] PROBANKA Pf KRANJ Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17, ure G B D hi'!",/,,( < |, /.,■/ /Jf / >v/i //J Oortnjíka borzna posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 14 1 \9'l j f.t\\f f It // m, /»/jl VF V^JE l/V/ ▼ JJ"j1jÍIjÍjIYV' Ull £FJ. lp*à€4mm.Ut3 J. jl| jl Nova Slovenija je prepričana, da bodo državljani Slovenije ^cjoo^e za- Ko t'Ko JIH g« prc i t>eyo c Planico! Velika večina slovenske politike je za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Izrazito proti je le Slovenska nacionalna stranka in nekatera civilna mirovniška gibanja, za katere je sploh sporna vključitev v Nato. Ljubljana - Zagovorniki in nasprotniki vključitve Slovenije v Evropsko unijo in Nato so povedali svoje. Danes se končuje kampanja za in proti, v nedeljo, 23. marca, pa bomo državljanke in državljani na referendumu na 3388 voliščih v Sloveniji povedali, katera izbira se nam zdi boljša: Evropska unija in Nato ali življenje zunaj teh organizacij. Članstvo v Evropski uniji za državljanke in državljane Slovenije ni bilo nikdar posebej vprašljivo. Večina raziskav javnega menja v zadnjih letih je kazala naklonjenost članstvu. Drugače je bilo z Natom. Lani in deloma v začetku letošnjega leta je bilo nasprotnikov vključitve več kot zagovornikov, zadnji mesec pa se je zagovornikov vključitve več in tako kaže, da utegneta biti izida nedeljskega referenduma za članstvo v obeh organizacijah. Po zadnji anketi je bilo med tistimi, ki se bodo v nedeljo udeležili referenduma, skoraj 80 odstotkov za članstvo v Evropski uniji in 58 odstotkov za nedeljo glasovali za varnost in zato za Nato, ki ima razen vojaškega tudi eivilni pomen. članstvo v Nato. Ta teden je bilo na Gorenjskem več razprav o vključevanju Slovenije v Evrop- sko unijo in Nato, pa tudi nekaj demonstracij za mir in zoper vojno v Iraku. Nekaterih smo se tudi udeležili in z krajša poročila. njih objavljamo Jože Košnjek Soočenje zagovornikov in nasprotnikov V Kranju sta v ponedeljkovi razpravi sodelovala dva nasprotnika vključitve v Nato in dva zagovornika: Luka Juri in Janez Černe ter Zorica Bukinac - Cimperšek in Tomaž Šavnik. Kranj - Okrog petdeset udeležencev razprave v dvorani na občini Kranj je v ponedeljek precej razgreto razpravljalo o Natu in o članstvu Slovenije v njem. Nekateri udeleženci so negodovali zaradi vodenja pogovora, v katerem so namenili preveč časa gostom za odrom, dvignjene roke v dvorani pa so bile prezrte. Janez Černe (Mladi forum Združene liste) je bil proti članstvu v Nato zato. ker je ta organizacija zaradi padca berlinskega zidu in ukinitve Varšavskega pakta zgubila na pomenu. Češka in Madžarska imata z Natom slabe izkušnje, v primeru neuspešnega referenduma pa bo na ugledu zgubila slovenska vlada, ne pa ljudje, je dejal. Zorica Bukinac - Cimperšek (ministrstvo za obrambo) je povedala, da bo v Nato naš glas pomembnejši, kot bi bil sicer, da bomo enakopravno sodelovali pri ključnih od- ločitvah in da bo naša varnost veliko večja. Obramba v okviru Nata bo za Slovenijo cenejša. Imeli bomo še številne druge prednosti, ki jih sedaj, ko smo zgolj člani partnerstva za mir, nimamo. Luka Juri (Mladi forum) je trdil, da bomo v Natu za varnost plačevali več kot sedaj in da ne vemo, kaj se bo z Natom v prihodnosti sploh dogajalo. Nato v obmejnih sporih med članicami ne posreduje, zato naša pričakovanje, da bo zaradi članstva naš položaj glede meje s Hrvaško, ugodnejši, niso realna. Kot člani Nata bomo tarča teroristični napadov, kar sedaj nismo. Združene države Amerike izkoriščajo širitev Nata za delitev Evropske unije. Tomaž Šavnik (svobodni novinar) se je izrekel za Nato. V razpravi je treba ločevati dejstva osebnega mnenja. Slovenija ima glede zagotavljanja varnosti tudi Za EU, proti Natu Kranj - Študenti fakultete za organizacijske vede so se na mini referendumu "države študentske organizacije fakultete za organizacijske vede", ki so ga v torek izvedli v avli fakultete, odločili graditi svojo prihodnost v Evropski uniji brez. vključitve v Nato. Referenduma, na katerem so izrazili svoja stališča glede vključevanja v ti dve povezavi, se je udeležila skoraj polovica vseh študentov in zaposlenih, ki so bili ta dan na fakulteti. Za vstop v Evropsko unijo se je izreklo skoraj devetdeset odstotkov udeležencev, glede vstopanja v Nato pa je prevladalo odklonilno stališče, saj seje večina, 55 odstotkov udeležencev, izrekla proti vključitvi. M.R. druge možnosti, vendar je vprašanje, ali so primerne in uresničljive. Nekatere evropske države so nevtralne zaradi zgodovinskih razlogov in ker jim nevtralnost jamčijo druge države. Nato in Združene države Amerike je treba ločevati, v pogajanjih s sosedi pa bomo kot člani Nata pomembnejši. V razpravi so poudarili, da je pozitivna vključitev kritične civil- ne družbe v razpravo. Kritičnost mora ostati tudi v prihodnje. Razprave se ne smejo spremeniti v osebne prepire in žalitve. Eden od govornikov pa seje vprašal, ali bo naša politika znala izkoristiti možnosti, ki jih bo dobila s članstvom, saj sedaj odločnost ni njena vrlina. Jože Košnjek, slika Tina Doki Projekti za Evropo Jesenice - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je organizirala javno tribuno o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost z gostom dr. Radom Genoriom, namestnikom direktorja službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve. > TLAKOVCI - PODLESNIK Maribor, Oupleika 318, tel.: 02/46147 95, taki: 02/450 38 70 VSI IZDELKI SO IZ PRANEGA PESKA SEDAJ II HI «fe V I.HIILIAM » » I INDUSTRIJSKA CONA 8TEQNE frri lotim M /'V KONKURENČNE V, 11 X K Uvodoma je spregovoril o glavnih značilnostih petletnega pogajanja Slovenije za vstop v Evropsko skupnost, o nepovratnih sredstvih (110 milijard tolarjev), kijih je naša država v zadnjih desetih letih približevanja Evropi že prejela za razvojne spodbude in vlogi slovenskega jezika po vstopu. V razpravi so udeleženci med drugim opozorili na težave carine in špediterjev, ki se bodo po vstopu v Evropsko skupnost soočali z izgubo delovnih mest. Osmislili bo potrebno tudi plato Karavanke. Občina ima pripravljenih za 15 milijonov evrov projektov, vendar bodo po nekaterih informacijah iz pristojnih državnih institucij sredstva iz. mednarodnih virov bolj skopo odmerjena. Dr. Genorio, ki je več let vodil nacionalno koordinacijo programov Phare in drugih programov tuje tehnične pomoči, je izrazil zadovoljstvo, da jeseniška občina že ima projekte, ki so primerni za financiranje iz. evropskih sredstev. Po njegovih izkušnjah je v Sloveniji večkrat problem, ko so sredstva že odobrena in manjka projektov. Rešitve za špeditersko dejavnost po vključitvi v Evropsko skupnost so predvsem v povezovanju v večje organizacije in preusmeritvi na storitve pri uvozu in izvozu blaga za tretje države. Dr. Genorio je prepričan, da z vstopom v Evropsko skupnost kratkoročno in dolgoročno Slovenija pridobiva. M.K. SDS ©b mate/tmsfcem dmva igfc/teno čestitamo mate/tam, babicam in bodočim mamicam. MO SDS Kranj Branko Grims Od jutri referendumski molk Ljubljana - Jutri, 22. marca, javna propaganda v zvezi s posvetovalnima referenduma o pristopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato ni več dovoljena. Vsi, ki bi zaznali kršitve referendumskega molka, lahko do nedelje do 19. ure to sporočijo dežurni službi ministrstva za notranje zadeve na naslednje telefonske številke: 080 12 00 operativni komunikacijski center GPU - v soboto od polnoči do sedmih zjutraj in od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj, ter 080 21 13 dežurna služba urada za upravne notranje zadeve ministrstva za notranje zadeve - v soboto od 7. do 19. ure in v nedeljo od 7. do 19. ure. H.J. Škofja Loka - Nobena generacija Slovencev ni imela priložnosti odločati o tako pomembnih stvareh kot naša, je dejal v torek zvečer na javni tribuni o Natu in Evropski uniji predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Opozoril je, da je neodgovorno govoriti, da nas ne bo nihče napadel, saj je bila Slovenija v zadnjih 60 letih dvakrat napadena. Slovenija ima vabilo za Nato in kam bo' šla, če ne s tistimi, s katerimi deli skupne vrednote. Dr. Miha Pogačnik, predsednik slovenskega odbora za Nato, je povedal, da sta Evropska unija in Nato primerljiva po ciljih. Evropska unija se brez varnosti, ki jo je zagotavljal Nato, ne bi mogla tako uspešno razvijati. Članstvo v obeh organizacijah bo dvignilo ugled Slovenije. Nato se ni nikoli oddaljil od načel Organizacije združenih narodov, prav tako pa ima ta organizacija tudi nevojaški pomen, saj je to klub tehnološko najbolj razvitih držav, ki spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine, je povedal dr. Miha Pogačnik. Dr. Jože Rant, znanstvenik in član odbora za Nato, je opozoril na nevarnost terorizma, ki si je nadel nečloveški in nehuman obraz. Nekdanji blokovski sovražniki so začeli sodelovati in Nato je veliko strokovnjakov usmeril na civilno področje. Nato je preveč koristen, da bi ga pustili propasti. Dr. Jože Plut, vojaški vikar, je govoril o svojih izkušnjah, ki jih je kot vojaški duhovnik dobil v mednarodnem sodelovanju. Slovenija se vzpenja na ugledno mesto in bo njen pomen še večji, če bomo sami stopali v svet z zdravim ponosom. Z njim lahko obogatimo obe organizaciji. Ker nočemo biti hlapci, moramo v nedeljo reči da, je dejal. Na pogovoru, ki ga je organiziral škofjeloški odbor Nove Slovenije, so gostje v odgovorih na vprašanja povedali, da se bo naš položaj v pogovorih s sosedi povečal. Članstvo v obeh organizacijah bo zagotovilo cenejšo in boljšo varnost, kot bi jo lahko zagotavljali sami. Pomembno je. da bodo Evropo vodili ljudje, ki bodo zagovarjali splošne vrednote, ki so tudi krščanske, in zato ni nujno, da so kristjani. Evropa mora ostati še naprej odprta družba. Jože Košnjek, foto: Tina Doki Za in proti Pobuda za območja miru - Nasprotniki vključitve Slovenije v Nato predlagajo, da bi ljudje, ki spoštujejo kulturo miru in nenasilja, v svojih občinah ustanavljali območja miru. Na teh območjih, razen v primeru vojnega stanja, bi bilo prepovedano prevažati ali nameščati vojaštvo in orožje. Kmečka zveza za Nato in Evropsko unijo - Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki je za vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato. Od slovenske politike pričakuje taka dejanja, da ne bodo prizadeti interesi slovenskega kmeta, slovenski narod in njegova identiteta. Stranka slovenskega naroda (SSN) za Nato - Stranka slovenskega naroda je v izjavo zapisala, da je za članstvo Slovenije v Nato in da podpira vojaški poseg Združenih držav Amerike in zaveznikov proti Iraku. Iraški režim je treba zrušiti, saj je povzročil že veliko gorja. Slovenci ne smemo pozabiti, kolikokrat so Združene države Amerike pomagale našemu narodu. Borci NOB za mir, Evropsko unijo in Nato - Glavni odbor Zveze združenj borcev NOB Slovenije je v javni izjavi zapisal, da je za mir in za vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato. V obeh primerih gre za zgodovinsko odločitev, ki je politično smotrno dolgoročno dejanje. Zavrnitev članstva v obeh organizacijah bi imela dolgoročno negativne posledice. Glavni odbor se pridružuje pozivom, da na referendumu 23. marca državljani Slovenije glasujejo za članstvo v obeh organizacijah. Slovenska ljudska stranka za Evropo in Nato - Regionalni odbor Slovenske ljudske stranke je v izjavo za javnost zapisal, da nasprotuje vojni v Iraku, je pa za vključitev Slovenije v Nato in Evropsko unijo. V Natu bomo z. demokratičnimi državami skrbeli za varnost skupaj i dogovorom, v Evropski uniji pa bomo imeli številne gospodarske in druge ugodnosti. J.K. Evropa je logični korak Škofja Loka - Zakaj je prihodnost Slovenije v Evropski uniji in Natu je bila tema okrogle mize, ki jo je pripravila območna organizacija ZLSI) Škofja Loka. Razloge za \ kijučitev v obe zvezi sta predstavila minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski in vodja poslanske skupine ZLSI) v državnem zboru Miran Potrč. "Evropska unija je za nas samo logičen korak. Vključitev pomeni odpiranje velikega trga, pa tudi tehnološki in vsesplošni napredek," meni Vlado Dimovski. Vzroki za širitev, meni Dimovski, niso samo politične, ampak predvsem ekonomske narave. "V procesu globalizacije zmagujejo velike ekonomije," je poudaril in dodal, da smo se zgodovinsko gledano vedno znali prav odločiti. "Če pogledamo že samo osamosvojitev - koliko smo v tem času ekonomsko napredovali v primerjavi z drugimi državami bivše skupne države." Opozoril je tudi na nevarnosti, kot je na primer ohranjanje naše kulturne identitete znotraj Evropske unije, ki bo vsaj v prvem obdobju na preizkušnji, saj bodo pritiski po prilagajanju veliki. Miran Potrč se je bolj posvetil vprašanju Nata. "Gospodarsko in politično sodelovanje znotraj Evropske unije se nam zdi samoumevno, prav tako preganjanje zločinov pred mednarodnimi sodišči. Zato je prav in razumljivo, da se povezujemo tudi na obrambnem področju," je poudaril. Zaveda se, da imajo nekateri pomisleke glede Nata, ker se ne strinjajo z določenim delom ameriške politike. Vendar meni, da Nata ni mogoče enačiti z ameriško politiko. M.R. 7siPPlsi WP 1P "TrSlŠkil ÇVnhlïílsi" V temi se prižiga luč Uai/VlA l3V/ JV/ 11 AkJlVil l3 ▼ Vf UUUil v Hali Tivoli v Ljubljani je bila v sredo, 19. marca, Tako se imenuje vojaška operacija Združenih držav Amerike in zaveznikov, ki so jo včeraj zjutraj ob pol štirih po našem času začeli zoper Irak. Prvi udar je želel uničiti Sadama Huseina in sodelavce. ■Kranj - Očitno je bilo opozorilo Združenih držav Amerike in zaveznikov, zlasti Velike Britanije, da bodo po 48-urnem ultimatu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu za beg iz države začeli vojaško akcijo, resno. ogrožal svetovni mir. Američanom je včeraj zjutraj govoril tudi predsednik George Bush. Povedal je', da je poseg nujen, in izrazil upanje, da žrtev ne bo. Po končani vojni, ki utegne biti dolga, bo znova čas za graditev miru. Včerajšnji napad je torej drugi napad Združenih držav Amerike in zaveznikov na Irak. Zavezniška fronta je tokrat manjša, saj so nekatere pomembne država (Francija, Nemčija, Rusija) odpovedale sodelovanje, ker menijo, da voja- SAUDSKA Georg W. 1946 Bush, rojen 6. julija Včeraj ob pol štirih zjutraj po.našem času ali pol'šestih po iraškem so z raketami zasuli eno od bivališč iraškega voditelja Sadama Huseina, ker bi bila po oceni Američanov z njegovim uničenjem vojna praktično že dobljena. Obveščevalni podatki niso bili dovolj natančni in Sadam je ostal živ in nagovoril ljudstvo s podobnim tonom kot leta 1991, ko so zavezniki v operaciji "Puščavski vihar" napadli Irak in osvobodili Kuvajt, ki ga je Irak zasedel avgusta leta 1990. Iraška vojska je bila takrat potolče-na. Zavezniki so leta 1998 v operaciji "Puščavska lisica" bombardirali dele Iraka, ker je ta oviral delo mednarodnih inšpektorjev za nadzor izdelovanja kemičnega orožja, S katerim naj bi Sadam Husein V Iraku živi na dobrih 438.000 km2 dobrih 20.000.000 ljudi. Glavno mesto je Bagdad, najpomembnejše industrijsko mesto pa je Basra središče naftne industrije. vreme, še posebej siloviti puščavski viharji. Dejstvo pa je, daje zavezniška vojska tokrat številnejša in bolje pripravljena in opremljena, kot je bila med "Puščavskim viharjem". Irak je država z bogato in dolgo zgodovino. Država je samostojna od leta 1932 in je republika z enodomnim parlamentom. Razdeljen je na 18 provinc. Od leta 1979 dalje je predsednik Sadam Husein. Država, v kateri je uradni jezik arabščina, živi dobrih 20 milijonov ljudi, meri pa 438 317 kvadratnih kilometrov. Glavno mesto je Bagdad. Razen vojne grozi velika humanitarna katastrofa, saj je država revna, proti sosednjim državam pa se že valijo kolone beguncev. Jože Košnjek V Hali Tivoli v Ljubljani je bila v sredo, 19. marca, že dalj časa napovedana meditacija za mir, ki so jo vodili predstavniki številnih duhovnih skupin Slovenije. Ravno na predvečer napada na Irak, proti kateremu svet že več mesecev na različne načine množično nasprotuje. Sadam Husein, rojen 28. aprila 1937 ško posredovanje še ni potrebno in da bi lahko Sadama prisilili k predaji z drugimi sredstvi. Po raketnem napadu se letalska in kopenska ofenziva včeraj dopoldne še nista začeli. Verjetno je ovira slabo Ljubljana - Vseslovenske duhovne mirovne manifestacije so se udeležile številne znane slovenske osebnosti. Mirovnike je najprej nagovorila Milena Zupančič, ambasadorka Unicefa, nakar so sledili govori o aktualni politični temi in miru na svetu. Aleš Novak iz. Društva Lotos je govoril d politiki v službi ljudi, dr. Robert Leskovar iz Gibanja za razvoj zavesti o nenasilju kot pres-lišanem sporočilu religij, dr. Igor Kononenko, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, 0 moči pozitivnega mišljenja v kognitivni znanosti ter Primož Skoberne iz Duhovne univerze o duhovnem manifestu miru. Program so popestrile izbrane kulturne točke Poldeta Bibiča, Ljobe Jenče, Jureta Ivanušiča, Iztoka Bevka in Matjaža Rebolja. Osrednjo meditacijo za mir je vodil Zoran Mihajlovč iz Duhovne univerze. Številne ljudi pa je v večernih urah presenetilo sporočilo na mo- bilnem telefonu, da v znak podpore proti napadu od desete ure zvečer do polnoči prižgejo vso svetlobo znotraj in zunaj hiše, saj so nekateri, ki imajo očitno dostop do potrebnih naprav, organizirali celo snemanje iz satelita. Morda se kdo sprašuje o smislu mirovnih manifestacij in meditacij za mir, ko pa lahko Bush napade, kadar se mu bo zazdelo in s tem ničesar ne preprečimo. A v našem svetu veljajo duhovni zakoni, po katerih se življenje odvija. Eden od zakonov se glasi, da v svetu šteje vsaka misel, pozitivna in negativna, saj je misel energija, ki se ne izgubi. Ostane v prostoru. In več kot je pozitivnih, bolj svet loba osvetljuje temo. Zato na svetu šteje vsako vloženo prizadevanje za mir in nenasilje. Zalo so mirovne manifestacije pomembne, saj ljudi opozarjajo na ohranjanje notranjega miru v še tako kaotičnih razmerah. S tem bo tudi nasilje v človeku začenjalo zgubljati moč. Katja Dolenc Bagdad iz zraka V Evropo brez Nata Kranj - V torek popoldne se je pred kranjsko Gimnazijo zbralo manjše število ljudi, ki so se udeležili protiiiatovskega shoda. Shod je organiziral Mladi forum in predstavil argumente, zakaj naj bi Slovenija ne postala članica Nata. Vsak je lahko povedal svoje mnenja Na shodu sta med drugimi spregovorila generalni sekretar Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov Slovenije Aleš Klavžar in regijski koordinator Mladega foruma za Gorenjsko Janez Černe. Janez Černe je poudaril, da želijo s shodom pokazati, da jim ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo in kaj po svetu. Veliko je bilo besed o nafti, diamantih, o materialnih dobrinah, ki krojijo mnenja tujih politikov. Nekaj nerazumljivih tujk, strokovnih in preživetih izrazov, pa so poleg dveh, treh protinatovskih transparentov predstavljali mnenje dela udeležencev. Oba predstavnika Foruma pa sta izjavila, -----. da Mladi forum zagovarja Obžalujejo, da ni razorožitve po mirni poti Vojna v Iraku je sicer daleč od nas, prizadeva pa ljudi po vsem svetu. Zbrali smo nekaj mnenj o vojaškem posegu med znanimi Slovenci, strokovnjaki za obrambo in mednarodne odnose. Kranj - Po seji Sveta za nacionalno varnost je izjavo za javnost posredoval tudi predsednik slovenske vlade Anton Rop. Kot ocenjuje, Slovenija trenutno ni neposredno varnostno ogrožena. Zaradi zaostrovanja razmer v svetu je Svet za nacionalno varnost preveril ukrepe, ki jih ministrstva že izvajajo. Vojaški napad na Irak je že v prvih urah močno odmeval tudi v Sloveniji. Mi smo zaprosili nekaj znanih Slovencev, da povedo svoje mnenje o teh dogodkih. Profesor obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Anton Bebler je dejal: "Obžalujem, da mednarodni skupnosti ni uspelo uresničiti večkratnih resolucij* Varnostnega- sveta ZN o razorožitvi Iraka po mirni poti. Prav tako mi je žal, da ni prišlo do soglasne odločitve v tem telesu in v krogu velesil.- S to akcijo je prizadet ugled OZN. Obžalujem tudi zelo verjetne žrtve med nedolžnim prebivalstvom in morebitno gospodarsko škodo ter posledice v okolju. Spomniti moram, da je pred štirimi leti prišlo do podobne vojaške akcije brez dovoljenja proti ZRJ in režimu Miloševiča. Čeprav je prišlo do nedolžnih žrtev in velike gospodarske škode, je akcija prinesla tudi pozitivne premike. Tudi tokrat lahko pričakujemo podoben razvoj; posledice vojaškega posega so lahko v marsikaterem pogledu pozitivne. Ne moremo imeti simpatij do režima Sadama Huseina, kije sprožil dve vojni, uporabil kemično orožje na lastnem prebivalstvu in spravil Iračane na bera-ško palico." Poslanec v državnem zboru in predsednik odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin je povedal: "Upam, da bo ta vojna operacija čim krajša in tudi uspešna. Le na ta način bo škoda na iraškem ozemlju, da rečem tako, znosna. Pričakujem, da bo operacija v svojih posledicah omogočila spremembo na vrhu in konec sankcij zoper Irak. Če bi ne bilo tako, bi bile posledice za Irak katastrofalne. Po drugi strani - ob primerjavi Iraka z Miloševičevo Srbijo - ugotavljam, da vojna lahko prinese tudi spremembe na boljše, vključevanje v mednarodno skupnost, obnovo države in začetek nekega novega poglavja za državo samo in njene sosede. Pričakujem tudi razglasitev samostojne palestinske države in priznanje Izraela s strani vseh arabskih držav, vključno z Irakom. Kakšni so učinki prvih napadov, zaenkrat še ni moč ocenjevati." Vojaški pilot, major Marjan Ko-lenc iz poveljstva sil Slovenske vojske, je vojno komentiral: "To še ni bil pravi napad. Predsednik ZDA je dobil podatke, kje seje nahajal vrh iraškega režima, zato so ga skušali uničiti. To je eden od ciljev vojne. Dokler bo Sadam Husein živ, bodo težave. Prej ko ga odstranijo, manj energije bo potrebne za napade in manj bo žrtev. Zadeva je odvisna od kakovosti obveščevalnih informacij. Rakete namreč lahko točno dosežejo cilj, le podatki o cilju morajo biti pravi. V prvih napadih cilja očitno niso dosegli. Večje vojne operacije je moč pričakovati z začetkom teme; to je ena od prednosti, ki jih ima koalicija sil ZDA in Velike Britanije pred vojsko iraškega režima. Irak je še vedno močna država, zato je pričakovati velik odpor vojske in posebej osebnih stražarjev iraškega vodstva." Zaradi groženj z vojno se je že pred napadom na Irak sestal tudi Svet za nacionalno varnost RS. Kot je po seji izjavil predsednik vlade Anton Rop, varnost naše države trenutno ni ogrožena. Na četrtkovi seji vlade so vseeno obravnavali konkretne ukrepe pristojnih ministrstev in vladnih služb za zagotovitev varnosti ob nadaljevanju vojne. Poostren nadzor je nujen zlasti v mednarodnem transportu, zato so se za ustrezne ukrepe dogovorili tudi v službi za varnost in zaščito na letališču Brnik. Stojan Saje Ljudje o vojni Sutko Amerika je v noči s srede na četrtek ob pol štirih zjutraj (po evropskem času) napadla Irak. Povprašali smo naključne mimoidoče o vojaškem napadu. Verjetno so si ustvarili svoje mnenje. Le redki ó vojni, o ameriškem napadu govorijo in so povedali svoje mnenje. Večina jih je molčala. Ne komentirajo napada, niso se še opredelili, eni ne vedo, katera stran ravna prav, drugi spet ne spremljajo stvari. Večina pa jih meni, daje Bush izbral napačno pot za reševanje problema. Sutko iz Kranja: "Nekaj sem slišal o napadu, vendar me politika ne zanima. Vem le, da Bush nima prav. Sem proti vojni." Rafael iz Lesc: "Seveda sem spremljal zadevo. Posredno je verjetno tudi Slovenija vključena - tako ali drugače. Sicer nobena vojna ni prava. Verjetno bi lahko reševali stvari po mirni poti. Drugače pa bi morali Američani rešiti zadevo že pri prvem napadu leta 1991. Če bi bilo takrat vse lepo in prav, bi bile danes stvari rešene. Mislim, daje stvar malce zamujena. Ne vem, kaj bo. Takih, kot je Husein, se po svetu sprehaja veliko. Nekaterim je celo Amerika pomagala - po drugi strani. O vojni bi lahko dolgo govoril, vendar je vojna že sama po sebi tragedija." Mladen iz Kranja: "Američani se vedno vmešajo. Zakaj? Verjet- Mladen Rafael no bi lahko vse rešili po mirni poti. Zakaj nihče ne sme imeti podobnega orožja, razen Amerike? Menijo, da so najmočnejši. Husein je morda nepredvidljiv ravno zaradi Amerike, ki je taka, kot je. Bush je še slabši." Črt iz Tržiča: "Ta vojna je "brezzvezna". Verjetno tudi Irak nima prav vsega in mora znotraj države in odnosov, kaj spremeniti, ni pa vojna nujno potrebna oziroma rešitev problema." Peter iz Kranja: "Busheva politika ni prava. Dvakrat sem bil v Iraku. Bil sem celo v rezidenci. Bush se je vsega lotil iz osebnih interesov, iz gospodarskih razlogov svoje dr zave. Ne zastopa interesov Iraka. Če bi Američani Iraku dovolili, da bi delal po svoje, bi bilo Peter drugače. Vendar Amerika Iraku ne dopušča razvoja. Drugače pa ima Amerika ravno tako orožje kot Irak, po svetu so pobili največ ljudi, povsod delujejo le s silo. Delujejo kot svetovni policaj. Nimajo prav. Mi smo preveč zavedeni z. ameriškimi političnimi opcijami. Osebno se ne strinjam z napadom na Irak." Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič vstop v Evropsko unijo, je pa proti vstopu v Nato. Černe je še dodal, da je vojna z Irakom nepravična, saj bi jo lahko rešili na miren način: "200 milijard dolarjev, kolikor ocenjujejo, da bo stala ta vojna, pa naj raje namenijo za reševanje problema lakote v svetu." A.B. GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija , Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Evropski denar le za dobre projekte Slovenija bo v obdobju 2004 - 2006 iz strukturnih in kohezijskega sklada Evropske unije prejela več kot sto milijard tolarjev, za koriščenje tega denarja pa mora z Evropsko komisijo do konca letošnjega leta uskladiti Enotni programski dokument. Kranj - Vladna služba za strukturno politiko in regionalni razvoj in Regionalna razvojna agencija Gorenjske sta v sredo pripravili v Kranju delovno srečanje, na katerem je ministrica mag. Zdenka Kovač skupaj s sodelavci predstavila predlog Enotnega programskega dokumenta (EPS) za obdobje od predvidenega vstopa Slovenije v Evropsko unijo prihodnje leto do konca leta 2006. Predstavitve so se udeležili župani in drugi predstavniki gorenjskih občin, direktorji nekaterih velikih podjetij, predstavniki zbornic, zavodov, lokalnih turističnih organizacij, šol in drugih ustanov, ki se zavedajo, da je poznavanje vsebine in usmeritev dokumenta pomembno tudi za pripravo regijskih projektov. ja si pri sprejemanju dokumenta ne sme privoščiti zamude, saj bi si s tem poslabšala možnosti za koriščenje denarja, ki ga je že pridobila v pogajanjih z unijo za obdobje 2004 -2006, in tudi izhodišča za pogajanja za obdobje 2007 -2013. Ko bosta Slovenija in Evropska komisija uskladili dokument, bo ta v bistvu mednarodna pogodba, ki bo zavezujoča za obe strani in jo bo možno spreminjati le po predhodno dogovorjenih pravilih. Enotni programski dokument vsebinsko izhaja iz. državnega razvojnega programa za obdobje 2001 - 2006, ta pa je glavni izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Strategija postavlja za osnovni cilj "trajnostno povečanje blaginje prebivalcev in prebivalk Slovenije", za vodenje strukturne in razvojne politike pa kot prednostne naloge določa prehod v družbo, ki bo temeljila na znanju, krepitev konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanje učinkovitosti države, učinkovito vključitev v notranji trg Evropske unije ter uravnotežen regionalni in prostorski razvoj. Državni razvojni program je še konkretnejši, med razvojne prednostne naloge med drugim uvršča Ministrica mag. Zdenka Kovač Kot je povedala ministrica mag. Zdenka Kovač, je usklajen Enotni programski dokument osnova za koriščenje denarja strukturnih in kohezijskega sklada Evropske unije v triletnem obdobju 2004 -2006. Slovenija mora predlog dokumenta posredovati Evropski komisiji čimprej, najkasneje pa do začetka prihodnjega meseca, saj je skrajni rok za uskladitev programa s komisijo 1. januar 2004. Sloveni- Del udeležencev delovnega srečanja z ministrico mag. Zdenko Kovač. spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, krepitev znanja, razvoj človeških virov in zaposlovanje, preobrazbo kmetijstva, razvoj podeželja in krepitev skladnega regionalnega razvoja. Iz strukturnih skladov 56 milijard tolarjev Pri pripravi Enotnega programskega dokumenta, še zlasti pri izboru glavnih ukrepov oz. nalog, so upoštevali tudi to, da bo Slovenija v naslednjih treh letih dobila iz evropskih skladov manj denarja, kot je pričakovala. Iz strukturnih skladov, ki jih sestavljajo sklad za regionalni razvoj, socialni sklad, kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad ter finančni instrument za usmerjanje ribištva, bo po (tekočih cenah) dobila 55,8 milijarde tolarjev denarja, od tega prihodnje leto 13,5 milijarde tolarjev, ieta 2005 18,6 in v letu 2006 še 23,7 milijarde tolarjev. In za kaj naj bi porabili ta denar? Kot je povedal mag. Peter Wost-ner iz republiške agencije za regionalni razvoj, naj bi skoraj polovico denarja, to je 26,2 milijarde tolarjev, namenili za spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, 18,4 milijarde za krepitev znanja, razvoj človeških virov in zaposlovanje ter 11,2 milijarde tolarjev za ekonomsko infrastrukturo. Pri spodbujanju podjetniškega sektorja in konkurenčnosti bodo med drugim spodbujali inovativna okolja - grozde in tehnološke mreže, tehnološke parke in inkubatorje, tehnološke centre in vavčerske centre učenja, pa tudi razvoj turističnih območij, prilagajanje zahtevam globalnega trga, naložbe v kmetijska gospodarstva, izboljšanje predelave in trženja kmetijskih izdelkov, skupne nastope manjših pridelovalcev, turizem in obrt na kmetijah. V okviru ukrepov za izboljšanje znanja, razvoj človeških virov in zaposlovanje bodo spodbujali zaposlovanje in zmanjševanje števila brezposelnih, nove oblike dela, vseživljenjsko učenje in ustvarjalnost (v izobraževanje odraslih je v Sloveniji vključenih veliko manj ljudi kot v Evropski uniji), nove oblike dela - in tako dalje. Del denarja iz strukturnih skladov naj bi izkoristili tudi za razvoj večjih, regionalno pomembnih poslovno industrijskih con. i Evropski denar tudi za čezmejno sodelovanje Iz. kohezijskega sklada, ki financira večje projekte okoljske in transportne infrastrukture, Slovenija lahko pričakuje 44,6 milijarde tolarjev denarja, od tega prihodnje leto skoraj 15 milijard, leta Andreja Jerina 2005 12,6 milijarde in v letu 2006 še 17,1 milijarde tolarjev. Med okoljskimi projekti naj bi podprli naložbe v čistilne naprave, v oskrbo s pitno vodo in v regionalne centre za ravnanje z odpadki, med projekti s področja transporta pa posodobitev avtocestnega in železniškega omrežja (tudi proge Ljubljana - Jesenice). Iz strukturnih skladov se financirajo tudi pobude skupnosti, Slovenija naj bi v okviru pobude Equal dobila 5,7 milijona evrov za spodbujanje zaposlovanja Romov, odvisnikov in žensk, v okviru pobude Interreg III pa 21 milijonov evrov. Štiri petine tega denarja naj bi namenili za čezmejno sodelovanje, od tega 4,2 milijona evrov za sodelovanje z. Avstrijo, enak znesek za sodelovanje z Italijo, ostalo pa za sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Ker je Evropska unija na podlagi statističnih podatkov celotno Slovenijo uvrstila v manj razvita območja, bodo vse regije, med njimi tudi bolj razvite, upravičene do denarja iz evropskih strukturnih skladov, je povedala državna sekretarka Andreja Jerina in poudarila, da na evropske denarje lahko računajo le kakovostni projekti, ki so pripravljeni za izvedbo in imajo torej tudi vsa dovoljenja in soglasja. V času predpristopne pomoči Evropske unije ni bilo vedno tako. za denar so se potegovali tudi projekti, za katere se je, na primer, izkazalo, da nimajo gradbenega dovoljenja, soglasja lokalne skupnosti, rešenega de-nacionalizacijskega postopka in podobno. Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki Zaradi opreme slabi pogoji učenja Zdravstveni inšpektorat je v Podružnični šoli Davča odkril vrsto slabosti in napak - Občina Železniki žal nima dovolj denarja za vrsto investicij v šole. Davča - Šolsko stavbo v Davči, največji slovenski vasi (po površini), so zgradili pred 50 leti. Na mirnem in lepem koncu vasi kljubuje času in se ne meni za moderne stavbe in moderne učne pripomočke. Učenci od 1. do 4. razreda devetletke so zadovoljni, saj najbrž ne vedo, da so za marsikatero stvar prikrajšani. A se otroci tako radi primerjajo in morda bodo kmalu izvedeli, kako je njihov bratranec ali prijatelj imel zakonsko določeno šolsko opremo, sami pa se v telovadnici ne smejo niti sproščeno žogati. Podružnična šola Davča je le ena od štirih podružničnih šol (Selca, Dražgoše, Sorica), ki spadajo v celovito enoto Osnovne šole Železniki, ta pa upravlja tudi z vrtcem. V davški šoli sta danes dve učiteljici: Martina Peternelj je vodja šole in uči učence 1. in 2. razreda, njena kolegica Milica Križič pa učence 3. in 4. razreda devetletke. Poleg njiju je zaposlena tudi kuharica. Dvajset učencev, ki obiskujejo šolo, zadnja štiri leta v devetletki, že vsa leta zaman čakajo na predpisano šolsko opremo. Peterneljeva nam je povedala, da je občina Železniki v letošnjem proračunu posebej za Podružnično šolo Davča zagotovila 800.000 tolarjev za dodatno opremo razredov. "S tem denarjem bomo uredili razne kotičke: naravoslovnega, knjižnega, lutkovne- ga in podobno," pravi vodja šole Martina Peternclj, ki upa, da bodo lahko kupili tudi nove klopi in stole. Pred dnevi je šolo obiskal zdravstveni inšpektor iz Območne enote Kranj, izpostava Škofja Loka. V deset-stranskem poročilu je ugotovil, da so mize in stoli v učilnicah dotrajani in zato potrebni nujne zamenjave. Tudi omare so tako poškodovane, da jih ni mogoče higiensko vzdrževati. Hkrati je njihova uporaba zelo omejena in je težko izvajati učni program devetletke. Tudi igralni kotički so zaenkrat le zasilno urejeni in brez ustrezne opreme. Pripombe inšpektorja so tudi o ogrevanju šole. To je urejeno centralno, vendar se zaradi slabe izolacije veliko toplote izgubi. Zagotavljanje predpisanih temperatur je Martina Peternelj, vodja šole v Davči, kaže na razpoke v steni šole. Do kdaj bo še tako? zakonsko določeno in tu se jih ne spoštuje. Kuhinjski prostori so opremljeni z leseno opremo, ki je obdelana z ultrapasno oblogo. Ta je izrabljena in poškodovana, zato je potrebna zamenjava ali vsaj obnova V VSEH SALONIH ' Z VOZILI MftZDfl Pri nakupu Moide Premacy 2.0 DITD Exclusive AVTO MOČNIK, d.o.o., Kranj, tel.: 04 2041 696 ! opreme. Nadalje inšpektor ugotavlja, da je kuhinja opremljena s priročno shrambo, kjer je potrebno zračenje, prav tako pa manjka mreža proti mrčesu. Kuhinjski prostori so hladni, v kotu se že nabira zidna plesen in služi kot dokaz slabe toplotne izolacije. S spodnjih delov zidov odpada omet. Inšpektor je tudi ugotovil, daje bila odločba iz. leta 2000 izvršena, saj so bila okna in vrata dvorane zamenjana z novimi, prenovljen je tudi sanitarni blok in popravljene so poškodovane zidne površine. Kljub temu v dvorani talna površina ni opremljena z. robniki, zato nastajajo poškodbe, prav tako pa so poškodovana svetila v dvorani, saj niso opremljena z zaščitnimi mrežami. Zdravstveni inšpektorat je julija lani z odločbo predpisal ureditev senčil na oknih ter obnovo podbojev v sanitarijah. Inšpektor ugotavlja, da se je matična Osnovna šola Železniki na odločbo pritožila, a je bila na 2. stopnji odločba potrjena. Do sedaj senčila niso bila nameščena in bo moral Zdravstveni inšpektorat ukrepati. Prav tako vzorčenje živil in laboratorijske preiskave brisov zaposlene kuharice niso bili opravljeni, čeprav je zdravstveni inšpektor to izrecno določil. Ravnatelj Osnovne šole Železniki, kamor spada tudi Podružnična šola Davča, Franc Rant nam je povedal, da se zdravstveni inšpektor oglasi vsaj enkrat letno. "Imamo štiri podružnice, matično šolo in vrtec; vse stavbe so stare, zato moramo krmariti med denarnimi možnostmi in željami, saj želimo, da so sredstva enakomerno porazdeljena." Pred leti je bila davška šola izredno obnovljena, toda po oceni ravnatelja Ranta nekvalitetno in kot pravi, se posledice kažejo sedaj. Martina Peternelj, vodja PŠ Davča, je razložila, da se za popravila dogovorijo tudi s Krajevno skupnostjo Davča: "Manjše napake odpravimo sami, medtem ko na večje lahko le opozarjamo. Lani je krajevna skupnost prispeval* polovico sredstev za zamenjavo oken v dvorani, polovico pa je dala občina. Okna so bila prej stara skoraj 50 let." Peterneljeva tudi priznava, da je bila pred 11 leti, ko je začela z. delom, šola v Davči v veliko slabšem stanju. Ravnatelj Rant nam je še povedal, da imajo probleme v vseh šolah in v Davči niso nič večje kot drugod. "Iz občinskega proračuna gre davški šoli kar 800.000 tolarjev ali 40.000 tolarjev na učenca. Če .bi dobili tudi za druge šole toliko denarja na učence, bi lahko rešili vse težave." Da je Podružnična šola v Davči potrebna obnove, sezavedajo tudi v občinski upravi. Župan Mihael Prevc nam je povedal, da je občina kot ustanovitelj javnega zavoda dolžna zagotavljati materialne pogoje za normalno delo šole. "Tako centralna šola kot njene podružnice bi vsako leto potrebovala za normalno investicijsko vzdrževanje več denarja, kot pa jim ga lahko zagotovimo," pravi Prevc. To je potrdil tudi ravnatelj Franc Rant. ki meni, da bi zaradi številnih posegov v stavbe letno potrebovali vsaj 20 milijonov amortizacijskih sredstev. Najprej bo na vrsti Podružnična šola v Selcih, ki bo omogočala izvajanje 6-letnega pouka. Šola zamaka že vse od odprtja, zato bodo sedaj popravili streho, z ureditvijo mansarde pa bodo pridobili tudi nove učilnice. Prva faza obnove bo stala 80 milijonov, v Dražgo-šah pa bo obnova z načrtovano novo telovadnico še precej dražja. "Še posebej v slabem stanju je šola v Davči, kjer bo treba pristopiti k rekonstrukciji objekta in boljši opremljenosti učilnic in ostalih prostorov. Vrstni red investicij je določen, glede na pomanjkanje denarja pa lahko pričakujemo začetek obnove del v Dražgo-šah in v Davči šele po zaključku rekonstrukcij regionalnih cest," nam je povedal župan Mihael Prevc. Boštjan Bogataj Dobri pogoji za razvoj gospodarstva "Lokalna politika in gospodarstvo morata biti povezana, ker le tako lahko kaj dosežemo," je razmišljal na srečanju loških podjetnikov in županov predsednik Kluba direktorjev Branko Selak. Škofja Loka - V hotelu Transturist v Škof ji Loki je v torek Klub direktorjev občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Ziri organiziral srečanje z župani občin Upravne enote Škofja Loka na temo Razvoj gospodarstva in občin v štiriletnem obdobju. Okrogle mize oziroma srečanja so se udeležili župani občin Škofja Loka Igor Draksler, Ziri Bojan Starman, Železniki Mihael Prevc in Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj ter precejšnje število članov in članic Kluba direktorjev. Srečanje je povezovala Marija Volčjak, direktorica Gorenjskega glasa. Osredotočila se je predvsem na vprašanja razvitosti občin, njihovega povezovanja z gospodarstvom. Prvo vprašanje se je nanašalo na predvolilne obljube. Bojan Starman je povedal, da je dom za starejše še naprej ena od želja, ki jih v Žireh poskušajo uresničiti. Mihael PreVc je potrdil, da so cestni odseki v gradnji. Višješolski program v Skolji Loki ni bil razpisan, vendar ostajajo optimisti, je povedal Igor Draksler. Jože Bogataj pa je razložil, da že potekajo priprave na odprtje dveh obrtnih con. Vlada je pred kratkim izračunala, koliko denarja bodo občine dobile iz državne blagajne. Na Gorenjskem je vse manj nadpovprečnih občin, saj so med 26 občina- mi razvite le Kranjska Gora, Bled, Kranj, Medvode, Mengeš, Trzin in Domžale, ki zaradi dovolj visokih lastnih prihodkov niso upravičene do finančne izravnave. Občin Upravne enote Škofja Loka ni na seznamu. Vse bodo dobile denar iz državne blagajne: Gorenja vas - Poljane 377,1 milijona tolarjev, Železniki 239 milijonov tolarjev, Žiri 148,2 milijona tolarjev in Školja Loka 99,6 milijona tolarjev. Merila za državni denar so število prebivalcev, starost prebivalcev, površina občine in dolžina lokalnih cest, lastni prihodki občin. Marija Volčjak je dejala, da seveda ni nič narobe, če občine dobijo denar, vendar to ni dober motiv za razvitost občin. Župani so se strinjali, da financiranje občin pri nas ni dobro rešeno, vprašanje pa je, kdaj bo spremenjeno. Vse štiri občine so pripravile razvojni program, ki ga občinski sveti še niso obravnavali. V kratkem ga bo predstavila Razvojna Agencija Sora, ki pokriva vse štiri občine. Na srečanju pa so se pogovarjali tudi o regijah, kjer stva- Prekratka odeja Tako bi lahko rekli za letošnji proračun mestne občine Kranj, ki je sicer "težak" skoraj 7,4 milijarde tolarjev. Kranj - Seštevek odhodkov, ki so jih kranjski mestni svetniki v sredo zapisali v občinski proračun, s 7,4 milijarde tolarji nekoliko presegajo pričakovane prihodke. Občina se namerava prvič tudi zadolžit;, denar bo "posodila" za komunalno ureditev novega stanovanjskega naselja Voge v Britofu, kjer bo zraslo okrog sto hiš; skozi komunalni prispevek naj bi se namreč po zagotovilih iz občinske uprave denar vrnil v skupno blagajno. Razpravo o predlogu proračuna bi lahko označili za vsebinsko najbolj kritično v vseh letih, kar obstaja mestna občina in mestni svet. Na koncu so s preglasovanjem opozicije sicer sprejeli le sklepe in amandmaje, ki jih je predlagal župan Mohor Bogataj, kljub temu pa dejstvo, da s proračunom praktično ni zadovoljna niti večina pozicijskih svetnikov, ostaja. Med najhujšimi kritikih proračuna je bil odbor za finance. Predsednik Alojz Potočnik je Stališče članov odbora strnil v štiri sklope; pomanjkanje razvojnih vizij in strategij, odsotnost fiskalne politike občine na prihod-kovni strani, neskladnost med družbenimi in gospodarskimi dejavnostmi, zlasti v financiranju komunalne infrastrukture, še posebej parkirišč, ter neupoštevanje večine predlogov, ki so jih svetniki izrekli na osnutek proračuna v slogu "široki odgovori, malo utemeljitev". Alojz Potočnik kot predsednik °dbora za finance je bil zelo kritičen tudi do neizpolnjene zahteve 0 celoviti pojasnitvi ekonomskih ■n pravnih razmerij v zvezi z gradijo državnega nordijskega skakal-ncga centra na Gorenji Savi. Odgovori so bili dani v obliki kronološkega pregleda sklenjenih pogodb za skakalnico, iz katerega je itioč razbrati, da gre za izigravale naklonjenosti občine do tega Projekta, da pa mora na žalost del °dgovornosli za ravnanja "na robu nepremišljenosti" sprejeti tl'di občina sama. Alojz Potočnik Se je zavzel za to, da investitor §radnje, smučarski klub Triglav, ^°bi naslednji občinski denar (letos 40 milijonov tolarjev) šele, ko °do znana vsa razmerja in tudi k°nčna cena investicije. Mestni Svet je predlog v tem smislu tudi sPrejel; denar iz proračuna le na predlog pogodbe, s katero se bo strinjal. Tak sklep, ki ga je sicer predlagal župan sam, je svetnik Aleksander Ravnikar označil za nezaupnico županu. Pogrešal je resen mandatni program, o katerem je bilo govora že ob obravnavi osnutka proračuna, predlagal, naj župan najde rešitev za ledeno ploskev, ki jo je ob pristanku za rušenje dvorane na savskem otoku obljubil, se spotaknil ob ignoranco več let stare pobude za gradnjo parkirne hiše na prostoru stare Save, medtem ko mesto z uvedenim plačevanjem parkirnine ob gimnaziji dodatno izgublja parkirna mesta, kritiziral je tudi nenačrtovano zadolževanje za komunalno ureditev Vog. V zvezi s skakalnico so opozicijski svetniki vložili amandma: 40 milijonov tolarjev za skakalnico naj se izloči iz proračuna, v štirih mesecih pa naj uprava mestne občine in nadzorni svet razčistita in podala ločeni poročili svetu o finančnih, pravnih in komercialnih povezavah občine s projektom skakalnice. Takrat se z eventualnim rebalansom proračuna denar za skakalnico lahko nameni. Vlagatelji amandmaja so predlagali, naj se 40 milijonov tolarjev prerazporedi na področje izobraževanja, socialnega varstva in kulture. Njihov amandma ni bil sprejet. Prav tako ne amandma, ki ga je vložil Mirko Tavčar s sopodpisniki. Predlagal je, da se iz proračunskih rezerv nameni tri milijone tolarjev za subvencije v hribovske in višinske kmetije. Sprejeli pa so bili amandmaji, s katerimi je župan, kot so nekateri kritično namigovali, "kupil" glasove mladih, ki so v sedanjem občinskem svetu kar številčno zastopani. Helena Jelovean Predsednik Kluba direktorjev Branko Selak, župani občin Žiri Bojan Starman, Železniki Mihael Prevc, Škofja Loka Igor Draksler in Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj. Srečanje je povezovala Marija Volčjak. ri še niso jasne. Vsi župani so poudarjali, kako pomembne so investicije v urejanje prostora, občine pa dobivajo pri urejanju zemljišč pomembno vlogo, kar pomeni, da bodo v prihodnje storile več za razvoj občin in gospodarstva. Morda bo to pripomoglo, da bo občinam uspelo pripeljali podjetnike, tudi od drugod, saj sedaj temu ni tako. Alenka Brun, foto: Tina Doki Denar raje za revizijo kot za vrtce Tržič - Vodstvo občine se je naveličalo zahtev VVZ Tržič za povečanje cen in je sklenilo preveriti poslovanje tega zavoda. Ker nadzorni odbor občine ni opravil nič, so pregled naročili pri neodvisni revizijski hiši. Ta je res odkrila računovodske napake, zato občina zavrača podražitve v vrtcih. Ravnateljica Erna Anderle opozarja, da je Tržič edina gorenjska občina, ki vztraja pri predlanskih cenah. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo vodstvo Občine Tržič prejšnji leden, so precej časa namenili kritiki dela Vzgojno varstvenega zavoda Tržič. Župan Pavel Rupar je povedal, da je revizijsko poročilo potrdilo njihove domneve o slabem delovanju tega zavoda. Tako podražitev cen v vrtcih letos ne bo. Samo 10-odstotno povečanje cen bi namreč pomenilo približno 25 milijonov tolarjev večji strošek za občinski proračun. Že sedaj gre okrog 250 milijonov SIT za doplačila obveznosti za varstvo otrok, saj najvišji znesek - 80 odstotkov cene - plačujejo starši le za 12 otrok. Takega bremena občina ne zmore več, ob tem pa v vrtcih odteka denar za visoke plače, stalno izobraževanje in druge čezmerne stroške, je še dejal župan Rupar. Nato je Mateja Malovrh iz urada za družbene dejavnosti pojasnila razloge, zakaj so se odločili za revizijo poslovanja VVZ Tržič. Lani iz zavoda niso dobili pravočasno poslovnega poročila za leto 2001. Nadzorni odbor Občine Tržič je ugotovil, da je bilo poročilo neskladno z zakonodajo, zato je zahteval pregled s strani neodvisne revizijske hiše. Družba Iteo -Abeceda je v dokončnem revizijskem poročilu izdala negativno mnenje, ker je v računovodskih izkazih za leto 2001 in prvo polletje lani odkrila več nepravilnosti. Od ministrstva za znanost, šolstvo in šport so dobili tudi pregled cen v slovenskih vrtcih za september lani. Občina Tržič zaostaja le s ceno za prvo starostno obdobje. Zato jo bodo po posvetovanju s svetom zavoda povišali z 62.520 SIT na 68.772 SIT, je pojasnila Malovrhova. "Predvideno povišanje ne bo prineslo izboljšanja že skoraj kritične stiske z denarjem v zavodu, saj je v prvi starostni skupini le 70 otrok. Mi predlagamo tudi podražitev za drugo starostno obdobje, kjer je 419 otrok, s 54.450 SIT na 59.895 SIT. Občina Tržič je namreč edina na Gorenjskem, ki ima veljavne cene od 1. septembra 2001. Zato nastaja vrsta težav v poslovanju zavoda, zlasti pri izplačilih plač in plačilih računov za razne stroške. Pri obnovah prostorov le gasimo požare. Posodobitve vrtca Deteljica v letu 2001 smo plačali s kreditom šele konec lanskega leta. Pred nedavnim smo morali zamenjati dotrajani kotel v centralni kuhinji, kdo bo plačal račun, pa še ne vemo. Nujna bi bila tudi obnova strehe na vrtcu Grad v Tržiču. Razumemo stisko občine, ki plačuje razliko do polnih cen varstva otrok za večino staršev. Ne strinjamo pa se z zavajajočo primerjavo cen vrtcev v Sloveniji, ki upošteva tudi vrtce v sklopu šol z manjšimi stroški. Prav tako zavračamo podtikanja o zapravljanju denarja; plače so skladne z. zakonom, pri izobraževanju smo v letu 2001 dosegli le pol kvote po normativu in tudi dela prek študentskega servisa ni veliko. Ugotovitve revizijskega poročila so nam poznane. Septembra lani smo zaposlili novo računovodkinjo, ki je že odpravila ugotovljene pomanjkljivosti oziroma napake iz preteklosti. Sestal seje tudi svet zavoda, ki pa gradiva ni obravnaval zaradi odsotnosti revizorjev. Zato bomo čimprej določili datum novega sestanka," je povedala Erna Ander-"le, ravnateljica VVZ Tržič. Stojan Saje Denar za kranjsko univerzo Kranj - Na pobudo mestnega svetnika Bena Fekonja je župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj uvrstil na dnevni red denar za ustanovitev Univerze v Kranju. Mestni svetniki so na 4. seji tako zagotovili prvih 5.000.000 tolarjev za projektno skupino, ki bo proučila postopek za ustanovitev Univerze v Kranju, specializirane za manage-ment in organizacijo. Upamo, da bodo mladi, študentje in raziskovalci v Kranju kmalu dobili tudi svoj izobraževalni Campus, ki bo jedro znanja in prihodnosti. M.Ž. Namesto seje debatni klub Blejski občinski svetniki nezadovoljni z odgovori občinske uprave. V večurnem klepetu o vsem po malem. Bled - Zadnja seja blejskega občinskega sveta je bila šolski primer, kakšna seja ne bi smela biti. Neplodna večurna razprava, v kateri so občinski svetniki govorili o vsem, kar jim je prišlo na misel. Minulo sredo so namesto resne seje uprizorili (ne)resni debatni klub, ki ne sodi v sejno sobo. Za točki, ki bi ju lahko končali v pol ure, so blejski svetniki porabili več kot tri ure in se šele tedaj lotili vsebinsko pomembnih točk dnevnega reda. Kot bi bila občina brez poslovnika o delovanju občinskega sveta in vodenju sej. Za potrditev dnevnega reda so potrebovali dobre pol ure, ustavilo pa se je že pri svetniških vprašanjih. Svetniki so menili, da so odgovori slabo pripravljeni in županu Jožetu Antoni-ču jasno povedali, da je občinska uprava slabo opravila svoje delo, njene odgovore pa je svetnik Roman Beznik (LGER) primerjal s prostimi spisi. Svetnika Igorja Jana (LGER) je razburila ignoranca občinske uprave, saj na svoje vprašanje, kolikšen je občinski primanjkljaj ter neporavnane zapadle in nezapadle obveznosti, odgovora ni dobil. Župana Antoniča je zato vprašal, ali imajo svetniki pravico vedeti za finančno stanje občine, ali ne, pripravljeni odgovor pa označil za neresnega. Razprava je bila brez repa in glave, poslovnika niso upoštevali, vsak svetnik je lahko govoril po mili volji. Med svetniki je bilo slišati tudi komentarje na račun županovega vodenja seje, saj je bilo več kot očitno, da so mu vajeti ušle iz rok. Iz zadrege bi mu z dobrim poznavanjem poslovnika lahko poma- gal direktor občinske uprave Dušan Prezelj, vendar se slednje tudi po večurni neplodni razpravi ni zgodilo. So pa svetniki naposled vendarle prišli do vsebinsko pomembnih točk, od katerih sta odvisna razvoj občine in življenje občanov. Občina ima namreč več kot 300 milijonov tolarjev dolga, odprto vprašanje plinifikacije, nedokončano kanalizacijo, nevarna križišča, knjižnico, ki jo tare viso ka najemnina, in še na ducate težav, ki bi jih na izust našteli blejski občani. Tehtnico je na dobro stran nekoliki) prevesil podatek, da je občina pospešila gradnjo šole v Gorjah, ki ho skupaj s telovadnico stala dobrih 197 milijonov tolarjev, za opremo pa bodo potrebovali še vsaj 10 milijonov tolarjev. Telovadnica je pod streho, zdaj napeljujejo instalacije in občina je poravnala tudi dolg 3,4 milijone tolarjev avtorju prvih projektov. S prenovo pa bodo v začetku julija začeli tudi v podružnični šoli Bohinjska Bela. V prvi fazi, končali naj bi jo do začetka novega šolskega leta, bodo uredili podstrešje. Izkazalo se je, da predvidenih 14 milijonov tolarjev, toliki) so predvideli pred dvema letoma, ne bo zadoščalo, in bodo potrebovali vsaj 53 milijonov tolarjev. Renata Škrjane Konec vrtičkov na Zlatem polju Kranj - Mestna občina Kranj je v začetku lanskega decembra obvestila vse najemnike občinskih zemljišč, namenjenih vrtovom, da 31. decembra pogodbe, sklenjene za določen čas do tega datuma, nehajo veljati. Z nekaterimi vrtičkarji je kasneje sklenila nove najemne pogodbe, ne pa tudi za tista zemljišča, ki jih bo morala v skladi z določili zakona o denacionalizaciji vrniti prvotnim lastnikom v naravi, zemljišča, ki jih bo morala prenesti na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zemljišča, ki jih bo bodisi že letos ali pa v naslednjih letih potrebovala za gradnjo infrastrukturnih ali drugih objektov javnega interesa. Med slednja sodijo tudi vrtički na občinski zemlji na Zlatem polju. Od najemnikov je mestna občina zahtevala, da do 31. januarja vrtove pospravijo in jih vrnejo v stanje pred sklenitvijo najemnih pogodb. Večina vrtičkarjev svojih klopi, kompostnikov, barak, sodov in drugih stvari še ni pospravila, zato je občina določila nov, skrajni rok: 28. marec. Kdor svojih stvari do takrat ne bo umaknil, jih bo dala odstranili občina na njihove stroške. Ker so številne klopce, nadstrešnice, barake in druga vrtna oprema vseeno nekaj vredna, bi je bilo nedvomno škoda prepustili komunalcem oziroma uničenju. H.J. LEKARNA PLAVŽ takoj zaposli MAG. FARMACIJE - farmacevta, receptarja, lahko tudi pripravnika Lekarna Plavž, C. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice - Informacije po tel.: 041 ali 031/612 579 srednja elektro" in strojna šola Kranj Svet Srednje elektro in strojne šole Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE TER STROKOVNE GIMNAZIJE IN DIREKTORJA ZAVODA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja in direktorja zavoda izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53., 55. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I, RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01 in 108/02) ter 43. členom Zakona o spremembah in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 8. 2003 oz. skladno s sklepom o imenovanju in s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom in dosedanjem delu, naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako "za razpis ravnatelja" na naslov: SVET SREDNJE ELEKTRO IN STROJNE ŠOLE KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 55, 4000 KRANJ, v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. GORENJKA - GORENJEC MESECA FEBRUARJA 2003 Jolanda pred Alenko Alenka Bole Vrabec Jolanda Prešeren V drugem krogu se vas je večina odločila, da namenile svoj glas Jolandi. Nekateri tudi utemeljujete svoj glas in pozdravljate učiteljico. Pa, tudi Alenka dobiva vaše pozdrave. V drugem krogu je začetno prednost Jolanda povečala. Jolandi ste 98 glasovom iz prvega kroga v drugem pripisali še 89 glasov in jih ima skupaj 187, Alenka je v drugem krogu dobila 29 glasov in jih ima po dveh glasovalnih krogih skupaj 56. Alenka Bole Vrabec praznuje letos 40-letnico umetniškega ustvarjanja. Uvrstili smo jo med tiste ljudi, ki so ustvarjeni za to, da znajo delali sto in slo različnih stvari. Alenka je svoj jubilej obeležila z monodramo Osama, Bertc Bojetu. V pogovoru pa je med drugim rekla, daje vse skupaj kot arhipelag ustvarjalnih otokov, po katerem ji je vsa leta uspelo pluti brez brodoloma. Njeno delo se je prepletalo, barka je plula po istem kanalu, se enkrat ustavila ob enem, drugič ob drugem otoku. Jolanda Prešeren, učiteljica osnovne šole Toneta Čufarja, je februarja rešila avtobus in 50 prvošolčkov. Ko so se z avtobusom vračali z. izleta v Tamar, je na ravnem delu ceste pri Hrušici vozniku avtobusa nenadoma postalo slabo, onesvestil se je in padel po stopnicah. Jolanda je ravnala zelo prisebno in pogumno: v hipu je skočila za volan, avtobus spravila spet na desni pas, pritisnila na nožno zavoro in potegnila ročno zavoro. V nekaj sekundah je hrabra Jolanda preprečila tragedijo, za kar je bila deležna številnih zahval šole, še posebej pa staršev. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti na naslov: infoC^g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorcnjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI Gl.AS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primsko-vem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik -Kamnik, d.o.o.. Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Darinka Dragan, Trg Svobode 25, 4290 Tržič; Vrednostna pisma prejmejo: Irma Smelcer, Grad 40, 4207 Cerklje, Nada Zevnik, Podreča 79, 4211 Mavčiče; Ivanka Kos, Voklo 99,4208 Šenčur. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Janez Kopač, Pot v Skale 4, 4226 Žiri; Milena Pavlin, Ul. T. Vidmarja 8, 4000 Kranj; Francka Gros, Bičkova 12, 4000 Kranj; Marinka Jenko, Zg. Brnik 75. 4207 Cerklje; Ema Eržen, Zg. Bitnje 93, 4209 Žabnica in Marjeta Kokalj, Ševlje 34, 4227 Selca (pri blagajni pokažite le osebni dokument). OBVESTILO Mag. Irena Fazarinc Kirar, dr. med. spec. gin. in por. bo od 24. 3. 2003 dalje opravljala ginekološke preglede v Dispanzerju za žene v BOLNIŠNICI ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, Kidričeva 38 a, 4000 Kranj. Naročanje po telefonu: 04/2082-845 ali 2082-813. Vabljene! SEDMICA Jonasa namesto Viktorja Če predpostavim, da vsi ljudje vidijo na obe očesi, potem je glo-balizacija psihosocialno zgodovinsko stanje, v katerem je pri bližno štirinajst milijard oči uprtih v enega samega Zemljana. V ameriškega predsednika Georga Busha. Poleg oči sta imela vladni predsednik Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel v sredo odprta še usta. saj sta menda šele od Američanov zvedela, da smo v skupini držav, ki na glas ali na skrivaj podpirajo njihov napad na Irak. Predsednik države Jane/ Dr novšek pa - kot je to že v navadi - o vsem skupaj spet ne ve nič. Sicer pa naj bi bili Slovenci pred iraško vojno za zdaj na varnem. Na prizorišče bomo prišli šele po kataklizmi. Ko bo treba pospraviti mrtve. Kar se živih pripadnikov človeške rase tiče, sem si po televiziji ogledala podelitev Viktorjev. Pravzaprav sem neposredni prenos gledala prvih pet minut, nakar me je minilo. Ravno toliko sem popasla firbec, da sem - v nasprotju s kmetijskim ministrom Francem Butom, ki si je podalp-ski spektakel ogledal v živo - ugotovila, da prva Zajčica revije Moški svet Tina Gorenjak sploh nima lepih nog. Da na tisto, v kar je bila damica našemljena, sploh ne spominjam. Dogodek omenjam samo zato, ker imam predlog. In sicer, naj se zadeva od zdaj naprej imenuje Jonasi. Toliko o Viktorjih. Pardon, Jonasih. Precej manj oči kot v ameriškega predsednika je bilo uprtih v slovenskega notranjega ministra. Tudi zato, ker se Rado Bohinc s člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ubada z napadom na novinarja Mira Petka, sestaja skrivaj. Predvidoma zato, da ne bi javnosti po nepotrebnem vznemirjali s tem, kako so ga slovenj-graški policisti prve ure po napadu na novinarja biksali. Udeleženci skrivnega sestanka so se dogovorili, da bodo vse napake policije podrobno popisane v vmesnem poročilu preiskovalne komisije, ki bo, kakopak, zaupne narave. Menda bo prišla na črno listo tudi strokovna napaka, ki naj bi jo policisti zagrešili s tem, da niso raziskali, zakaj so sledi v snegu na kraju, kjer so Petka pretepli, takoj splužili. Kar me osebno čudi. V nekem na pol zasebnem pogovoru mi je namreč direktor policijske uprave Slovenj Gradec Srečko Krope tako rekoč prisegel, da pred Petkovo hišo sneg ni bil splužen, o čemer obstajajo tudi materialni dokazi. Povedano drugače, policija je sledi zavarovala, sneg pa se je stopil sam od sebe. Mogoče je dvoje: ali si je Krope materialne dokaze izmislil, ali pa se policijski minister Rado Bohinc in predsednik preiskovalne komisije Mirko Zamernik pripravljata na čistilno akcijo. Če sklepam po izjavi Mirka Žamer- nika, da cilj njegove komisije * ni konkretno ugotoviti, kdo je obračun s Petkom naročil in izvedel, ampak ugotoviti nepravilnosti pri preiskavi", potem bi rekla, da je predsednika komisije prvotno navdušenje že precej minilo. Da sta torej policija in komisija trenutno v fazi iskanja grešnega kozla. Se manj oči kot v ministra za notranje zadeve, je uprtih v šolskega ministra Slavka Gabra. V korist prihodnjih slovenskih rodov pa bi bilo dobro, če bi oči odprl vsaj minister in pogledal, kaj se na njegovih šolah dogaja. Vzemimo ljubljansko osnovno šolo Nove Fužine. Čeprav stoji šola tako rekoč na obrežju Ljubljanice, je brez ograje. Kar je lahko predvsem za tiste, ki obiskujejo prvi razred devetletke smrtno nevarno. Namesto, da bi ravnateljica šole, kije trenutno na porodniškem dopustu, iskala denar za ograjo, je poleg redne plače in v službenem času dodatno služila kot zavarovalna agentka. Občasno pa menda celo kot prodajalka suhih banan. Minister Slavko, pa nič. Marjeta Smolnikar Zadnji korak slovenske osamosvojitve Branko Grims, poslanec Ob smrti Franca Jožefa se je zbrala množica in ljudje so jokali. Dvorni maršal jih je poskušal tolažiti: "Zagotavljamo, da ho vse ostalo po starem!" /z zadnje vrste se je zaslišal obupan glàs: "Pa saj zato pa jokamo!" Slovenci tako radi pozabljamo. Opozoril o tem, da smo na robu Balkanskega kotla, ki lahko vsak hip znova eksplodira, ž.e nekaj časa nihče ni več hotel slišati. Tako prijetno se je bilo vdajati utvari, da je Drnovšek uredil odnose s Hrvaško in da gre Srbija v smeri evropske demokracije. Tisti del slovenske politike, ki je desetletja dolgo svojo moč črpal iz Beograda in včasih prav janičarsko uveljavljal politične metode Beograjske čaršije na slovenskih tleh, je še posebej spodbujal vse oblike ponovnega povezovanja in sodelovanja s Srbijo. Pokazalo se je, da se del gospodarstva obrača povsem politično in ne razumno - v primeru novih zaostritev bodo še enkrat izgubili vse, kar bodo vložili na problematična območja; ob tem ko niti prejšnje lastnine, zaplenjene v času razkroja "Juge", še niso dobili nazaj. Včasih je zadeva že prav tragikomična: delegaciji, ki je šla ponujat vsestransko pomoč "južnim bratom" so v Beogradu že v prvih urah obiska ukradli dva povsem nova audija... Slovenija naj bi bila na najvarnejšem delu sveta in vstop v NATO hi kvečjemu zmanjšal njeno varnost, so vpili (nekateri tudi s strani tujega kapitala dobro plačani) demagogi, ki so tiste, ki s(m)o opozarjali na lahkomiselnost takšnih trditev, s prav nič mirovniško vzvišenostjo obkladali z ameriškimi hlapci in //;/-litaristi. Hrvaška zaplemba dveh slovenskih ladij in drakonske kazni, izrečene našim ribičem; ter še posebej tragična smrt Zorana Dindiča, ki so ga v Beogradu ostrostrelci ubili sredi belega dne (in ušli), so pokazali, da se na Balkanu ni prav nič spremenilo. Tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer je vest o atentatu na srbskega premiera komentiral, da smo spet tam, kjer smo bili. Kot v potrditev njegovih besed je Srbija uvedla izredne razmere in v onemoglem besu brez sodnih procesov začela rušiti hiše osumljenih za zločin. Pravna država na balkanski način... Ob vsesplošnem zagotavljanju, da bo v Srbiji vse ostalo po starem, se poleg zgornje anekdote zdi aktualna tudi stara modrost, po kateri se zgodovina ponavlja. Le da je bila tokrat farsa pred tragedijo. Ob vojni na območju nekdanje Jugoslavije se je enkrat že izkazala popolna obrambna impotent-nost Evrope, ki sama (brez vključitve zveze NATO) na svojem južnem robu niti približno ni bila sposobna zagotoviti miru. Žrtve v Srebrenici so tragične neme priče tega dejstva... "Bratstvo i jedinstvo" klanja zadnje vojne bi še trajalo, če ne hi poseglo vmes Severnoatlantsko zavezništvo. Za vse, ki so pozabili: zveza NATO je v resnici prvič uporabila svojo moč prav za vzpostavitev miru na območju nekdanje Jugoslavije in je vstopila na Kosovo brez posebnega sklepa varnostne- ga sveta Organizacije združenih narodov. Ste opazili, da vedno, kadar je v slovenskem morju zasidrana letalonosilka zveze NATO, povsem potihnejo grožnje prenapetežev s hrvaške strani, kako bodo poslali njihovo topovnjačo, da "pomete" s Slovenci? Banalen primer, kipü vendarle na nek način pokaži' realnost na obrobju Balkana. Smrt več sto tisoč ljudi, pregnanstvo milijonov, posilstva, telesne in duševne rane, spori o mejah novih držav, vse to še zdaleč ni pozabljeno. Jutri, čez leto, desetletje; tudi čez petdeset let lahko zamere in miti znova predstavljajo gorivo za požar neke nove balkanske vojne. Po tragediji v Beogradu je lahko ta požcir mnogo bližje, kot so mnogi verjeli še pred mesecem dni.' Vstop v zvezo NATO je logično nadaljevanje slovenske osamosvojitve, dejansko predstavlja njen zadnji korak - dokončno politično ločitev od Balkana. Odločitev za~ NATO je odločitev za varnost, Zft razvoj in predvsem - za mir. ar Goma mm najbolj športna frekvenca Piše Milena Miklavčič Usode Sram me je "Priznam, da sem se ga razveselila, kaj se ga ne bi. Saj to je povsem človeško, da radi srečamo stare znance, več kot toliko mi po sedmih letih niti ni bil. Rokovala sva se, predstavil mi je svojo ženo, jaz pa sem mu hotela predstaviti mož.a, vendar me je Samo tako morilsko gledal, da se mi je beseda zataknila v grlu in na hitrico sem se od njiju poslovila, noge so se mi šibile, usta sem imela suha, dobesedno se mi je meglilo pred očmi, ker sem se v trenutku začela zavedati, da sem naredila neodpustljivo napako. Samo me je prijel za roko in rekel, da bova otroško sobo kdaj drugič izbirala, da morava iti domov, ker se mu mudi. Komaj sem prišla do avtomobila, tako me je bilo strah, saj se nisem niti spomnila, kaj vse sem svojemu bivšemu rekla, kar hi bilo za Sama odločno preveč. Celo vožnjo nisva spregovorila niti besedice, Samo je radio navil do konca, jaz pa sem gledala skozi okno in se tresla od strahu. Ko sva prišla domov, je rekel mami v kuhinji, da naj naju ne moti, ker se morava nekaj pogovoriti, otroka sta bila prav tako pri njej, in mene je dobesedno povlekel navzgor do stanovanja. Dvakrat je obrnil ključ v ključavnici in potem je začelo padati po meni... Z rokami sem si zakrivala glavo, zato so me njegove brce zadevale v trebuh in prsi. Nič ni govoril, samo tepel. Šele potem, ko me je prijel za glavo in z.ačel butati ob tla, so se spodaj zganili in se začeli zavedati, da je nekaj hudo narobe. Mama je začela butati po vratih, naj ji odpreva, toda on jo je le poslal v p...m... Ker ni bilo nikogar