parlamenta.
Za vsacega objektivnega opazovalca je očividno, da bodo v tein slučaji vse koristi na strani Nemčije, a vse nekoristi na strani Avstrije in njenih „zaveznikov". Pa vse gorje tiči v tem, da imajo politiki najmanj sposobnosti biti objektivnimi in se dado preslepiti s s fističnimi izvajanji. Besede Bren-tana o velikoj popularnosti njegovih nazorov so se nedavno sijano potrdile. V avstrijske) zbornici poslancev je nedavno Hichtcr stavil sledečo resolucijo, ki ne treba nobenega komentara: „Z ozirom nato, da konkurencija jednako silno škodi kmetijskim interesom v Avstriji in Nemčiji; z ozirom na to, da bi brezdvomno navstala osti a carinska vojna, ki bi - bila jednako pogubna, ra.no tako z ekonomičnega kakor tudi s politiškega stališča, ko bi vsaka omenjenih držav sanm hotela uvajati naredbe proti temu, popolnem samostojno in nezavisno od druge države, zato predlagajo podpisani zbornici poslancev, da naj zahteva od cesarsko-k ralje ve vlade, da se sporazume z nemško vlado, da bi s skupnimi nared-bami varovali kmetijske pridelke ameriške in ruske konkurencije."
To resolucijo jo podpisalo 40 uplivnih iinan-cistov zbornice poslaneov in jo obrnena najbolj proti Kusiji. sicer se bode teško uresničilo, kar predlaga, a ni dvojbe, da v zvezi z drugimi faktorji pospeši trenutek ekonomskega podrejenja Avstrije. Kakor simptomatiški pojav ta takt zasluži vse pozornosti."
PolUtf' ■] nizale*!. Notranje dtkžikl«k.
V Ljubljani 25. februvarja.
Se Vedno še  prizadevajo   nekateri višji krogi sklopiti   srednjo  stranko v flrifltii n »n s.l»<.»rii,
katere namen naj bi bil povsod hoditi za vlado. Dpzdaj se je vedno mislilo, da bode Coroninijev klub poklican prevzeti to ulogo, kateremu naj bi na pomoč prihitel klub ve'eposestnikov, kateri naj bi se še le osnoval. Ko je pa pri pristojbinskej noveli Coroninijev klub odpovedal svoje usluge vladi, se več ne jemlje toliko y poštev, kadar se govori o osno\i srednje stranke. Za to se sedaj mislijo nabrati elementi iz veleposestva in nekaterih družili nemških konservativcev. Plemstvo in cerkev sedaj morata pomoči 1'rvo tako ni ne nemško ne slovansko-na-rodno, cerkev je pa mednarodna, tedaj ta dva fa-ktorja naj bi sedaj služila vladi *a sredstvo, s katerim )ii poli jala narodne težnje. Vlada se nadeja, da bodo k novoj sr» dnjej stranki pristopili razuu konservativnih tudi liberalni veleposestniki, ker mej njih političnimi nazori ni velike razlike. S tem bi oslabili  desnico in  levico in utrdili le vladno sta-
kneza Ji. na dvoboj. Govorilo se je, da sta se res nekdiko kresala, a oba polnokrvna aristokrata sta se knialo zopet pomirila, in ker sta oba rada bogu Babu Žrtovala, bila sta pozneje najboljša prijatelja.
Prenočeval sem torej omenjeno noč v Otalend. Oskrbnik bil je jako priljuden gospod in pogostil me je kaj dobi'6. A pri vsej priljudnosti in dvor-Ijivosti se mi je vender dozdevalo, da v gradu ni vse v redu in tla se ondu ter v okolici kaj posebnega godi. Kaj je bilo, temu takrat nesem prišel na sled. Se le čez teden drtij sem uradno in po časnikih dobil pojasnilo o vseh tajnostih, katere sem zadnje dni doživel. V isti čas, ko sem jaz po teh krajih potoval, zbiralo se je na P. posestvu v Ota-lenži m eno ustaško kardelo, okolu 800 mož, z namenom, da ondu prebrodijo Vislo. Rusi so to izvedeli ter bili so pazni. Jedva sem se jaz, o tem nepoučen, pokazal na Visle desnem bregu, zdelo se je Busom na drugem bregu že vredno, poslati mi par krogelj na pozdrav. Kakor sem pozneje v časnikih čital, prepeljala se je omenjena četa 800 mož, isto noč. ko sem \ Otalenži spaval, poldrugo uro pod Otalenžem pri Nižni srečno na drugo stran.
Koliko teh revežev se je vrnilo, o tem ne pripoveduje nobena zgodovina : verojetno je, da so Rusi večino, morda tudi vse pobili. (Konec priliO
lisce. Mi dvomimo, da bi se to vladi posrečilo, zlasti nemško liberalnih veleposestnikov ne bode dobila na svojo stran Saj vidimo, kako se je na Kranjskem vlada pri vsaki priložnosti laskala zastopnikom ve-leposestva, ti so ji pa zato pri vsakej priložnosti dali kako brco. Tak v speli bode tudi drugod imela vlada pri liberalnih veleposestnikih s svojo posredovalno politiko.
Nko('ov«ki Sionferpiic »  na Dunaji se
je baje resno bavila z osnovo katoliškega vseučilišča v Solnogradu.  Čas zato sedaj tudi ni ugoden. Čehi De bodo ovirali  uresničenja te želje nemških konservativcev, če bodo le ti pripravljeni v državnem zboru podpirati njih težnje zastran zboljšanja in razširjenja češkega vseučilišča.   To  se bode pa lahko zgodilo, če se opusti nepotrebno nemško vseučilišče i v Čmovicah, ter stroški, ki lih je treba za to šolo i nekaj porabijo za češko vseučilišče v Pragi in kato- ! liško v Solnogradu. Največja ovira osnovi katoliškega vseučilišča bode ta, da vlada ne bode marala dovo- j liti, da bi se vsprejemali v javne službe oni, ki so 1 dovršile vseučilišče v Solnogradu. To useučilišee ne bode pod državnim nadzorstvom, zato tudi ne bode vlada imela  nobenega  jamstva, da daje zadostno višje izobraženje za državne službe.  Temu se bode morda s tem pomoglo, da bodo dijaki, ki bodo dovršili Solnogradko vseučilišče, morali dokazati svojo Sposobnost za državne službe z izpiti, ki  jih bodo napravili na kakem državnem vseučilišči.
Vitanje države.
H;ruiiv(i«i i senat se sedaj posvetuje O.bud-getu za bogočastje. Ustavil zopet je kredite za Pariškega nadškofa, algirske škofe, korarje in župnike, katere je bila izbrisala ali pa pomanjšala zbornica.
Cngšlta zbornica je s 11(1 proti 112 glasom izrekla zaupnico ministerstvu. Vender je ministerski predsednik prečita! jej kraljevi ukaz, s katerim se je razpustila Nove volitve so razpisane na 1 9. dan marca. Nova zbornica B6 snide 21. aprila.
Poslednje dni se zopet po listih mno.ro piše o bi■unšviskem prestolonasledstvu. Kakor se govori, ima sedaj vojvoda Cuniborlandski precej upanja postati bninšviški vladar. Več »t*»m*l*lli knezov, mej njimi kralj saksonski in vojvoda ()ldenburški se potegujejo zanj Ti nemški knezi zagovarjajo legitimitetom načelo že \/. tega iiagona, da se sami ohranijo. l'a tudi več drugih veljavnih oseb je zanj. Kraljica Viktorija se poteguje za njegove pravice, ruski car je pa njegov svak in bode zaradi tega tudi skuša i zanj uplivati pri Berpliriskem dvoru. Ver nemških plemenitnikov in dostojanstvenikov zagovarja pri dvoru njegova prava, Cesar pa tudi ni bal proti temu. da vojvoda Oumberlandski postane bninšviški vladar, da se le odpove pravicam na hanovranski prestol in prizna nemško državno ustavo. Bismarck sicer še vodno nasprotuje Gumhorlandskoga kandidaturi za bninšviški prestol« pa tudi on bode odjenjal, ko bode videl, da je vojvoda pripravljen priznati nemško državo ter skleniti mir ž njo. Seda; je tedaj le od vojvode samega zavisno, ali se rosi ta stvar zanj ugodno ali ne. Ako se odpove pravici na hanovranski prestol, kateri je zanj tako ali tako zgubljen, bode bninšviški vladar, če ne, pa ne.
Kakor da bi Iiirt ij{* še ne imela dovolj sitnosti drugod, so se jej spuntali še zamorci pri Quettah-U na zapadnem afriškem obrežji. Angleški guverner v Quenttahu je ranjen s štirimi krogljami od katerih mu je jed ia šla skozi pljuča. Štirideset mož močno spremstvo njegovo so zamorci premagali. Nek mlajši angleški častnik upa s (>0 vojaki varovati mesto pred daljnimi napadi. — Spodnjej zbornici so se pn-dložila Gordonova pisma. Gordon v njih opominja Wolseleya, da naj ne razkropi preveč svojih čet. kajti sovražnik je mnogobrojen in ima dobre ovaduhe. Wolseleya prosi, da naj hiti, ter očita Barlngu, da je kriv zakasnenja ekspedicije. Poslednje pismo Gordonovo ima datum 14. decembra, v njem piše, da je v skrajnej stiski, od treh stranij Oblegajo sovražniki Kartum. Bojevati ne morajo njegovi vojaki dan za dnevom, živeža jim manjka, zato on prosi, da naj mu hitro pridejo na pomoč.
Iz iiulana prihaja poročilo, da je :$00 Gor-donovih vojakov /. ženami in otroci ušlo iz Kartuma, preden ga |e \zel Mabdi. Zdaj 80 prišli v Korti in general Wolseley jih misli porabiti /a transportno službo. Osman Digma namerava neki velik napad na Suakim. — Znani vojni dopisnik Arhibald For-bes ostro kritiku je v nekem angleškem listu \Vol-seley-jevo vojno vodstvo v Sudanu, liazstresel je čete po vsem Sudanu ter tako zagazil v nevarnost, da mu jih uničijo Arabi.
S fraikcoeko* Kitajske u a bojišča poslednje dni ni nikakih poročil o kakih novih bojih. General Briere je popravil cesto v Bae-Le in dal ob njej napraviti drzojavno žico. V Tonking se ne bodo odposlala nobena podkrepljenja več, kajti ge-neral Briere je izjavil, da ima s poslednjimi poslanimi mu podkrepljenji 18000 vojakov in jih je zadosti za varstvo Tonkinga.
Do|i
MSI.