doma, je v preblisku poklicala soseda, ki je vdrl v stanovanje, toda takrat sem že ležala na tleh brez življenja, kot mrtva. To so mi pripovedovali kasneje. Sosed, ki ga je kar nekaj skupaj, je moža komaj ukrotil... Imela sem zlomljenih sedem reber, krvave podplutbe po vsem telesu in nekaj časa sem bila v nezavesti... " Ko jo je prestrašena tašča spravila k sebi, je hotela poklicati zdravnika, vendar ji sin tega ni dovolil. Kar crkne naj. je dejal, saj je sama kriva, da jih je dobila. Ne govori tega, te bo bog št rajal, se je zgrozila tašča, vendar je bil sin neomajen. Tako je Urška še ves dan ležala v strašnih bolečinah in mož je straži! pred vrati, da ne bi mogla kamorkoli pobegniti. "Bila sem tako izmučena, da se sploh nisem zavedala, kaj se je še nekaj ur predtem, dogajalo z menoj. Na srečo mi ni bilo slabo, niti nisem "dvojno " videla in to me je tolažilo, da ni prišlo še do pretresa možganov. Zvečer se je mož počutil že toliko "varnega", da je šel na obvezno partijo taroka s prijatelji. Tašča mi je pomagala, da sem se oblekla, in potem me je odpeljala na urgenco. Celo pot sem ji govorila, da bom povedala po pravici, kako se je zgodilo, ampak potem, ko sem naletela na mrkega zdravnika, ki se ni niti zmenil zame kot za človeka, sem bila raje tiho. Zdelo se mi je, da bi še od njega pokasirala kakšno pridigo o tem, da sem bila sama kriva, da je do tega prišlo. Niti vprašal me ni, kaj se je zgodilo, le sestra mi je razložila, kaj moram početi, da zaradi počenih reber ne bo prišlo do komplikacij. Pišmeuhovski odnos me je zadel naravnost v srce, saj sem že tako bila na tleh. Ko sem prišla nazaj v sprejemno, me je tašča objela in takoj vprašala, ali bo zdravnik kaj ukrepal. Ko sem ji povedala, da me je komaj kaj pogledal, ni rekla drugega kot to, da bo pač morala ona narediti odločilni korak. " Urška ni mogla povsem natančno povedati, kaj sta se pomenila mati in sin, ker sta si skočila v lase, ko nje ni bilo zraven. Ve pa, da je tašča ukazala sinu, naj izgine, da ga noče nikoli več videti, da pri hiši nima kaj iskati. Mogoče bi vzela besedo nazaj, če je ne bi klofnil s tako močjo, da je butnila ob rob pulta v kuhinji, vendar se ji na srečo ni zgodilo nič hudega. "Seveda sem bila za vse, po njegovem, jaz kriva. Da sem ga izkoristila, da je podpisal, da so otroci njegovi, da pa ima sedaj jasen dokaz, da sem mu oba podtaknila. Teh neumnosti, ki jih je potem trosil okoli, je bilo še nič koliko. Je pa res, da ljudje niso bili na moji strani, saj je bil Samo med prijatelji in tudi vaščani zelo priljubljen, nihče, razen soseda, pa ni vedel, kaj je počel doma, za štirimi stenami. Na srečo je ta sosed, ki je tisti dan priskočil na pomoč, povedal resnico, da ljudje niso preveč udrihali po meni. Poleg tega so še vsi vedeli, da sem svoj čas delala v bifeju in so nekateri sodili kar počez, češ natakarice so vse take, da "rade dajo". Ker sem bila še na porodniški, mi ni bilo potrebno iti ven, vse potrebno je iz trgovine prinesla tašča, ki je skrbela zame, kot bi bila njen otrok. Vem, da jo je po nekaj dneh sin začel klicati po telefonu, da mu je žal, da bo spet vse v redu, da naj kar mene vpraša, da je bila krivda moja, da se je spozabil. Vendar je tašča ostala neomajna. Ko je prišla k meni, mi je po pravici povedala, da vse noči ni spala, ker se je bala, kdaj bo njenega lastnega sina pičilo, da mi bo kaj naredil. Tudi sama ni vedela, od kod mu to nasilje, saj tega v družini ni bilo, ne pri njej ne pri možu." Potem se ji je porodniška iztekla, potrebno je bilo iti v službo in tega se je najbolj bala. Na poti do tja se je lahko zgodilo marsikaj, takrat tašče ni bilo zra- ven, da bi jo branila. S skupnimi močmi je kupih' avto, nič posebnega, le toliko, da se je počutila bolj varno. Vesela je bila, da sta bila otroka v varstvu, v? strah, ki se ji je za žrl v kosti, je ni zapustil niti na delovnem mestu. "Sodelavci so me bili vajeni kot živahne ženske, k' je rada stresala šale, jaz pa sem se v zadnjem letu postarala za 50 let, " pripoveduje Urška. "Težko je razložiti tistemu, ki tega ni še nikoli doživel. Obrnila sem se tudi na anonimni telefon, tant so mi rekli, naj ga prijavim, vložim tožbo za ločitev, grem stran, na varno, toda to je veliko lažje reči kot narediti. Čeprav sem imela dokaj dobro službo, sem bila brez. denarja, kajti v stanovanje sem vložila VSt prihranke, pa še kredit sem najela. Če ne bi bilo tašče in njene pomoči, bi bila prav zaradi težke finančne situacije Samit prepuščena še naprej na milost in nemilost. O, saj je čez nekaj mesecev spet začel prihajati, se dobrikati in mi prinašati rože, češ pozabiva, pa spet zaživiva skupaj kot mož in žena. Todd samo da sem ga zagledala, sem se počutila kot ohromljena, niti glasu nisem mogla spraviti iz sebe- Ko je videl, da ne reagiram, me je nap...... z vsemi grdimi besedami, ki jih premore tak besednjak. Je pa res, da sita vrana nikoli ne bo verjela lačni. Tudi ljudje bodo še naprej govoričili svoje, nihče pa se ne bo poskušal vživeti v mojo kožo. Ko bi bila malo bolj samozavestna, me to ne bi bolelo, tako pa....." Ničesar ne bom dodala na koncu. Le to si želim kot Urškina poslušalka, da bi vsi skupaj začeli na tiste nasilneže z dvema obrazoma, gledati drugače. Da M jim dali vedeti, da zato, ker se upajo ženo pretepsti kot psa, še zdaleč niso junaki. Niti za gostilniškim pultom, kjer ponavadi po nekaj kozarčkih obvelja misel, da je treba z "ženskami na kratko". Od tu do resničnega mučenja je potem le še kratek, komdl opazen korak..... Končal se je 33. Teden slovenske drame Velika nagrada lutkam V torek se je v Prešernovem gledališču končal 33. Teden slovenske drame. Veliko nagrado so podelili lutkovni predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Vita Tauferja in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Igralci matičnega gledališča pa so že predstavili koncertno izvedbo Hodnik Matjaža Zupančiča, letošnjega Grumovega nagrajenca. Kranj - V uvodnem delu se je ravnatelj Gledališča France Prešeren Borut Veselko /ahval i I /a požrtvovalnost vsem sodelujočim, daje program tedna drame uspeval po načrtih, še posebej selektorjem, ki so omogočili pester izbor gostujočih tujih gledaliških predstav, kakor tudi spremljajočih strokovnih prireditev, ki bodo slovensko dramo dvignile na višjo raven domače, kakor tudi tuje obravnave. Letos so prvič gostili tri pomembne tuje izdajatelje, ki bi utegnili slovenskim dramskim besedilom utegnili odpreti pot v svet. Še posebej seje zahvalil številnim sponzorjem, brez. katerega festivala takšnega, kot je bil, ne bi bilo, v prihodnje pa se bodo trudili predvsem za izboljšanje njegove kvalitete. Tričlanska žirija v sestavi Marjana Ravnjak. Barbara Orel in Tomaž Toporišič pa je med sedmimi tekmovalnimi uprizoritvami predstav, med katerimi so bile Blok, Ljudožerci, M' te ubu, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Vrtoglavica, Srebrno rebro in Za narodov blagor, veliko nagrado Samobor je bila nad nagrado navdušena: "To je bilo čudovito presenečenje in potrebno je priznati, daje pri nas pri lutkah zavladalo brezmejno veselje. Verjetno se v nobenem drugem teatru ne bi tako iskreno veselili te nagrade kot pri nas. Predstava je močno drugačna in ko mi jo je režiser predstavil, mi je bila všeč, saj sem videla, da ima v glavi zelo eksaklen koncept, ki se mi je zdel i/redno vznemirljiv in vreden poizkusa. Bil pa je to kompliciran študij. Predstava je zelo živahna, vesela, hrupna, polna humornih efektov, ampak /a tem je nepopisno veliko igralskega dela in veliko naporov igralcev animatorjev." /a predstavo že ves čas vlada zanimanje. Plasirali so jo že na Borštnikovo srečanje in na Mesec komedije v Celju, Teden slovenske drame pa je bil za njih najbolj pomemben naslov. Imajo tudi precej ponudb iz tujine, kjer je režiser Vito Taufar znan in prepričani so, da bo prepotovala veliko sveta, kjer bo gotovo več gostovanj, kot ponovitev doma. Barha- Igralci Prešernovega gledališča so v enem tednu naštudirali besedilo Hodinka, letošnjega Grumovega nagrajenca Matjaža Zupančiča soglasno podelila lutkovni predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi, v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in režiji Vita Tauferja. Svojo odločitev je utemeljila z besedami: "Režiser je svojo ž.e četrto interpretacijo Linhartove klasične veseloigre inteligentno in duhovno priredil za potrebe lutkovnega gledališča, ki je s klasič- Slovenska gledališča na avstrijskem Koroškem Pogled dlje in Abonbonček Celovec - Kulturni in komunikacijski (k&k) center Šentjanž v Rožu in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) v Celovcu s finančno pomočjo Evropske unije tudi letos pripravljata dva gledališka abonmaja, Pogled dlje za odrasle in otroški abonma Avonvonček. Abonma Pogled dlje 2003 se je začel z gostovanjem Male scene MGL Na čigavi stran R. Harvvoo-da. Isto gledališče se bo prav tako v Celovcu predstavilo aprila z igro Hrošč M. Popoviča. Koroški igralci v skupini Teater brez (Magdalena Kropiunig, Aleksander Tolmaier in Matjan Stika) bodo v maju v Šentjanžu uprizorili igro Kovinski pogled I). Harmsa, rcž.irala pa jo bo Alenka Hain. Abonma se bo jeseni v Šentjanžu nadaljeval z Linhartovo Ta veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, sledili pa bosta še dve predstavi v Celovcu in sicer Drame SNG Maribor Debeluhi v krilcih N. Silverja in SNG Mala drama Ljubljana z. Ekshibicionistom O.J. Travna. V sodelovanju s krajevnimi društvi v Podjuni ter ob čezmejnem sodelovanju z. Dravogradom, Ravnami, Prevaljami, Črno in Mežico ho nekoliko spremenjen abonma Pogled dlje 2003 letos prvič tudi v kulturnih domovih v Pliberku in Šentprimožu. Že danes bo v slednjem na ogled igra SLG Celje Trolius in Kresida W. Shakespeara, sledil bodo lutkarji z že ome- njenim Matičkom, v juniju pa bo gostovalo PDG Nova Gorica s Hočevai jevo dramo M te ubu. Jeseni bodo predstave v Pliberku in sicer septembra Izboljševalec sveta T. Bemharda, Mala drama SNG Ljubljana pa bo v novembru predstavila tudi igro Art Y. Reza. Mariborska drama se bo v oktobru predstavila z enodejankama Štefka (Tanja Viher) in Milan (Rokgre). Najmlajšim je letos namenjen Abonbonček 2003, ki so ga pripravili SPZ Celovec, krajevna prosvetna društva v Podjuni in območna izpostava JSKD z. Raven na Koroškem. V Šcntprimožu bodo otroci uživali ob predstavah LGL Zabava na Luni (T. Telle-gen) in igro SLG Celje Vitez na obisku (M. Košuta), v Farni dvorani v Železni Kapli bo maja predstava LG Maribor Kakor napravi stari, je zmeraj prav (H.C. Anderscn), jeseni pa se bo abonma selil v Pliberk s predstavami MGL Mary Poppins (P.L. Tra-vers/ M. Geymayer Oblak), Ana in kralj, ki je padel s pravljice (R. Thayenthala) Gledališča Ptuj in Walter Parsifal A. Rozmana Rože v izvedbi MGL. I.K. no tehniko ročnih lutk drugačna. Skupaj z Barbaro Stupico, avtorico likovne zasnove, in Igorjem Leonardijem, avtorjem glasbe, je ustvaril dramaturško drzno predstavo, ki presega vsebovanje tradicionalne interpretacije Linhartove dramatike in dosledno vzpostavlja vratolomnost v dejanje. Z veliko dinamičnih izvedb anima-torske ekipe Linhart zaživi kot živ in sodoben avtor, ki odpira nove možnosti medija lutkovnega gledališča." Umetniška direktorica Lutkovnega gledališča Barbara Hieng Žareli od zadovoljstva nad Veliko nagrado: Umetniška direktorica Lutkovnega gledališča Ljubljana Barbara Hieng Samobor, glavni igralec - lutkar Brane Vižintin in režiser Vito Taufer. ra Hieng Samobor je še pojasnila, da v predstavi srečujemo zelo sodoben teater s klasičnimi principi najstarejšega gledališča, tako imenovane komedije del' arte. "Klasična ročna lutka, prijemi in posledice, kombinirano s fino. zelo moderno sen/ibilnostjo režiserja Tauferja, izjemnim posluhom za ritem, akcent, kadriranje. Kdor njegove predstave pozna, ve, da so po robu filmskega kadri-ranja in to je čisto poseben način režije. Kot programskega vodjo me veseli, da se je režiser očitno ogrel za lutkovni žanr in da je to na neki način samo začetek, ki je z nagrado /daj zelo pohvaljen." Režiser Vito Tauler, ki je na tednu slovenske drame z Matičkom zmagal že tretjič, je na vprašanje, zakaj še četrta predstava Ta \eseli dan ali Matiček se ženi An tona Tomaža Linharta, odgovoril preprosto: "Tako je posebna, tako je v redu in v njej je toliko stvari. Očitno se v njej še vedno najde nekaj novega in to ni samo moj pogled. Tako mislijo tudi tisti, ki dajejo nagrade, publika, ki jo gleda, in tako naprej." Vito je pritrdil, da bo naredil še kakšnega Matička, potem pa odhitel na vajo za Sneguljčico, ki bo uprizorjena v petek. Katja Dolene, foto: Gorazd Kavčič Novi in stari klasiki Poleg treh novih romanov v zbirki Moderni klasiki sta'pri Cankarjevi založbi v novi zbirki Dediščina izšli dve klasiki za vse čase, Voltairov Kandid in Malapartejeva Koža. Ljubljana - S pomladnim svežnjem tretjega letnika zbirke Moderni klasiki Cankarjeva založba nadaljuje izdajanje vrhunskih del svetovne književnosti. V zbirki, ki nadaljuje tradicijo pred dvema letoma zaključene zbirke Dvajseto stoletje, izhajajo prozne mojstrovine zadnjih sto let, vključno z najnovejšimi romani, nastalimi v zadnjih nekaj letih. Novejša sta romana Čapajev in Praznota (19%) ruskega avtorja Viktorja Pelevina in Spodbujanje krokodilov (1999) Portugalca Antònia Loboa Antunesa, medtem pa je roman Na površje znane kanadske pisateljice Margaret Atvvood prvič izšel pred dobrimi tridesetimi leti. Viktor Pelevin je trenutno najbrž eden najbolj branih in preva-janih sodobnih ruskih pisateljev. Prvi njegov roman, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu leta 2000, je bil Omon Ra. tokrat pa je v prevodu Boruta Kraševca izšlo njegovo tretje delo z naslovom Čapajev in Praznota. Glavna junaka romana sta legendarna lika ruske revolucije in folklore, poveljnik rdeče konjeniške divizije Vasilij Čapajev in njegov pribočnik Peter Praznota. Pripoved se deloma odvija v ruski državljanski vojni (liha poglavja), deloma v realnosti sodobne Rusije (soda poglavja). Zgodba iz ene resnič- nosti pada v drugo, dokler se v duhu zen budizma dokončno ne znebi svojih mor in doseže absolutno svobodo. V romanu je tudi nekaj pesmi, predvsem pa za avtorja značilnih veliko besednih iger. Pelevin je izredno priljubljen med mladimi bralci, v Rusiji menda vlada prava "pelevomani-ja". Kot je na predstavitvi povedal Kraševec, so njegova dela berljiva, a ne banalna. Pelevin je ruski metafizik, ki je didaktičen in hkrati išče zadnjo resnico. Avtor romana Spodbujanje krokodilov Antonio Lobo Antunes je poleg Saramaga eden najbolj znanih sodobnih portugalskih pi- sateljev. Po stroki sicer psihiater, je Lobo Antunes doslej napisal že 17 del, v tokratnem romanu pa se vrača v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja v čas po končani Sala-zarjevi diktaturi. Štiri ženske, gluha Mirni, obolela za rakom, Fati-ma, ki je jezna na vse. kar jo obdaja, vdova Celina, ki je obsedena s staranjem, in debeluška Simona, skozi svoje tegobe razkrivajo povsem drugačne zgodbe ... Roman je bil doslej nagrajen z več literarnimi nagradami. Tretji roman iz zbirke Moderni klasiki z naslovom Na površje je delo ene najpomembnejših avtoric našega časa. kanadske pisateljice Margaret Atwood. Gre za zgodbo umetnice, ki se vrne v neobljudenc kraje svojega otroštva, da bi našla izginulega očeta. Na pot se poda s partnerjem in prijateljskim pa rom. Glavna junakinja je postavljena pred problem resnice o sami sebi, svet prijateljev pa seji kaže le še na površju ... Omenjeni roman je eno temeljnih del kanadske sodobne proze. V drugem delu tretjega letnika /birke Moderni klasiki bodo jeseni i/šla še dela Madame Antònia Libera. Beli šum Don DcLilla in Donava Claudia Magrisa. Kot je povedal urednik Zdravko Duša, bodo z. novo zbirko Dediščina obnavljali naslove z "železnega" se/nama nekdanjih izdaj Cankarjeve založbe. Pri tem ne bo šlo le /a ponatise temeljnih del svetovne literature, ampak tudi za nove prevode klasičnih del. Tokrat sta to Voltairov Kandid v prevodu Otona Župančiča in pa roman Koža Cruzia Malaparteja, ki sta ga pred 41 leti prevedla Ciril in Veronika Zlobec. Prvi literarni manifest razsvetljenstva, drugi prepričljiv dokument o Evropi ob koncu druge svetovne vojne. Kot je povedal Ciril Zlobec, je knjiga ponovno izšla ravno ob pravem času, saj obravnava ameriško osvobaja-nje Italije. Totalni razkroj Neaplja, kjer ni več nobenih moralnih norm, je hkrati slika povojne Evrope. Posebnost /birke je žepni format, kar tudi znižuje ceno knjig na minimum. Igor Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih škof in Železnikarji Ko sem zadnjič obiskal znance v Železnikih, so mi Podarili eno res lepo knjigo: Doba železarstva v Že-Vznikih, izdal in založil Decop, 2002. To je tehten učbenik zgodovine tega kraja v podobi prijazne slikanice. Na ovitku je faksimile listine, ki jo je 13. maja /6/5 podpisal freisinški škof Štefan (škofoval [612 -1618). Napisano se v prevodu glasi: "Po bož-■I' milosti Mi, Štefan, freisinški škof / izpovedujemo ln naznanjamo s tem pismom, da so Nam Naši in načinu freisinške škofije loškemu gospostvu podložni lfl Zvesti fužina rji iz. Spodnjih in Zgornjih Železnikov v Selški dolini svoje pravice in svoboščine prinesli, kot so jih jim nekdaj naše freisinške škofije gospod-Je Predniki blagega spomina milostno podelili in jih fhi pergamentu napisanem konfirmacijskem pismu (katerega so od našega nedavno preminulega in že . Bogu počivajočega predhodnika škofa Ernesta, ''"1'isanega v Freisingu na Svetega Novega leta dan v 156H. letu prejeli) od besede do besede zapopadli in razglasili in so ponižno nas prosili, da bi jim Mi, kot zdaj vladajoči gospod in škof freisinške škofije, prav takšne svoboščine, nič manjše, kot so jih naši hvalevredni predhodniki podelili, milostno potrdili. Njih ponižno prošnjo uvideli smo za pravični) in jim njihove potrjene in konfirmirane svoboščine z močjo tega pisma potrjujemo in konfirmiramo. In resno zaukazujemo Našim sedanjim in prihodnjim oskrbnikom in uradnikom Našega loškega gospostva in hočemo, da zgoraj navedene Naše podlož.ni-ke pri zgoraj omenjenih Njihove svoboščine tudi s tem Našim potrdilom in konjirmacijo zares pravilno obravnavajo, jih varujejo in ščitijo, in tla nanje ne le da ne pritiskajo in jih ne ovirajo, marveč da vsakdo, kolikor je mogoče, dopušča vse, ne da bi se pri tem spozabil nad Nami in Našimi nasledniki, Našo oblastjo in jurisdik-cijo, tudi le z zadržkom, njihove svoboščine okrniti, povečati ali celo odpraviti. Vse zvesto brez nevarnosti. Za Muzej Železniki: upodobitev kovačev pri delu. overovitev podpisali smo to pismo lastnoročno in privesili nanj tudi Naš osebni pečat. Izdano na Našem gradu v Loki v sredo pred nedeljsko kantato trinajstega dne meseca maja po Kristusu, našem edinem Odrešeniku, v 1615. letu. /Stephanus mppa" Kaj vse razberemo iz. tega besedila.' Značilni način izražanja tedanjih mogočnikov: dejstvi) da je bil tistega leta tudi škof Štefan osebno v svoji Loki in da je moral biti železnikarskim fuž.inarjem res naklonjen. Čeprav iz drugih virov vemo, da je že pred tistim časom, še bolj pa pozneje, med škofovo oblastjo in Železnikarji prihajalo do pogostih in hudih konfliktov. Freisinški škof sam je bil tisti, kije ž.e sredi 14. stoletja v Selško dolino poklical furlanske fužinarje in jim podaril ozemlje poznejših Železnikov. Najstarejša nam znana listina, ki govori o teh rečeh, je iz leta 1354, ko je bil v Freisingu škof Albert. V začetku so bili odnosi dobri, pozneje so se zaostrili do skrajnosti. "Za Južimirstvo je bilo treba zelo veli- ko oglja: zato so močno izrabljali obsežne gozdove v sosedstvu. Ker so silili fužinarski delavci v kmečki' skupne gozdove, je čedalje bolj rastlo nasprotstvo med kmeti in fuži narji. Pogosto je prišlo do dejanskih spopadov. To je vzrok, da medsebojno nerazpoloženje še do danes ni popolnoma prenehalo /napisano 193(6, op, p./ Freisinški škof se v to ni veliko vmešaval, dokler je bil pravi gospodar nad fužina/ji. V16. Stol. se je pa deželni knez proglasil za vrhovnega gospoda nad fuži-narji, obenem pa tudi nad gozdovi, ki so jih ti izrabljali. Vse tO je povzročilo velike spore med loško go-spoščittO in deželnim knezom. " Tako dr. Püvle Blaz.nik. V nadaljevanju pojasni, da je "škof na fužinarsko eksploatacijo gozdov reagiral tako, da je sprožil nov val naseljevanja v krajih, ki s še niso bili poseljeni. Bolje revne kmetije, ki plačujejo vsaj nekaj, kol fužinarski goloseki, od katerih gospostvo ni imelo nič. Ta novi val naseljevanja je zalival te kraje vso drugo polovico 16. in prvo polovico 17. stoletja, zgodovinarji ga imenujejo tudi rovtarska kolonizacija. Zajela je zlasti dve območji: dotlej še nenaseljeno območje blizu Zirov, kjer so nastala obsežna naselja Žirovski Vrh. Stara in Nova Oselica ter obširno območje južno od Železnikov, kjer so nastali Marlinj Vrh. Davča in Podporezen. Listina škofa Štefana je spisana v času. ko je šlo to naseljevanje h koncu in je bil škof zadovoljen, Železnikarji pa so se morali : njegovim dobro voljo sprijazniti. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 21. marca 2003 Vsak ponedeljek naGTV ob 20.30 Ne prezrite Klub radovljiških študentov Pomladanski ples. Če bi se radi zavrteli v ritmih valčka, dis-co fox-a, cha cha cha-ja, se nam pridružite v petek, 21. marca, ob 20. uri v plesni dvorani Hotela Astoria na Bledu. Igrali in peli nam bodo člani glasbene skupine Bailamos. VSTOPNINE NI! Zavod mladim V aprilu bo potekal že težko pričakovani pred izbor glasbenih skupin za nastop na Zlati deki in Tradicionalnem študenskem pikniku. Več informacij najdete na: piknik.so-fov.org Vabljeni! Mladinski servis Radovljica v petek, 28. marca 2003, ste vabljeni v Festivalno dvorano na Bled, kjer bo ob 20. uri koncert Za polno luno, Zoran Pre-din. Karte dobite na.Mladinskem servisu Radovljica, s KRŠ-evo izkaznico po 1.500 SIT. Klub študentov Selške doline pripravlja v soboto, 22. marca 2003, tradicionalno brucova-nje s skupino Night Jump, Dis-drug this fuck, Lady's First ter 3 = pjančki. Letošnji sprejem v študentske vrste bo malo drugačen, saj se bo za vse bruce in brucke začel že z dopoldanskim izletom na Primorsko, kasneje pa nadaljeval z žurom do jutra. Do 21. ure bo PROST VSTOP! Vsak petek v Gorenjskem] Glasu V petek, 28. marca 2003, ob 20.00 uri pa ste vljudno vabljeni v klubske prostore na Potopisno predavanje s tematskim sklopom: "Peru in Bolivija". Aleš Letonja, študent Fakultete za šport, vam bo ob glasbi in besedi predstavil lepote in ljudi Peruja in Bolivije. Pridite v čim večjem številu, prostora je za vse dovolj. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in prigrizek. Klub študentov Poljanske doline organizira v soboto, 22. marca 2003, ob 21. uri brucovanje s skupino Kingston. Še prej pa vse bruce in brucke vabimo v klubske prostore (ob 19. uri), kjer jih bomo pogostili in opremili za program in brucovanje. ŠO FOV vas vabi, da se udeležite vsakoletnega posveta organizatorjev dela v Portorožu, ki bo letos v sredo, 26. marca 2003. Cena enodnevnega izleta znaša 1.300 SIT. Še vedno se lafjko prijavite na Info točki ŠO FOV. Mestna občina Kranj V torek, 25. marca 2003, v svojih prostorih ob 19. uri organizira dobrodelno dražbo likovnih del za mlade mamice. Klub študentov Kranj organizira v nedeljo, 23. marca 2003, ogled finalne tekme smučarskih poletov v Planici. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri zjutraj. Prijave pa se še vedno zbirajo na info točki KŠK. Ali po osamosvojitvi pride čas za vstop v novi organizaciji - Evropsko unijo in Organizacijo severnoatlantskega sporazuma? Biti ali ne biti v NATU in EU? Zadnje mesece in sploh zadnje dni, ko je referendum o vstopu v Evropsko unijo in NATO vse bližje, se je že ogromno govorilo in razpravljalo o tem, zakaj sploh vstopiti v ti dve evropski organizaciji. Kakšne prednosti to prinaša za Slovenijo kot državo, njeno gospodarstvo, varnost in ostale pomembne dejavnike. Na to temo so bile v pred referendumskem času organizirane številne okrogle mize in razne javne razprave, kjer so strokovnjaki podajali svoja mnenja in utemeljitve zakaj so za vstop v posamezno organizacijo in zakaj so proti temu. Morda se je nekoliko več pozornosti namenjalo NATU, saj se pri vprašanju o vstopu v to organizacijo porajajo mnoga vprašanja in razni pomisleki, glede koristi, kijih bo Slovenija imela, če vstopi v NATO, na kaj nas v zvezi z vstopom ne opozarjajo. Kakšna bo tedaj varnost naše male dežele, kako visoki bodo stroški, tako referenduma, kot samega vstopa v NATO in profesionaliziranja vojske, saj je to navsezadnje le denar davkoplačevalcev - nas - naših staršev. Sploh pri mladih so mnenja različna, predvsem pa nagnjena v negativno smer glede vključevanja v NATO, kar je pokazal tudi izid Mini referenduma o vstopu v NATO in EU, ki so ga izvedli v torek, 18. marca na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Referendum je potekal od 9. do 17. ure v avli fakultete. Glasovali so lahko vsi, ki so imeli na fakulteti na ta dan kakršne koli obveznosti. Po ocenah sodeč se je mini referenduma udeležilo 193 glasovalcev, kar je približno 50% vseh prisotnih na ta Na Mini referendumu so glasovali tudi profesorji Anti NATO žur na prostem Zgodilo se je... V veljavi Zakon o omejevanju porabe alkohola V nedeljo, 16. marca, je stopil v veljavo Zakon o omejitvi porabe alkohola. Minister za zdravje RS dr. Keber pravi, da odslej alkohola ne bo mogel kupiti noben mladostnik, ki šteje manj kot 18. let. Tako bo po novem med 21. in 7. uro zjutraj prepovedana prodaja alkoholnih pijač v prodajalnah, ki obratujejo 24 ur na dan, v gostinskih obratih pa od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Če gostinec ne bo spoštoval omenjene zakonske določbe, bo tvegal kazen v višini do osem milijonov tolarjev. Zaključek 33. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču V torek, 18. marca 2003, se je zaključil letošnji 33. Teden sloven- Bledi obrazi, sivi odtenki - sivina tako ali drugače ske drame. Vsi prisotni so si lahko ogledali predstavo ' M te ubu v izvedbi čilenskega gledališča. Predstava je bila kljub ne toliko zanimivi vsebini nekaj posebnega, saj je bila odigrana v pravem čilenskem narečju, za večje razumevanje je bilo poskrbljeno s podnapisi, katerih v gledališču nismo vajeni. Tako Teden slovenske drame se je zaključil, vsi pa smo že v pričakovanju prihodnjega. dan na fakulteti. Na referendumsko vprašanje » Ali mladi želimo graditi svojo prihodnost v organizacijah, kot sta EU in NATO«, je bil odgovor, bi lahko rekli znan že vnaprej. Vsekakor se podpira vstop v Evropsko unijo, saj je za glasovalo kar 88%, torej proti 12%. Nasprotuje pa se vstopu v Organizacijo severnoatlantskega sporazuma (NATO) in sicer s 55% proti vstopu in 45% za. Gotovo si je vsak izmed vas že ogledal kakšno internetno stran na, kateri je napisanih še preveč informacij o NATU, prebral marsikateri članek ali celo prisluhnil javni razpravi in sodeloval pri glasovanju in raznih javnomnenjskih raziskavah o podpiranju in nasprotovanju eni in drugi organizaciji. Morda ste se udeležili celo kakšnega od javnih shodov proti NATU ali pa anti NATO žura na prostem. Mogoče ste dobili odgovore na vprašanja, ki so vas zanimala, mogoče tudi ne. Odločitev ZA ali PROTI, morda pa PROTI ali ZA NATO in EU, je konec koncev samo vaša in nihče ne bo vedel, kaj ste zares obkrožili, kaj šele, da bi svoje odločitve komu utemeljevali. Odločitev na nedeljskem referendumu se nezadržno bliža, prav gotovo pa nam bo takšna ali drugačna odločitev začrtala pot našega družbenega, političnega, gospodarskega in varnostnega razvoja. Pravijo, da na mladih svet stoji, pa si preberite, kaj o EU in NATU menijo nekateri mladi iz Gorenjske. Maja: »Podpiram vstop tako v EU in NATO, ker bi nam to nudilo določeno varnost in stabilnost. Kot bodoča andragoginja menim, da bi bilo bolje poskrbljeno za izobraževanje odraslih, ki je v Sloveniji zelo zapostavljeno.« Grega: »Z včlanitvijo v NATO in EU bi Slovenija lahko marsikaj pridobila na področju vojske in gospodarstva. Grega Vendar se lahko David vprašamo, če smo se zato borili za samostojno Slovenijo, da gremo takoj v neko drugo skupnost.« David: »Evropska unija bi nam ponudila nove možnosti na gospodarskem področju. Kot bodoči biotehnik vidim veliko prednost EU pri proizvajanju zdravih živil. NATO bi po mojem mnenju pripomogel k večji državni varnosti in verjetno bi bilo manj sporov s sosednjimi državami.« Jasmina: »Vstop v EU podpiram, ker menim, da bi to pripomoglo k večjemu gospodarskemu razcvetu, odprle bi se nam različne poti in sodelova-Evropo. Vstopa v NATO pa absolutno ne podpiram, ker ne verjamem, da nam bo to pomagalo pri večji varnosti države...« Aleš: »EU je O.K., ker ne potrebuješ osebnega dokumenta za nakup makaronov v Italiji. NATO ne hvala! Moja punca v vojsko, jaz na Matej Jasmina nja z ostalo Aleš Maja počitnice.« Tomaž: »Vstop v EU podpiram, ker so s tem odprte meje in olajšano poslovanje. S tem se bodo prodorna podjetja razširila, tista slaba pa propadla. Glede NATA pa menim, da ne bomo nič bolj varni, če bomo v zvezi, kot če ne bi bili. S tem se bodo kvečjemu povečale možnosti terorističnih napadov. Poleg tega pa v primeru, da smo napadeni, vojaška pomoč držav članic NATA ni obvezna.« Matej: »Temu našemu skupnemu svetu manjka en stari dobri Gand-hi! Sem proti NATU!« Vsaka odločitev prinaša dobro in slabo, idealnih odločitev NI! V pri- Tomaž meru, da se še ne počutite dovolj informirane o zvezi NATO, si nekatere odgovore na vprašanja lahko poiščete na spletnih straneh. Uspešno odločanje vam želim in naj bo izbrana tista alternativa, za katero se boste opredelili vi! Uršula Hafner Tekoči izziv S sprejetjem občinskega proračuna za leto 2003 se je pognalo kolesje razvoja, ki se naj ne bi ustavilo do naslednjih volitev. V zadnjem trenutku se je zagotovila velika večina, ki je podprla ta odlok. Govori se o spretnosti se-stavljavca koalicije in pa seveda o tem, da marsikdo ni hotel zamuditi koalicijskega vlaka. Z novim proračunom načeloma marsikdo ni zadovoljen, bi pa bil zelo vprašljiv, če bi bili vsi zadovoljni z njim. Največ vroče krvi je povzročila nesojena kranjska skakalnica, ki pa jo hočeš nočeš sedaj ne moremo zasaditi z rožicami. Z njo bo zaživela tudi še kakšna šola, dijaški dom in še kdo. Veliko truda sem vložil, da se končno pristopi k resni študiji ustanovitve »univerze v Kranju«. S strani fakultete imamo zato polno podporo, potrebna pa bo uskladitev tudi z ostalimi institucijami na Gorenjskem in v Sloveniji, ki želijo pristopiti k izpeljavi tako zahtevnega projekta. In koliko je en glas, ki je izglasoval občinski proračun, vreden. Glede na skupno vrečo to znaša okoli 340 milijonov tolarjev na svetnika. Glede na vrečo, namenjeno investicijam, iz katere se lahko zadosti posamezne interese, znaša to okoli 45 milijonov na svetnika. Velika večina je dvignila roko že za veliko manj denar-. ja. Za javno dobro. Pa adijo, Go- renjska. Beno Fekonja risofov^ Vsak petek v Gorenjskem Gla tu GLAS Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 Razstava sobivanja ljudi različnih potreb V prostorih Varstveno delovnega centra bo do 31. marca na ogled prva dobrodelna razstava fotografij pokojnega novinarja in vodje slovenske sekcije BBC-ja Veseljka Simonoviča. Denar od prodaje je namenjen Veseljkovemu skladu, namenjen pa bo izobraževanju na področju celostnega pristopa k zdravljenju raka. Do šole in vrtca z avtom Mobilna služba Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik je okrepljena z novim avtomobilom. Kamnik Mobilna služba Zavoda za usposabljanje invalidne mladine je namenjena celostni obravnavi gibalno oviranih otrok, ki se izobražujejo. Sestavlja jo interdisciplinarna in strokovno usposobljena ekipa, ki jo sestavljajo socialni delavec, klinični psiholog, defektolog, zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt in logoped Vsi imajo dolgoletne izkušnje pri izobraŽevanju gibalno oviranih otrok, njihova dejavnost pa se največkrat izvaja neposredno na terenu. Ifigenija Simonovič Ivica Matko Kranj - V življenjskih okoljih sobivamo različni ljudje, kakovost pa je v tem, da priznavamo drug drugega, se bolj spoštujemo in poudarjamo strpnost drug do drugega, je v uvodnem govoru k otvoritvi dobrodelne razstave v ponedeljek, 17. marca, poudarila Meta Grandlič i/. VDC Kranj. Vodstvo centra je ponosno, da prav v mednarodnem letu invalidov gosti dobrodelno razstavo Veseljka Simonoviča, namenjeno za Ve-seljkov sklad, direktorica VDC-ja Kranj Ivica Matko pa se je Ifige-niji Simonovič, ustanoviteljici Veseljkóvega sklada, zahvalila predvsem za možnost in veliko priložnost varovancem, osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, da se ti lahko predstavijo tudi s svojimi izdelki in se srečajo z drugimi ljudi: "Želim, da bi se fotografije dotaknile slehernega gledalca in ga nagovorile tako, da bi obogatili svoja spoznanja. V življenjskih okoljih skupaj sobivamo različni ljudje z različnimi sposobnostmi. Na ta način se podirajo različni tabuji, ki v naših okoljih še vedno so." Ob dnevu zdravja odpirajo svoja vrata Kranj, Radovljica - Dnevni center Sent'k iz Kranja pripravlja v ponedeljek, 7. aprila, Dan odprtih vrat, ki bo potekal od 10.00 do 17.00 ure v prostorih Dnevnega centra na Tomšičevi ulici 13. Dan odprtih vrat pa pripravlja tudi Šentgor podružnica gorenjska regija v Radovljici, ki bo istega dne potekal od 10.00 do 15.00 v radovljiški graščini. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in kupili izdelke, kijih ustvarijo člani na delavnicah. Katja Dolenc Ifigenija Simonovič, predsednica novo ustanovljenega sklada, je bila ob otvoritvi vesela, da ima Veseljko prvo razstavo fotografij ravno v Kranju, kamor je i/, tujine 25 let hodil k svojim staršem: "Kot študent v Londonu je imel Veseljko prvo službo v Domu za ostarele, prav tako rahlo odrinjene ljudi, hkrati pa je pisal znanstveno fantastične in humoristične Zgodbe, \f katerih je z iskreno ljubeznijo in humorjem pisal o ljudeh, ponujenih na rob družbe." 1/ lastnih izkušenj ve, da rak poleg celic človeka napade tudi okolico, zato je bližnjim potrebno pomagati in jih izobraževati. Svojo pomoč in 500 odkritih diapozitivov po smrti moža, ki je umrl za rakom, je zato namenila sladu, ki bo zbiral sredstva /a izobraževanje. "Društvo ima danes močne povezave s centrom za Celostno medicino v Bristolu v Angliji, kamor so že šli slovenski specialisti na delavnice in izpopolnjevanje, jeseni pa bodo gostili prvo gostjo." Društvo Dar iz Nove Gorice je Darinka Zupan predstavila Darinka Zupan, srečanje /. Ifigenijo pa je bil zanimiv splet okoliščin: "Spoznala sem jo lani, ravno v času, ko je naš program dobival idejno podobo v naših glavah. Izrazila je željo za pomoč in ustanovili smo Veseljkov sklad, ki je namenjen izobraževanju zdravnikov, terapevtov in prostovoljcev na področju celostnega pristopa zdravljenja raka. saj je bolnikov /. rakom v Sloveniji vedno več. Za uspešno pomoč pa se je potrebno izobraževati, zato je sklad namenjen prav temu. Razstavljene fotografije so motivno za političnega novinarja neobičajne: letala, narava, otroci, nebo, drevesa. A, kot je povedala Ifigenija, danes predstavljajo poročila o okolju, v katerem je bil in ga natančno opazoval. I/ Kranja bo šla razstava v London, na BBC World service, kjer je Veseljko delal 25 let, od tam v Ljubljano in Novo Gorico, drugo leto pa v Kanado k zamejskim Slovencem. • Katja Dolenc, loto: Tina Doki Želijo vstopiti v svet zmagovalcev Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje iz Škofje Loke namenja veliko pozornosti športu. Maja organizatorji jubilejnih regijskih iger Specialne olimpiade. Škofja Loka - "Treniramo atletiko, kolesarstvo, plavanje, alpsko in nordijsko smučanje in balinanje. Tekmujemo na vseh ravneh tekmovanj Specialne olimpiade Slovenije, med katerimi so najbolj množične regijske igre. Na njih sodelujejo vsi, ki si to želijo, ne glede na svoje sposobnosti in športne dosežke," pripoveduje Pajo Cakiči, ki že desetletje trenira ljudi z motnjo v duševnem razvoju. Med njimi je tudi njegov sin Robi. "V društvu se trudimo, da na tekmovanje povabimo tudi člane, ki niso vključeni v ustanove. Vsakokrat nas kdo preseneti s svojimi dosežki. Ena izmed njih Življenje je učenje Mengeš - Šolski sklad Osnovne šole Mengeš je pripravil humanitarno prireditev z naslovom Življenje za učenje in namenil denar od vstopnine in donatorjev za pomoč učencem /. omejenim gibanjem. Na Šoli namreč že imajo dvigalo do prve etaže, da se pouka lahko udeležujejo tudi učenci na invalidskem vozičku. Zdaj pa nameravajo zgraditi jašek za dvigalo tudi do druge etaže. Za spremljanje pouka pa bodo nabavili tudi dva do tri računalnike. Humanitarno prireditev so pripravili skupaj z Nušo Derendo, ansamblom Pori, otroškim pevskim je tudi Marta Fortuna, ki nas je zastopala na evropskih igrah Specialne olimpiade. Trudimo se, da bi našli še druge talente, da se pridružijo "svetu zmagovalcev", kot pravi moto Specialne olimpiade." Sodelujejo tudi na športnih mitingih, vsako leto pa se njihovi člani uvrstijo tudi na državne igre Specialne olimpiade, ki potekajo vsaki dve leti, izmenično letne in zimske. Člani društva Sožitje i/. Škofje Loke so sodelovali tudi na evropskih igrah (leta 1996, 2000 in 2001) in dobili dve zlati in eno bronasto medaljo ter četrto mesto. "Z vsemi sem pred tekmovanji veliko treniral. Pri tem so mi pomagali tudi starši tekmovalcev in drugi člani društva Sožitje. Pred odhodom so imeli skupne priprave celotne reprezentance. Da so tekmovalci lahko odšli na tekmovanja, gre zahvala tudi Športni zvezi Škofja Loka, vsem štirim županom (občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas -Poljane) in gospodu Bojanu Leb-nu, kije omogočil brezplačne treninge plavanja v bazenu v Železnikih," pravi Pajo Cakiči, ki ima letos svojega varovanca tudi v reprezentanci za svetovne igre Specialne olimpiade na Irskem. To je kolesar Klvis Čauševič. Sam pa je kot član izvršnega odbora Specialne olimpiade zadolžen za družinski program in seje leta 1997 v Kanadi in 1999 v Severni Karoli- iii v ZDA udeležil tudi svetovnih iger. Letošnjih iger na Irskem se v sklopu družinskega programa udeležujejo tudi sorodniki tekmovalcev (8 staršev), med njimi tudi Elvisova mama. "Društvo je pogosto tudi organizator raznih tekmovanj. Tako smo organizirali dva plavalna mitinga, ki sta potekala v bazenu v Železnikih, in regijske igre za Gorenjsko. Pri izvedbi vseh treh tekmovanj smo odlično sodelovali s škofjeloškimi vrtci, osnovno šolo Jela Janežiča in VDC Kranj - enoto Škofja Loka. Tudi za naprej imamo veliko načrtov. 31. maja letos bomo organizirali jubilejne desete regijske igre za Gorenjsko. Potekale bodo na igrišču osnovne šole v mestu. Januarja prihodnje leto pa bomo skupaj z vrtci in šolo Jela Janežiča organizatorji mednarodne tekme v alpskih disciplinah na Starem vrhu. Pričakujemo udeležbo približno dvajsetih držav iz Evrazije s približno 140 sodelujočimi. Priprave že tečejo," O načrtih za naprej govori Pajo Cakiči. Povedal je še, da so sedaj že dvakrat gostili mednarodnega predstavnika Specialne olimpiade za Evrazijo, ki sta s tereni na Starem vrhu in potekom priprav zelo zadovoljna. Sožitju bosta pri izvedbi tekme na pomoč priskočili Matej Demšar, direktor STC Stari vrh in Smučarski klub Alpetour. Danica Zavrl Žlebir Zborom Osnovne šole Mengeš, plesno skupino Ala Show team Domžale, sodelovali pa sta tudi podjetji Vele, d.dv, in Svilanit Kamnik, d.d., Kamnik z modno revijo. Dobrodelne prireditve pa seje udeležila tudi gospa Štefka Kučan. Prireditev je bila v dvorani Kulturnega doma Mengeš. V preddverju pa so pripravili tudi prodajno razstavo likovnih del Društva likovnikov, ki so dela z likovnih delavnic poklonili osnovni šoli Mengeš. Sklad osnovne šole Mengeš je za uresničitev programa za dvigalo in za nabavo učnih pripomočkov podpisal več Pogodb z. donatorji. ki jih tudi v prihodnje vabi k sodelovanju. A.Ž. Direktorica Zavoda Zdravka Slavec je ob novi pridobitvi povedala, da pomeni avto pomemben prispevek k izboljšanju dela mobilne službe, saj bo omogočil uspešno vključevanje gibalno oviranih otrok v matično okolje. Omogočil bo večjo dostopnost in možnost strokovne pomoči, ki jo otroci v različnih krajih Slovenije potrebujejo. Mobilna služba bo s prevozi nudila pomoč vsem gibalno oviranim otrokom, ki so vključeni v Zavod, kakor tudi tistim, ki so vključeni v redne osnovne in srednje šole ter vrtce. Denar je bil zbran s pomočjo donatorjev, med katerimi sta bili glavni podjetje Družba za varovanje G7 iz Trzina in Delo Revija, ki sta v Arboretumu v Volčjem Potoku organizirali poslovni Golf turnir. Katja Dolenc, fotOS Gorazd Kavčič Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prostovoljne prispevke zbiramo za invalidne Otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano." Z nami je Sladžan Umljenovie z Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tisti, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je tudi Aleksander Mežek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Svoje prispevke lahko nakažete: - za Zana z Bodešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2909) - za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555) - za Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komi jen) Dobrodelni koncert Društva Sožitje Škofja Loka - Društvo Sožitje Škofja Loka praznuje 35 let svojega delovanja. Dobrodelni koncert bo danes, v petek, 21. marca, ob IS. uri v športni dvorani Poden. Obiskovalce bodo zabavali Andrej Šifrer, Navihanke, Ivan Hudnik, Ansambel Tulipan, Varovanci varstveno delovnega centra Kranj, učenci Osnovne šole Jela Janežiča in Vrtca Škofja Loka. Izkupiček zbranih sredstev bo namenjen izgradnji bivalne skupnosti. Katja Dolenc Umetniška dražba za mlade starše Kranj - V torek, 25. marca, bo ob 19.00 uri v sobi 15 Mestne občine Kranj potekala dražba umetniških del slovenskih likovnikov. Vsi ljudje dobre volje lahko svojo denarno pomoč nakažejo tudi na TRR Območnega združenja Rdečega križa Kranj: ()7(X)()-0()()()'lO()776. namen nakazila: Mlade mamice. K.D. í*í=ïkÍ3''J;3 OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR 4208 ŠENČUR, Pipanova cesta 43 tel.: 04 25 19 250, fax. 25 19 251 VPIS OTROK ZA SPREJEM v VRTEC s 1.9. 2003 Starše obveščamo, da lahko prijavijo PREDŠOLSKE OTROKE za vzgojo in varstvo v naslednjih vrtcih in programih: 1. Dnevni program za otroke od 1. leta do vstopa v šolo, ki traja od 6 do 9 ur - vrtec v Šenčurju 2. Dnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v šolo, ki traja od 6 do 9 ur - vrtec v Voklem in Janček na Visokem Prijavnice za vpis dobite v vseh zgoraj naštetih vrtcih' in v tajništvu šole v Šenčurju. PRIJAVE bomo zbirali do 11. 4. 2003. V primeru, da bo prijavljenih več otrok, kot je prostih mest, bomo starše zaprosili za dodatno dokumentacijo po Pravilniku o sprejemu otrok v vzgojno-varstveni oddelek. Obvestilo o sprejemu otroka v vrtec bodo starši prejeli po pošti najkasneje do 15. 5. 2003. V vrtec sprejemamo in vpisujemo otroke tudi med šolskim letom, vendar le v tiste oddelke in enote, kjer so še prosta mesta. VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Porabimo zaloge Za vas izbira Danica Dolenc Pomlad je tu, na prisojnih travnikih že lahko nabiramo regrat, na vrtu pa motovileč, ki smo ga posejali jeseni. Mogoče vam je ostal zunaj še" por pa kakšno zelje in korenje. Vse bo prišlo prav ta čas, hkrati pa ne smemo pozabiti na zamrzovalnik. Če imate v njem še slive, češnje ali kakšno drugo koš-čičasto sadje, kuhajte kompote. Porabite bučke, stročji fižol, sladko zelje. Ste napravili kdaj pire krompir, ki ste mu primešali bučke? Poskusite! Odlično se zraven poda rdeča pesa v kisu. In ne pozabite na gobe, na špinačo in ko- prive, ki ste jih zamrznili. Zadnji čas je, da vse to porabimo. Poskusite sprazniti skrinjo do prvih češenj in borovnic. Naj novo sadje pričaka spraznjena, očiščena. Ocvrt piščanec iz kvase Za 4 osebe potrebujemo: 1 večjega piščanca (1,5 kg), 1 čebulo, 3 stroke česna, 1 dl vina, 3 do 4 jajca, moko in drobtine za paniranje. Piščanca vsaj uro do dve pred cvrtjem razkosamo, ga natremo s soljo in damo v kvašo iz seseklja- Puranov zrezek s čebulo, bučnim pirejem in rdečo peso. Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki, ocvrt piščanec iz kvase, prazen krompir, zelena solata, sadni puding s smetano. Večerja: jabolčna pita, kompot. Ponedeljek: Kosilo: goveja juha z vlivanci, polpeti iz zmlete kuhane govedine, regrat z vročim krompirjem, zabeljen z ocvirki. Večerja: skutni narastek s testeninami, kompot. Torek: Kosilo: gobova rižota, zeljna solata ali regrat s fižolom in z jajcem, kompot. Večerja: palačinke z. marmelado, sadni čaj. Sreda: Kosilo: juha, puranov) zrezki s čebulo, pire iz krompirja in bučk, rdeča pesa. Večerja: mlečni riž. z rozinami, češpljev kompot. Četrtek: Kosilo: na žaru pečene hrenovke, fižol z jabolki in majaro-nom, jabolčni zavitek. Večerja: mlečna kaša, kakavovo mleko. Petek: Kosilo: ocvrte ribe (sardele, oslič), regrat s krompirjem, čebulni kruh. Večerja: zeliščna skuta, kruh ali krompir v oblicah, bela kava. Sobota: Kosilo: čebulne bržole s sirovimi štruklji, motovileč z jajcem, sadna kupa.Večerja: domača pica štirje letni časi, pivo ali bela kava. ne čebule in česna ter vina. Vino naj bo kiselkasto, lahko je cviček, malvazija ali podobno. Vsak kos tako pripravljenega piščanca povaljamo v moki, nato v stepenih jajcih in na koncu v drobtinah. V ponvi mora biti dovolj olja. Cvremo počasi, da se kosi na obeh straneh zlato rumeno obarvajo. Pire iz krompirja in bučk 50 dag krompirja, 50 dag bučk, malo masla, malo vročega mleka, 1 lonček sladke smetane, sol, poper, muškatov orešek, 3 do 5 dag naribanega parmezana. Krompir olupimo, zrežemo na kocke in skuhamo v slani vodi. V slani vodi posebej skuhamo na kocke narezane bučke, sveže ali iz zamrzovalnika. Kuhano oboje od-cedimo, dodamo maslo, vroče mleko, smetano, pretlačimo ali zmelje-mo z električnim mešalnikom in dobro premešamo. Posodo pustimo na vroči plošči. Tik preden postrežemo, primešamo muškatov orešek in nariban parmezan. Fižol z jabolki in majaronom Za 4 osebe potrebujemo: 25 dag suhega belega fižola, 50 dag krompirja, 50 dag kiselkastih jabolk, 3 dag sladkorja, 4 dag masla ali margarine, dober del belega vina, sol, poper, 1 do 2 žlici kisa, žličko suhega majarona. Fižol preberemo, dobro operetno in namočimo čez noč. Drugi dan ga zalijemo s toliko vode, da je pokrit, solimo, dodamo še malo jušne zelenjave (zelena, peteršilj, korenček, lovor, nekaj zrn popra) ♦in kuhamo na majhnem ognju pokritega uro in pol, da je mehak. Krompir olupimo in narežemo na 1 cm velike kocke. Jabolka olupimo in narežemo na enako velike kocke, kot krompir. V globoki ponvi segrejemo sladkor, da zaru-meni. Dodamo maslo ali margari-' no in nato še na kocke narezan krompir. Premešamo, zalivamo z vinom in kuhamo pokrito na majhnem ognju 15 minut. Nato dodamo jabolka, potresemo z majaronom, premešamo in vremo še 5 minut. Medtem odcedimo kuhani fižol in ga zmešamo med krompir in jabolka. Po potrebi še solimo, popramo in po okusu zalijemo še s kisom. Ponudimo s pečenimi hrenovkami. Kuhinja družine Grafenauer Založba Mladinska knjiga je nedavno izdala lepo kuharico Kuhinja naše družine, ki jo je napisal dr. Stanko Grafenauer. Pred desetimi leti je Stanko Grafenauer hudo zbolel na srcu. Vsakdanjih stvari in dela ni mogel več opravljati kot včasih, ko ni bil nikoli resno bolan. Potrt nad stanjem je začel izgubljati voljo do življenja. Kljub zdravilom se je bolezen ponovila in šele ob vztrajni, ljubeči in požrtvovalni pomoči žene Majde ter otrok Marka, Brede in Irene je spet uvi-dcl smisel življenju. In potem ga je "zasrbelo", da bi rezal zelenja- V treh močnih barvah Rdeča, barva življenja, črna, barva skrivnostnosti in elegance, bela, barva univerzuma in čistosti. Tri preproste, a izrazno močne barve delujejo med seboj nekoliko neobičajno, vendar enotno in samostoj-" no. Vse dominirajo enako. Predstavljajo življenje, globino človeka in objem neba, jin in jang v človeku. Materiali oblačil v tem primeru niso toliko pomembni, kot odtenki barv, ki morajo biti v enakovrednem razmerju, enako močni, nikakor pa ne bledi. Kroji naj bodo preprosti, da bodo barve delovale samostojno, k preprostemu videzu pa sodijo tudi ncvpadljivi, a zanimivi čevlji v eni od nošenih barv ter preprosto Učenje, ki samo poudari naravno lepoto ženske. Katja Dolenc vo ... Odločil seje za kitajsko kuhinjo, ki je polna zelenjave, pil jogurt in si opomogel. "Razkrila se mi je skrita ljubezen do kuhanje in mi odprla vrata življenja," je zapisal v uvodu knjige. Odločil seje, da bo napisal knjigo receptov in načinov priprave hrane, ki se jih je naučil v rani mladosti pri teti Jani in potem kasneje v življenju, ko se je, največkrat na potovanjih, srečeval s kuhinjo drugih ljudi in različnih narodov. Knjigo, ki je bila v njegovem življenju edina nenačrtovana izdaja, je seveda posvetil. Objavljeni recepti, ki so se v njegovi družini zbirali in uporabljali iz roda v rod, obsegajo najpreprostejše za prazen krompir, joto in palačinke ter bolj zahtevne. Nanizane so vse tudi klasične slovenske jedi, ter najboljše iz svetovne kuhinje. Stanko je opisal različne načine kuhanja in pečenje, hranilne vrednosti živil ter kuharski praznični koledar. Nekaj receptov je označenih z oznako Znamenit recept, kar pomeni, da gre za jedi, ki so nekoč slovele po vsej Avstro-Ogrski ter se zasidrale in ohranile tudi pri nas. Na primer: dunajski zrezek, madžarski golaž, češpljevi cmoki, slovenska potica, buhtclj-ni, gibanica. Skupaj je v razumljivih napotkih nanizanih več kot 850 receptov z množico drugih nasvetov za pripravo posameznih vrst hrane. Enakovredno so zastopani zelišča, začimbe in dišave, predjedi in prigrizki, jajčne, sirove in mlečne jedi, juhe, hladne juhe, jušni vložki in zakuhe, enolončnice, mari-nade in omake, meso, ribe in morski sadeži, priloge in zelenjava, solate, sladice ter kruh, pice in pecivo iz kvašenega testa. Na koncu so dodani še recepti iz azijske kuhinje, recepti za jedi, pripravljene v ognjenem loncu in za kuhanje v rimskem loncu. Katja Dolenc Regrat očisti telo strupov Prva spomladanska solata že raste. Po izsledkih poznavalcev je regrat zelo koristen za urejanje notranje prebave od začetka do konca in ima odlične samoočiščevalne lastnosti. Dario Cortese ga zato v svoji knjigi Zelenjava imenuje kar Umetnik na področju presnove in izločanja. Med drugim je zapisal, da so bile njegbve grenčine poglavitni vzrok, da seje do 17. stoletja uporabljal samo kot zdravilo, šele potem je kot odlična spomladanska vitaminska in rudninska solata postal del vsakdanje prehrane. A prav te grenčine so ključ do dobre prebave, saj spodbujajo izločanje prebavnih sokov. Če jemo veliko regrata, oskrbimo telo z zadostnimi vlakninami, ki omogočajo gladko in enostavno pot hrane skozi prebavila. Njegove sestavine močno spodbujajo samočistilna dogajanja v telesu, pospešujejo prekrvitev, delovanje ledvic in odvajanje vode. Posebno izrazito in uravnalno vplivajo na delovanje žolčnika, trebušne slinavke, žlez nasploh in jeter, preko katerih vitalizira celo telo. Redno uživanje regrata lajša težave z žolčnimi kamni ali pa jih celo odpravi. Je odličen za zdravo kri in učinkoviteje delujočo limfo, ki je bistvenega pomena za raz-strupljaje. Od rudnin prevladujeta magnezij in kalcij, ki sta koristna za kosti, regrat pa "podmaže" tudi, ko škripljejo sklepi. V kremi ga že dalj časa uporabljajo za lajšanje težav artritisa in revmatizma. Vsebujejo veliko železa in nekaterih drugih rudnin, dosti beta-karote-na, in karotenoidov nasploh, vitamine B skupine, C in E, ter številne druge snovi. Če bi radi še hitreje prišli do zdravilnih grenčin, rudnin in klorofila, je najbolje, da pripravite sok iz regrata s stiskalnico za žitno travo. Listi ga dajejo sicer zelo malo, vendar je močan. Razredčen z vodo in limono ali s kakšnim drugim zelenjavnim sokom velja za enega najbolj učinkovitih tonikov sploh, ki oskrbi telo z potrebnimi zdravilnimi sestavinami. Katja Dolenc Mrežna pečenka pakirana, cena la kg MDK, Kočevje; Košaki, Maribor; ABC Pomurka International, Murska Sobota 423. Zamrznjeni krompirjevi svaljki s skuto, 1000 g Mercator, ljubljena SfcMO 263.- Paradižnikova omaka z gobami Tomatina, 260 g Kolinska, Ljubljana SlAftO Zamrznjene skutne blazinice Hokus, 1000 g Žito, Ljubljana Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 18. 3. do 25. 3. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Brez dvoma a lercator/žv^;boljši sosed Osebe z multiplo od 9 do 90 let V Sloveniji je okoli 2.500 oseb z multiplo sklerozo (MS). Zdravila učinkovito upočasnijo bolezen. Najmlajši devetletni bplnik, najstarejši devetdesetletnik. V Veliki Britaniji preizkušajo novo zdravilo iz konoplje. Ljubljana - Multipla skleroza. Krajše MS. Bolezen tisočerih obrazov. Najpogosteje udari v najbolj aktivnem življenjskem obdobju. Pojavlja se v valovih. In njeno slabšanje je težko napovedati. Pri Marku (ime je izmišljeno), danes uspešnem oblikovalcu, se je pojavila, ko mu je bilo 15 let. Zdaj jih ima 28. Bil je zelo dejaven športnik. Potem pa ga nekega dne noge med tekom niso več ubogale. Sledila je diagnoza, ki si je nihče nikoli ne želi slišati. MS. Oslabelost spodnjih okončin. Bolezen počasi napreduje. Multipla skleroza (MS) prizadene centralni živčni sistem. Je najpogostejša nevrološka bolezen med mladimi odraslimi osebami, vendar lahko zbolijo tudi otroci. Najmlajši bolnik v Sloveniji je Bodimo sočutni in razumevajoči do oseb z multiplo sklerozo in jim omogočimo kakovostno in polno življenje. Moj zdravnik 2003 Kranj - Glasovanje za najbolj priljubljenega zdravnika je končano. V letošnji akciji Moj zdravnik 2003 ste sodelovali tudi bralke in bralci Gorenjskega glasa in nam v enajstih tednih glasovanja poslali več kot 550 izpolnjenih glasovnic. Glasovali ste za družinskega zdravnika/zdravnico, svojega ginekologa/ginekologinjo ter pediatra/pediatri-njo. Akcija je vsako leto odmevnejša; v prvi pred šestimi leti je sodelovalo 2.500 glasovalcev, lani pa so zbrali kar 13.006 glasov. Tokrat objavljamo ime še zadnjega, enajstega, nagrajenca/ke, ki bo prejel/a polletno brezplačno naročnino na revijo Viva. Revijo za zdravo življenje bo prebirala Dragica Bašelj, Selca 78,4227 Selca. Nagrajenki čestitamo! In hvala vsem, ki ste od začetka letošnjega leta sodelovali v akciji Moj zdravnik 2003 ter glasovali za najbolj cenjenega zdravnika. Zdaj bodo v koprskem Studiu Moderna prešteli vse glasovnice, slovesna razglasitev rezultatov in najbolj cenjenega zdravnika 2003 pa bo pred svetovnim dnevom zdravja 3. aprila. Držimo pesti, da bi bili med nagrajenci tudi gorenjski zdravniki/zdravnice! R.Š. DRUŽINSKI NASVETI Kdo nam krade čas? (5) Damjana Šmid "Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. Je čas rojstva in čas umiranja; čas, da se sadi, in čas, da se vsajeno požanje." (Pridigar 3:1, 2) Včasih potrebujemo nekakšen znak, uro, ki zazvoni, da se zavemo, kaj počnemo v življenju, s časom, ki nam je na razpolago. Mogoče je to bolezen, izguba ljubljene osebe, prometna nesreča, trenutek, ki spremeni življenje. Takrat začnemo gledati na čas,in na življenje drugače. Ljudje, ki so preživeli prometne nesreče in nevarne bolezni, pogosto povedo, da si po vrnitvi domov drugače uredijo življenje kot prej. Da znajo življenje bolj ceniti in si postavijo drugačne vrednote. Naše življenje bi lahko ponazorili s praznim kozarcem. Predstavljajte si vsakodnevne opravke, malenkosti, s katerimi si bremenimo življenje, kot droben pesek, s katerim polnimo naš kozarec. Poleg peska so tu še večji kamni, ki predstavljajo pomembne stvari v našem življenju - čas za ljudi, ki jih imamo radi, igra z otroki, pozornost partnerju in skupen čas v družini, skrb za zdravje, samozavedanje in uresničevanje svojih talentov in smisla. Kako bomo spravili te večje kamne v kozarec, ki je napolnjen s peskom? Ne moremo dobiti večjega kozarca, naše življenje je odmerjeno zelo skrbno. Torej moramo nekaj storiti s peskom ali s prerazporeditvijo peska in kamnov? Mogoče bi dali prednost večjim kamnom - vrednotam in ko bi bili ti kamni v kozarcu, bi ostalo med njimi še dovolj prostora za pesek? Tako bi bilo naše življenje bolj polno, na oba načina - z. vrednotami in z vsakdanjimi stvarmi, brez katerih seveda ne gre. Za zadovoljno življenje je pomembna polnost življenja. Kako je napolnjen vaš življenjski kozarec? Pri tem nam lahko pomaga razdelitev vsakdanjih dejavnosti v nujne, pomembne in nepomembne. Med nujne dejavnosti spadajo neodložljivi opravki, reševanje problemov "tukaj in zdaj", sestanki, opravki, ki jih potrebujemo za preživetje. Časa nam zmanjka za pomembne stvari, ki pa niso videti nujne. Pogovor z otrokom je pomemben, vendar se nam ne zdi nujen in tako imajo druge, bolj nujne stvari prednost pred njim. Skrb za zdravje je pomembna, vendar ne nujna in tako zdrava prehrana, rekreacija, sprostitev počakajo. Grajenje medsebojnih odnosov je prav tako pomembno, vendar ne nujno in tako se postavijo odnosi v vrsto za nujnimi stvarmi. Ko se ura ustavi, se šele zavemo, da je tiktakala. Tako se nam zgodi, da vse te pomembne stvari postanejo nujne, ko otroci, družina, naše zdravje nočejo več niti na drugem, tretjem, zadnjem mestu. Prav je, da ne pozabljamo na pomembne stvari. Je čas za nujne stvari in je čas za pomembne ljudi. star devet let, najstarejši devetdeset in z. boleznijo živi že več kot pol stoletja. Med obolelimi je več žensk kot moških, povsem zmotno pa je prepričanje, da je bolezen dedna in nalezljiva. MS je posledica poškodbe mielina, zaščitne ovojnice živčnega vlakna v možganih in hrbtenjači, ki jo lahko povzroči nepravilno delovanje obrambnega sistema. Zaradi poškodbe mielinske ovojnice živčne celice ne prenašajo informacij med možgani in ostalimi deli telesa. V Sloveniji je 2.500 oseb z MS, po besedah nevrologinje z ljubljanske nevrološke klinike prim. dr. Beatrike Končan Vrač-ko, dr. med., ki je tudi predsednica strokovnega svetovalnega odbora Združenja MS Slovenije ter članica Mednarodnega združenja MS, spadamo med območja visokega tveganja, kjer ženske obolevajo dvakrat pogosteje od moških. Bolezen lahko povzroči okvare na spodnjih in zgornjih okončinah, dvojni vid, utrujenost, okvare sluha in govora, nehotene trzljaje, motnje pož.iranja, mišično oslabelost okončin, ki lahko vodi v invalidnost, in težave pri zadrževanju urina. MS ni ozdravljiva bolezen, zdravila zanjo še niso našli, je pa obvladljiva, saj zdravila, ki so na voljo osebam z. MS, učinkovito upočasnijo njeno napredovanje, pri tem pa je pomembno tudi zgodnje odkritje. Zdravljenje z in-terferoni (Avonex, Betaferon in Rebil) in glatiramer acetatom, uporabljajo jih tudi v Sloveniji, vpliva na obrambni sistem in deluje dolgoročno, ob nenadnem poslabšanju pa uporabljajo korti-kosteroide. "Interleron, krepi obrambo proti virusnim infekcijam, dobijo osebe z MS, ki imajo vsaj 2 akutna zagona bolezni v enem letu. Pomembno je, da začnemo zdraviti čimprej, ne šele tedaj, ko se bolezen že razplamti. Prim. dr. Bea-trika Končan Vrač ko saj je v tem primeru zdravljenje učinkovitejše in Že zgodaj upočasnimo napredovanje bolezni. Tovrstno zdravljenje stanje zelo izboljša. Zelo pomembno je, da so osebe z MS dobro obveščene o zdravilih in možnostih zdravljenja, poleg tega je potrebno tudi dobro sodelovanje z nevrologom in ostalimi specialisti. Tako zdravljenje traja vse življenje," je povedala Končan Vračko-va. Zdravljenje z najcenejšim zdravilom stane mesečno okoli 280.000 tolarjev. Multiplo sklerozo lahko spodbudijo tudi gripa, velik telesni na- por in stres ter vročina. Napredek pri zgodnjem odkrivanju bolezni je prinesla uporaba magnetne resonance, globinskega CT slikanja, s katerim bolezen lahko odkrijejo že v zgodnji fazi. M>S je bolezen bele rase, pravijo ji tudi bolezen tisočih obrazov. "Osebe z MS so lahko nenadoma zelo utrujene, težje delajo v vročini in popoldanskem času, lahko imajo težave z. vidom, zato bodimo do njih razumevajoči, kajti kakovost družbe se kaže tudi v odnosu do bolnikov in invalidov." MS lahko spremljajo hude bolečine, ki bolniku še dodatno zmanjšajo kakovost življenja. Spodbudne novice pa prihajajo iz Velike Britanije, kjer preizkušajo novo zdravilo iz konoplje. Slednje je v obliki razpršila in učinkovito lajša hude bolečine, mišične krče in napetosti ter omogoča mirnejše spanje, same bolezni pa ne zdravi. Pomembno vlogo imajo tudi združenja, ki osebam z MS pomagajo ž i veti. Združenje múltiple skleroze Slovenije, duša in srce združenja je že od samega začetka dr. Končan Vračko, praznuje letos svojo tridesetletnico delovanja. Ima 1800 članov in 15 podružnic. Ena od njih je gorenjska, ki spada med dejavnejše, vodi jo Vlasta Milač in združuje okoli 160 članov, /druženje je zgradilo center v To-polšici in v Ankaranu, slednjega bodo odprli konec aprila, ko bo tudi osrednje praznovanje obletnice, namenjen pa bo rekreaciji in rehabilitaciji oseb z MS in njihovim družinskim članom. Renata Škrjanc, foto: R. Š. Netipična pljučnica tudi v Sloveniji Število zbolelih s skrivnostno boleznijo podobno pljučnici po svetu.se veča. V Sloveniji ni novih primerov okužbe. Ljubljana - Posebna vrsta pljučnice neznanega izvora je tudi med Slovence vnesla nekaj strahu in nelagodja. Minulo soboto so na infekcijsko kliniko ljubljanskega Kliničnega centra sprejeli bolnico, ki je po vrnitvi iz Vietnama zbolela. Zdravniki so potrdili sum, da gre za pljučnico neznanega izvora, ki zadnje čase razsaja v jugovzhodni Aziji in za katero je značilno hitro širjenje. Bolnica se počuti bolje in zaenkrat naj bi bil to edini primer te bolezni v Sloveniji. Povzročitelj posebne vrste pljučnice, ki se je najprej pojavila v Hongkongu, ni znan, največ obolelih pa je bilo doslej v Vietnamu, Hongkongu, Singapuru ter na Tajskem in Kitajskem. Za pljučnico neznanega izvora so značilni visoka temperatura, težko dihanje in kašelj ter neodzivnost na antibiotike, s katerimi zdravijo običajno pljučnico. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v zadnjem času število zbolelih Nakup mammotoma za to boleznijo po svetu povečalo; doslej so po njenih podatkih našteli 170 okuženih, po neuradnih podatkih naj bi jih bilo že več kot 500, 10 jih je umrlo. Dva primera se) odkrili tudi v Kanadi ter enega v Nemčiji. Za obolele je značilno, da so bili v Indoneziji, Vietnamu, Hongkongu, Singapuru ter na Tajskem in Kitajskem ali pa so prišli v slik z. ljudmi, ki so bili v teh državah. Na ponedeljkovi novinarski konferenci v Kliničnem centru so povedali, da pri slovenski bolnici še niso odkrili povzročitelja pljučnice, se je pa njeno stanje izboljšalo. V Sloveniji za zdaj še ni potrebe po strožjih ukrepih, zaželena je le večja previdnost. Ljudje, ki so pripotovali iz omenjenih okuženih območij, naj bodo vsaj dva tedna pozorni na morebitno povišano temperaturo in kašljanje, ki ga lahko spremljajo tudi težave pri dihanju. Nanje naj bodo še posebej pozorni potniki leta JP 3019 prevoznika Adrià Airways, ki so 7. marca pripotovali v Ljubljano iz Pariza. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so se do zdaj oglasili štirje potniki tega leta, vendar so preiskave pokazale, da so zdravi. Osebam, ki potujejo v dežele jugovzhodne Azije, strokovnjaki svetujejo, naj potovanje, če ni nujno, preložijo. Strokovni direktor KC Ljubljana prpf. /oran Arnež, dr. med., je povedal, da so bolnici zagotovili potrebno izolacijo in jO zdravili s kisikom in antibiotiki, preiskave m analize pa še niso končane. Renata Škrjanc Ljubljana - Včeraj je bila v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 5. skupščina neprofitne nevladne organizacije Slovenskega združenja' za boj proti raku na dojkah - Europa Donna. Na skupščini so predstavili poročilo o gradnji ljubljanskega Onkološkega inštituta in pobudo Europe Donne za začetek zbiranja sredstev za nakup mammotoma, aparata za zgodnje odkrivanja in diagnostici-ranje raka na dojkah. Predsednica združenja Mojca Senčar, dr. med., je predstavila poročilo o delu združenja, kirurg in onkolog mag. Janez Zgajnar, dr. med., pa je govoril o novostih pri odkrivanju in zdravljenju raka na dojkah. Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak na dojkah pri ženskah med najpogostej- šimi oblikami raka. Letno zboli okrog 900 novih bolnic. Leta 2000 je za njim umrlo 365 žensk, za to obliko raka pa pogosteje* zbolevajo ženske v osrednji in zahodni Sloveniji. Slovensko združenje za boj proti raku na dojkah -Europa Donna, kije bilo ustanovljeno leta 1997, združuje organizacije, posameznike in institucije v boju proti raku na dojkah, najpogostejši maligni bolezni žensk. Včlanjeno je tudi v evropsko zvezo Europa Donna. Posebno pozornost namenja obveščanju žensk o raku na dojkah, zgodnjem odkrivanju in najboljšem zdravljenju. Vodilo združenja je zagotoviti vsem ženskam v Sloveniji enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito zdravljenje. R. Š. Podpis pogodbe za center Kranj - Kranjskemu Centru za diabetes dobro kaže. Znan je investitor, blejsko podjetje VPD, denar bo prispevalo tudi japonsko podjetje Arkray, včeraj pa so v prostorih Mestne občine Kranj podpisali še pogodbo o gradnji omenjenega centra. Slednjo so podpisali: kranjski župan Mohor Bogataj, direktor osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, direktor Bolnišnice Golnik prof. dr. Jurij Sorti in direktor podjetja VPD Bled Robert Galieič. OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA objavlja prosto delovno mesto ZDRAVSTVENI TEHNIK V AMBULANTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI -ŠOFER REŠEVALEC Pogoji: - končana srednja šola za zdravstvene tehnike - opravljen strokovni izpit - vozniški izpit "B" kategorije - znanje slovenskega jezika Na delovno mesto se lahko prijavi tudi zdravstveni tehnik -pripravnik. Prosti sta dve delovni mesti in sicer v Zdravstveni enoti Bled. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom in sicer za šest mesecev. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Radovljica, Mladinska cesta 1, 4260 Bled. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave. Predstavniki zdravstva, občine in investitor so podpisali pogodbo za gradnjo centra za diabetes. Novi Center za diabetes bodo uredili v prostorih kranjskega zdravstvenega doma, začetek del pa je povezan s prenovo prostorov službe za nujno zdravniško pomoč. Podjetje VPD bo prispevalo 25 milijonov tolarjev, kranjski center bo prvi, po besedah direktorja Roberta Galičiča pa naj bi mu sledili tudi centri v ostalih večjih slovenskih mestih. V centru bodo bolnike s sladkorno boleznijo izobraževali o bolezni, pravilni prehrani in uporabi medicinskih pripomočkov, poleg lega pa naj bi odprtje centra izboljšalo sodelovanje gorenjskih društev. V njem bodo poleg splošnih ambulant tudi ambulanta za diabetično stopalo in slikanje očesnega ozadja, laboratorij, čajna kuhinja in bar, izobraževalni prostor, računalniški kotiček ter trgovina z medicinskimi in tehničnimi pripomočki. V Kranju z okolico je okoli 5.000 sladkornih bolnikov, kranjsko društvo ima 700 članov, novi Center za sladkorno bolezen pa ne bo velika pridobitev le za nje. ampak za vse gorenjske bol nike s sladkorno boleznijo. Renata Škrjanc, loto: Tina Doki Hautamàki novi rekorder Že v prvem letošnjem poskusu na planiški letalnici je na včerajšnjem uradnem treningu Poljak Adam Malysz izenačil dotedanji svetovni rekord (225 m), Finec Marti Hautamàki pa je v kvalifikacijah celo postavil novega (227,5 m). SMUČARSKI SKOKI Izpolnil dano obljubo Planica - Ne samo Finec in Poljak, magično mejo 200 me-trovso že včeraj uspešno preskakovali tudi drugi rojeni letalci v svetovni karavani. Kot prvi je 207 metrov skočil Finec Velli-Matli Lindstrom, med slovenskimi orli pa Robert Kranjec z 214,5 metri, za njim pa je Rok Bcnko-vič doskočil pri 208,5 metra in se sam obdaroval za 17. rojstni dan, ki gaje praznoval včeraj. Kake) daleč in kolikokrat čez 200 metrov bodo letos poleteli svetovni skakalni asi v Planici, je tudi tokrat najpomembnejša misel, ki se mota v glavah ljubiteljev smučarskih poletov. Skupna zmaga v svetovnem pokalu pač ni več vprašljiva - veliki kristalni Rok Benkovič je na svoj 17. rojstni dan skočil 208,5 metra, z 203,5 metra v kvalifikacijah pa se je zanesljivo uvrstil tudi na sobotno tekmo. ODBOJKA_ Potrebni še četrti tekmi Kamnik - Odbojkarji Calcita so malce oslabljeni (manjkal je Mal-ovič) izgubili tretjo tekmo polfinala končnice. Na Ravnah so tekmo bolje začeli gostje iz Kamnika in povedli z 8:4, nato pa se je razigral domači reprezentant Slatinšek in domači so zasluženo prišli do prvega niza. V drugem nizu sta največ težav domačim povzročala Pleško in Orel, ekipi sta se večkrat zamenjali v vodstvu, zmaga pa je vseeno pripadal domačini. Za Kamničane je bil v tretjem nizu zagotovo najbolj usoden Kotnik, ki je v končnici nanizal kar pet točk iz servisa in izdatno pripomogel k zmagi Ravenčanov. Fužinar Metal Ravne : Cal-cit 3:0 (23, 27, 21). Tudi v drugem paru bo potrebna še vsaj četrta tekma, saj je Salonit Anhovo doma uspel premagati Maribor Stavbar IGM (3:1) in zmanjšati vodstvo slednjih na 2:1. B.M. BIATLON_ Globočnik peti na 20 kilometrov Hanti-Mansijsk - Na sredini 2()-kilometrski preizkušnji biatloncev SP v ruskem Hanti-Mansijsku je bil Tomas Globočnik odličen peti, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetovnih prvenstvih doslej (Uroš Velepcc je bil leta 1993 sedmi). "Globotov" uspeh sta dopolnila Janez Maric z 20. mestom in Janez Ožbolt z 28. mestom. V torkovi individualni tekmi na 15 kilometrov na SP biatlonk pa je do točk od slovenskih biatlonk prišla le Andreja Grašič, ki je zasedla 27. mesto, zmagala pa je Čehinja Katerina Holubeova. S.S. Pokal Slovenije v rokometu - četrtfinale Gorenje : Termo 32:30 (14:16) Z nakupom se prihranek šele začne Astra do 265.000 SIT Model 1.7 DTI 75 KM J* « 4.71/100 km najvarčnejll v »vojern razredu Zafira do 566.000 SIT Nojbolj prodojona v «vojem razredu, odtlej z novim dizajnom. Odločitev za Opla je pametno odločitev. Prihranili ste že pri nakupu, z varčnimi dizelskimi inačicami Astre In Zaflre pa se bo vaš prihranek z vsakim prevoženim kilometrom se povečeval. Preverite pri vašem pooblaičenem trgovcu vozil Opel. Opel. No^ ideje, botjii avtomobili. ïw^fp^" pilil ijp^ivjip *VHja zo trt, StW in pet vratne modele. pPEjl-CWEPrT AT VIS, KRANJ, C. Staneta Žagarja 53a, 4000 Kranj, 04/281 71 77 globus bo prejel Adam Malysz, zato je vse zanimanje športne javnosti uprto prav v vprašanje, kakšen svetovni rekord bo letos dovolila največja skakalnica na svetu. Letos so zanj pravzaprav idealni pogoji, saj so organizatorji zaradi obilice snega pripravili tako konfiguracijo doskočišča, ki omogoča polete do 230 metrov, je ta teden pojasnil Branko Dolhar iz OK Planica. V kvalifikacijah za sobotno tekmo je nastopilo 70 skakalcev, med njimi tudi šestnajst slovenskih. Najdaljši je bil Hautamàki z. novim svetovnim rekordom (227,5 m). Od naših so jih uspešno prestali Rok Benkovič, Rok Urbane, Peter Žonta, Damjan Fras, Jure Radelj, Blaž Bilban in Primož Peterka. Velika smola je v kvalifikacijskem skoku doletela prej tako suverenega Roberta Kranjca, ki tako v soboto ne bo nastopil, vse možnosti pa ima za nedeljsko tekmo, je pa tudi član današnje slovenske ekipe. Polomil ga je tudi Primož Peterka (112 m), a bo kot član prve petnajsterice vseeno v soboto nastopil. ROKOMET Finale 24. svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici spremljajo tudi dodatne prireditve. Med njimi je zanimiva predvsem jutrišnja, ko bodo v organizaciji OK Planica in časnika Slovenske novice v dolini pod Poticami sestavljali največji orkester harmonikarjev na svetu, s katerim se naj bi vpisali v Guinnes-sovo knjigo rekordov. Tudi tokrat bo za obiskovalce organiziran krožen promet z. avtobusi iz Kranjske Gore, na razpolago pa bodo tudi parkirišča v Planici, Ratečah in Kranjski Gori. PROGRAM: petek, 21. marca - 9.00 ekipno tekmovanje - poskusna serija, 10.00 prva serija, 11.00 druga serija, 12.00 razglasitev Zmagovalcev, 20.00 uradna otvoritev (Kranjska Gora); sobota, 22. marca - 9.00 posamezno - poskusna serija, 10.00 1. serija, 11.00 2. serija, 12.00 razglasitev zmagovalcev; nedelja, 23. marca - 9.00 posamezno - poskusna serija, 10.00 1. serija, 11.00 2. serija, 11.45 razglasitev rezultatov. Simon Šubic, foto: Tina Doki Termu točka, Chio izgubil Gorenjski rokometni ligaši so bili spet uspešni. Nespremenjena pa ostaja situacija v 1. ženski ligi. Tako Ločanke kot Kranjčanke še naprej ostajajo prikovane na rep lestvice. V SIOL ligi je 16. krog v znamenju gostov. Čast domačinovi so rešili Gorenje in Celjani. Termo se z gostovanja v Slovenj Gradcu vrača s pomembno točko, a so na lestvici izgubili mesto in so zdaj sedmi. Prvi poraz, so doživeli prvaki. Izgubili so v Velenju. Tudi v najboljši slovenski ligi velja ugotovitev, daje prvenstvo zelo izenačeno. Pri prvoligašicah nič novega. Sava je izgubila pomembno tekmo v boju za obstanek v Ribnici. Po prvem polčasu je bilo še nekaj možnosti za Kranjčane, vsi upi pa so splahneli v nadaljevanju. Mlada ekipa Loka kave Jelovice v Piranu ni imela možnosti za zmago. VLB moški ligi je bil na sporedu krog, v katerem bi lahko vse štiri vodilne ekipe izgubile. CHIO Kranj in Novoles sta izgubila, Sevnica je igrala neodločeno, zmagal je le Ormož, ki je spet vodilni. Kranjčani imajo z, Dolani veliko težav. Tradicija je popolnoma na strani Za-savcev. Na 14—ih tekmah s "čipsi", so Dolani zmagali enajstkrat, enkrat izgubili in dvakrat igrali neodločeno. Zato sobotni poraz Kranjčanov ni presenetljiv. Pomembno je, da so še naprej v igri za napredovanje. VLB ženski ligi, so bile igralke Planine Gradbeništvo Radojevič, proste. Oba drugoligaša sta bila uspešna. Cerkljanci so osvojili nov par točk v Ribnici, kjer so bili boljši od Kočevcev, Radovljica je doma premagala Radgono. Rezultati: SIOL liga - moški: Trimo Trebnje - Rudar 20-24; Gorenje - Mobitel Prule 67 33-30; Prevent Termo 26-26; Inles Riko - Cimos Koepr 24-28; Slovan - V. Nedelja 20-27; Celje P.L. - Pivka perutninar. 43-19; 1. liga ženske: Gramiz Kočevje - Sava Kranj 30-20; Izola Bori KMO - Celeia 23-22; Burja - Žalec 29-29; M-Degro Malizia Piran - Loka kava Jelovica 32-18; 1. B liga - moški: Črnomelj - Sevnica 24-24; Ormož - Gorišnica 31-25; Dol TKI Hrastnik - CHÍO Kranj 32-28; Is-trabenz plini - Dobova 33-29; Gorica Leasing - Novoles 24-23; Pekarna Grosuplje - Mitol Pro Mak 32-26; 2. liga - moški: Grča Kočevje -Cerklje 24-29; Šmartno 99 - Ajdovščina 27-25; Mokerc KIG -Razkrižje 34-21; Sviš - Krim 26-24; Drava - Atom Krško 35-34; Radovljica - Arcont Radgona 32-28. . M.D. Sprejem za uspešne športnike Tržič - Minuli ponedeljek je tržiški župan Pavel Rupar sprejel športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate v mednarodnem merilu. Sprejema so se udeležili svetovni mladinski prvak v paraskiju leta 2003 Matej Bečan, ki je osvojil tudi srebrno medaljo z ekipo Slovenija ALC, sankač Borut Kralj, ki je po 6. mestu na svetovnem prvenstvu na Soriški planini dosegel prvo zmago na finalni tekmi svetovnega pokala v Italiji, plesalca Melanija Kogoj in Jure Mar-kič za odlične dosežke v akrobatskem ročk and rollu in plesni par Špel a in Uroš Mandelc za uspehe v isti zvrsti plesa. Odsotna sta bila svetovni prvak v paraskiju Uroš Ban, kije osvojil zlato kolajno tudi z ekipo Slovenija ELAN, pa trener obeh prvakov v paraskiju Drago Bunčič. Zbranim je župan Rupar podelil priznanja in se zahvalil za njihov prispevek pri vzornem predstavljanju občine Tržič v svetu. Kolje ugotovil, so uspešni športniki doma za zgled mnogim mladim, da se odločijo za koristno preživljanje prostega časa ob športu. Stojan Saje Hrastje - Decembra lani je Mitja Kolman, direktor podjetja ARC Kranj, ob predstavitvi mladih skakalcev Smučarskega kluba Triglav pred odhodom na mladinsko svetovno prvenstvo obljubil, da jih bo kot eden izmed klubskih sponzorjev nagradil v primeru uspešnih nastopov. Minuli torek je tako kot pravi mož. beseda to tudi storil v prostorih podjetja v Hrastju. 18-lelni Rok Urbane in 17-letni Jure Bogataj sta kot člana srebrne ekipe na mladinskem svetovnem prvenstvu prejela čeka po 150 tisoč tolarjev, 17-letni Andraž Kern je za uspešni nastop na prvenstvu prejel 70 tisoč tolarjev, 16-letni Zvonko Kordež, ki se je na letošnjem Evropskem festivalu mladih na Bledu okitil z zlatom (ekipno) in srebrom, pa je prejel ček za 80 tisoč tolarjev. "Letošnji rezultati so bili tudi s pomočjo podjetja ARC nad pričakovanji, vsi cilji so bili preseženi," je ob tem dejal njihov trener Jani Grilc. "Fantje so me pozitivno presenetili in zame je to velik uspeh," pa je na priložnostnem srečanju dejal Mitja Kolman. Urbane, Bogataj in Kern, ki so za naslednjo sezono kandidati za člansko reprezentanco, bodo te dni tudi skakali v Planici, kar so si prislužili z nastopi v celinskem pokalu. S.Š., foto: T.D. HOKEJ NA LEDU_ Izgubljena priložnost Jesenice - Zaradi zaključka naše redakcije pred sinočnjo peto tekmo finala DP sicer ne vemo, ali se bodo hokejisti Acronija Jesenic in Zavarovalnice Maribor Olimpije v nedeljo pomerili še na šesti tekmi (na Jesenicah), zagotovo pa bi si "železarji" to priložnost lahko priigrali že na torkovi tekmi, na kateri so po dveh tretjinah vodili S 3:1, nazadnje pa izgubili v podaljšku s 3:4 (1:1,.2.0, 0:2). Znova so gostje jeseniškega vratarja Gabra Glaviča premagali že v 2. minuti srečanja (Luka Žagar), domača ekipa pa je preko Dejana Varla (podajalec Tomaž Razingar) izenačili v 11. minuti. Drugo tretjino so jeseniški hokejisti odigrali silovito - Ljubljančani so bili vseh dvajset minut povsem nemočni - in so svojo premoč kronali z dvema zadetkoma. V 22. minuti je Bojan Žajc z drsalko plošček potisnil v svoj gol, vendar so gol pripisali Anžetu Terlikar-ju (podajalec Razingar), devet minut kasneje pa je zadel še Aleš Kranjc (podajalca Razingar, Terlikar). Skoda, da niso Jeseničani v tej tretjini izkoristili še kakšne lepe priložnosti, saj so v zadnji tretjini Ljubljančani znova zaigrali podjetneje in z, dvema zadetkoma Kranjčana v z.cleno-belem dresu Eda Terglava v 31. in 46. minuti priigrali podaljšek. Tega je bolje začela domača vrsta, a kaj ko je zlati gol v prvi resnejši napadalni akciji "zmajev" v 63. minuti dosegel Dejan Kontrec. Tako so si Ljubljančani lahko že na sinočnji tekmi priigrali že 9. zaporedni naslov državnih prvakov. Sredina tekma za 3. mesto med Bledom in Slavijo M Optimo je zaradi bolezni 12 blejskih igralcev prestavljena na jutri. S.Š. Vabila, prireditve Badminton turnir Protenex 2003 - Turnir bo jutri, 22. marca, od 9. do 17. ure v športnem centru Protenex Šenčur. Tekmovali bodo v kategorijah - moški do 40 let, mošk* nad 40 let, ženske do 35 let, ženske nad 35 let in mix. Rok prijave do jutri do 8.30 ure (Boris Pešelj, 041/ 338 138). L turnir za DP v kickboxu - Klub študentov Kranj v nedeljo, 23. marca, ob 10. uri v športni dvorani na Planini organizira 1. turnir za-državno prvenstvo v kickboxu - ligth contact (mladinska in članska konkurenca). Turnir bo predvidoma trajal do 16. ure. Finale DP v košarki za mladince - Od petka do nedelje (21. - 23. marca) bo v organizaciji Košarkarskega kluba Triglav Kranj v športni dvorani na Planini potekal finalni turnir DP za mladince, na katerega so se poleg Triglava uvrstile še Domžale, Union Olimpija in Krka. V petek ob 17.30 uri igrata Triglav : Domžale, ob 19. uri je otvoritev prvenstva, ob 20. uri pa je na vrsti še tekma Union Olimpija : Krka. Poraženi moštvi bosta v nedeljo, 23. marca, ob 18. uri igrali za 3. mesto, zmagovalca pa prav tako v nedeljo ob 20. uri. Košarkarski spored - l.A SKL člani, 2. del - L krog (sobota, 22. marea): Helios Domžale : Union Olimpija, Triglav : Savinjski Hopsi (20:15). l.B SKL člani, 22. krog (sobota, 22. marca, ob 17.30): Loka kava TCG : Radenska Creativ, Radovljica : Rudar. L SKL članice, II. del - 8. krog, sobota 22. marca : Odeja : Lcgrand BTC T. Sežana (ob 15.00), Jesenice : Radio Center Maribor (ob 19.00). Nogometni spored - 2. SNL, 17. krog (nedelja, 23. marca, ob 15.00): Bela krajina : Triglav Kranj, Domžale : Krško Posavje. 3.SNL - center, 15. krog (sobota, 22. marca, ob 15.00): Alpina Ziri : Fac-tor-Šmarlno, Flan 1922 : Zarica, Slaščičarna Šmon : Status Kolpa, Av-todebeve Dob : Britol, Šenčur-Proteet GL : Kamnik. Kegljaški spored - l.A ženske, 18. krog: Ljubelj : Miroteks, Triglav : Brest. l.A moški, 18. krog: Iskraemeco : Konstruktor, Konjice : Si-liko. l.B moški: Hidro : Gorica, Ljubelj : Radenska, Korotan : Jesenice. 2. zahod moški: Coma : Simon Jenko, Triglav : Brest, 3. zahod moški: Jesenice : Železniki, Termo Polet : Ljubelj. S.S. Odbojkarski spored - Zaradi zasedenosti dvorane v Kamniku bo četrta tekma moškega polfinala med Calcitom in Fužinarjem šele v nedeljo ob 18. uri. Odbojkarji Kamnika za uvrstitev v letošnji finale potrebujejo še eno zmago. Igralke Varstva Broline so zaključile letošnjo sezono, v 2. DOL pa doma igra le ekipa Termo Lubnika, ki se bo ob 19.30 v OŠ Šk. Loka Mesto pomerila z Vezoder Mislinjo. Odbojkarji Flycom Žirovnice gostujejo v Portorožu, igralke Bleda pa v Mariboru. V moški konkurenci 3. DOL je do konca le še tekma Kočevje : Iskra Mehanizira Kropa, pri dekletih pa doma igrajo le igralke ŽOK Partizan Šk. Loka, ki se bodo ob 17. uri v OŠ Šk. Loka Mesto pomerile z Bohinjem. B.M. Damjan Naglic včeraj drugič obsojen za umor očeta Mira Naglica Zabrisana meja sposobnosti obvladovanja 28-letni Kranjčan, doma iz Čirč, je včeraj že drugič stoje poslušal sodbo za isto kaznivo dejanje. Tokratna se je od lanske razlikovala predvsem v dvojem; moril naj bi v stanju bistveno zmanjšane sposobnosti obvladovanja in zmanjšane sposobnosti razumevanja, kazen pa je deset let zapora, torej leto manj kot prvič. Kranj - Sodba, s katero je bila nezadovoljna predvsem okrožna državna tožilka Irena Kuzma, seveda še ni pravnomočna. Časa za pritožbo bo petnajst dni od prejema pisnega odpravka, Damjan Naglic, ki mu je veliki senat podaljšal pripor, pa je že včeraj zaprosil za predčasno prestajanje kazni. Razen desetletne zaporne kazni mu je senat prisodil tudi obvezno zavodsko zdravljenje alkoholizma. V prestajanje kazni se mu Šteje čas od lanskega 29. maja. ko je s kuhinjskim nožem umoril svojega očeta Mira Naglica. V krajši obrazložitvi ustne sodbe je predsednik senata okrožne ga sodišča v Kranju, sodnik Igor Mokorel med drugim dejal, tla dokazni postopek ni mogel natančno opredeliti, koliko je Damjan Naglic pred umorom zares popil, saj se njegova izpoved razlikuje od izpovedi natakarice v Pink Panterju in od izpovedi ene ga od gostov, s katerim sta 28. maja lani od devetih do pol enajstih zvečer skupaj popila dve pivi. Tudi podatek, koliko vodke iz pol-litrske steklenice je popil po umoru, ko se je s kolesom odpeljal v Kranj kupit pijačo in nato krenil proti hiši ob železniški progi v Žabnici. kjer živi njegova partner- ka z otrokom. Sam je namreč povedal, da je popil približno 2,5 decilitra vodke, medtem ko sta kranjska policista, ki sta ga iz Zabnice odpeljala na policijo in nato v zdravstveni dom na odvzem telesnih tekočin, povedala, da sta steklenico našla v njegovem Žepu (Naglic je trdil, da jo je med kolesarjenjem odvrgel ob poti nekam v gozd) in da je bilo v njej Še za kakšen prst tekočine. Vendar pa alkohol sam ni vplival na zmanjšano sposobnost razumevanja in bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja Damjana Naglica v hipu, ko je posegel po nožu in z njim zabadal očeta Mira. dokler nož, zabit do ročaja, ni obtičal blizu očetovega srca. Senat je namreč sledil sodni izvedenki prof. Martini Tomori, daje neugotovljena stopnja alkoholiz.i-ranosti poleg sindroma odvisnosti in osebnostnih lastnosti pri Naglica tako zmanjšala sposobnost obžalovanja in razumevanja, daje moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosli. Strokovni pregled telesnih tekočin. Vzetih med 6.15 in 6.20 zjutraj v kranjskem zdravstvenem domu, je v njegovi krvi pokazal 2,05 grama alkohola, v urinu pa 3.21. Takrat že minila že več kot ura - prijeli so ga ob 4.20 - ko je morda zadnjič nagnil steklenico z. vodko. Policist vrgel skoraj prazno steklenico Da je prav ta steklenica lahko pomemben dokaz na sodišču, policistoma, ki sta Naglica pregledala in ga spravila v "marico", ni bilo na misel, tudi v kasnejši preiskavi je nihče ni iskal. Kot priči sta včeraj na okrožnem sodišču nastopila oba. Domen Derlink, ki je Naglica pregledal, je povedal. Soseda opazila ogenj V sredo je zagorel hlev v Šercerjevi ulici v Radovljici, dan prej pa kurilnica v hiši v Virlogu pri Škofji Loki. Radovljica - Gospodarsko poslopje v Šercerjevi ulici je zagorelo v sredo okrog 13.40. Tja so brž pohiteli prostovoljni gasilci iz Radovljice, Lesc in Begunj ter udu-šili ogenj, ki se je ž.e razširil po celotnem poslopju. liko desetkrat pet metrov, gori. Med gašenjem se je lažje opekel radovljiški gasilec, ki mu je pomagal dežurni zdravnik iz zdravstvenega doma V Radovljici. Slab dan prej, v torek, okrog 23.40 pa je zagorelo v kurilnici v ci gasili gorečo podrast v gozdu pod igriščem za golf na Bledu, ob cesti pou1 Bregom pri Žirovnici, ob robu gozda pri Agromehaniki v Hrastjah, v torek ob poti proti železnici v Radovljici, v sredo pa ob cesti Jescnice-Kranj pri odcepu za Bled, ob cesti v Bel i novem klancu na Bledu in v Potočah pri Preddvoru. Helena Jelovčan da je ploščato steklenico našel v njegovem zadnjem žepu, da je bilo v njej še centimeter ali poldrugi centimeter tekočine, daje ni odpiral, pač pa jo je vrgel ob pot. "Naglic ni mogel biti trezen, ker je smrdel po pijači, čeprav se ni obnašal kot opit. Govoril je povsem normalno," je povedal Domen Derlink, podobno pa tudi njegov kolega Milan Potočnik. Zanimivo je, da se tudi Naglic sam dokaj dobro spominja vsega, kar je usodnega večera in noči počel. Alenka Kuštin Samba, izvedenka medicinske stroke za področje Ibrenzične toksikologije, je ugotavljala alkoholiziranosi Naglica v času umora na več različnih predpostavkah, koliko in kdaj je pil. Kot najbolj verjetno iKcno stopnje alkoholiziranosti je navedla od 0,94 do 1,23 grama alkohola v krvi. Stopnjo je izračunala na podlagi domneve, daje pred umorom popil pet ali Šest steklenic piva, po umoru pa 2,5 decilitra vodke. Količina alkohola ni bistvena Svoje izvedensko mnenje je včeraj pojasnjevala tudi psihiatrinja Martina Tomori. Kot se je pokazala, je prav njeno mnenje najod-loČilneje vplivalo na oceno prištevnosli Damjana Naglica v času umora. Višje sodišče je namreč prvo sodbo z 29. avgusta lani, ko je sodišče Naglica obsodilo na enajst let zaporne kazni, sodbo razveljavilo in v ponovljeni zahtevalo predvsem jasno opredelitev njegove prištevnosli. Izvedenka je namreč včeraj "popravila" svojo oceno, ko je dejala, daje imel Naglic bistveno zmanjšano sposobnost obvladovanja ter zmanjšano sposobnost razumevanja. Prvič je namreč beseda "bistveno" odpadla. Na takšno njeno mnenje ni vplivala zgolj količina popitega alkohola oziroma približno ocenjena stopnja alkoholiziranosti, pač pa ugotovitve, ki jih je razbrala na podlagi pogovora z njim in njegovih trditev, da gre pri njem za sindrom odvisnosti in negativne osebnostne lastnosti, izvirajoče še iz otroštva, ki jih alkohol le še spodbudi. Dejala je, da bi se pri njem sposobnost obvladovanja bistveno zmanjšala tudi pri manjši količini popitega alkohola. Na KRIMINAL vprašanje, kje je potemtakem pri 'njem meja, ni mogla odgovoriti v številkah. S takšnim tolmačenjem se nikakor ni strinjala okrožna državna tožilka Irena Kuzma. kije sodišču predlagala postavitev drugega izvedenca psihiatra, saj je izvedenka očitno prihajala v nasprotja s samo seboj. Vendar je senat to-žilkin predlog zavrnil. Pri izreku kazni je sodni senat Upošteval vse dejavnike, ki so vplivali na njegovo dejanje umora. Olajševalno okoliščino je videl le v njegovem stanju bistveno zmanjšane prištevnosli, medtem ko je predlog Nagličeve zagovornice, odvetnice Ladi Voršič, za izrek omiljene kazni, zavrnil. Razlog je predvsem ta, da je Damjan Naglic že prej moril. Star komat Osemnajst let je z nožem pokončal svojega strica. Leta 1993 je bil za to obsojen na štiriletno zaporno kazen. Helena Jelovčan, foto:'Gorazd Kavčič Prijeli tatinsko trojico Jesenice - Zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine bodo policisti ovadili starejšega mladoletnika z Jesenic, 22-letnega A.S., prav tako z Jesenic, in 21-letnega E.S. iz Radovljice. Fantje naj bi 16. marca popoldne preplezali žično ograjo in nato vdrli v skladišče Dinosa, kjer naj bi ukradli 692 kilogramov odpadnega bakra, vrednega 214.000 tolarjev. Baker naj bi naložili na voziček in se z njim odpravili proti izhodu, kjer pa jih je prijela patrulja jeseniške policijske postaje. Dvakrat v počitniški hiši Zg. Dobrava - Policisti so 16. marca zvedeli, da je v zadnjem mesecu nekdo dvakrat vlomil v počitniško hišico v /gornji Dobravi. S prvim vlomom, o katerem lastniki niso obveščali policije, se je opremil s škarjami za obrezovanje drevja, drugič pa je iz kleti odnesel kovček z. orodjem in električni brusilnik. Škode je za približno 300.000 tolarjev. H.J. Čistilna akcija v Kamniku Kamnik - Iz. občine Kamnik so sporočili, da bo jutri. 22. marca, čistilna akcija. Zbirališče bo ob 9. uri na avobusni postaji. Akcija bo trajala do 12. ure, ko bosta na glavnem trgu malica in družabno srečanje. V gorečem hlevu je poginilo šest ove Požar je po nestrokovni oceni povzročil za pol milijona tolarjev Škode. Pogorelo je ostrešje in šest kubičnih metrov sena. razen tega pa je v hlevu poginilo še šest ovac. Kraj požara si je ogledala tudi komisija urada kriminalistične policije in požarni inšpektor. Ugotovili so, da je med enajsto uro dopoldne in eno popoldne sosed na vrtu, ki je od poslopja oddaljen petnajst metrov, kuril odpadlo suho travo in veje obrezanih cipres. Ko je ogenj pogorel, je kurišče nezavarovano pustil in odšel. Med kurjenjem je pihal veter spremenljive smeri in moči, ki je iskrice raz.nesel proti hlevu. Okrog enih je ena od sosed opazila, da gospodarsko poslopje, ve- -oto: Gorazd Kavčič pritličju stanovanjske hiše v Virlogu pri Škofji Loki. Poleg dveh peči, prve na trda goriva in druge na olje, je bil v kurilnici še kombiniran bojler, vezan na centralno ogrevanje in na električno napeljavo. Po vsej verjetnosti je ogenj zanetil kratek stik na bojlerju. Ogenj je uničil obe peči in bojler. Požar so pogasili gasilci iz društev Stara Loka in Škofja Loka, škodo pa cenijo na poldrugi milijon tolarjev. Čeprav je ž.e od 16. marca v vsej Sloveniji zaradi velike ogroženosti prepovedano kuriti, sežigati odpadke, odmetavati goreče ogorke in podobne stvari v naravi, je tudi ta teden gorelo, največkrat suha trava, na različnih koncili Gorenjske. V ponedeljek so gasil- Olajšanje pri plačevanju upravnih taks in drugih stroškov Plastični denar tudi na upravnih enotah Na upravnih enotah in večini krajevnih uradov je že mogoče, razen z gotovino, plačevati tudi s plačilnimi in kreditnimi karticami. Kranj - Ministrstvo za notranje zadeve je po lani objavljenem javnem razpisu za izbiro ponudnikov za plačevanje upravnih taks' prek plačilnih oziroma kreditnih kartic na upravnih enotah in krajevnih uradih izbralo štiri ponudnike, s katerimi je avgusta in septembra sklenilo pet krovnih pogodb za skupaj šest različnih kartic: z Banko Koper za Eurocard/Mastercard in Maestro (BA ali Activa) ter Activa, z Diners C lubom SLO za Diners, z Abanko za Viso in z NLB za Karanto. Slovenija, pripni se! v Kranj - Policija bo v sodelovanju z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v tednu od 24. do 30. marca izpeljala akcijo Slovenija, pripni se! Njen naslov je zgovoren; gre za varnostni pas, ki dokazano omili posledice prometnih nesreč, kljub temu pa ga vsi vozniki in sopotniki, zlasti na vožnjah v naseljih, še premalo cenijo. Uporaba varnostnega pasu je po zakonu obvezna, tudi za sopotnike ha zadnjih sedežih v vozilih. Kazen je 10.000 tolarjev. H.J. Na podlagi krovnih pogodb so bile najprej sklenjene individual ne pogodbe med izbranimi izvajalci in upravno enoto Postojna. V začetku septembra se je začel pilotski projekt plačevanja s plačilnimi in kreditnimi karticami na upravni enoti v Postojni in na krajevnem uradu Pivka. Mesec dni kasneje je ministrstvo na evalva-cijskem sestanku dobilo ugodno oceno pilota tako za tehnično kol pravni) plat, tako da je projekt dobil zeleno luč tudi za postopno uvajanje sodobnega načina plačevanja upravnih taks in drugih stroškov tudi na drugih upravnih enotah in krajevnih uradih po Sloveniji. V uradu ministrstva za organizacijo in razvoj uprave so izbrali 200 plačilnih mesi na upravnih enotah in na podlagi inlbrmalizi-ranosti, števila uradnih ur poslovanja in povprečnega števila strank v prvih osmih mesecih leta 2002 še 24 plačilnih mest na krajevnih uradih, na katerih so začeli nameščati POS terminale. Ti so bili nameščeni do konca letošnjega januarja, ko so ljudje, razen z gotovino, lahko začeli plačevati takse in druge stroške tudi s t.i. plastičnim denarjem, kije za obe strani bolj prikladen kot gotovina. Na tak način plačevanja bosta do konca marca prešli tudi geodetska uprava in carinska uprava, medlem ko je davčna uprava ponudbo zavrnila. V ministrstvu za notranje zadeve se trenutno pogovarjajo tudi operaterji mobilne telefonije, da hi -seveda v razpisanem postopku izbrali ponudnike za plačevanje upravnih taks tudi prek mobilnih telefonov. POS terminali so torej že nameščeni na vseh delovnih mestih na 57 upravnih enotah (razen na eni), prve ocene pa so ugodne. Promet in število transakcij se vsak mesec povečuje, kar dolgoročno nakazuje porast brezgotovinskega poslovanja na upravnih enotah. Tudi na upravni enoti v Kranju so s plačevanjem s plačilnimi in kreditnimi karticami zadovoljni, čeprav je tudi gotovinskih plačil za zdaj še precej. S POS terminali imajo opremljene tudi večino krajevnih uradov, razen na Jezerskem in v Preddvoru. Helena Jelovčan, loto: Gorazd Kavčič V Evropo z bogatimi kapitalisti in obubožanimi delavci? Solidarnost s člani Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije' (KNG) se je dve leti pogajal /a nov tarifni del kolektivne pogodbe dejavnosti z združenji /a kemično in gumarsko industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ter Združenjem delodajalcev Slovenije. Pogajanja so trajala več kot eno leto in so se končala po 18 krogih oktobra lani, ko je bil z delodajalske in sindikalne strani usklajeni tekst pripravljen /a podpis. Vendar pa zaradi stališča GZS, da ostane pri sedanjem plačnem sistemu, ki temelji na izhodiščni plači, in zaradi splošne gospodarske situacije do tega ni prišlo. Vodstvo sindikata KNG je storilo vse, kar je bilo mogoče, da bi v dialogu odpravilo zastoj pri sprejemanju tarifnega dela kolektivne pogodbe dejavnosti. Vendar pa pogovori s predstavniki delodajalcev, na katerih so sodelovali poleg vodstva sindikata KNG tudi predstavniki zveze svobodnih sindikatov, niso prepričali vodstva GZS, da bi dovolilo združenjem podpisati usklajen tarifni del pogodbe. Vrh GZS se je očitno odločil, da bo nadaljeval s prisilo centralnega odločanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti. Zaveda se, da ga varuje zakon, ki določa obvezno članstvo podjetij v zbornici in plačevanje članarine. V zvezi svobodnih sindikatov je zato obveljalo prepričanje, da se mora GZS s svojimi združenji kot pogajalec umakniti iz. tristranskega in dvostranskega socialnega sporazumevanja ter pogajanja prepustiti sindikatom in Združenju delodajalcev Slovenije. Slovenija je edina država v Evropi, v kateri gospodarska zbornica podpisuje sporazume in po- godbe s sindikati, kar dokazujejo številne evropske študije. Tudi dosedanja opozorila slovenski vladi in delodajalskim organizacijam s strani EU ter Mednarodne organizacije dela niso zalegla; še več, GZS želi še bolj okrepiti svoj položaj v socialnem dialogu. Zato se pri zvezi svobodnih sindikatov čutimo prisiljeni obvestiti evropske institucije o početju zbornice in v skladu z evropskimi načeli zahtevati njen umik iz. socialnega dialoga. S tem bi omogočili razvoj delodajalskih organizacij s prostovoljnim članstvom. Le takšne bi bile enakovreden sogovornik sindikatom in legitimen udeleženec socialnega dialoga v Sloveniji. Ker se podobno dogaja tudi pri pogajanjih za druge kolektivne pogodbe dejavnosti, se bodo danes člani sindikatov dejavnosti pri ZSSS pridružili sindikatu KNG na protestnem shodu pred stavbo gospodarske zbornice v Ljubljani. Udeleženci shoda bodo zahtevali takojšnji podpis tarifne priloge h kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, razen tega pa, da Gospodarska zbornica Slovenije takoj preneha blokirati podpisovanje kolektivnih pogodb dejavnosti. Zavzeli se bodo še za ureditev socialnega dialoga na temeljih razvite Evrope. Na shodu bo prisotnih tudi 150 gorenjskih sindikalnih zaupnikov in članov, večinoma iz industrijskih sindikatov. Današnji protestni shod je tudi prvi korak k popularizaciji evropskega socialnega modela v okviru kampanje Evropske konfederacije sindikatov, ki poteka pod geslom Ustvarimo Evropo, ki bo delala za ljudi. Z njo želijo čimveč državljanov Evrope seznaniti s sindikalnimi zahtevami, predlogi in cilji evropskega socialnega modela, pri tem pa bo sodelovala tudi zveza svobodnih sindikatov. Pomladi prihodnje leto se bo namreč pred- vidoma deset držav kandidatk iz. vzhodne in južne Evrope pridružilo članstvu Evropske unije, s tem pa bo narejen pomemben korak k združeni Evropi. Ustanovljena je bila Evropska konvencija, ki ima nalogo pripraviti predlog ustavne pogodbe nove EU. Evropska konfederacija sindikatov si je v konvenciji zagotovila status opazovalke in bo skušala čimveč svojih zahtev vključiti v predlog ustavne pogodbe. Za glavne cilje so si zastavili polno zaposlenost, socialni dialog, čezmejne sindikalne pravice, socialno-tržno gospodarstvo, moderne in učinkovite javne službe ter učinkovite in demokratične institucije EU. Zavzela se bo tudi za opredelitev in krepitev vloge socialnih partnerjev, za vzpostavitev evropskega sistema odnosov med delavci in delodajalci ter za umestitev globalne vloge EU v čas in prostor. Milena Sitar, Olga Drabik Zbornica zavira podpis Sindikat KNG je začel s pripravami na pogajanja o kolektivnih pogodbah za dejavnost že pred tremi leti, da bi spremenili zastarele pogodbe. Obe pogodbi, tako za kemično industrijo in gumarstvo kot za nekovine, sta prenehali veljati v letu 2000. Podpisniki so se dogovorili o podaljšanju veljavnosti obstoječih pogodb do sklenitve novih, saj sta pogodbi kljub zastarelosti zagotavljali delavcem več pravic kot zakon. Pogajanja za kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo so stekla januarja 2001, pogajalci so se za zeleno mizo srečali osemnajstkrat. Ob spremembah so upoštevali novosti, ki jih je predvidevalo besedilo takrat še neuveljavljenega novega zakona o delovnih razmerjih. Dogovorili so se, da pri plačah opustijo izhodiščno plačo in jo nadomestijo s ceno dela, ki je najnižja osnovna plača zaposlenega v posameznem tarifnem razredu. Dogovorili so se glede dodatkov, nadomestil, nadurnega dela in nagrajevanja na podlagi uspešnosti. Dogovorjene spremembe naj bi začele veljali s L decembrom 2002, podpisali naj bi jih 6. novembra 2002 v Savi v Kranju. Vendar do podpisa ni prišlo. Tudi pogajanja za dejavnost nekovin so se končala z dogovorom, zapletlo pa seje pri podpisu aneksa. Pokazalo seje, da podpis blokira GZS, ki se ne strinja z novim plačnim modelom, pripravljena je le podpisali uskladitve kolektivnih pogodb z. novim zakonom o delovnih razmerjih. Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE Evropski dan akcije Po vsej Evropi bodo potekale demonstracije in zborovanja. Evropska konfederacija sindikatov, katere članica je že štiri leta tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je današnji dan razglasila za Evropski dan akcije v podporo svojim zahtevam glede prihodnosti Evropske unije in zasedanja Evropskega sveta, ki bo danes in jutri potekal v Bruslju. Nekaj let nazaj so bile te akcije organizirane v mestih zasedanja Evropskega sveta. Predstavniki svobodnih sindikatov smo se jih precej množično in odmevno udeležili v Niči, Bruslju in Barceloni. Letošnja akcija pa bo razpršena in jo bodo organizirale vse članice Evropske konfederacije sindikatov v svojih državah. V nekaterih mestih bodo organizirali demonstracije v podporo zahtevam za več socialne Evrope, za polno zaposlenost in učinkovit socialni dialog. Drugod bodo sindikati organizirali velika zborovanja svojih članov in jih seznanili s predlogi in zahtevami do konvencije o prihodnosti Evrope. V Bruslju bodo vse belgijske sindikalne centrale na ta dan organizirale velike demonstracije v podporo zahtevam Evropske konfederacije sindikatov. Namen je torej, da v vseh večjih mestih evropskih držav na isti dan potekajo različne akcije v podporo zahtevam Evropske konfederacije sindikatov. Tako bo tudi v Ljubljani na protestnem shodu v podporo zahtevam sindikata KNG po podpisu že usklajenega tarifnega dela kolektivne pogodbe poudarek na zahtevah po socialnem dialogu, v katerem bodo sodelovali avtonomni partnerji, po spoštovanju pravic delavcev do obveščanja in posvetovanja v podjetjih ter kolektivnem pogajanju. Te zahteve naj bi svoje mesto našle tudi v novi ustavni pogodbi Evropske unije. Milena Sitar Dopust po novem Novi zakon o delovnih razmerjih, ki velja od 1. januarja 2003, v 159. členu določa minimalni letni dopust, ki ne sme biti krajši od štirih tednov. Če delavec dela po 5 dni na teden, mu pripada minimalno 20 dni letnega dopusta, če dela po 6 dni na teden, pa 24 dni. Nadalje zakon določa, da se minimalnemu številu dni letnega dopusta dodajo še najmanj trije dnevi za starejšega delavca, invalida, delavca z najmanj 60-odstot-no telesno okvaro in delavca, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Delavcu se doda po en dan letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let. se doda sedem dni letnega dopusta. V 160. členu pa zakon določa, da se lahko daljše trajanje letnega dopusta določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Obvezno pa se mora to določiti za nočne delavce. Marsikatera kolektivna pogodba določa, da znaša minimalni letni dopust 18 dni in da se dodatni dnevi letnega dopusta prištejejo minimalnemu letnemu dopustu. Glede na to, da sedaj zakon določa višji minimalni letni dopust in daje kolektivna pogodba lahko le bolj ugodna kot zakon, je potrebno upoštevati minimalni letni dopust, kot ga določa zakon. Na ta minimum pa je potrebno prišteti dodatne dneve letnega dopusta tako, kot to določa zakon oziroma kolektivna pogodba. V zvezi z določanjem osnove za letni dopust je možna še druga rešitev. V kolektivnih pogodba se lahko določi daljše trajanje letne- ga dopusta, zato je osnova oziroma izhodišče za določanje letnega dopusta v domeni kolektivnih pogodb in lahko znaša tudi 18 dni. Pri tem pa izraz "minimalno" pomeni minimalno število dni letnega dopusta po tej kolektivni pogodbi in ne po zakonu. V skupnem številu dni letnega dopusta pa je kolektivna pogodba bolj Ugodna kol zakon in je zato zakonita. Argumentirano se da zagovarjati tako prvo kot drugo rešitev. Dokončno stališče bo odvisno od sodne prakse (če se bo izoblikovala). Glede na to, da je zadeva sporna in da sindikat zastopa delavca v njegovo korist, menim, da je potrebno vztrajati na prvem stališču. Igor Pišek, odvetnik Upajo na boljše čase Usoda delavcev tržiškega gradbenega podjetja še ni znana, direktor predlaga sanacijo. Po objavi prisilne poravnave za gorenjsko gradbeno podjetje SGP Tržič pred dobrim mesecem so delavci zaskrbljeni, ker ne vedo, kaj jih čaka. Delavci so tudi na svoji koži občutili, daje podjetje v težavah, ko so izplačila plač začela zamujati in ko niso dobili regresa za letni dopust. Na zboru delavcev na Mlaki, ki gaje sklical predsednik sveta delavcev, je direktor Brane Zakrajšek, ki vodi podjetje od lanskega decembra. seznaniNe-lavce s težavami, v katerih se je podjetje znašlo, in predstavil možnosti za izhod iz krize. Rešitev vidi v sanaciji, pri kateri pričakuje sodelovanje gorenjskih gradbenikov. Na zboru so bili delavci zelo kritični. Podvomili so tudi o delu revizijske hiše, ki je pregledovala poslovanje v preteklih letih, zato so nadzornemu svetu predlagali, naj izbiro revizorja za v prihodnje ponovno pretehta. Direktor je razložil, da v programu prisilne poravnave ni predvidena kadrovska sanacija, zato tudi niso predvideli odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Opozoril pa je na visok odstotek režijskih delavcev, pri čemer so število zaposlenih v primerjavi s preteklim letom že zmanjšali. Z delavci, ki so bili zaposleni za določen čas, niso sklenili novih pogodb, z. nekaterimi starejšimi delavci pa so ob sodelovanju sindikata dosegli soglasje glede prehoda na zavod za zaposlovanje. V postopku prisilne poravnave so člani svobodnih sindikatov prijavili svoje terjatve iz naslova neizplačanega regresa za leto 2002 in premalo izplačanih plač iz preteklosti s pomočjo pravne službe Območne organizacije ZSSS Gorenjske. Olga Drabik Loka Pro v stečaju Za uveljavitev svojih pravic morajo delavci prehoditi dolgo pot. Od 3. februarja do 17. marca, to je 31 delovnih dni, je večina delavk škofjeloškega podjetja Loka Pro stavkala. Za to skrajno obliko sindikalnega pritiska so se odločile, potem ko so januarja dobile le polovico minimalne plače Za mesec november in nobenih pojasnil, kdaj lahko pričakujejo razliko in plačo za december in prihodnje mesece. Le to, naj delajo, potem se bo videlo, je bil odgovor na njihove zahteve in prošnje. Kaplja čez. rob potrpljenju, ki je viselo na nitki že skoraj vse lansko leto. Sindikat je že 20. januarja obvestil delodajalca, da bo orga- niziral stavko, če do konca januarja ne bo izplačal zaostale plače in stroškov dela. Dva tedna sta bila na voljo za dogovor o sprejemljivi rešitvi za obe strani, vendar do pravih pogajanj sploh ni prišlo. Namesto tega je direktor, ko seje začela stavka, odstopil in nadaljeval vodenje podjetja kot vršilec dolžnosti. Potem ko se je ena od delavk odločila, da kol upnica sodišču predlaga stečaj, se je Okrožno sodišče v Kranju odzvalo zelo hitro in sprejelo sklep o uvedbi stečaja ter imenovalo stečajnega upravitelja. Kljub temu je minilo od vložitve predloga do sprejema sklepa o stečaju dober mesec. Edini, ki bi ta čas lahko skrajšal, je bil delodajalec, če bi se hitreje odzival na zahteve sodišča, namesto da je vsakokrat čakal na iztek roka. Imamo evropsko usklajeni zakon o delovnih razmerjih, večkrat smo slišali, da ščiti delavca kot šibkejšo stran v odnosu do delodajalca. Mogoče, če je med obojimi vsaj minimalna pripravljenost na sodelovanje. Delavke Loka Pro se bodo ob tem grenko nasmehnile. Vedo, da je pot do tistega, kar je lepo zapisano v zakonih in kolektivnih pogodbah, težka in dolga. Milena Sitar Sledovi poti po ledenih prostranstvih Pred dnevi je zagledala luč dneva knjiga "Ledene sanje", v kateri je alpinist, popotnik in fotograf Stane Klemene strnil spomine na 22 odprav po vsem svetu. Aprila odhaja na prečenje Grenlandije. Kranj - Ob predstavitvi v knjigi jc zapisal, daje rojen leta 1950 v Ljubljani. Pa ni Ljubljančan. Izhaja izpod Kamniških Alp, zato ni čudno, da ga je zamikalo plezanje. Kot alpinist se je kalil na mnogih odpravah v visoka gorstva, kjer se ni izneveril fotografskemu poklicu. Tudi na poteh po ledenih prostranstvih Arktike, Antarktike in Sibirije je posnel številne fotografije in dodal v dnevnik marsikatero zanimivost. To je sklenil pokazati še drugim v novi monografiji. Za naše bralce, ki te morda ne poznajo, povej najprej nekaj o sebi. Tudi to, da si Gorenjec, čeprav si rojen v Ljubljani! 'Tako je pač v dokumentih. Rodil sem se v ljubljanski porodnišnici, ker smo takrat živeli v Kamniku. Od tam smo se pozneje preselili v graščino Podvin in na Vir pri Domžalah. Zadnjih dvajset let sem v Bohinju, prej na Gorjušah in sedaj v Ribčevem Lazil. Službo pa imam v Ljubljani, kjer vodim Dia studio. S fotografijo se ukvarjam še dalj kot z alpinizmom, v katerem sem že 33 let. Oboje je poslalo način življenja, zato me poklic ne obremenjuje. Kot alpinist sem poslal gorski reševalec v Kamniku, kjer sem od preselitve bolj dopisni član. Imam tudi naziv gorskega vodnika z mednarodno licenco. Včasih vodim koga po naših gorah, resno pa se ukvarjam s trekingi po tujini. Junija bomo odšli v Sibirijo in se vzpeli na najvišjo goro, tritisočak Pobeda." Knjiga za oboževalce in popotništva Si avtor fotografij v vrsti knjig in koledarjev. Sedaj si napisal tudi besedilo za knjigo Ledene sanje, kije izšla pred dnevi. Kaj predstavljaš v njej? "V Ledenih sanjah sem obdelal večino svojih ekspedicij. To so teksti iz mojih dnevnikov, kar sem pisal več let. Kakšno leto nazaj sem se v Mladinski knjigi začel dogovarjati za knjigo, zbral sem fotografije in oddal tekste. Za slednje se jim je zdelo, da so premalo dramatično napisani, da stvari jemljem preveč enostavno. Ker sem ugotovil, da ne morem napisati drugače, kot čutim in doživljam, je tekste vzel v roke prijatelj Marjan Raztresen. Nekaj besedila je črtal in dodal uvode k poglavjem. Uvod je prispeval znani himalajec Tone Skarja. Med več kot 200 slikami je večina mojih, nekaj pa so jih dali moji soplczalci. V knjigi so zajete odprave od prve leta 1974 v Kavkaz do zadnjih v polarne kraje. Zanimivo je oblikovanje, od slik snega in ledu za podlago tekstu, do razplctene plezalne vrvi med poglavji in fotografij kamenčkov na uvodu. Kamni so z vseh najvišjih vrhov sveta. Vse sem nabral sam, razen tistega za Everesta. Prinesel mi ga je Kranjčan Meje Zaplotnik, ki ga žal ni več med nami." Ljubitelj plezanja, manj velikih višin Tvoja alpinistična pot je bila že na začetku strma. Plezal si komaj nekaj let, ko si že odšel na prve odprave. Kako si doživel dotlej neznani svet? "To je res. V gore sem začel hoditi pri dvajsetih letih in plezati leto dni pozneje. Plezal sem intenzivno, zato sem že drugo leto Zbral največ vzponov v Sloveniji. Imel sem srečo, da so me spremljali dobri soplezalci; na prvih Vzponih Drago Dimec in Štefan Kukovec. pozneje pa Slave Siko-'\ia in zlasti Bojan Polak. Cene Kramar, Bojan Polak in jaz smo Pozimi preplezali Zajedo v Šitah, kar je prineslo vstopnico za odpravo na Kavkaz. To je bila moja Prva in k sreči zadnja odprava s ll*kim številom žrtev. Ponesrečili so se štirje Hrvati in poškodovala sva se dva Slovenca. Otoplitev je sProžila plazove in skale v steni »tiritisoČaka Čatin Tau. Meni je Priletel velik kamen v nogo, Joža Rožič pa je dobil kos ledu na roko. Prej smo dosegli najvišji vdi Elbrus, kar je bilo sicer na- Ledene sanje so knjiga, v kateri j Stane Klemene strnil 22 odprav. porno, a ne zahtevno. Leto zatem sem odšel na Makalu in leta 1979 še na Everest, kjer sem prvič in drugič povohal Himalajo. Na obeh odpravah smo delali zelo trdo; na prvi smo bili 56 dni, na drugi sto. Na Everestu sem šel kar desetkrat na hrib, tako da se mi že vse priskutilo. Takrat sem ugotovil, da Himalaja ni listo, kar pričakujem od alpinizma. Tiste višine mi ne nudijo sprostitve in obnove organizma, ampak tam enostavno propadaš. Jaz. od hribov pričakujem, da me pripravijo na vsakdanjo borbo, da delovne obveznosti lažje prenašam." Na Everest si se vseeno vrnil leta 1996, ko je Karničar skušal smučati s severa. Na vrh doslej nisi stopil. Ali te ta gora še mika? "Ne, nič več. Prvič sva z Jožetom Zupanom obračala na 7700 metrih. Oba sva močno pomrz.nila. K sreči sva bila tako pametna, da sva isti dan sestopila več kot tisoč metrov in tako rešila prste. Leta 1996 mi je Tone Skarja povedal, da pripravljajo odpravo, na kateri bi Davo prišel na vrh in smučal v dolino. Zraven so bili moji stari prijatelji, kar me je privabilo kljub drugim načrtom. Karničarju smo skušali omogočiti vzpon in vse dokumentirati. Zal se je na gori razvil tak vihar, da ni bilo možno kaj narediti. Na južni strani je tedaj umrlo devet ljudi. Mi smo srečno ušli z. gore, le Davo je zaradi omrzlin izgubil dva prsta." Na najvišje vrhove vseh celin Bil si priča pomembnih podvigov slovenskega alpinizma. Enega od njih si opravil tudi sam, saj si osvojil najvišje vrhove šestih celin. Kako se spominjaš obiskov Južne in Severne Amerike, Afrike, Malezije, Indonezije in Antarktike? "Po Himalaji sem se odločil, da bom skušal narediti kaj velikega za slovenski alpinizem. Sklenil sem organizirati odprave v lista območja, kjer Slovenci še nismo bili. Najprej sem leta 1981 pripravil domžalsko-mengeško odpravo na Grenlandijo, kjer smo preplezali 25 različnih smeri na 21 novih vrhov. Zatem me je obsedla Patagonija; najprej leta 1983 vzhodna stena l'itz Roya in tri leta zatem še vzhodna stena Cerro Torreja. Takrat so prvi svetovni alpinisti ž.e zbrali najvišje vrhove vseh celin, kar je postal izziv zame. Za nas sta bila še nerešen problem Carstensz piramida na Novi Gvineji in Mt. Vinson na Antarktiki. Druge sem naredil bolj zase, ker so jih Slovenci že preplezali; Kilimandžaro, Mounl Mc Kinlcy, Aconcagua in Elbrus na samem začetku. Vrsto let sem skušal organizirati Carstensz. piramido, kar sva leta 1994 opravila Z Rafkom Vodiškom; še vedno sva edina Slovenca, ki sva bila tam. Leta 1997 nam je uspelo preplezali še Mt. Vinson. Potegnili smo klasično ledno smer z 2500 metri višinske razlike, kar smo naredili prvi. S tem smo končali naš projekt najvišjih vrhov vseh celin." Navdušen nad polarnimi kraji Začelo pa seje tvoje zanimanje za polarne kraje. Dosegel si Severni tečaj, poskušal priti na Južni tečaj in večkrat obiskal Sibirijo. Kako si doživel skrajne razmere v ledu daleč od civilizacije? "S polarnimi kraji sem se prvič srečal, kot sem dejal, leta 1981 na Grenlandiji. Takrat meje pokrajina z nizkim soncem in svetlobo ves dan navdušila. Želel sem še kdaj obiskati polarni svet. Po Antarktiki sem si leta 1998 izbral smučanje na severni tečaj. Pridružil sem se mednarodni odpravi, v kateri so bili znani raziskovalci. Od njih sem se naučil v dveh tednih velike; novega. Skupaj smo zmogli zadnjih sto kilometrov do Severnega tečaja. Nato sem tja šel še dvakrat; leta 1999 smo lahko naredili le zadnjih 45 kilometrov. leta 2000 pa je zadnjih 80 kilometrov prehodila v moji odpravi tudi prva Slovenka, Minka Kah-rič. Nabral sem toliko izkušenj, da sem se želel lotiti večje ekspedici-je. Možnosti sta dve: ali peš iz Rusije oziroma Kanade na Severni tečaj ali pa na Južni tečaj z obale Antarktike. Leta 2000 smo se trije odločili za slednjo pot. Na koncu sem ostal sam, a sem vseeno speljal odpravo na Antarktiko, ki pa žal ni uspela. Sibirija je listo območje, ki me je res močno prevzelo. Tam živi 29 različnih narodov, ki so ostali taki, kot so bili od nekdaj. Zato so velike) bolj zanimivi kot Eskimi na Grenlandiji ali v Kanadi. V knjigi Ledene sanje je to življenje Avtoportret alpinista in popotnika iz Sibirije. dobro opisano in poslikano. Sam se še nisem naveličal spoznavanja polarnih krajev, ki bi jih rad približal tudi drugim." Prečenje Grenlandije in še kaj "Sedaj se z Bogdanom Kladni-kom odpravljava na prečenje Grenlandije, ker je zadnji hip propadel načrt za severni tečaj. Prvi teden aprila se bova z avtom odpeljala na Dansko, od koder bova poletela na Grenlandijo. /. vzhodne obale se bova podala na 800 kilometrov dolgo pot do zahodne obale. Po razmerah lahko Grenlandijo primerjamo z Antarktiko. Upam, da bova lahko prečenje končala v 30 dneh s pomočjo vetra in padal. Vse kar bova potrebovala, bova vlekla na saneh za seboj; tako je Človek odvisen le od 90 kilogramov tovora. Na vse te preizkušnje se pripravljam skozi vsa leta ukvarjanja z alpinizmom. Zame je polarno prečenje gotovo težje od katereko- li druge odprave. Ni sicer plezanja in nevarnosti, so pa veliki psihični in fizični napori. Mraz dobro prenašam, pa tudi zdravje mi v takih razmerah še ni zatajilo." Torej lahko pričakujemo še kakšno tvojo odpravo v polarne kraje in morda tudi novo knjigo o tamkajšnjih doživetjih? "Za Slovence so dolge polarne ekspedicije še neuresničeni cilji. Tako načrtujem celo pot na severni tečaj, enako pa bi rad dosegel južni tečaj. Zal so te odprave precej dražje od himalajskih, zato bo vse odvisno od financ. Sam imam znanje in opremo, sedaj bo dobil izkušnje še Bogdan. Nabira jih tudi Minka, ki odhaja na Grenlandijo s svojo odpravo. Ker bo vse več ljudi, ki se spoznajo na polarne kraje, bomo lahko Slovenci dosegli tudi ta cilj. Če bom zraven, bom zelo vesel. Glede na to. da sva z Bogdanom oba fotografa.'on pa ima založbo in izdaja knjige, lahko pričakujemo tudi kakšno knjigo o polarni odpravi." Stojan Saje Nudimo ugodna KRATKOROČNA POSOJILA zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 tolarjev do 2,5 let realizacija in izplačilo v teku delovnega dne. OICIO\ Dunajska 129, 1000 Ljubljana Telefon: 01/56 34 840 Faks: 01/56 34 850 www.orionltd.si t 1 JIMNY(S|) WAGON R(SE) SUZUKI Odor, d.o.ov | (01) 58 10 127, www.suzuki-odor.si, prodajo@suruki-odar.si J SALON VOZIL • POOBLAŠČENI SERVIS MVTG tCAÜtVSC Kadivec Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur tel.: 04/279 OOOO I SALON VOZIL - POOBLAŠČENI SERVIS IAVTOMEHANIKA Lušina Franc s.p. I Gosteče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA I [je/.: 04/502 2000_______________JN[____j Najboljše možnosti za našo varnost ponuja solidarnost med članicami NATO in EU. Natofon 08 0 21 22, http://nato.5rov.si Natonabiialnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana DOMA V EVROPI, VARNI V NATU tniag llnton Rop Gorazd Šinik "Gasi, gasi,..." je tiho šepetal in mahal proti barvnim snopom odrske osvetlitve. Mojster osvetlitve ga ni razumel. "Bitte, licht aus" je v trdi nemščini precej glasno prepričal lučkarja, navdušene v Unionski dvorani Grand Hotela Union pa nasmejal. Li-bar",... ja nemam razloga za strah, ... još te mogu pjesmom kupiti, ...još uvijek mogu ti pod-valiti ljubav, ... ljubav, ..." je zapel in popolnoma osvojil polno dvorano najpopularnejši hrvaški pevec Zlatan Stipišič Gibonni. Vse to na predvečer turističnega sejma Alpe Adria v Ljubljani in na predvečer vojne v Iraku. Upati je le, da'nam države s kraticami ZDA, VB in OZN ne ugasne- Veleposlanik Celestin Sardelič in vinar Zlatan Plenkovič. nja. O vinski zgodbi Zlatana Plenkovica iz Svete Nedelje na Hvaru kdaj drugič. V Unionu je bilo izjemno vzdušje. Zbrali so se poslovneži, diplomati, turistični delavci, znanci in navdušenci Dalmacije. Celestin Srde-lič, veleposlanik Hrvaške v Sloveniji, je bil nadvse dobre volje. S Klapo Puntari je zapel tudi dr. Ivan Viskovič, jugoslovanski veleposlanik v Sloveniji in nam v dalmatinskem narečju, damo je iz Makarske, razložil svojo življenjsko pot. Bilo je fino. Da bi le bilo še na naših domačih prire- ditvah podobno. Le od kod bomo dobili tako popularnega, kot je Gibonni? No, Stopovci, bralci revije in Stopova Akademija so nas pre- renceljni. Noja. Viktorje v prostorih Viba filma je vodila Celjan-ka Tina Gorenjak. Igralka, pevka, seksi deklic iz prve številke slovenskega Playboyja ni navdušila. Toliko odrskih ur, nastopov pa taka trema Tine G. Zdaj se vsi pregovarjajo o lepoti in "debelosti" njenih nog. Se dobro, da so bili podeljevalci bolj domiselni in so uspeli vsaj malce nasmejati občinstvo v dvorani studia. Matjaž Javšnik že s svojo pojavo, mimiko in nastopom spominja na svoje vloge. Zamislil si je celo svojega glasbenega viktorja, ki ga namerava osvojiti drugo leto s svojimi brati "Kela femeli". Prepričljivo pa osvajajo "golega fantiča" v informativno-doku-mentarnem programu nacionalne TV. Odmevi so tudi v minulem letu najbolj odmevali in ekipi je Tanja Starič, glavna v informativnem programu, ponovno pri- Zlatan Stipišič - Gibonni jo luči. Se enkrat več so Hrvati na prireditvi, ki so jo poimenovali Večer Srednje Dalmacije in turistična skupnost Splitsko-dal-matinske županije, pokazali, da znajo promovirati svoje poletne lepote in turistične prednosti. Sam sem se ponovno videl na Hvaru. V preddverju, kjer so nas pogostili z vini Zlatana Plenkovica, pršutom, olivnim oljem, siri in olivami, pa je dišalo po sivki. In do poletja bomo vsi pozabili vsa politična nesoglasja. Danes, na prvi pomladni dan, se predstavljajo še Istrani iz Rovi- VRTIMO GLOBUS Tina Gorenjak in Matjaž Javšnik Mile Crnovič in Janja Koren pričevali, da jih imamo. Popularne in zaslužne. Nekatere so ponovno nagradili z viktorji. Odmevi na prireditev v slovenskem časopisju so zelo "medli". Kljub vsemu imamo enkrat na leto prireditev, ki zbere vse popularne in tiste, ki si to želijo biti. Vrsta za karte je vsako leto daljša. Torej? Še vedno in že spet pa nobenih Gorenjcev! Kolumnistka "dr. V.V.G." bi verjetno dejala Go- Praznik Svetega Patricka Toplo vreme je v ponedeljek na ulice New Yorka privabilo številne Američane irskega rodu, na praznovanje največjega irskega praznika, dneva Sv. Patricka. 150.000 udeležencev tradicionalne parade po 5. aveniji in 2 milijona radovednežev, ki imajo radi dobro pivo, je mesto obarvalo v zeleno, tradicionalno barvo Irske. Dan Svetega Patricka je bil sprva verski praznik v spomin na katoliškega škofa Irske, ki je uspel spreobrniti poganska plemena v krščansko vero, z leti pa je postal vse bolj posveten, saj o njem že vrsto let velja stereotip dneva, ko se ga Irci, oblečeni v zeleno, pošteno napije-jo. Princ Charles nezaželen Pokojni prejel telefonski račun V Auburnu v ameriški zvezni državi Massachusetts je pogrebni zavod prejel telefonski račun za Davida Towlcsa, ki je umrl in bil pokopan pred petimi leti. Račun je prišel na njegov pravi naslov -Hilside Cementary Evergreen Sections, Auburn, Mass 01501. V pogrebnem zavodu so bili presenečeni, ko so, videli račun telefonske družbe Sprint v znesku 12 centov, skupaj z dodatnimi 10 centi za klic 16. februarja, pet let po Towlesovi smrti. V zavodu so povedali, da njihove stranke ponavadi ne prejemajo pošte in da razmišljamo o tem, da bi na nagrobnike začeli postavljati poštne predale. Ribič ujel drogo Mladi hongkonški ribič je na trnek ujel večkilo-gramski zavitek, za katerega so kasneje ugotovili, da vsebuje prepovedano drogo. Zavitek, ki je vseboval 15 kilogramov marihuane, je vreden 173.000 ameriških dolarjev. Ribič ujetega plena ni smel zadržati, čeprav bi z njegovo preprodajo lahko veliko zaslužil. Mamilo, kije bilo zavito v 16 plastičnih vrečk, so v morje odvrgli preprodajalci, saj so se ustrašili policije, ki jim je bila na sledi. nesla viktorja. Na prireditvi se je v spremstvu dolgoletnega "zunajzakonskega partnerja" Mileta Crnoviča veselila tudi Janja Koren. Simpatična Korošica je že dolgo let dopisnica TV Slovenija z Gorenjskega in popularna voditeljica Odmevov. Tista, ki si je pred leti upala skakati v besedo in prekinjati dr. Janeza Drnovška. Cela šara. Mile Crnovič je bil zadnji urednik tovarniškega časopisa Zelezar. Jeseničan Mile naj bi Janjo spoznal v izobraževalnem centru v Poljčah in ljubezen je vzplamenela. Znanje je z delom nekaj časa združeval v Merkurju, zdaj je Mile Cr- fotografiranj. In lepih slik, seveda. Da le ne bi preveč shujšala. Marja pravi, da je to posledica življenja v Ljubljani in pomanjkanje mamine kuhinje. Upati je, da je to res, in da prijetne punča-re ne skvari foto kariera. Brez njih ni dobre zgodbe. Vsi trije so med najboljšimi slovenskimi fotografi. Franci Virant je car modne in portretne fotografije in za seboj ima kup opaženih reklamnih akcij. Franci je tudi dolgoletni član Stopove Akademije Viktor. Jože Suhadolnik pa je car novinarske, reportažne fo- Sestre tografije. Je dober portretist, ki zdaj slika za Jano. Naredil je nekaj nepozabnih reportaž v Mladini (Eritreja), nekaj časa je bil protokolarni fotograf in spremljevalec predsednika Milana Kučana. Družina in majceni otroci so Jožka ustalili. Nikakor ne njegove slike. Marcandrea je Italijan, ki se je poročil s Slovenko. Gledališka fotografija mu je najljubša. Moda, dobri portreti za kup naslovnic. Žal gaje v poklicu malce zaustavila huda pro- Katarina in Vanja Vardjan Samo, da je dober žur in že se sliši njihov zbadljivi hahaha. Službeno in malce zasebno je na Viktorje prišel Vanja Vardjan. Tokrat v spremstvu svoje ljube in simpatične žene Katarine. Vedno, ko ga uspem srečati, se spominjam nepozabnega skupnega doživetja v Skopju, kjer je bil Vanja dopisnik. Še vedno pa pogrešam njegov glas in izredne informacije iz Beograda. OK. Pravi, da bodo naredili nov "show" program, novo oddajo. Prva je stekla minulo soboto, v enakem terminu kot Viktorji. Viktorji na POP T V naj bi dosegli 13-odstotno gledanost, Povabilo med zvezde na nacionalki pa v svojem prvem predvajanju celih 9 odstotkov. Bravo! In prvič smo lahko videli kopalnico Natalije Verboten. V drugi oddaji bodo gostili Karmen Stavec, Jana Plestenjaka bodo preganjale oboževalke. Gledalci pa se bomo odločali, kaj bomo gledali. Navkljub vsem akademijam, raziskavam in odmevom bralcev re- Emi, Željko Benedičič in Bato - Bahtijar Bajrovič. Minister Ivo Bizjak s hčerko Marjo novic šef marketinga pri Branku Remicu v Živilih. Če bi Janja le upala odložiti okrasni šal z de-kolteja, bi znalo biti precej foto firbcev in drenjanja. Minister Ivo Bizjak je prišel v spremstvu svoje vse bolj popularne hčere Marje. Marja si malce nerodno zdaj le upa priznati, da jo zanima moda. Za seboj ima že nekaj odmevnih metna nesreča. Marcandrea seveda spet dela in vsi trije dobro razpoloženi so se zabavali med opazovanjem popularnih. Dobro, da imamo Sestre. Najboljša zabava v mestu, haha. Dober nastop tako na Viktorjih kot v "night lifu" v Bakhusu, ljubljanskem klubu, ki je gostil nočno zabavo za vse povabljene. Šele zdaj se je dodobra pokazalo, kako prav so se na lanski Emi odločili, ko so si upali izbrati Daphne, Emperatrizz in Mar-leno. Dosegle so velik mednarodni odmev in za seboj potegnile kup ustvarjalnih "modelov". Ljudi iz mode in muzike. Zanesljivo je projekt Sestre vsaj tako uspešen, če ne celo bolj, kot licenčna akcija Pop Starš. Stopova Akademija pač raje nagrajuje licenčne projekte TV, s katero je v partnerskem in koprodukcij-skem odnosu. Sestram je vseeno. Anketa, objavljena v britanskem časniku Sunday Mirror, je pokazala, da večina Britancev ne želi, da princ Charles po smrti kraljice Elizabete II. ali po njeni morebitni odpovedi položaju zasede prestol. Le 42 odstotkov anketiranih meni, da bi Charles moral naslediti svojo mater, medtem ko se je lani aprila s tem strinjalo 58 odstotkov vprašanih. Da bi bil Charles dober kralj, meni le 39 odstotkov, 46 odstotkov pa je prepričanih v nasprotno. Franci Virant, Jože Suhadolnik in Marcandrea. Nekako tako je z vinom, modo, kulinariko. Mar ne? O vinu in nori vinski zgodbi v Trstu naslednjič. Blejska Sportina, pa se je ponovno potrudila. Spremenili so način prodaje v svojih trgovinah. Preimenovali so jih v IT - Sportina Group in ločili trendovsko modo ter moška in ženska oblačila. Med vse popularne svetovne modne znamke pa so uvrstili oblačila mode Oktober, modnega oblikovalca Uroša Balantiča. Novo linijo oblačil spremlja izvrsten katalog kolekcije. Ni čudno, da so že uspeli na tujem. Vsekakor so se v Sportini dobro odločili. Bravo. "Butigo", v kateri nam ponujajo Oktober, pa bo vo-dil legendarni Erni - Herman Gregorčič. Ja, tisti Erni, ki je kraljeval s klubom "Klub" v Kranjski Gori. Nepozabno! Nepozabno za nekaj generacij iz vse Slovenije. Tudi za tujce. Erni je imel dovolj in poskusil življenje na Kubi, kjer mu domačini niso nič kaj pomagali v poslu. Bahtijar Bajrovič - Bato, glavni šef in lastnik Sportine že ve, kaj dela in zakaj mu bo model Erni prišel prav. Navdušenje nad katalogom Oktober in trgovino je pokazal tudi Željko Benedičič, poslov-' než in uvoznik francoskih modnih očal Alain Mikli. Debata o modi je slekla. V Sportini pa nam prav zdaj pripravljajo nove pomladno-letnc kolekcije. Bato t ženo Jožico Flander Bajrovič si bo v poslu zagotovo omislil Še kaj zanimivega. Toliko. Sijajen skok v pomlad vam privoščim. * Domovina, ti si kakor zdravje V Sloveniji imamo že krepkih deset let demokracijo, se pravi, da smo se morali v demokratičnih mišljenjih in nehanjih že dobro izuriti in jo dojemamo v vseh njenih pojavnih oblikah. Če ne gre kje kaj prav oziroma demokratično, pa pritisnemo in stisnemo, da ujamemo vsaj njen odblesk. No ja - tako vsaj mislimo. Če lahko naglas prekolnemo vse voditelje in vse nevšečne ukrepe, s katerimi nas pitajo, smo že v demokraciji; če lahko javno demonstriramo proti Natu in nihče nič ne reče, je tudi to nedvoumni zna-kec demokratičnosti. Še posebej, če se ozremo v zibelko demokracije, v Ameriko, kjer je oblast proti-vojne demonstracije okrcala za protidomovinske. Kar se ve, kaj pomeni - nekaj najhujšega je namreč biti v Ameriki, kjer je domo-Ijubnost svetinja, ne domoljuben. Zato ni čudno, da bolj svobodomiselni že potihem sporočajo, kako v praksi gladko izgubiš delo, če si le preveč proti vojni in zatorej ožigosan, da si brez domoljubnih čustev. V Sloveniji z gorečimi čustvi domoljubja nismo ravno pretiravali, sploh pa nam jih ni znala vcepiti nobena dosedanja poosvoboditelj-ska oblast. Malo domoljubja se namreč vsaki domovini prileze in ne vem, kaj naj bi bilo narobe s tem, če bi otroci v šoli vstali in pozdravili svojo domovino. Poklon zastavi, poklon domovini. Neumno? Titovsko? Niti ne, če pomislite, kako hitro bodo ti otroci v prihodnje utonili v Evropi in svetu in kako hitro se zna utopiti v nič oziroma v morju narodov tudi slo-vens'na cela - tako jezik kot Slovenci. Hribček domači in gozd za vasjo ni dovolj - čustvo pripadnosti je treba rano zalivati in vzgajati. Domovina, ti si kakor zdravje. Zdaj smo pred vstopom domovine v Nato in Evropsko unijo. Ev- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 rt ALEMARS s p.,252,10 SIT/min Oven (21.3. - 21.4.) V naslednjem tednu boste spoznali veliko novih ljudi in spletla se bodo tudi nova prijateljstva. Pri financah, ki so vam v zadnjem času povzročale same težave, imate vzpon. Ljubljena oseba ima v vas zaupanje in glejte, da se ji ne izneverite. Bik (22.4. - 20.5.) V naslednjih dneh boste imeli dovolj energije, da boste lahko reševali težave, ki so vam že dolgo časa v breme. Psihična napetost bo končno popustila in vse bo videti lepše in boljše. Dobro voljo boste prenašali tudi na druge in s tem ustvarjali prijetno ozračje. ropska unija v redu, Nato pa? Naši razumniki, pamet narodova, so razcepljeni v mišljenjih. Kakšnih silnih študentskih protestov proti Natu se ni slišalo, mirovni-ških pač. Mirovniki so že po definiciji proti orožju in vojaškim formacijam, kako ne bi bili proti Natu. Nekaj takih je šlo celo v Bagdad kot živi obrambni ščit, a se je eden že vrnil, drugo so izgnali, tretja je še tam - menda celo v sporni misiji, saj naj bi jo plačevala naša univerza in je kot na študijskem raziskovanju. Vse kajpak stane, tudi pokončna pro-tivojna drža. Najbolj glasni - poleg vlade in državnega vodstva, ki sploh nista znala prepričati svojega majcenega naroda, kaj je,prav in kaj ni -so prav razumniki. Tisti, večinoma bolj mladi s kakšno sivolaso glavo za seme ali za kaj so proti, starejše sivolase glave pa eno-zvočno za. Tisti za rečejo, da ne moremo biti za plankami od tod do večnosti in da bomo za vedno ob vstop, saj nas nikoli več nihče ne bo nikamor vabil; tisti proti so odločno za nevtralnost. Kaj pomenimo, čeprav smo notri? Pomenimo vsaj to, da smo za mizo in kimamo, če že glasu nimamo nobenega in kot članico Nata nas nihče ne bo napadel. Pa Dvojčka (21.5. - 21.6.) Razpeti boste med novim in starim hrepenenjem, vendar ne samo v ljubezni, ampak na splošno. Svoje sanje in želje boste skušali realizirati. Čeprav veste, da se éasa ne da prehitevati, boste vseeno pričakovali spremembe čez noč. Presenečenje. Rak (22.6. - 22.7.) Če imate željo po selitvi, je sedaj najboljši čas. Tudi na delovnem mestu boste imeli ugodne dneve in vsaka priložnost, ki se vam prikaže, bo za vas pozitivna. Na ljubezenskem področju se boste pustili zbegati. Dogodki, ki sledijo, bodo prijetni. Lev (23.7. - 23.8.) Nekateri načrti vas bodo izčrpali, vendar to ne pomeni, da ne boste vztrajali do konca. Poslovne zadeve in vse, kar se bo vrtelo okoli denarja, se bo uspešno zaključilo. V sami ljubezni se boste morali malo bolj potruditi in pokazati več čustev. Devica (24.8. - 23.9.) V prihodnjih dneh se boste posvetili reševanju družinskih zadev in prišli boste do spoznanja, da na vaše mnenje veliko dajo. Prišli boste v obdobje velikih sprememb, pa tudi sami boste radi spreminjali vse okoli sebe. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Uredili boste odnose v službi in končno boste tudi vi prišli do besede. Res, da se bodo pojavljali taki in drugačni dvomi, a ne boste dovolili, da vas karkoli spravi iz tira. Previdnost pri avanturi ne bo odveč. Škorpijon (24.10. - 22.11.) Posvetili se boste hobijem in uživali ob ljudeh, ki jih imate radi in vas pomirjajo. Izkoristili boste tudi možnost za dopust in veselo boste kovali načrte. Oseba, ki vam veliko pomeni, bi se vam rada približala, pa se boji vaše reakcije. Bodite strpni! Strelec (23.11.-21.12.) Poslovni uspehi se vam bodo vrstili drug za drugim. Pa tudi vsi novi podvigi se vam bodo močno obrestovali. Bodite pozorni na priložnostne prijatelje in da jim ne poveste več, kot bi sicer smeli. Pri ljubljeni osebi boste izkoristili dobro voljo. Kozorog (22.12. - 20.1.) Čeprav bodo odločitve, ki so pred vami, težke, se boste pravilno usmerili in potegnili za sebe najboljše. Prijetno boste presenečeni zaradi nepričakovanega obiska, samo darilo pa vas bo spravilo v zadrego. Vodnar (21.1. -19.2.) Ne igrajte se s čustvi drugih, saj na koncu lahko potegnete krajši konec. Odprite srce in takoj boste začutili, kaj je tisto pravo. Nehali se boste skrivati pred samo ljubeznijo, ki vam pomeni veliko več, kot si lahko zamislite. Ribi (20.2. - 20.3.) Včasih je potrebno malo več narediti za svoje najbližnje. Pazljivi bodite na obljube, saj bodo od vas pričakovali tudi dejstva in ne samo prazne besede. Na delovnem mestu se postavite za sebe, ne pa, da le čakate na spremembe. saj ne bo več nobene vojne, pravijo protinatovski. kaj bi se silili v nekaj, kar bo tako ali tako razpadlo ... Kaj bi naši vojaki služili V nekih mirovniških operacijah po svetu? Domoljubni so oboji - le različni v pogledih, ko na vse mogoče demokratične načine javnosti predstavljajo svoje poglede. Enotni niso, zato je zmeda. Vsi želijo domovini ljubo zdravje, a vsak na svoj način. No ja - nekaj jih je zato proti, ker je v Sloveniji tako zelo modno biti proti. Samo da sem proti, pa sem že fraje r. Vladi, ki je kar po vrsti naročala obiske tujih visokih predstavnikov, ki so navijali za Nato, slovenski narod ne verjame kaj dosti, še posebej ne zato, ker tako zelo cirica, ko je treba dati ameriški vojski odgovor, če sme s transportom preko Slovenije. Nič ne reče, ne upa si! Ali boš potem verjel nekomu, ki si nič ne upa'.' Res je, da prihodnost zna napovedati samo ciganka in nihče drug. Samo ciganka ve, ali je Nato papirnati tigerček ali ne, samo ona ve, kaj je bolje. Nihče, tudi razumniki ne. ne morejo biti sol naroda, saj je vendar demokracija, zato bo v nedeljo le narod odločil, kar bo že odločil... Darinka Sedej Damijana Godnič iz Ljubljane. Foto: Janez Pipan Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 14. do 21. marca 1903 Zdravstveno stanje Gorenjcev vse boljše Kranj, 17. marec 19(13 - V obdobju, ko se zima preveša v pomlad, je naše zdravje še posebej občutljivo in tako je tudi letos. V več krajih po Gorenjski seje v zadnjem mesecu razširilo več nalezljivih bolezni in izgledalo je že, da bodo nekje izbruhnile prave epidemije. Na srečo pa se je stanje v tem tednu izboljšalo, a kljub temu je kar nekaj ljudi za nalezljivimi boleznimi že umrlo. V Bohinjski Bistrici je že pojenjala vročinska bolezen, za katero je hudo obolelo 18 oseb, za posledicami bolezni sta umrli dve osebi, dve pa se še bojujeta za življenje. V Begunjah pa je že skoraj popolnoma izginila vodenica, za katero je zbolelo 11 ljudi in vsi so že izven življenjske nevarnosti. Bolezni pa so letos najbolj prizadele otroke, v Mošnjah je kar 32 otrok zbolelo za ošpicami, 12 jih je ž.e ozdravelo, kar 20 pa jih je še vedno hudo bolnih. Najhuje pa je gorenjske otroke prizadel oslovski kašelj, v 17 občinah je bilo kar 71 huje obolelih otrok in dva sta na veliko žalost za posledicami bolezni že umrla, še kar nekaj pa jih je v hudi življenjski nevarnosti. Seja Gorenjskega Sokola Kranj, 21. marec 1903 - Člani Gorenjskega Sokola so se že začeli pripravljati na praznovanje 40-letnice društva Ljubljanski Sokol, ki bo sicer potekalo šele konec junija, a za uspešno slovesnost so potrebne dolge priprave. Tokratna seja je bila zato namenjena predvsem prihajajočemu praznovanju in vodstvo vse svoje člane poziva k sodelovanju. Ob tem opozarjajo, da se mora vsak Sokol redno udeleževati redovnih vaj, če hoče obdržati svojo sokolsko uniformo. Ob začetku pomladi pa Gorenjski Sokoli organizirajo prvi letošnji društveni izlet, 29. marca se bodo odpravili v Podbrezje, odhod bo točno ob dvanajstih izpred telovadnice. Izlet bo obvezno potekal tja in nazaj peš, vse udeležence izleta vodstvo Sokola opozarja, da se zaradi vzdrževanja discipline nikakor ne smejo nazaj peljati z vlakom. Spodletel poskus umora v Cerkljah Cerklje, 20. marec 1903 - Na žalost moramo spet poročati o nasilnem dejanju iz Cerkelj, k sreči tokrat brez smrtnih žrtev ali poškodb. Neznani nasilnež, je v soboto zahrbtno poskušal ustreliti gostilničarja Lovrenca Hacina in brez dvoma gre za poskus umora. Gostilničar Ha-cin je zvečer zaprl svojo gostilno in pospravljal za gosti, ko ga je nekdo ustrelil skozi okno, od katerega je bil oddaljen le tri metre. Krogla, ki ima v premeru 9 mm. ga je zadela v levo podpazduho, a k sreči gaje le ranila. O storilcu zaenkrat še ni sledu, zato policaji pozivajo vse občane, ki bi kaj vedeli o streljanju, naj se oglasijo pri njih. Svet pred sto leti Pomemben železniški izum Moskva - Ruski izumitelj Livčak je izumil napravo, s pomočjo katere je kadarkoli med vožnjo mogoče določiti točno hitrost vlaka. Ta aparat bo zelo koristil strojevodjem, še posebno v meglenem in slabem vreme nu, z njim pa bo mogoče preprečiti marsikatero železniško nesrečo. Ruske železnice so že naročile na tisoče teh naprav in jih tudi že preizkušajo, če bodo zares delovale pa jih bodo kmalu imeli vsi vlaki na svetu. V Angliji ustanovljeno Društvo devic Guilford - V tem angleškem mestu so letos ženske ustanovile Društvo devic, katerega namen je pospeševali mržnjo do moških. Vsaka članica mora imeti vsaj 17 let in mora biti popolnoma zdrava in se sama preživljati. V društvu jim vcepljajo v glave sovraštvo do moških in ljubezni do njih. Število članic je v zelo kratkem času tako naraslo, da so si uredile celo svoj lasten dom, v katerega pa seveda moškim ni vstopa. Zvesti pes je povzročil zakonsko ločitev Pariz - V glavnem mestu Francije je gospod N. živel v navidez, najsrečnejšem zakonu z svojo ženo. Otrok sicer nista mogla imeti, imela pa sta lepega in zvestega psička po imenu Touton. Običajno ga je na sprehod vodil gospod, ker pa ga nekega dne ni bilo doma, seje s psom odšla sprehajat gospa. Ko sta prišla do ulice La Fajette, je pes obstal pred neko hišo in divje lajal vanjo. Ker ga gospa nikakor ni mogla od-vleči izpred hiše, mu je odprla vrata, ga spustila vanjo in mu sledila. Pes je stekel po stopnicah v prvo nadstropje ter obstal pred nekimi vrati, kjer je spet divje lajal in cvilil. Gospa je pozvonila in ko je služkinja odprla vrata je zvesti Touton smuknil v stanovanje in naprej v neko sobo, odkoder pa seje zaslišal znani glas. Gospa je stopila proti sobi in tam našla svojega moža v objemu z neko mlado damo. Zaradi moževega skoka v tuj zelnik sta se zakonca kmalu ločila, zvestega psa pa je kljub povzročitvi ločitve obdržal gospod. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (marec 1903) ŠTIRI TAČKE_ Agility v Sloveniji Zanimiv šport, ki privablja vedno več navdušencev, je agility. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodnikom pri premagovanju ovir v parkurju. Ana Bešter Beseda agility je angleške- ga izvora, ponazarja pa spretnost, gibčnost in delavnost. Tekmovanja so prikaz sproščenosti, igrivosti in povezanosti med človekom in psom, vse troje pa je podkrepljeno z znanjem, spretnostjo in poslušnostjo psa. Šport se je rodil v drugi polovici leta 1978 na največji angleški razstavi psov Cruft's v Londonu, konec osemdesetih let pa je prišel tudi v Slovenijo. V tej športno kinološki disciplini lahko tekmujejo vsi psi, cilj pa je, da psi premagujejo različne ovire, da dokažejo svojo sposobnost, poslušnost in spretnost. Glede na višino psa, se tekmuje v treh kategorijah: small (za pse s plečno višino manjšo od 35 cm), medium (za pse s plečno višino od 35 do 43 cm) in large (za pse s plečno višino 43 ali več). Oblikovanje steze z ovirami je popolnoma prepuščeno domišljiji sodnika, vsebovati pa mora vsaj dve spremembi smeri. Na stezi za tekmovanje ni dovoljena vadba, pred začetkom tekmovanja je dovoljeno le, da si vodniki (brez psov) ogledajo stezo. Med tekmovanjem pes zaradi varnosti nikoli ne sme nositi ovratnice. Vodnik pa mora psa voditi po stezi tako, da premaguje ovire v pravilnem zaporedju, ne da bi se pri tem dotaknil katerekoli ovire ali psa. Ovire, kijih mora pes premagati na stezi, so: skakalnica, miza, gugalnica, slalom, ohlapni tunel, skok v daljavo, viadukt ali stena, most, plezalna ovira - palisada, togi tunel in obroč (guma). Za vsako oviro je točno določeno, kako visoka je, kako široka ali dolga. Seveda se vedno znova prilagodi višina, glede na to, kako veliki kužki tekmujejo. Med tekmovanjem sodnik natančno gleda, kako pes premaguje ovire, če kakšno podere ali se ji izogne, mu sodnik prišteje pet kazen skih točk. Na plezalni oviri, gugalniei in mostu mora pes pri vzpenjanju in sestopu obvezno položiti eno šapo na kontaktno polje (rdeče označen del na oviri - preostali del ovire je rumene barve). Če tega ne naredi, se vsaka napaka kaznuje s petimi točkami. Tudi pri drugih ovirah (miza, slalom), so določena pravila, ki jih morata pes in vodnik upoštevati. Poleg tega se meri tudi čas, ki ga porabi pes za stezo in končni seštevek točk da zmagovalca. Vsaka grobost do psa seveda pomeni diskvalifikacijo za tekmovalca. V Sloveniji imamo kar nekaj zelo dobrih tekmovalcev v agilityju, ki nas zastopajo celo na svetovnih prvenstvih in se s tekmovanj vedno vračajo z odličnimi rezultati. Svoje spretnosti pa bodo tekmovalci pokazali spet 5. aprila v Ajdovščini, kjer bo 1. tekma za državno prvenstvo in I. tekma kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Vabljeni! 1AN.IA ODGOVARJA NA VANA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR! Med svetovnimi velikani teka Ko je 23-letni študent Matic Osovnikar, po rodu Škofjeločan, ki pa že leto dni živi v Ljubljani, odhajal na svetovno dvoransko atletsko prvenstvo v angleški Birmingham, je vedel, da je v odlični formi, a niti enkrat ni pomislil, da bi se lahko uvrstil v finale in med svetovne velikane teka na 200 metrov. Razplet je bil naravnost imeniten, /a tremi temnopoltimi tekači je v cilj pritekel Matic in osvojil četrto mesto, že v kvalifikacijah pa je pomaknil državni dvoranski rekord v tej disciplini krepko pod 21 sekund (20,77). V ponedeljek popoldne se je vrnil iz Anglije, v torek dopoldne smo ga že "zmotili" na štadionu v Šiški, kjer so mu atleti, znanci in drugi segali v roke in mu čestitali. Ste že strnili vtise iz Birming-hama? "Ne še čisto. Že v Angliji se je veliko dogajalo in tudi doma me čakajo v teh dneh številne obveznosti. Verjetno bom rabil kar nekaj časa, da bom vse skupaj dobro premislil." Kdo vse vam je čestital'/ "Uh, to bi težko naštel! Čestitk je bilo veliko. Čestitali so mi domači, člani ekipe, prijatelji..." Zdaj ste deležni tudi velike medijske pozornosti... "Te res nisem navajen, vendar je čisto prijetno." Za Birmingham ste načrtovali uvrstitev v polfinale in rezultat pod 21 sekundami. Vse ste dosegli že s prvim tekom. Ste bili tudi sami presenečeni? "Vsekakor! Vedel sem, da sem v dobri formi, vendar sem računal, da bom državni rekord 21,03 sekunde, ki sem ga dosegel na Du- naju, izboljšal za nekaj stotink, le toliko, da bi se spustil pod mejo 21 sekund. Ko sem po teku pogledal na semafor in videl čas 20,77 sekunde, sem komaj verjel svojim očem." Ste med pripravami na prvenstvo morda vsaj kdaj pomislili, da bi se lahko uvrstili tudi v finale? "Niti enkrat! Pred teki nikoli veliko ne premišljujem, kolikšen čas bi moral doseči in katere tekmece bi moral premagati. Vedno se poskušam čimbolj osredotočiti na svoj tek." Je bil kvalifikacijski tek v Bir-mighamu že blizu idealnega? "Lahko bi rekel - skoraj sanjski, vedno pa so še rezerve in možnosti za izboljšanje. Dobil sem dobro, šesto progo, kar se je na koncu poznalo tudi pri času." Je proga tako zelo pomembna? "Pri teku na 200 metrov so takšne krivine, da jih je že težko teči pri polni hitrosti. Tekmovalni sistem pa je takšen, da ob dobrem času v kvalifikacijah tudi za naprej dobiš dobro progo. Najboljša je šesta, malo slabša peta - in tako naprej do prve, ki je najslabša." V Birmighmamu ste trikrat tekli odlično, a vendarle vsakič malo počasneje. Je težko v dveh dnevih "sestaviti" tri enakovredne teke? "To je problem. Drugi dan, ko je bil finale, sem bil že precej utrujen. Na srečo je bil z nami tudi li-zioterapevt, ki me je pred tekom toliko "porihtal", da sem lahko normalno tekel. Vsi trije teki so mi dobro uspeli, razlike v časih so predvsem posledica različnih prog." V letošnji zimi ste dobesedno "eksplodirali", najprej na državnem prvenstvu z novima dvoranskima rekordoma na 60 in 200 metrov, konec prejšnjega tedna še na svetovnem. Kako ste se pripravljali na letošnjo sezono? "Letos sem zelo veliko in kvalitetno treniral, predvsem pa nisem imel nobenih problemov s poškodbami in boleznimi kot prejšnja leta. Nekoliko sem spremenil tudi trening, več sem delal za krepitev moči oz. mišic. Treniral sem devetkrat na teden, jeseni, sem bil kakšen dan tudi po pet ur na štadionu." V pripravah na svetovno prvenstvo ste bili tudi v dvomu, ali teči na 60 ali na 200 metrov. Odločili ste se za daljšo razdaljo. Zakaj? "Vse leto sem se pripravljal za tek na 200 metrov in ko sem potem z novim državnim rekordom 21,03 izpolnil normo, sem se odločil, da bom v Birmighamu tekel "dvesto" ne glede na rezultat teka na 60 metrov. Nov državni rekord v tej disciplini 6,63 sekunde meje presenetil, vendar odločitve nisem hotel več spreminjati." V Birminghamu ste nastopili povsem neobremenjeni, na svetovnem prvenstvu na prostem v Parizu ho verjetno "breme"že težje, od vas bodo že več pričakovali... "Pritisk bo večji. Doslej mi to nikoli ni delalo težav in upam, da mi jih tudi v prihodnje ne bo. Vedno se znam dobro skoncentri-rati le na, tek." So se z dosežkom na svetovnem prvenstvu spremenili tudi načrti za nadaljevanje sezone? "Najprej bo treba izpolniti normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu. Norma je visoka, v teku na 200 metrov je 20,59 sekunde, moj rekord na prostem je 20,94, na 100 metrov je 10,21, jaz pa sem doslej najhitreje tekel 10,34 sekunde. V pripravljalnem obdobju bom tekel v obeh disciplinah, na prvenstvu pa v tisti, v kateri bom dosegaj boljše rezultate." Pričakujete po uspehu na svetovnem prvenstvu tudi povabila na največja atletska tekmovanja? "Doslej sem večinoma tekmoval doma, v Sloveniji. Če se vedno meriš z istimi tekači in za nameček še pred praznimi tribunami, brez vzdušja, ni prave motivacije. Upam, da me bodo odslej povabili tudi na kakšna močnejša mednarodna tekmovanja, z večjo konkurenco." Bo poslej možno z atletiko zaslužiti tudi kakšen tolar? "V atletiki predvsem uživam, glavni cilj so mi dobri nastopi in rezultati, denar mi je zaenkrat postranskega pomena." Ali je res, da načrtujete v atletiki profesionalno pot? "Študij stomatologije je zelo naporen, veliko je vaj, tako da je zelo težko usklajevati šolske in atletske obveznosti. Ko gledam tiste, ki se lahko ukvarjajo samo z. atletiko, si želim, da bi bil tudi sam kdaj v enakem položaju. Najprej bom končal študij, trenutno sem v petem letniku, potlej pa bom poskusil samo z atletiko." Kako usklajujete študij in atletiko? "Odkar imam stanovanje v Ljubljani, v bližini štadiona v Šiški, mi je malo lažje. Prej, ko sem bival še v Škofji Loki, sem se zjutraj še v temi odpeljal od doma, vračal pa sem se, ko je tudi že bila tema." "Treniram skupaj s Šušteršičem, konkurenco imam že na treningu, še bolj pa na tekmi, kjer smo zelo izenačeni." V svetovnem kakovostnem vrhu prevladujejo v tekih na kratke proge temnopolti tekači. Kakšna so oh tem vaša razmišljanja? "S tem sc ne obremenjujem, vem, da so tudi belci lahko zelo hitri in tudi jaz bom poskušal teči še hitreje." Atletski strokovnjaki priznavajo, da je vaš tek tehnično zelo dovršen. So pri tem še kakšne rezerve? "Res je, da tehnično dobro tečem, vendar so rezerve predvsem pri moči, ki jo je s treningom še možno pridobiti." V javnosti je pogosto slišati, češ - vrhunskih rezultatov ni možno doseči samo s treningom, potrebni so tudi dodatki... "Ko sem bil še slabši, sem tudi sam pogosto razmišljal, da najboljši atleti vrhunskih rezultatov ne morejo dosegali le s treningi, zdaj pravzaprav sam dokazujem, da je to možno z vadbo in s prehrano, ki ne vsebuje nikakršnih organizmu škodljivih dodatkov." Izhajate iz športne družine? "Moja starša sta tudi trenirala atletiko, oče je skakal v daljino in Kakšne so pri nas možnosti za zimsko vadbo? "V Ljubljani so kar dobri pogoji za trening, moteče je le to, da za tek na 200 metrov ni krožne atletske steze in se moramo na trening voziti na Dunaj. Običajno gremo v Avstrijo za nekaj dni skupaj, v letošnji zimi smo bili trikrat." Dobro je verjetno tudi to, da imate že v klubu močno konkurenco tekačev? troskok, mama je skakala v daljino in tekla na ovirah. Že dokaj zgodaj sta prenehala, še zdaj pa se udeležujeta rekreacijskih tekov. Z atletiko se ukvarja tudi moja sestra, ki tekmuje v teku na 400 metrov z ovirami. Starša naju v atletiki podpirata, verjetno sta bila ob mojem uspehu v Birminghamu še celo bolj vesela kot jaz." Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič in arhiv M.O. Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza Vožnja po mestu s Serjožo je nekaj posebnega. Očitno je kot vodnik turistov in bivši profesor privzel navado, razkazovati zanimivosti in govoriti: zgodovinska dejstva, zgodbe, dajati splošne napotke. Tokrat sem mu že lahko sledila. Si predstavljate, v septembru, ko sem prišla, nisem skoraj ničesar razumela. Dneve sva se vozila naokrog, si ogledovala Peters-burg. V ušesa so sc mi usipale množice imen, zgradb, ki so se mešale z ruskimi besedami, tako da se sedaj pri najboljši volji ne spomnim vseh posebnosti in znamenitosti, ki mi jih je Serjoža takrat pokazal. Je velik poznavalec mesta, a kaj, ko sem med njegovo razlago ujela le tu letnico, tam ime, ali se mi je zdelo, da razumem cele stavke, pa sem jih poskušala povezati skupaj. Nedvomno velikokrat napačno ... Komunikacija je bila resničen problem: Serjoža namreč zna v angleščini samo besedico OK, jaz pa sem lomila mešanico srbohrvaščine in slovenščine, pa poskušala besede izgovarjati z ruskim naglasom. (VII. del) Zato pa je bilo sedaj po pol leta toliko boljše in je bilo veselje poslušati. V Ruski muzej je treba iti z, Rusom. Vedno podrobnosti, zgodbice, kijih drugače ne slišiš. Ali pa se postaviš pred sliko, ki ti jo Serjoža hvali, in vprašaš: "No, in zakaj je tako znamenita?" Skomig z rameni: "Ker je bila v vseh učbenikih, na platnicah Jaz in Serjoža zraven posestva Puškinovega deda. zvezkov, na znamkah... ah, kaj pa vem!", se zasmeje. Srečaš skupino šolarjev. Sedijo na tleh in bolščijo v sliko. Učiteljica, ki stoji pred njimi, jim navdušeno razlaga in jih sprašuje. Huh. Pouk v muzeju! Kakšen privilegij. Sploh tukaj strašno radi hodijo v svoje muzeje. V tem petmi-lijonskem mestu sem uspela v Ruskem muzeju naključno srečati sošolko... Serjoža me je hitro, kot je to njegova navada, vodil skozi muzej. In jo po uri in pol popihal. Na delo. Me povabil danes zvečer k sebi. Po televiziji bo opera Tosca. Joj, televizija! Nisem je videla že pol leta! Saj si niti ne predstavljam... Zaradi v kosti zajedajočega mraza pa sem sc včeraj odločila in spet odšla v banjo. Tokrat sem bile že izkušena in sem približno vedela, kako in kaj. Bilo je kar nekaj ljudi, saj sem šla proti večeru. In naletela na pravo parjenje (savnanje). Najprej so ženske pometle ostanke listja prejšnjega savnanja in odprle malo okence, da seje vse skupaj prezračilo. Kmalu se nas je zbrala kar velika čreda, pa smo grebli za prostori. Najboljša mesta so na zgornjem podestu ali balkonu s klopcami ob straneh, od koder vodijo navzdol stopnice. Velike babuške so si s pravico starejšega in z vzgojnimi kriki prve utrle pot tja. Pa nekaj malih drobnih deklet, ki so se lahko zmuznila vmes. Odločila sem se za stopnice. Vsaj ne bo tako zelo vroče. Pa tudi stopnice so bile zadelane z večji- Tole je stalni petersburški cirkus. Mimo njega hodim vsak dan, a mi nikoli ne uspe pogledati predstave. Mogoče nam bo pa skupaj uspelo. mi in manjšimi telesi... Dve ženski sta prinesli železni vedri s kipečo vodo in ju postavili na klopco zraven peči. Ob njej je stalo mlado dekle. Vzelo je v roke dva kozarca in začelo vsipavati gosto snov v vročo vodo... "Neka domača zmes," sem si mislila. In že naslednji trenutek me je sunila okrogla babuška. češ naj se pomaknem višje. Ubogljivo sem se prestavila. Takimle ženščinam ne kaže ugovarjati. Ruske babuške so odločne, preproste in rade pokažejo svoj prav in nergajo, ali pa te vzamejo pod okrilje in na vsak način hočejo poskrbeti zate. Iz balkona so deževali nasveti dekletu spodaj ob peči. Sicer se pa vse poznajo med seboj. Očitno isti dan zahajajo v parilko. "Ženja, dodaj še malo tega,... Ženjička, še drugo vedro... Reci spodaj, naj zaprejo vrata, Ženja!.. Dekle je s privajeno mirnostjo sprejemalo nasvete. Zgoraj pa je vse šumelo in govorilo vsevprek v pričakovanju, se drenjalo sem ter tja in si skušalo izbojevati prostor. Dekle je končalo s svojim čaranjem, odprlo peč in tiho, a odločno reklo: "Tišina". "Tišina. Zaprite oči in utihnite!" je povzela najbolj odločna babuška na balkonu. Takoj je vse utihnilo in le redke so si drznile sem ter t ju kaj pošepetati. (Se nadaljuje) Za dve tretjini povečane dodane vrednosti ni bilo dovolj Kljub velikim premikom v proizvodnji in prodaji lesne industrije Jelovica Škofja Loka lanskega poslovnega leta niso uspeli zaključiti brez izgube. Škofja Loka - Ko smo se sredi lanskega novembra nazadnje pogovarjali z direktorjem škofjeloške Jelovice Bojanom Starmanom, nam je povedal, daje osnovni cilj vseh vloženih naporov, da odpravijo tekoče izgube. V preteklem poslovnem letu jim to ni uspelo, so pa izgubo zmanjšali na raven približno kot v letu 1994. Recesija v Nemčiji in težko urejanje zaostalih obveznosti, kar je motilo tudi proizvodnjo, sta vplivala na to, da cilji niso bili v celoti doseženi, pa tudi prestrukturiranje družbe je nekoliko počasnejše. Povečanje bruto dodane vrednosti za 90 odstotkov je bil zelo ambiciozni cilj, pravi direktor Jelovice Bojan Starman. Uresničili so ga kar tričetrtinsko. vendar to ni bilo dovolj, da bi povsem odpravili izgubo. Najhujši problem je bila stalna likvidnostna problematika, ki je povzročala motnje v proizvodnji, pa tudi načrt o prestrukturiranju podjetja v enem letu se je pokazal kot preoptimističen in bodo za njegovo uresničitev potrebovali še pol leta. Cilj je bila bistveno boljša izraba kadrovskih resursov, tako v režiji kot tehničnih službah, prostorov, povečanje produktivnosti. Za pozitivni rezultat potrebujejo stalno dobro vrednostno analizo in načrtno ter stalno delo na zniževanju stroškov. Kljub končni izgubi, ki iz poslovanja za leto 2002 znaša 99,9 milijona tolarjev - v letu 2001 je bila 729 milijonov tolarjev, je mogoče govoriti o korenitem pozitivnem premiku, ki potrjuje oz. daje verodostojnost zastavljeni politiki. Obseg prodaje so lani povečali za 13 odstotkov in kosmati donos je bil pri 5,4 milijarde tolarjev za 22 odstotkov večji, kot leto pred tem. Velika podkapitaliziranost je s stroški za obresti tudi lani močno poslabšala celotni rezultat, saj več kot dvesto milijonov tolarjev v ta namen pomeni, da so imeli 308 milijonov celotne izgube, kar je ena tretjina izgube v letu 2001. Bruto dodana vrednost za zaposlenega se je povečala za dve tretjini in že znaša 3,2 milijona tolarjev. Na poslovanje v letošnjem letu je ob začetku vplivala kar ostra zima. ki je v prvih dveh mesecih sicer povzročila zakasnitve pri odpremi hiš, vendar bodo to, po besedah Bojana Starmana, sorazmerno hitri nadoknadili. Osnova je nadaljnja racionalizacija poslo- Bojan Starman vanj a in cenovna konkurenčnost z. željo, da čim prej postanejo urejeno, tržno usmerjeno podjetje, ki bo služilo kupcu in ga čimbolje servisiralo. Upajo tudi, da se bo huda recesija,na zahodnih trgih, zlasti v Nemčiji, postopoma polegla, pri čemer je ohrabrujoče, da imajo vse proizvodne kapacitete v naslednjih treh mesecih zasedene. Še vedno so največja ovira tekoči proizvodnji precejšnje likvidnostne težave, pri kreditih pa so neto plačniki, kar pomeni, da jih več Peko obnavlja prodajalne Ljubljana - Vlaganja v prodajno mrežo tržiške tovarne obutve Peko se kljub težavam nadaljujejo. V torek dopoldne so v Ljubljani na Trubarjevi ulici odprli lepo prenovljeno prodajalno, v kateri so kupcem že predstavili novo spomladansko kolekcijo čevljev, čeprav ta še ni v celoti končana. Predsednica uprave Marta Gorjup Brejc nam je povedala, da so v prenovo prodajalne vložili pel milijonov tolarjev, simbolični trak pa je ob tej priložnosti prerezal predsednik nadzornega sveta Peka Boris Lakota. Vsekakor je mogoče reči, da je prodajalna v tej znani ljubljanski ulici s trgovinami preurejena enostavno in lično, kar bo gotovo prispevalo k prodaji. S.Z. Popravek Pri objavi pogovora z večinskim lastnikom družbe LTH Škofja Loka Jožetom Angelijem 6. marca na tej strani, nam je pri odgovoru o poslovnem uspehu družbe ponagajal tiskarski škrat. Pri podatku o izgubi družbe v letu 2001 se nam je napačno zapisalo, da je ta znašala 991 milijonov tolarjev in ne 291 milijonov tolarjev, kot bi bilo pravilno. Bralcem, g. Angeli-ju in vodstvu družbe se za napako opravičujemo. Š.Ž. Loka Pro gre v stečaj Kranj - V ponedeljek je kranjsko okrožno sodišče sprejelo sklep o stečaju škofjeloškega tekstilnega podjetja Loka Pro, potem ko je 89 od 121 delavk te družbe 12. februarja vložilo predlog za stečaj. Kol smo v Gorenjskem glasu že podrobneje poročali, so EKOLOŠKO KURILNO OLJE eco oiL· 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Planiko IM.AIMIKINA TOVARNIŠKA PRODAJALNA V KRANJU VELIKA IZBIRA MODNE, ŠPORTNE IN POHODNE OBUTVE ZA VSE OKUSE. 5% NIŽJE CENE PRI plaíilu z GOTOVINO odplačajo, kot najamejo novih. Posebno pozornost posvečajo kvaliteti in dobavnim rokom, kar pa je v takih razmerah, ko. imajo občasne težave z dobavo materialov, včasih težko. Jelovica približno dve tretjini hiš izvozi, največ v Nemčijo, Avstrijo, Švico, pa tudi Rusijo, pri stavbnem pohištvu pa tretjino na Zahod, tretjino na trge nekdanje Jugoslavije, tretjino pa prodajo doma. Torej precej razpršena prodaja in po mnenju direktorja bodo morali razmislili tudi o racionalizaciji in specializaciji v programu izdelkov. Izguba sedaj sicer ne omogoča novih investicij, bodo pa se morali lotiti posodabljanja takoj, ko bo to pozitivni rezultat dopuščal. Lani omenjene precejšnje težave pri urejanju odnosov z dobavitelji se seveda še vedno nadaljujejo, so pa manjše, saj se ugled Jelovice in zaupanje vanjo postopoma vrača in razmere postopoma normalizirajo. Tudi letos, ko že imajo v rokah natančno analizo kadrov in ko ugotavljajo, da tehnična sredstva niso dovolj izkoriščena, produk- nezadovoljne delavke, ki so v januarju dobile slabo polovico novembrske plače, v začetku februarja začele stavkati, vendar ker niso našle skupnega jezika z direktorjem in solastnikom Goraz-dom Krajnikom, vložile tudi predlog za stečaj. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Andrej Guz.elj in po obisku podjetja so delavke po mesecu in pol, ko so v času stavke redno prihajale na delovna mesta, lahko odšle domov. Delavke in ostali upniki, večinoma dobavitelji, imajo od dneva, ko bo stečaj objavljen v Uradnem listu. 60 dni časa za prijavo svojih terjatev, delavke pa naj bi dobile odpovedi v začetku aprila. Kot smo že poročali, direktor stečaju ni oporekal, sodišču je posredoval le finančno bilanco. Delavkam, katerih eksistenca je ogrožena, pomaga škofjeloški Rdeči križ. center za socialno delo in Občina Škofja Loka, po odpovedi pa se bodo preselile na Zavod za zaposlovanje in zaprosile za pomoč tudi iz jamstvenega sklada. Š.Ž. tivnosl v nekaterih delih nezadostna, ne načrtujejo kakšnega večje ga odpuščanja, pač pa zmanjšujejo število delavcev s tem, da ne podaljšujejo zaposlitev za dolo-čen čas v režiji in selijo delavce iz režije v proizvodnjo. V enem letu so zmanjšali število zaposlenih iz 660 na 625, letos pa imajo 566 delavcev, ki naj bi napravili za petino več kot lani. Na poseben porast računajo pri proizvodnji hiš in njih prodaji doma in v tujini. Ljudje, menijo, vse bolj spoznavajo, da je montažna gradnja učinkovitejša in bistveno cenejša 550 evrov na kvadratni meter hiše na ključ, postavljene na pripravljeno klet. Postopno uvajanje hi-potekarnih kreditov, nacionalna stanovanjska shema, vse to bo pripomoglo k povečanemu povpraševanju. Oživljajo tudi trgi na območjih nekdanje Jugoslavije, kjer so uspeli pridobiti zelo dobre partnerje, ki skrbijo za prodajo, montažo in servisiranje, zato 5,5 milijona evrov, kolikor načrtujejo prodaje za letos, ne bi smel biti problem. Jelovica je financirala potrebne začetne zaloge in kljub nekaterim zamudam že tudi neto plačila prihajajo. Ker je pred nekaj dnevi direktor LIP Bled Alojz Burja omenil (pogovor smo objavili v zadnji številki Gorenjskega glasa) vse bolj očitno potrebo po tem, da se bodo morali proizvajalci stavbnega pohištva v Sloveniji povezovati, smo O tem povprašali tudi prvega moža Jelovice Bojana Starmana. Povedal nam je. da je ta potreba vse bolj očitna, da pa konkretnih pogovorov 0 tem še ni bilo. Problem je seveda v tem, da nobena Od družb nima dovolj kapitala, da bi prevzela drugo, in vedno se postavi vprašanje, kdo bo prvi. kje bodo ljudje zaposleni. Jasno je, da bi koncentracija prispevala k znižanju stroškov, učinkovitejšemu razvoju, lažji prodaji, vendar bodo o tem morali odločati lastniki. Pravega prestrukturiranja v tej panogi, po mnenju Bojana Starmana, še ni bilo, in trudil se bo, da to doseže v Jelovici. Štefan Žargi Predstavniki Združenja sveta delavcev na posvetu v Savi Tires Predstavniki Združenja sveta delavcev slovenskih podjetij so na strokovnem srečanju v Savi Tires obravnavali sodelovanje svetov delavcev in delodajalcev pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Kranj - Preteklo sredo so se v Savi Tires, podjetju koncema Goodyear v Sloveniji na strokovnem srečanju zbrali predstavniki sveta delavcev iz 30 slovenskih podjetij. Namen prvega tovrstnega srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno, je bila predstavitev organiziranosti in načina sodelovanja sveta delavcev Save Tires z vodstvom podjetja ter predstavitev praktičnih izkušenj pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja, saj to sodelovanje v Savi Tires poteka zelo uspešno. Udeležencem srečanja so svoje izkušnje v Savi Tires predstavili predsednik uprave in glavni direktor Richard A. Johnson, podpredsednik za proizvodnjo David J. Gomez in Janko Gorjanc, vodja oddelka za ekološko, tehnično in požarno varstvo na eni strani, ter Janko Ločar, predsednik sveta delavcev in Maksimilijan Fijačko, delavski direktor, na drugi strani. Ocenili so. tla se vodstvo podjetja zaveda pomena zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja, načrti delovanja pa so pripravljeni s tesnim sodelovanjem obeh strani. Eden izmed kazalcev uspešnosti je prav gotovo znianj-sevanje števila nezgod pri delu, ki so se v zadnjih treh letih v Savi Tires zmanjšale kar za 77 odstotkov. Letos mineva tretje leto od uveljavitve Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki zahteva tudi sodelovanje svetov delavcev in delodajalcev, poleg tega pa v Savi Tires to področje upravljajo v skladu z visokimi zahtevami koncema Goodyear, v preteklem letu pa je Sava Tires pridobila tudi mednarodni certifikat OHSAS 18001 za vodenje poklicnega zdravja in varnosti pri delu. Ob zaključku srečanja so si udeleženci ogledali še del proizvodnje Save Tires, kjer sojini strokovnjaki podjetja praktično prikazali ureditev varnosti in zdravja pri delu. Š.