Iz Trvia TA. februvarja. [Izv. dop.| ,/Tržaškega podpornega in bralnega društva" občni zbor bil je v 22. dan t. m. Ko je došlo zadostno število članov, otvoril je g. prvosednik Ivan Požun zbor
ob 5. uri popoludne in predstavil vladnega svetovalca g. Vidica. Dalje je prVosednik v kratkem ogovoril poudarjal, naj vsak član pridobi vsaj še je3-nega člana, da bode društvo raslo, širilo se in napredovalo. Priporoča na dalje bralni odsek, in vabi, naj se pridno dela in nagovarja, da se jih mnogo upiše, ker le z branjem odpira se pot do prosvete, do probujenja in zavednosti. Naglašal je, da imamo mej Tržaškimi Slovani osobo, ki zavira vsak napredek, naj si bode posamični ali društveni in tej osobi ni mari sloge, ne prijaznosti, ne prijenljivosti, nego uporablja pridobljeni upliv v svojo svrho in svojo čast, ne pa v korist naroda. Nadejati se je pa vender že. da po tem bratskem boji dospemo naposled do sporazumljenja in trajnega miru. Potem še le se bodeino vsak na svojem ognjišči prosveto trudili, da zadobimo pravice, katere nam pripadajo po božjej in človeškej postavi. V tej nadi povabi občni zbor, da zakliče trikratni živio presvitleniu cesarju. (Trikratni živio zborovalcev.)
Tajnik prečita društveno kroniko, katero je občni zbor z odobravanjem vzprejel, kakor tudi nova potrjena pravila.
Blagajnik poroča o stanji društvenega premoženja ter predloži na ogled hranilnično knjižico in nakupljene srečke.
Na vrsto pride potem posvetovanje o ženskem oddelku. Predsednik omenja, da se je že Idlo začelo delovati, pa ker je bilo število družabnic pre-pičlo, se je ženski oddelek odložil do ugodneje šega časa.
G F. G okel j predlaga, naj se novemu vodstvu naroči, da se upisovanjc takoj prične in dela na to, da se kolikor možno brzo širi. Predlog ta bil je jednoglasno vzprejet.
Pri posamičnih točkah predlaga g. Čokelj, naj se izreče predsedniku J. Požun u priznanje za njegov trud in materijalno podporo, kajti ne samo, da ima že od prej pri ustanovljenji delavskega podpornega društva velike zasluge, stekel si je zaslug tudi za Tržaško podporno društvo. On je vzdržal to društvo, da ni propalo nam Slovencem na sramoto. Pn tem predlogu pretrgali so zborovalci govorniku v. živahnimi živioklici besedo. G. Požun zahvalil se je na tem priznanji in obljubil še nadalje podpirati društvo.
Vršila se je potem volitev v lepem redu. V vodstvo so bili voljeni sledeči gg.: Ivan Požun, predsednikom: podpredsednikoma V. Grebenec in J. Hafner; tajnikom F. Čokelj; blagajnikom M, Čudvot,  n..dalje  M. Kandolini in J. Gulin.
Znamo,  J. S in k, J. Ipavic, J. C e r m e 1 j , J. Maver, A. Jug, F. Pregledovalci računov: Ant. Lule k, K o c b a u e r, K. N o 1 d a , V. C e s k o. Nadejati se je od novega odbora, da bode dano  mu nalogo  izvrševal v korist  in napredek društva.
Umrl je v 22. dan t. m. dobroznani E. Josip Vesel, „capo" na c. kr. dogani. llanjki bil je dober narodnjak, in je šestero svojih otrok v narodnem duhu vzgojil. Lahka mu zemljica!
S z Starega T v ga 22. februvarja. [Izviren dopis.) Pogosto donaša nekolekovani dnevnik dopise sedaj iz "te, sedaj iz druge vasi naše doline ; vedi pa, častit bralec, da so vsi ti dopisi delo jedne in iste roke, koja deluje pod krinko svetohlinstva. — Vsi ti dopisi polni so laži in natolcevanja. — Sedaj pika tega, sedaj druzega, kakor gad iz grma - • kar vse dokaj kaže, da ima dopisun precej kosmato vest — dasiravno bi moral biti ravno on -- vzgled miru in sprave! Jednako je v dopisu iz Pudoba št. 42. raztrosil novo laž mej širni svet. Da je naš, na vseh željo novoizvoljeni župan g. Žnidaršič, obče spoštovan mož, od kojega je vsega dobrega pričakovati, je resnica! in to bi bil dopisnik lahko povedal, ne da bi bil drugemu v čast segal — in 0 neki nasprotni stranki in nasprotnemu kandidatu pisaril in lagal, ko bi kaj takta imel. — Naprej smo že vedeli, da bo volitev taka, torej ni nikomur na misel prišlo, izvoljenega župana izpodrivati. V nekolekovaneni dnevniku omenjeni n as protu i kandidat ni glasov beračil, kakor dopisnik sam, pri lanski Postojinski volitvi — nikakor! On je celo odgovarjal, voliti ga, in glasoval je sam za Žnidar-šiča, in onih (i glasov se je brez njega vedenja, svojevoljno odcepilo, kar je sicer pri vsaki volitvi vo-lilct-m dopuščeno. Dopisnik temu nasprotnemu kandidatu hoče nekako podtikati, da bi ne bil tako dobro zastopal interesov občine. To ni druzega nego nepotrebno hujskanje, kajti omenjeni nasprotni kan-
Odborniki: 1 j Vrabec, J. i G a š p e r š i č. j J. Kolin, V
didat je vsestransko spoštovan, pošten, varčen in naroden mož I in gotovo, ako bi bil poslednji izvoljen, kadil bi ga bil dopisnik prvemu jednako — in vrgel bi bil prvega v blato, kakor sedaj zadnjega; — ker to ti je človeče, kakor petelin na turnu: kamor piha, tja gleda, — tudi ako treba, se petkrat zataji, da le vodo na svoj mlin obrne. — Toliko v pojasnilo resnice. Vam pa, gospod dopisnik, priporočam, držite se v prihodnje svojega kopita — sicer boste od sedaj naprej večkrat po nosu dobili.
Res ni col j ub.
1/. Tržič« 24. februvarja.  [Izv. dop.] Kakor že veste, se je porodila tudi pri  nas skupina ali podružnica nemškega šulferajna. Oče tej skupini je neki gozdar Ziermann, v službi obrtniške družbe, j pri katerej ima Luckmann prvo besedo.   Delovanje j te skupine obstoji v tem, da vsak član vsako leto pri- | naša predsedniku jeden goldinar kot letni donesek, j Nalovili so tudi nekaj kmetov iz bližnje okolice, ka- j teri znajo malo lomiti koroško nemščino. Mej temi ; je tudi Kovorski župan naročnik   in bralec V) prož-nega nokolekovanega dnevnika. Da je v tej skupini mnogo tacib, ki ne vedo pravo za pravo, zakaj da j prinašaje vsako leto po goldinarji na žrtvenik  šul- j ferajna, nam je jasno.   Odpustimo tem zapeljanim, 1 vsaj ne vedo, kaj da delajo.
Tržičani se ne prištevajo niti Nemcem niti Slovencem, ampak oni so najprej Tržičani, potem pa Kranjci. V novejšem Času so postali nekateri Nemci, ker za fabrikanta ni le Slovenec, ampak tudi Kranjec premalo. In vender bi bil Tržič eminentno slo-vensk trg, ko bi se hoteli slovenski rodovinf „Mali in Polak" odpovedati nemčurstvu. Prosti revni Tr-žičan je deloma narodno probujen, a se ne sme ganiti.
Naši  „fajerverkerji" so pred pustom v 8. dan t. m. napravili običajni ples, pri katerem so se za bavali in plesali. Večkrat bi kaj naznanil iz Tržiča, ko bi kaj koristilo.
načelniki civilnih in vojaških  oblastev. /uj iz \ < IIK1I.  *,a*lč 23. febr.   [Izv. dop.j    Z(,mvi, je vis{)ka gosta y U)[Aetn 0«,ovonl v
Rodoljubi naši osnovali so,  kakor  znano,   „Bralno
ošabno vzdigovale svojo glavo v podobi koristolovja, zelene nevošljivosti in drugih grdih strast i j Mari jih hočete še dalje gojiti? Zastonj ves trud!
Sploh pa so izobraženci poklicani za voditelje in izobražitelje neizobraženim Slednjega naj bi iz-podbadale besede:
Iz pšenice, vrli bratje! luljko populimo, Zdravo some v brazdo rojstne njivo zapiodimo!
Če pa je kdo tako srečen in trden, in si misli, da ne potrebuje zaveznikov,  naj pomisli, da kolo Časa vse zasuče in trdne stalnosti skoraj ni najti na celem svetu; zato  kaj prepričevalno se glasi: Zdaj cvetje, zdaj tr.jo bodečo Iz uiojili ti vzrnste poljan, Popolne neskaljene sreče, Pod solncem ne Očaku zemljan.
S prvim dnevom sušca ot.vorjeno bode tedaj ,,Bralno društvo". Kdor misli pristopiti, naj se upiše, ne bode mu žal. Ponuja se ti, predragi, tečna dušna hrana, katere potrebuješ, zraven tega pa koristiš svojemu narodu. Pa tudi društveno življenje je prijetno, in
Preverjen jaz resnično Sem, dsi djanje in>(| pravično, Ohiuiiilo nain bo mir. Rodoljulniost in poštenje, lli.i^u, ecdiiustiio življenju Bo odprlo sreče vir
društvo", kar ni brez pomena, v tako majhnej vasi, kakor je naša. Pretočeno nedeljo zbrali so se bili dosedaj upisani društ.veniki, katerih ni malo k pnej seji. Volitev društvenega odbora vršila se je po predlogu iskrenega narodnjaka g. Š......jednoglasno, po kratkem nagovoru in srčnem pozdravu, ki je veljal vsem, zlasti pa „zvezdi", katera nam kaže pot do sreče, katera čim dalje jasneje razprostira svoj svit, katera je postala jednaka prijaznoj luni na jasnem nebu; ..zvezdi", katera bode celo jednako svitlemu sobicu jela ogrevati usejano zdravo seme, ki bode brezdvomno kalilo, in tudi, kar vsi veselo upamo, rodilo dober sad. Ta „zvezda \ katera je gotovo vsem poštenjakom srčno dobro došla in sveti v podobi gorečega donio- in človekoljubja, ki pa temveč velja, ker zavzema mesto, s katerega se izlivajo poštena dejanja na vse kraje, ta „zvezda" jo zares nam vsem :
,,Naša vzbnjevidka, Dne o/.nanovulka.''
V odbor izvoljeni bili so ti-le p. n. gg.: Mat. Frelih, predsednikom in Jos. Pavčič, namestnikom; BI. Hudo ver ni k, tajnikom in Dragotin Ar m brus ter, blagajnikom; odbornikom prištet je Jul. Mu r gel j.
Občni zbor zbral je naslednje liste v zabavo: „Edinost", „Slov. Narod", „Slovan", „Slovence", „Novice", „Dolenjske Novice", „Kres", „Mir", „Brencelj", ,,Juri s pušo" in „Fliegende Blatter',1 (Miinchen).
Domači društveniki plačajo 1 gld. mesečnine, a zunanji po 10 kr.
Ker ima društvo blag namen in si je zapisalo na čelo zlate besede: Delati hočemo v blagostanje ljudstva na podlagi omiko in nravnosti", pričakovati je splošne prav obilne udeležbe. Saj za vnanje ude postavljena je tako nizka cena, da bode najubor-nejšemu mogoče, udeležiti se prekoristne naprave,. Upati pa je, da bode tudi onim mrena odpala z očij, ki jih morda ovira nelepa lastnost, ki človeka, zlasti poštenjaka-narodnjaka, če je v resnici znotraj to, kar kaže zunaj, posebno ne priporoča in jih podobne dela le — pobeljenim grobovom. V resnici pa taki možje, katerim je narodnost vedno na jeziku, a kadar velja pokazati se dejanski, obračajo hrbet, ali pa se skrivajo po zatišji, kakor bojazljiva kukovica, postavljajo s takim vedenjem svojo veljavo sami v senco. Iztrebiti je vender jedenkrat treba škodljivi pepel in zatreti popolnem strupene rastline, katere je zasejal hudobni človek in so tako
Domače stvari.
— (P r e s v i 11 i cesar) podaril je za notranjo opravo cerkve v Vuherji na Pohorji 200 gld.
— (Cesarjevič Kudolf in Štefanija) pripeljala sta se včeraj ob 10. uri HO minut v Pulj, kjer so ja pri uhodu v arsenal pričakovala društva, korporacije, dve godbi, šolska mladina in ogromno občinstva. Izstopivša iz dvornega vlaka pozdravil je namestnik, poveljnik mornarice in admiral Poljskega pristanišča, potem se je predstavljala duhovščina in
>an po-ioienu
prebivalstva in Štefaniji izročil se je v imenu občine in društva „Soeieta operaia krasen bompiet. Ukrcala sta se potem v galačoln, v katerem je veslalo 12 mornarskih častnikov. Ko sta stopila na krov jahte „Miraniaro", pričelo je predpisano streljanje kanonoV. Mesto je lepo okrašeno, prebivalstvo pa navdušeno. Včeraj popoludne vozila sta se visoka gosta v torpedovki po morji, ogledala sta si razne stavbe. Popoludne bil je dvorni obed, zvečer pa sijajna razsvetljava in bakljada mej neprestanimi ova-cijami navdušenega prebivalstva. Cesarjevič Kudolf zahvalil se je županu za vsprojem in peljal se potem, spremljan po brezštevilnih ladijah na „Miramare", ki jo ob H. uri zvečer odplula
— (Pesniku Gregorčiču na čast) priredila bode čitalnica v Prva čini na velikonočni ponedeljek veliko veselico, pri kateri bodo sodelovali odlični gospodje iz Gorice. Ob tej priliki izroči pesniku županstvo Dornberško diplomo častnega občana katastralnih občin Doruberga in Prvačine. Kakor se sliši, nameravajo odličnjaki Ajdovskega okraja isti dan slavljcncu izročiti krasen album.
— (V semenišči Ljubljanskem) seje prvi semester končal v 18. dan t. m. Izpiti so od dne 19. februvarja do 1. marca, v kateri dan zopet prične drugo polletje.
— (Magistratui uradi) so se poleg v našem listu že objavljenih imenovanj še sledeče organizovali. Dosedanji vodja magistratnih pisarn g. Juraj Mibalič, imenovan je niagistratnini kon-cipistom; magistratni kancelist Dragotin Mulaček, magistratnim registratorjom; magistratni kancelist Ivan Kališ magistratni m odpravnikom ; magistratni kancelist Ivan Robida, magistratnim ofieijalom. Vsem novoimenovanim se je plača povišala. Včeraj dopoludne ob 10. uri so vsi novoimenovani uradniki prisegli pri županu Grasselliju, kateri jih je potem slovenski ogovoril in jim priporočal vztrajno in vestno izvrševanje uradnih poslov. Organizacija mestnih uradov ni segala posebno globoko, vse vkupe se plače niti za 300 gld. zvišale neso. Zaradi tega se čudom čudimo, da si nekaterniki i nad to malenkostjo krhajo jezik.
— (Umrl) je včeraj ob 12. uri po noči g. Janez Debevec, c. kr. poštar in posestnik v Kamniku za srčnim mrtvoudom v 69. letu svoje dobe. Pokojnik bil je odločen narodnjak, obče priljubljen meščan in jako vesten v spolnjevanji svojih poslov, in vzgleduo skrben za svoje otroke, katere je v narodnem duhu vzgojil in deloma dobro
preskrbel.   Blag mu  spomin  in   lahka  mu bodi zemljica!
— (Generala Polža), ki je v 11. dan januvarja t. 1. v Velikem Varadinu umrl, prepeljali bodo v Ljubljano ter jutri popoludne pri sv. Krištofu položili v rodbinsko rakev. General Polz bil je rodom iz Košane na Notranjskem.
— (Tehniško društvo za Kranjsko) ima v 27, dan t. m. svoj mesečni shod, pri katerem bode stavbeni  svetnik g. Fr. Potočnik predaval
0 zasipanji Ljubljanice.
— (Vreme) navstalo je jako lepo, uprav pomladansko. Saj je pa že tudi skrajni čas. Zime imeli smo dovolj, v izobilji pa tudi oblačnih dnij, kajti, kakor nam je danes zagotavljal gospod, ki jako vestno dan za dnevom zabeležuje vse vremenske prikazni, ni bilo v Ljubljani od 3. dec. 1. 1. do 7. januvarja videti niti sol n ca, niti zvezd, niti meseca. A tudi sicer je sobice jako redko posijalo na naše megleno mesto.
— (Novi pošti.) S 10. dnem t. m. otvorili sta se novi pošti na Dobrovi in v Horjulu.
— (Viharji na morji.) Po Srednjem in Jadranskem morji razsajajo od 22. t. m. brez pre-nehljaja hudi in silni viharji. Poročalo so je cesar-jeviču Rudolfu o slabem in nevarnem vremenu. Jahta ,,Mirainar" pričakuje v Pulji lepšega in mir-nejega vremena.
— (Podgane in miši zaveznice Trstu.) Kakor čitamo v ,,Triester Tagblatt-u" so se na Reki v skladiščih na želežničnej postaji podgane in miši silno pomnožile. Vreče z žitom so navadno vse pre-glodane, pšenica se usiplje iz vreč, nobenega jamstva ni več za pristno vago in primanjkljaj je znaten. Vsled tega so francoski in angleški trgovci že dali nalog, da se njih blago ne pošilja več čez Reko, ampak čez Trst. Če je vse to res, potem so podgane in miši v konkurenci moj Trstom in Reko, prvemu nepričakovane zaveznice.
— (Glede prodajanja petroleja.) Trgovinsko ministerstvo je sporazumljenjcin notranjega ministerstva javilo deželnim oblastveni, da je prišel ob veljavo § 7. ministerske naredbo s 17. dne junija 1865, tičoči se prodajanja petroleja in da je po obrtni noveli iz 1. 1883 prodajanje mineralnega olja na drobno smatrati za svobodno obrtovanje. Da se pa odvrnejo nezgode o pravem času, zauka-zalo se je ob jednom oblastvom političnim, da imajo
1 natančno postopati po obrtno-policijskih določilih, ! kako je zalagati in hraniti mineralno olje.
— (Železnica M o s t ar-M e tk o v i č) jako dobro napreduje. Te dni začeli so polagati relse od kolodvora Mostarskoga po predmestji Crnici. V kratkem bodo na vsej progi vozili materijalni vlaki.
— (Ljudske knjižnice,) katero izdavata gg. Kordeš iu J. Leon v Mariboru, došel nam je 4. snopič. Vsebina: Kratke povesti za kratek čas. Zapisal J. S. Goni bar o v. Povesti so naslednje: Kralj in kmet. (Po I. P. Hebelu.) — Kralj in gosji pastir. — Kdif in pesnik. (Po II. Overhage-ji.) — Cesarjeva mati — kuma. — Kralj v kmečkej koči.
— Šiba novo maso poje. — Sami nezadovoljni hlapci.
— Opeharjeni Žid. — Zvit popotnik. — Jakčeva kučma. — JUrcetove nadloge. — Razmišljen občinski pisar. — Mertud. — Špielfeldski grof in Črni Jaka. — Zdravnidki poskus. Kakor iz tega razvidno, skrbi ,,Ljudska knjižnica" jako dobro za kratek čas, odlikuje se pa to podjetje poleg izredno nizke cene ^ nopič (J kr., za V* leta 48, za Va leta 90 kr.) tudi po tem, da jako točno izhaja. Zaradi tega želimo podjetnikom veliko vspeha.
— (Slavno društvo „Matica hrvatska") blagovolilo je akad. društvu „Triglav" vse dosedaj izišle knjigo, koje je še v zalogi imelo, brezplačno poslati. Podpisani zastop si šteje torej v prijetno dolžnost, da se slavnemu društvu za ta prijazni in domoljubni čin naj gorkoj e zalivali.
Gradec, dne 23. februvarja 1885. Za odbor: A. Pogina, Podgoršek,
t. č. predsudnik. t. č. tajnik.
— (Razpisana) je služba okrajnega rano-celnika v Senožečah. Letna nagrada 500 gld. Prošnje do 20. marca t. 1.
Razne vesti.
* (Število odvetnikov v Českej.) Kakor razvidimo iz ravno objavljenega letnega poročila odborovega Pražke odvetniške zbornice, pomnožilo se je minulo leto število odvetnikov v Českej za 25 ter znaša sedaj 013. Od teh jih posluje 175 v Pragi.
* (Profesor II v rti) bode 23 dan marca t. L praznoval  petdesetletnico svojega doktorstva.
* ( Tobegnil) je z Dunaja 17. t. m. Štefan Jeanplong, uradnik kreditnega društva. Njegov ravnatelj mu je v ta dan izročil 4UOO gld. rekoč, naj jih uloži v Dunajsko hranilnico. A uradnik naznani v pismu svoji soprogi, da je izročenih mu 4000 gld. izgubil in da se bo radi tega ustrelil. Navidezni samomor pa ni nikakor verodostojen, ker kljubu marljivemu in vsestranskemu iskanju nikjer ne morejo najti trupla samomorilčevega. Policija je torej brzojav ila oblastveni avstrijskim in zvunanjim, da je v pustni dan Štefan Jeanplong s 4000 gld. z Dunaja ubežal in jih prosila, naj beguna primejo in dove-dejo domov.
* ( S a m o m o r dveh blagajnikov.) Iz Le-vova se poroča: Ko se je pregledovala blagajnica Tarnopolske podružnice Gališke delniške hipotekarne banke 21. t. m., obesil se je blagajnik Brandt. Kakor trdi bankino ravnateljstvo, znaša primanjkljaj le 7i'00 gld. — 22. t. m. ustrelil se je pa v Du-nafbldvar-u davčni blagajnik Štefan Oesz mlajši, ker je finančno oblastvo zasledilo izneverjenje, iznašajoče več tisoč goldinarjev.
* (Nesreča na železnici.) Iz Temešvara se 22. t. m. brzojavlja: Na postaji Knransebes-u odtrgalo se je 35 deloma naloženih, deloma praznih tovornih voz od vlaka in urno drdralo po tiru proti postaji Kavaran-Szakul-u; vozovi hiteli so ravno Temešvarskemu kurirnemu vlaku nasproti. Postaje načelnik zapazivši veliko nevarnost spremenil je naglo vozem tir, da so skočili iz tira. Štirje vozovi so se razbili, a zabranjena bila je vender velika nesieča. Kurirni vlak ostal je nepoškodovan. Po večurnej zamudi, dokler so popravili pohabljeni tir, vozil je dalje.
* (Čudež.) Kakor poroča babica F. H., porojen bil je v pustni torek 17. t. m. jako srečen otrok, deček, kateri je s soboj na svet prinesel že jeden zob. Novorojenec tehtal je že pri rojstvu 6l/a kg*", in ko so ga vzeli prvokrat iz kopeli, iz-pregovoril je — čujte in strmite! — nemško besedo „Anker1 toli razločno, da so jo vsi navzočni čuli. Ta otrok obeta v istini lepo prihodnjost Presrečni stariši, katerim se otrok takoj pri rojstvu čuti Nemca! Žalibože se nam Slovencem ne primeri kaj tacega. Preveseli stariši prvorojenca, dvojica Nestelmaver, imata hišo in krčmo „zum Weingarten", v I. okraji, Getreidemarkt h. št. 5, na Dunaji.
* (Ogerska lepotica.) Ravnatelj John Hollingshead v Londonu hoče v kratkem v svojem gledališči pred-tavljati krasno opero „Adria'\ v ka-terej želi za prvo junakinjo pridobiti ogersko lepotico. Hollingsheah poslal je v ta namen svojega tajnika v Budapešto da poišče pripravno krasotico, katera li šest mesecev vsaki večer nastopala kot nema osoba in bi dobila vrhu vsega, kar potrebuje v življenje za se in svojo spremljevalko, še 10.000 gld. Ta vsota bi se takoj ubžila v kak Budape-štanski denarni zavod Ravnateljev tajnik obiskal je obče poznato in slavno krasotico, katera je dobila za svojo lepoto o priliki sv. Štefana svečanosti 1883. leta prvo darilo, ter jo skušal pridobiti za novo opero- A njegovi dogovori ostali so brezuspešni, ker je mlada gospica zahtevala preveliko vsoto, katere pa Anglež ni mogel plačati. Sedaj išče torej moderni Odisej drugo  krasotico za Londonsko opero.
* (Umor.) Iz Temešvara se brzojavlja dne 23. t. m.: Včeraj rano v jutro prihrumeli so ru-munski kmetje v občinsko hišo v vasi Gyirok-u in 8 sekirami ubili vaškega notarja Barbosu-a. Zvršili so umor iz osvete. Morilce so prijeli in zaprli.
* (Pretilno pismo) dobilo je otl krvaveev poštno oblastvo v Koloniji. Ti zlodejci prete tamoš-njo poštno poslopje v kratkem z dinamitom razstreliti v vzduh.
* (Izvažanje jajec iz Evrope v Ameriko ) Od začetka meseca septembra m. 1. pa do-zdaj dospelo je v pristanišče Novojorsko \z Evrope nad pol drugi milijon kurjih jajec, tako da bo množina letos v Ameriko prodanih jajec ono prejšnjih let znatno prekoračila. Še le kake štiri ali pet let dovažajo kupci iz Evrope jajca v Ameriko osobito iz Danske, Belgije, Nemčije, Ogerske in Poljske. Posebno v čislili imajo Amerikanci danska jajca, katera se tudi radi finosti prav lahko spečajo za najviše cene. Ako bo trgovina z jajci leto za letom tako napredovala in ako bodo naše kokoši Amerikancem jajca nesla, bo po Evropi s časom navstalo še občno pomanjkanje in velika draginja kurjih jajec.
* (Žrtev ljubosumnosti.) Iz Firence se poroča: Mlada soproga tukajšnjega bankirja Rosettija napotila se je pustni torek 17. t. m. v veliko skladišče za svilo v ulico Via Cerretani, da si ondu na kupi toli potrebnega in krasnega blaga. Kar pade njenej spremljevalki, izredno lepej hišini, jemajočej žepni robec iz žepa, malo pisemce na tla. Brzo priskoči mladi komi, da pobere krasno pisemce iu je zopet izroči pravej lastnici. A gospa spozna v naglici pisavo svojega soproga, plane v divjej besnosti v deklico in jej hoče izviti iz roke pisemce. Hišina se hrabro liki levinja brani in bori, uvidevši pa, da jo zapuščajo že moči, utakne po silnem trudu in ljutem boji pisemce v usta, da bi je pogoltnila. Sedaj pri kipi besnost gospojina do vrhunca. Kakor blazna zgrabi ubogo deklico za vrat iu jo duši za goltanec, da jo skoraj zadavi. Nesrečno hišino prenesli so potem teško ranjeno v bolnico.  Huda in toli ljubo-
sumna gospa je stara komaj kakih 17 let in omo-žena še le od meseca maja minulega leta.
* (Zvijača zaljubljenca.) V Parizu živi sedaj jako brdka gledališna igralka, katera se proti nekemu groiu, pri gledališnih gospicah sicer zelo čislanemu in priljubljenemu gospodu, vedno mrzlo in trdovratno vede. Zaman uporablja Don Juan svoje goreče ljubezni razne umeteljnosti, zaman skuša ganiti in omehčati okamenelo srce gledališne prince-Binje, katera se ga ogiblje vedno in dosledno. Grof v svojem samoljubji močno razžaljen stori nekoč drzno prisego: „Gospića, zastavim Vam svojo častno kavalirsko besedo, da me boste prej ali slej še objeli!" Igralka zmaje z ramama, se zaničljivo nasmehne ter kmalu pozabi norčavi dogodek. Več mesecev pozneje igrala se je v gledališči igra: „Žrtve dolžnosti", neka nan»vno slikana komedija, v katerej nastopajo v bolnici ležeči ranjeni vojniki in več usmiljenih sester. V drugem aktu je predstojnica milosrdnic, katero je predstavljala naša gledališna igralka, smrtno ranjenega vojaka vzdigovala in njegovo krvavečo glavo opirala. Ta igra ponavljala se je v veselje občinstva brezštevilnokrat. Nekoč pa — milosrdnica je baš vsprejela v naročaj vojnika, ga objela ter mu opirala glavo — odpre ta svoji očesi in pošepeta umeteljnici na uho: „Gospića! prisegel sem Vam, da me boste objeli. Glejte, držal sem dano besedo, spolnil storjeno prisego!" — Prekanjena u metel j niča je baje pozneje zvitemu grofu odpustila.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „ 50 „
„ četrt leta........3  „ 30 „
„ jeden mesec.......I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „ — „
„ četrt leta........4   „ — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravništvo „>$lov. Jfaroda**.
Tržne cen 4* v IJ ubijani
dne 25. februvarja t. 1.
			fT kr.	Špeh povojen, kgr.	?l.!kr.
| Pšenica,	hktl.		o HM		—166
l Rež,	n	•  • •	5|f-3	Surovo maslo, „	-185
j Ječmen,	n		n'20	Jajce, jedno ....	— ,2-5
Oves,	n		3[2o	Mleko, liter ....	- 8
! Ajda,	n		4 7)	Goveje       meso, kgr.	— 64
Proso,	n		5'85	Telečje           „ „	— 61
1 Knrii';i,	n	...	f> 58	Svinjsko        „ „	— 52
| Krompir, j Leon,	n		8 80	Koštrunovo    „ „	— 36
		...	8 -		
i Onih,		...	8 -	Golob......	—in
! Fižol,		# m	850	Seno,   IGO kilo    . .	i
i Maslo,		kgr. .	— m.	Slamu,    „      -       . .	1 78
1 Mast,			-89	Drva    trda, 4 Q roetr.	8 40
1 Špeh fri4	en,	n	-J52	„   mehka, „	5 60
Meteorologično poročilo.				
' <\.„ „„„ 1 Stanje 9   C»8°PR- barometra ; Q j zo™'-'iV    v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
| £  7. zjutraj! 745-12 mn. 1 — 44° C i 2. pop. , 74444 min.!     40° C 0. zvečer 743 66mm,! 04UC M I            1 j Srednja temperatura 00°, za		brezv. si. jz. si. uh. 0 3» pc	megla jas. jas. d uornj	0 00 mm. 1 alom.
nZ)-u_zi.a,jsl-3:a- "borza,
dne 25. februvarja t. 1.
(Izvirno telegiafično poročilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta .........
Zlata renta ..........
Kreditne akcije
Napol. ........ . .
C kr cekini..........
Nemške marke.........
4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/, avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
„    papirna renta 5l'/0 .......
5°/0 Štajerske zemljiSč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5°/o   . 100 gld
Zemlj obč avstr 4l/t°/0 slati za8t ''8t' ■ Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandovo sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečko.....10 „
Akcijo anglo-a-str. banke .   .   120 „ Tramra\vay-društ  velj  170 gld a v. . .
83 gld. 55			kr.
84	m	05	n
107	n	40	n
99	n	40	n
866	n	—	
	n	70	n
124	n	30	
9	n	80	ti
5	n	81	n
60	M	55	n
128	m	50	rt
174	n	60	n
107	n	20	n
98	n	35	n n
94	n	05	■
104	n	—	n
115	n	75	
123	n	—	n
112	n	60	
105	n	75	
178	n	—	»
19	n	25	n
108	sj	25	n
216	tt	—	»
Prežalnstnim s.xem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je predragi naS soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
JANEZ DEBEVC,
posestnik in pofitar,
dne 24. t. m. ob 12. nri po noči nagloma v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek 26. t. m. ob 4. uri popoludne.
Sv. mase zadnSniro za preblazega ranjcega se bodo brale v farnej cerkvi.
Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu.
V Kamnik u. 25. febmvarija 1885. Helena Debeve roj. Rode,
aoprogt.
Makso in Rudolf Debeve,
•Inova.
Kranja Papa roj. Debeve, Marija Knez roj. Debeve, Julija Močnik roj. Debeve, Helena Ver-|0B roj. Debeve, Ivanka Debeve, Anka Debeve,
hćero.
Marija Dovgan, MM«.
Frane Papa, nadačitelj, Josip Močnik, leknrničar, Janez Knez, o. kr. adjunkt, Frane Veriec, c. kr. notar,
zelje.
< Mini pij m Debeve roj. Tomnsi,
«ln«h».
Frane, Miei, Avgust, Feliks Papa — Milan, Anica Močnik, — Ivan, Miri Knez — Vera VerSec — Ola Debeve, (105)
unukl.
Št. 3046. (104-1)
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem oddati je na novo ustanovljeno službeno mesto
policijskega komisarja
z letno plačo 1200 gld. in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10u/0 petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti
<lo 33. marca t. 1. pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki bo v javni službi, potom predstojeće gospodske.
Mestni magistra! v Ljubljani,
v 21. dan februvarja 1885.
Župan: Grasselli.
■V V najem "VI
se da takoj v LJubljani najlepši
azin,
poleg tega tudi (101—2)
šupa in lepa klet
ma. ZD\a.i5.si5©l5:ej cesti št. 25-
Cvet zoper trganje
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kile itd., malo časa, če so rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje oMIno zahval. Zahteva naj se samo „cvetii zoper trganje po dr. Malici" z zraven stojećim rl|«t»morf#. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Naročila z dežele izvrSe se takoj
lekarni
v leKarni „pri samorogu' JULIJ ■ KYU«H Z V-.ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.     (,42—4
i
-J
Mejnaroina linija.
r^;4L^IN -1 Trsta v Navi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v NoviJork in vaprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Teiitoriia", odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (20—27)
T. TEISK-CriljE, generalnega pasa/.nega agentu, Via deli' ArBonalo Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnjo  blaga obrne naj Be na Emlliano d' Aut. Poglajen, generalnega agenta v Tratil.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'