Ž. SVINJSKO 1.099,00 SIT STEGNO MIR, brez kosti, 1 kg TURISTIČNA 155,00 SIT PAŠTETA Delamaris, 80 g PIJAČA C0CKTA 175,00 SIT Kolinska, 1,51 HiperoWWi* čez vikend i, SVEŽE URICE V petek, 21. in v soboto, 22. marca je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mines 4 v Tržiču. v soboto, 22. MARCA, od 9. do 13. ure: To soboto z NAJCENEJŠIMI GRENIVKAMI HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, d d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo GORENJSKI GLAS • 20. STRAN PODJETNIŠTVO IN FINANCE / info@g-glas si Torek, 21. marca 2003 V odprtih pisarnah je lažje opaziti nedelo Če so bile včasih za pisarne značilne predelne stene do stropa in polna vrata, se zadnje čase vse bolj uveljavljajo odprti sistemi, v katerih je možno tudi lažje opaziti nedelo in nezadovoljstvo, ugotavlja Andrej Rozman, direktor Benejevega hčerinskega podjetja v Sloveniji in manager leta 2002 v družbi Bene. Ljubljana - Avstrijska družba Bene, ki ima hčerinsko podjetje tudi v Ljubljani, je s svojim pisarniškim pohištvom in predelnimi stenami opremila že veliko poslovnih prostorov na Gorenjskem in drugod v Sloveniji, Andrej Rozman z Zgornjega Brnika, direktor Benejeve "hčere" v Sloveniji, pa je lani zaradi odličnega prometa postal manager leta v družbi Bene, ki ima sicer kar 43 hčerinskih podjetij. Andrej, lahko na kratko predstavite družbo Bene? "Bene je družinsko podjetje s sedežem v avstrijskem Waidhof-nu an der Ybbs, na relaciji med Lin/cm in Dunajem. Začetki podjetja segajo dvesto let nazaj, razvilo seje iz skromne mizarske delavnice, po drugi svetovni vojni pa seje specializiralo za izdelavo pisarniškega pohištva. Danes zaposluje okrog tisoč petsto ljudi, od tega približno tisoč v Avstriji, ostalo pa v drugih državah. V Avstriji ima pri opremljanju s pisarniškim pohištvom največji tržni delež, to je okrog 25 odstotkov, v zadnjih petnajstih letih pa daje poudarek tudi izvozu. Veliko prodaja v sosednjo Nemčijo, kjer je pred petimi leti pripojil družbo Objektform s predstavništvi po vsej državi. Že dolgo ima hčerinsko podjetje v Moskvi in Londonu, skupno pa ima po Evropi 43 "hčera". Izdeluje predvsem pisarniško pohištvo, predelne stene in deloma tudi stole, vse višjega kakovostnega in cenovnega razreda, prodaja pa tudi "blago" nekaterih drugih izdelovalcev." Bene ima hčerinsko podjetje tudi v Sloveniji... "V Ljubljani je odprl družbo februarja 1997. leta. Povod za to je bil posel z Iskratelom iz Kranja, ki se je že nekaj let prej odločil za novega opremljevalca pisarn. Prve dobave so potekale še prek matičnega podjetja v Avstriji, potlej pa že prek njegove družbe v Sloveniji." Če bi primerjali začetni promet s sedanjim ... Kolikokrat se je povečal? "Promet se je povečeval iz leta v leto. Lani je bil približno štirikrat večji kot v prvem letu, število zaposlenih pa se v tem obdobju ni spremenilo. Se vedno smo zaposleni samo štirje, tako kot na začetku. V tem času so se v Be-neju bistveno izboljšali logistika in računalniški programi, ki nam tudi omogočajo hitrejšo izdelavo ponudb in načrtov. Proizvodnja v tovarni v Avstriji poteka v približno šeststo metrov dolgi hali, kjer pohištvo postopno dobiva končno podobo, na koncu pa ga ne skladiščijo, ampak ga zložijo v zabojnike in ga odpeljejo neposredno k naročniku." Če bi vas vprašali, kaj so Benejeve reference v Sloveniji, bi odgovorili... "Prva stranka v Sloveniji je bil Iskratel, ki je še tudi zdaj ena naših najboljših strank. Opremili smo poslovne prostore Iskraeme-ca, Iskratelinga, Gorenjske ban- Andrej Rozman ke, Save Tires in Siemensa, naše stranke so tudi Spar Slovenija, Gorenjski glas, Generali, Lek, SKB banka, manjše družbe, odvetniki in notarji, konzularna predstavništva - in še bi lahko našteval. Prek družbe v Ljubljani segamo tudi na območje nekdanje Jugoslavije, pred nedavnim smo opremili zavarovalnico v Sarajevu." Kako bi ocenili Slovence? So radi v lepo opremljenih pisarnah ? "Takšnih, ki želijo delati v lepo opremljenih prostorih, je vse več. Naročniki pri tem ne gledajo le na ceno, najpomembnejša je kvaliteta." Je konkurenca velika? "Veliko večja kol pri predelnih stenah je pri pisarniškem pohištvu, kjer se na slovenskem trgu srečujemo z močno konkurenco domačih izdelovalcev. V tej konkurenci so zelo pomembni kakovost izdelkov, možnosti dopolnjevanja in dodatnega naročanja, servis in reševanje reklamacij. Če se, denimo zlomi ključ od vrat in ljudje ne morejo v pisarno, je treba reagirati zelo hitro." Kakšni so pri pisarniškem pohištvu modni trendi oblikovanja in materialov? "Moderno, enostavno in učinkovito! Če so bile včasih za pisarne v podjetjih značilne predelne stene do stropa, polna vrata in prostori z enim, dvema ali največ šestimi delavci, se zadnje čase spet vse bolj uveljavljajo odprti sistemi. Na začetku delujejo na zaposlene precej stresno, vendar pa omogočajo boljšo komunikacijo pa tudi učinkovitejši pregled in nadzor. V takšnih sistemih se namreč zelo hitro opa- zi morebitno nezadovoljstvo in nedelo. Kar zadeva materiale, zadnja leta veliko uporabljajo aluminij, ponovno se vrača tudi inoks. Masivnega pohištva je vse manj, pomembnejša sta lahkotnost in fleksibilnost. Predvsem mlajši poslovneži imajo radi mize, ki so hkrati delovne in konferenčne." V družbi Bene so vas lani imenovali za managerja leta. Je bil razlog za to dober promet? "Predstavniki matične družbe in hčerinskih podjetij se enkrat ali dvakrat na leto zberemo na seminarju, kjer se seznanimo z, novostmi in poslovnimi usmeritvami, na takšnih srečanjih pa vsakič razglasijo tudi družbo, ki je v minulem letu dosegla najboljše rezultate. Lani je bilo to Benejevo podjetje v Sloveniji, ki je ustvarilo za osemsto milijonov tolarjev prometa. Promet je bil le za polovico manjši od Benejevih podjetji v Londonu in v Moskvi in bistveno večji, kot so ga dosegle naše "sestre" v Varšavi, Pragi, Budimpešti in drugih velikih evropskih mestih. Podoben promet bomo verjetno ustvarili tudi letos." Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Šinik EuroCenter - poslovni objekt leta 2002 Ljubljana - Gospodarski vestnik in Svet nepremičnin sta za poslovni objekt leta 2002 razglasila poslovno stavbo EuroCenter v središču Ljubljane. Domiselno zasnovana stavba je polepšala podobo glavnega mesta, s svojo funkcionalnostjo in eleganco pa je prevzela poslovneže, navajene udobja in standardov evropskih prestolnic. Gospodarski vestnik je lani v sodelovanju z revijo Svet nepremičnin začel akcijo, v kateri je predstavil nekaj najbolj zanimivih poslovnih objektov, pri izboru za naziv poslovni objekt leta pa je upošteval namembnost, nakupno ceno, višino obratovalnih stroškov, hitrost gradnje in prodaje ter pozitivne spremembe na okolje. Na podlagi teh meril je naziv poslovni objekt leta pripadel EuroCentru na Tivolski cesti v Ljubljani. Čeprav je lokacija v "vozlišču" mestnega prometa in sredi pozidane okolice, pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ni bilo zapletov, gradnja je bila hitra, zgledno je bilo tudi sodelovanje z. mestno občino Ljubljana pri reševanju inlrastrukturnih problemov in urejanju prometa. Posebnost stavbe je notranji atrij, ki sega skozi vse etaže in se na vrhu končuje s stekleno streho. Notranjost krasita unikatni mozaik v atriju in umetniška inštalacija. V palači imajo prostore Faktor banka, Nova kreditna banka Maribor, Klirinško depolna družba, NIL podatkovne komunikacije, Awaya, Factor Leasing. Hewlett Packard, GBD - Gorenjska borzno posredniška družba, ambasada kraljevine Danske in še nekateri drugi. C.Z. Za obrti prijaznejšo državo Novo vodstvo Obrtne zbornice Slovenije opozarja na slab odnos države do obrti, ki je velika priložnost za zaposlovanje. V novem imeniku tudi številke mobilnikov Ljubljana - Čeprav je od izvolitve novega vodstva Obrtne zbornice že precej več kot sto dni, je vodstvo šele v torek sklicalo prvo tiskovno konferenco. V nasprotju s pričakovanji, da bo tekla beseda predvsem o ugotovitvah iz dokaj temeljite analize stanja v tej vseslovenski organizaciji malega gospodarstva in pripravljenem predlogu vizije in poslanstva obrtno-zbornienega sistema, kar vse kaže na to, da so se svojega dela lotili zelo temeljito in strokovno, smo slišali nekaj konkretnih opozoril na probleme, s katerimi se danes ubadajo. Člani novega vodstva Obrtne zbornice Slovenije predsednik Miroslav Klun, podpredsednik Štefan Pavljinek in sekretar dr. Viljem Pšeničnv so uvodoma poudarili, da jih vodi novo geslo OZS "Naredimo Slovenijo Bogato!", kar pa bo mogoče le, če bo postala naša država prijaznejša do malega gospodarstva. Ves svet se po njihovih besedah ukvarja z malimi in mikro podjetji. Evropska unija je pripravila o tem posebno Zeleno knjigo, pri nas pa smo očitno pozabili celo na lastni antibirokralski program, ki se je tako poudarjeno pripravljal dve leti. Kako drugače namreč razložili sedanji odnos, ko država od obrtnikov in podjetnikov zahteva v enem mesecu dvakratno oddajo istih dokumentov - naprej na Davčno upravo (DURS) nato pa še na novoustanovljeno Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJ-PES), vrh vsega pa jim to še pošteno zaračuna. Nič čudnega torej, da se razburjenje, ogorčenje in protesti ne poležejo, vsi odgovorni priznavajo, daje to napaka, obljubljenih sprememb pa ni. Le še nekaj dni je možnosti, da to sramoto popravijo, so menili predstavniki OZS. Sicer pa evropske študije o vlogi in pomenu obrti in malega podjetništva dokazujejo, da so obrtniki in podjetniki v povprečju za tretjino bolj obremenjeni od srednjih in velikih podjetij, tako administrativno, kot tudi davčno. Visoke dajatve, visoki stroški dela nekatere silijo v opustitev legalnih dejavnosti in povečuje se siva ekonomija. Evropske študije kažejo, da le triodstotna razbremenitev lahko zmanjša sivo ekonomijo za 15 odstotkov, ocene za Slovenijo pa, daje v obrti in malem podjetništvu možnosti za 60 tisoč delovnih mest, če bi se v normalnejših pogojih približali povprečnemu števili delavcev na obratovalnico, kot je na primčr v Nemčiji. V OZS so tudi prepričani, da bi bilo potrebno obrti in malini podjetjem posebej prilagoditi delovno-pravno zakonodajo in več storiti za uspešnejše izobraževanje. Predvsem pa bi mnogo prihranili - tako v malem gospodarstvu pri birokraciji, kot tudi pri državnih prihodkih, če bi razširili možnost pavšalnega obdavčevanja z enostavnim knjigovodstvom (po vzoru razvitih zahodnih držav pavšali na osnovi normativno določenih odhodkov), zato si bodo pri napovedanih spremembah zakonodaje o dohodnini prizadevali, da se ta možnost odpre za deset tisoč obrtnikov oz. s.p.. Tudi obljube predstavnikov države na socialno ekonomskem svetu, da bodo proučili direktivo EU o ukrepih za izboljšanje plačilne discipline, so kljub skorajšnji vključitvi Slovenije v EU ostale prazne. V teh dneh, ko pripravljajo posvete po območnih zbornicah, je potrebnega kar veliko pogovarjanja, da, ob takem odnosu države, ne izbruhne državljanska nepokorščina, smo še slišali, saj vzori kmetov in šoferjev, ki lahko zapirajo ceste, pač vlečejo. Štefan Žargi Nov uspeh Avtohiše Meze Radovljica - Od 13. do 15. februarja je v Barceloni potekalo četrto mednarodno tekmovanje pod imenom TOP SERVICE PEOPLE, kjer so svoje znanje preizkušali serviserji avtomobilske znamke SEAT iz vse Evrope. Na omenjeno tekmovanje se je prijavilo 27 držav, iz Slovenije dva, tudi predstavnik Avtohiše Meze - Matjaž Meze iz Lan-eovega pri Radovljici in v kategoriji mehanik - elektronik je že drugič prepričljivo zmagal. Samostojni podjetnik Matjaž Meze je v španski Teragoni pri Barceloni kot slovenski prvak Slovenijo zastopal že tretjič. Prvič je delil drugo in tretje mesto, potem pa dvakrat zapored prepričljivo zmagal. Samo tekmovanje sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. Praktični del sestoji iz. odkrivanja namerno nameščenih napak na vozilu in v omejenem času. Matjaž Meze je te že druge mednarodne zmage in naslova evropskega prvaka še posebno vesel, saj so bili na tekmovanju zbrani najboljši mehaniki iz. 27 držav Evrope. V omejenem času 20 minut je edini uspel odkriti vse skrite napake na vozilu. Udeležba na takem tekmovanju zahteva nenehno izobraževanje in strokovno usposabljanje, obenem pa je tudi potrditev kakovosti mehanične delavnice, iz katere tekmovalci izhajajo. Janez Pipan Ljubljana - Telekom Slovenije je v torek najavil izid novega telefonskega imenika Slovenije, kije izšel v obliki kompleta sedmih knjig v nakladi 60 tisoč izvodov, kot imenik posamezne področne kode skupaj z rumenimi stranmi v nakladi 272 tisoč izvodov ter imenik v elektronski obliki na zgoščenki v 17 tisoč izvodih. Kompletni imenik bo stal 3.500 tolarjev, knjiga posameznega področja ne bo več zastonj, pač pa bo stala 1.200 tolarjev, medtem ko bo elektronska oblika z enouporabniško verzijo stala 3.800 oz. mrežna verzija 24.000 tolarjev. V novem imeniku so spremenili približno 30 odstotkov podatkov o naročnikih fiksne telefonije, ki jih je skupno približno 950 tisoč, in dodali številke približno 250 tisoč naročnikov mobilnih telefonov iz omrežja Mobitela. Kot so povedali na predstavitveni tiskovni konferenci, so objavo številk mobilnih telefonov ponudili tudi drugim slovenskim operaterjem, vendar se o tem z njimi niso uspeli pravočasno sporazumeti. Izdaja telefonskega imenika je izred- no velik založniški projekt, posebej še, ker so želeli roke kar najbolj skrajšati. Objavljeni podatki imajo tokrat veljavnost po stanju 1. februar 2003. Imenik so tiskali v tiskarni TČR v skupaj približno milijon knjigah na 900 ton (90 tovornjakov) papirja, na prodaj pa bo na 600 prodajnih mestih. Če bi knjige zložili eno poleg druge, bi vrsta segala od Murske Sobote do Kopra. Pri elektronski obliki imenika, kjer so program pripravili v družbi Adacta, so dodali nove karte, izboljšali iskalne pogoje, slovenskemu jeziku pri uporabi programa pa so dodali še angleški in nemški jezik. Elektronska oblika novega imenika bo, kot doslej, dostopna tudi na spletnih straneh, kjer podatke prenavljajo tedensko, v povprečju pa zabeležijo 1,2 milijona iskanj na mesec. Pri oblikovanju letošnjega imenika so se naslonili na narodne noše slovenskih pokrajin in sklenili od vsakega prodanega izvoda imenika nameniti po 50 tolarjev M ohranjanje slovenske narodne dediščine v programih Slovenskega etnografskega muzeja. Š.Z. Krim Ç nrPtlOvllPriimi inhumi Začetek golfske sezone JLIL-A JLJLM1. i>3 l# R T R I V/ R RRRRRR í3\JwJCRRRRR Bled-Po zimskem petek na Bledu odprli K \m in lo/.iri Ln ioi-itj/w VO O O C0 C Ï ^P C B t 0 -o ro E ca c g 3 c B Ï 0 .92. to -° 9 — clü S «S 11 i J •tO > 0 .Ç. 2 g Z C "K co ' 9 •^N:Š o f I f "8 >o .9 1 I ;š 1 E > E g ra jo o co Z co "O o cb 0 -A c '9 03 i * e c g S o 2 ° S§>2 o co 2 o) • ca n ■ I i e o .iz CD ° 1 £ 0 -r? O :Č3 M 0) iS c s č y s 9 ra ra o CD •O . O co ^ o5 S p Š a O co iS 3 a o ca o U) o o o. Q. i § "D SÏ* oži "° a) > a> £ -n c co v lU B ^ S S M § J S c0 CD C C T3 E 2 nO. siti "O W — M 2 &-S 5 i s > C C 2 E E o) ra ca O ^ Z -ç: Cl C > O ca" e tu ° e s 1 čd čd 13 co ra S 3 ~ CD (d ü ra a o cd ra .n i« n £ ra ■= ■t- ca S i ra m 11 ra co CT n o e - M O ffl r i: ■*= 3 Š11« f= => a o o ,," co o ra c\i q. e; o o ■ — O O) O "O "O •ç0 "O O CL o o > , CL I , g M co » ra E ta ^ * CD .S.Ï ČL g 5 I CD -JE > m ra iS CO CD e s CL co II Iti 3 b C s -g i E .32. ra ra fi CD g E * ra o 4 s n o o a S o "D 'C 5 cd ■m o o h o j 9 cd ra C Q) a c S É1 lil O tO d, cd cn c p 2 j ra -o c ° § "s cd £ O cd cd O > > je CO cd ra ra o O CD o i 9 ra o ÈZÜ. c E = o Clo ca m S o 'ço X3 > I CD •O . O c0 cd e a3 e o p ^ ÍIIS n o ca ^ č ^ to > o S o ° (D :- P S C o -t CD CJ) O O ■ O O CL "D 0. i i > Q ča s -s -S Ji co 'CO 0 2 "CD ^ t/5 e cd ^ cd ra •o c ç ra o Ž S% o O O. O CD cd .C O ffl C O = ro a E d e ra čd j5| cb i i II CD "O > O O cl č? co ro S f - CD ž ra r E CD o II CD 2 1-3 ra jO 0 s •s i 1 % a c o -S ac cd ca H ^ o c c - . cd 32 o co E E 13 Z jra 5 ra" .52. Z Z > •o O —' T5 'O É % n n CD 8 tO « UJ -3 .0) C E ^ 1 i ra o 2 n 0) cd čd B E cd "1 ca E "o ra cd 2 cd a c ._ ra o 9-ç e t CLO ca ■CO T3 n "o o cd "O O CD ragl B o ra :Č7 ca :5 * cn c co o ^ n 0_ 1 .2, o c0 S ra > 0 ko E CD C T3 C CL E JC n 0 Cl CD T3 5 O a ro .32, Ç ro CD Cl g ÇD ro 0 C C 0 CD CD E E E 0 ro ro £ Z Z • i e a ra O) I 2 i . O C Cl S 9 ^ 'Si X) o 8 e s e 2 cd 4 c O CD 0 .E 1 i co C > 1 'C co .. "čd O ■i :u !! . . O cd :o w e . O :=• U 3 f üj: > IPI Pil 1*11 ra cd Sf "d n 'o 'n _. :=-"5 S I o ra -o ca o Čl 2 H Q.D a , • .1 Vi c * CD I J O n 2 3 "D O a ra cd •"S * a co ra 'c B 9 o -> ra ro 3 1 čd 'n O C o. ra i? CO E 3 O e "O C cd 0 ¥ 'o ^ tli lil a-js o JO jQ cd o "d x) v ça N ra cn > e n 0 o jg c ra •co n P o » to e £ O D .8 S. o > S CD O Cl O ;0 Z T( sj co w a lil b C0 % - CD s C » * w 2 0?? c -o 0 Cl £ 9 0 0 e 2 0 3 . cn £3 C0 i o I 0 -g <^ :=, 'n a i CO CO I g 0 § ~ o o « 0 cn 2 "D -~ CO > _ j3 3 JO O CO c i- Z O ^ e 0 S — o c ~ X) cl co ra 0 •ço co o O > i o co 0 P to P ra o n ra _^ o. cd 0 .ra iS, "o §>š 'g o a 2 o. 1 i c 9cii o g S e 0 9 c ra 1 e 9 ra cl "D o c g; :N "D 2 ca Cl o ca o .92, č è o II II o e t3 C cd R £ > ra 111 Cl-o O ra ^ n CD O "d "D "C* 2 .N ra cn > g n 9 2 ra 'co n 2 0 !=. »■Bi o ■5 i= C n 0 C0 0 ra E - ra 73 S fe x f a — cd .£ > #1* 000 co a c o -g 9 CD 9 o 6 « •o . O CO E * i r- • ó ra cd g K u S -5 O c _ w a ca ra 0 ■CO co o o > i 0 ^ is co O CO a ro 81 0 S 2 :o'č 9- 0-9 0 E 13 n § *•! o -2 o ca co S 0 2 ra > §lí-5 ra o ep f E ra _2 "O ro o n a 0 0 -5 cn O O Cl a. 1 o p ç ca §111 2 £ E o a-6 « e s 01 ■o ra 0 $ x: a) io 2 ^7 e .92, n ra e 0 1 C c ra ro £ !1 E 0 "S o y p 92. g> co 0 e 2 ■ ■ 9? S ro E «2 ra Iz. 0 w e cl c -9 81 5 a T) 0 2 c j2 -9 0 F 11 2 0 a E o co o ca ca — 0 T3 iS Cl 1 5^ "i 5 to 9 ^ co ca ■9. B cn o ca c ■osa fl to 0 § g y ^ i ra cd t: o. > cn 0 to ro BI« n : =" 0 ° 0 Ž n P — ca 5 o lil 2 K to O o ro N ° s W CD 0 * C Q) X) JC CD tO tj 0 n .ra c n ro 0 e > a-9 o o JO "q ra 0 " ra -9 "d .£ 0 2 > x: c č g ra ■a o - -SÍ2 00 ■S.> 1 2.Č o-fc -9 0 cn o T3 S o a o Cl • 1 E 2 I .a lig-« TJ O O w O ra — o> "S cd ra -o B o . a » o ^, to u o o o ča c r C N § t 0 '9 ra X! ra x) o HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 29.3. 2003, Trst 8.4. 2003, Medžugorje od 8. do 11.5. 2003; Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4.; Madžarske toplice od 3.4 do 6.4,2003 in do 29.4. do 2.5.2003. HOKO - prevozi Hočevar Stanislav, s.p. 04/596-38-76, 04/595-77-57 IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst (nakupovalni center) in Fernetiči (živilski diskont) sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. GSM.: 041 734 140 9 33.ÏB02flSLTOIiEflíl3Iie Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon uprave 04/2804900 Telefon blagajne 04/20 10 200 Faks 04/2804910 e-mail: presern-gled@s5.net www.presernovogledalisce.come.si DANES ob 19.30, Rokgre: BLOK, za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO. JUTRI ob 19.30, Rokgre: BLOK, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. 24. marec ob 19.30, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO. 25. marec ob 19.00, Rokgre. BLOK, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in KONTO. 26. marec ob 19.30, HAGADA avtorski projekt Gregorja Čušina (monokomedija), MGL Ljubljana, za IZVEN. 27. marec ob 19.30, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. 28. marec ob 19.30, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO. 29. marec ob 19.30, G. Gorin: KEAN IV. (PDG Nova Gorica) za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. 30. marec ob 19.30, J. Accame: BENETKE za IZVEN in KONTO. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.30 do 11. ure. Informacije na tel. št. 20 10 200, vsak dan od 10.00 do 12.00 ure, ob sobotah od 9.30 do 11. ure. LOŠKI ODER Škofja loka Tel.: 04/ 51-20-850 GSM: 041/730-982 Napovedani predstavi GLEDALIŠČA PTUJ "JAMR" za abonma MODRI, dne 21. 3. in za abonma RDEČI, dne 22. 3. 2003 odpadeta zaradi bolezni v ansamblu. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, se bo ob 16. uri v Festivalni dvorani na Bledu začelo območno srečanje otroških folklornih skupin, ki se bo nato ob 19. uri nadaljevalo še s srečanjem odraslih folklornih skupin. V knjižnici Blaža Kumerdeja bo ob 17. uri ura pravljic za otroke, stare vsaj 4 leta, ki jo bo pripravila Polona Kepec. Ob 19.30 uri (pravtako v knjižnici) bo vodnik Gorenjska - arhitekturni vodnik, v katerem so predstavljene vrednote v gorenjskem prostoru predstavil avtor Robert Potokar. Slovenska tradicionalna večerja ob spremljavi harmonikarja bo ob 19. uri v hotelu Astoria. Nadaljevali pa boste ob 20. uri z večerom s plesno glasbo dua Bailamos. Jutri, v soboto, 22. marca, bo v Festivalni dvorani prireditev Prvi glas Gorenjske. Vstopnice so v pred-prodaji na Radiu Triglav. Marčevski semenj Kranj-Jutri, v soboto, 22. marca, bo v organizaciji Turističnega dru- štva Kranj na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure potekal Marčevski semenj. Semenj bo posvečen pomladi. Poleg tega pa bo ta semenj semenj domače in umetne obrti. Je eden izmed tradicionalnih in že nekaj let vabi obiskovalce na obisk. Za materinski dan Šenčur - Kulturno društvo Šenčur vabi na osrednjo letošnjo občinsko proslavo ob materinskem dnevu, ki bo jutri, v soboto, 22. marca, ob 19. uri v domu krajanov. Adergas - KUD Pod lipo Adergas podarja za materinski dan šopek poezije, pesmi in glasbe ter mladinsko igro prof. Berte Golob z naslovom Pri nas je veselo. Sodelujejo tudi člani mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Daneta Selana, recitatorji, na citre pa bo zaigrala Nataša Zaplotnik. Šopek bodo podarili za materinski dan v nedeljo, 23. marca, ob 16. uri v dvorani v Adergasu. Vstop je prost. Orehek - Učenke in učenci Osnovne šole Orehek Kranj vabijo na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo v torek, 25. marca, ob 18. uri v avli šole. Žiri - Vrtec pri Sv. Ani Žiri vabi na materinski dan in 5. obletnico odprtja vrtca v torek, 25. marca, ob 18. uri v kinodvorano DPD Svoboda Žiri. Nastopili bodo: otroci vrtca, Berta Golob, Štrio Jemc, harmonikar Žiga Avguštin, Marija Gantar in žirovski skavti. Prireditev bo povezovala Cvetka Vrhovec. Srečanje plesnih skupin Kranj - V Prešernovem cjledališču v Kranju bo v nedeljo, 23. marca, od 12. do 18. ure potekalo območno srečanje plesnih skupin Hopla 2003. Gorenjski srednješolski debatni turnir Kranj - ZIP, Zavod za kulturo dialoga in Ekonomska šola Kranj organizirata jutri, v soboto, 22. marca, Gorenjski srednješolski debatni turnir, ki bo potekal na Ekonomaski šoli Kranj, Komen-skega 4, z začetkom ob 9. uri in z zaključkom ob 19. uri. Debatarji bodo zagovarjali in nasprotovali trditvi: Država bi morala storiti več za odpravo diskriminacij. Delavnice ročnih del Škofja Loka - Podjetje Elegant iz Škofje Loke vabi, da se jim pridružite danes, v petek, 21., in jutri, v soboto, 22. marca, na delavnici vitraža. Vabljeni ste tudi na predstavitev v trgovini Gumb na Koširjevi cesti in sicer jutri, v soboto, 22. marca, izdelovanje pasov iz makrameja ter 29. marca prikaz vezenja prtičkov. V velikonočnem času bodo organizirali razstavo pirhov in k sodelovanju vabijo vse ustvarjalce, tudi vrtce, šole in zavode. Dodatne informacije dobite po tel.: 041/261 323. V Tamar Šenčur - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Šenčur vabi člane v sredo, 26. marca, na pohod v Tamar. Odhod manjšega avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje pred pošto v Šenčurju. Prijave sprejema dfo zasedbe avtobusa ga. Majda Podlogar, tel.: 041 925 667, v ponedeljek, 24. marca, od 13. do 15. in od 19. do 21. ure. Pohod bo le v primernem vremenu. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur. Na Veliko planino Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 29. marca, na planinski izlet na Veliko planino. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44. Nakupovalni izlet v Lenti Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 3. aprila, z odhodom avtobusa ob 2.30 uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave z vplačilom zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. Spominski pohod Gorice - Ob prvi obletnici smrti Lojzeta Urbanca družina Urbane vabi v nedeljo, 30. marca, na spominski pohod. Zbor bo ob 9.30 uri pred Gasilskim domom v Goricah. Pot bo vodila prek Svarij do vasi Gozd, kjer boste lahko spili "okrepčilni čaj" in poklepetali, potem pa po lastni želji nadaljevali pot na Kriško goro. Lažja pot pa je z avtom do Veterna in od tam naprej do planinske koče v Gozdu. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira izlet s kolesi na relaciji Kranj -Kokrica - Zgornja Bela - Bašelj -Gamsov raj - Tenetiše - Kranj. Izlet bo 25. marca, zbor kolesarjev pa ob 8. uri pred stavbo društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Izlet bosta vodila Tine Lavtar in Ivanka Frelih. V primeru slabega vremena bo izlet prihodnji torek. Vozi se na lastno odgovornost in po cestno-prometnih predpisih. Na Slivnico in k Cerkniškemu jezeru Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane v četrtek, 3. aprila, izlet na Notranjsko. Cilj bo 1114 visoka Slivnica, točka slovenske planinske poti (razširjena pot). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Lahke hoje bo skupno približno 5 ur. V drugem delu izleta boste spoznali značilnosti Cerkniškega jezera. V pisarni društva zbirajo prijave z vplačili do vključno ponedeljka, 31. marca. Nadaljevanje na 29. strani Gorenjke In Gorenjci Poslušamo AJ-lJpštfB® 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net i íí ID O) ČD -."9 3 3 I SII "9. <| ŠT ■ "9 CD 9 s- N- 3 0 03 q3 "O < ° ol ff 3 ° a CD TJ N <-> - CD 0 J 3 9 1 I ° Í 7T -• 3 S 3 3 CD ca' i §■ 0 2 • ■1 s § 1 E ta 3 7T 03 9 " O. W CD

i! II O CD 0)' C_ 3 CD .2«SP O CD O. v, CL Ca o c/5 X- S" j? 3 3 cu B O k, BS CD CD O 9- 3 c B 9.Í* O 03 S- < a S i? C 3 CD ~* Cl . os a < -o zr os III ^ & a S. ï s cd O 3g: O a CD C O C/3 a s * ČD K< oT N (t J ÇB o 8 oj L. S ČD ~ 0' " fr C/3 Z. CD C/J Q. - CD N 2 t) n n 9- S 9 o o a »ff C/3 N- CD "O D O O ^ C/3 Ç/3 3 o a cd 9" O Ž: 2 cr co 9 Ç2. e — m 3 S < 5" ÓT 2. N E * o o N O. 03 o oj S cl II »' * S. a w O CD CD — _, N 0 2 9 tu 3 0 _. f Z CD -• C/3 TJ a u ■ O "D . N- o It vi i" 03 O ° K, CD O N CD < O 03 1.1 3 ' N 9: cd n 2 ÇD ČD 3 9- 7C Ç/3 O CD _» W < O) 7T N • 03 ca 0, o. w cd 03 0) i 2. TJ 3 Ša "ČD II 33 % § II r- Q S 05 o- 9 S. CD O ca ^ o:o'< 5' w 5 _. TJ CL ? 5' Z c ça 15 B 3 Ca S CD C 9 Cl 03 CL S ° a 9 5 C CL O CQ CD rj, o o) j: So 9.o_£ 03 CD =~ 03< N ~ O' CD 03 03 CL -k W 03 CD ' CO TJ < O; § I OJ 3 N' 0> O 5-95 W ČD Q. ČD I 3. 3 O' o 3CQ c/j OJ 77 3 01 3 ça 3 S a ora 7S o o. o. cr ca o cd 3 3 JJ o K i 03 • 1 1 TJ ' C/J TJ O CL E O CQ O 0 3 9. fj ïf B S OJ O TJ C M w o'"9 < 1 o S Q 52 ČD 0 3 ,S H cà m co OJ 5 OJ < 3 < 3 03 03 ala óT o o O' OJ- < < z OJ" C/J< OJ 5' 5' 3 lil ° m ČB 0< 9 TJ ■ ■" 03 OJ 3 0' 03 Z1 >i 03 0> < 3 9 S 3 0 £ =; ÇJ 03 Q-3 0 I O" 03 LÜ. 3 03 0 CD S'O tj cr OJ o< g s Om" çr n o< 0 2 Ü C_ O 0 ^ S" 8 I-, 3 s < C/J 0 O 7C C O -* cl cn t% 0 —•0 0 73 2, OJ CD 1 3 < 03 03 0 "9 CL CD O 0' Í" 3 O" OJ ' 3 * t" 0 TJ 2. O ^"CL 0 9 O- Cl Q< ÇD_ 0 S. C_ 03 CD S N ÇD II o * N 0 S 0 3 3 03 TJ 9-3 c <. co 5-03 2, O c OJ -0 cr g OJ w ' TJ 7T O ~' O. 0 03 N (Q. o čB TJ Çl 9 0 O co çr oj II 0 3 ŽE - 0 c/j -OJ o 2: 9. 0 o TJ O' O ca 03 (fi o 9 3 ČD tU ca 0 O O' a 03 03 1 i < N 7T OJ a a e 2, 3 % II C CD 1 a ! I f I 3 cn Ç2. ČB t S M "9 < 9 03 TJ OJ w = h II O- 3 3 -O < O N -: OJ O CL 9" O OJ d- < 0 3 = OJ 7T ŽE * 0 3 OJ _i o r* g:c> 5' 0 e" o cd 0 0' ,03 o" OJ o^-oj TJ I O TJ C/J O 3, O = — cd 2 N S i "9 < < 8 K cr y. 0 cn -■ S "a 5' • p Z Z R 03 03 lil TJ 0 co oí' tj 9 3 o a O OJ O iS' 2. 0 03 cl 3 CT a CD ? 3 OJ 0 N 3 OJ 3 9. 0 0 o * 3 B 9 * o' Q: 0 cd 42 N< TJ 0 OJ S, o 311 TJ -O cc S ÇL o Ej ~ OJ. OJ £ S. 3 O OJ % a- 0 oj. < ČD O co CO OJ 3 TJ TJ N 9 0 0 2 < CO CO CD S.S.S.] 3 OJ 3 S=0'0'^3 g O •=: 3 ^" 3^ 0 2 I! N N 3 OJ o <0 S -• 0 5. D Q 03 -1 CJ 2 oj 280 1 5 s OJ 0 o Ï 3 5 » P 1 TJ TJ O li 0 -S N < o cn oj čn- OJ tj CO 0 Sf O =:• 9. 5 0 SP oj — 3 3 3 t" 03 OJ TJ <' I 2 o 0 9. o 3 ^ o 03 03 o 3 3 1 TJ "O O 03 F3> 0 3 sr 02 O co OJ 0 fil II?. S o3' "9 •2. o" oj Sf« cj^ -■ lig lil 03 03 ™ TJ 0 CD 3 L ^ 0 0 "D O 0 ta ^TJ^. Ocg ° OJ- CL — o ? 0 o 3 0' TJ I 3 c P OJ TJ " O 3' a < o. c O' F3.TJ < oj 03 0 ® ÏS 0 CD < TJ 8* 9 3 I oj čd o: TJ CO 0 o oj 2 393 ÇD OJ n 0> S a oj 03 0J_ CL g! CL 2. o C O N' S n 3 3~ OJ 0 = 3 N 0 B' < 3 CD < < 05 o OJ N OJ 1 O O " cl a 2 oj 3" N o 3 o 3 o 2: c o o iS " 3 9-1 oj 2. 7T 3 303 li 3 2. oj. 3 CL 03 9 Si 3 0 o o 3 3 O CL o- cn OJ CL OJ 0 OJ 3- N 0 <. 0 B. O S £2: 0' c OJ s a 11 0 OJ Si 3 OJ o S Ča • 5 0' TJ N- < OJ CO < w „ N O o> o. C3-Q: o 3 cl b 9 oj 0 £ 0 O.«- 0 S N 3 3 £ 9 o' o co o 5: 9 3 3 o =?; 2 £t cd 3 dE. —, 03 — r^i 3=NÏ — TJ o 2 » S § S: c çr cn 03 Ò S Ç£ c3 " a 0 OJ ! Cl |." 03 N < OJ 0 N -1 OJ ^5" O OJ 0 5" 3 0 a Cl cr o 0 c 2 < o CD rn N U 2 ° 0 3. o cn Si 7T 3 0 S" TJ * Si § I 3 -3; 0 - f I| it I OJ cd 0 CO < C OJ 0 5' TJ F < O O 0 O, o« ço 03 0 o 3 M 03 0 ča 9: < 9 o 2 9 00 „ 3 S. Hi 0-3 -1 TJ 0 C 3.^: cn o. cn 3 S oT 3 0 <> PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, XII. nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 MAKLER BLED d.o.c PRODAJA NEPREMIČNIN 4-260 bled, Ljubljanska cesto 3, tel.: 5767-600, 041/647-974 TRŽIČ, Bistrica - 3 sobno (predelano v 2+2 z okni), 76,55 m2, III. nad., vredno ogleda, prodamo, možen dokup garaže v triplexu, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA - Partizanska, enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, rtova kuhinja, 9. nadstropje. PS00949JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nizek blok, delno adaptirano, dobra razporeditev prostorov, velik balkon. PS00954JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. Cena 13,7 mio SIT. PS00974JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. z IBN licenco TJiAnepremičnine to».sedaj tudi na internetu , tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 KRANJ - Zlato polje: 62 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, klasični parket, takoj vseljivo. Cena 15*oio SIT. PS00976JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 78 m2, trisobno, 4. nadstropje, adaptirano, parket, velik balkon. Zelo lepo stanovanje. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. PS00975JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 89 m2, 2+2 sobno, 4. nadstropje, dvigalo, zastekljen balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica, vseljivo po dogovoru. PS00870JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, adaptirano, 2. nadstropje, dobra razporeditev, dobra lokacija. Cena 18,8 mio SIT. PS00968JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, 500 m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. NAKLO; 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Deteljica; 78 m2, trisobno, 8. nadstropje, dober razpored, nova okna, delno opremljeno. Cena 14 mio SIT. PS00977JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina ; 37 m2, enosobno, bivalna kuhinja z balkonom, V lega, vseljivo, funkcionalno, cena 10,2 mio SIT. PS00979MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA II; 82 m2, 2,5-sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA III; b& m2, dvosobno, 6. nadstropje, velik balkon, J lega, vsi priključki, cena 15,3 mio SIT. PS00848MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ; 34,6 m2, novejše, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, vseljivo, cena 8,5 mio SIT. PS00962MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, trisobno, 2. nadstropje na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24 mio SIT. PS00970MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nadstropje na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. PS00969MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 BLED, alpski bloki, dvoinpolsobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJUIPRO-DAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina, prodamo dvoinpolsobno stanovanje v I.nadstropju! Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., pro-• damo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387,041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj te/yfox.'2366-670( 2366-677 GSM:041/755-296 E-MAILitd.nepremicnfne@siof.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO. ■ II VI III IV KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo, 59,50 m2, 5.nadstropje, balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 loivAj nepremičninska družba loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: lomatK« volja.net KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec aprila, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1. nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 46,80 m2, 8. nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK-trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA Groharjevo Prodamo enosobno stanovanje 33m2 NEPI nepremičnine 041 425-380 RADOVLJICA: Na atraktivni lokaciji prodamo večje dvosobno stanovanje, cca. 61 m2. CENA: 17.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KROVSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, ŠKRILJ, BRAMAC, TONDACH, CREATON, TLIFFTILE, VELUX, FASADNI SISTEMI ESAL IN PRODA f A REZANEGA LESA. Možnost obročnega odplačevanja. Sonja BLED, d.o.o., Jamova 14, BLED GSM: 041 662 127 e-mail: sonja.bled@siol.net GOLNIK OKOLICA: Prodamo večje trisobno stanovanje izdelano po modernih gradbenih običajih, pritličje, v stanovanjski hiši, 120 m2, vsi priključki, opremljeno ali brez opreme, del zemljišča za vrt, balkon, lep razgled. Cena 25.520.000,00 SIT. Cena 21.700.000, 00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., Alpska cesta 62, 4248 LESCE, telefon: 031 - 597 - 488. E pošta: gs5. doo@ email.si. KRANJ - atrijsko 3 SS 93 m2, ugodna cena, stanovanje že prazno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - pri avtobusni postaji 3 SS 81 m2, 2. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1 SS 42,60 m2 v 5.nad., predelano v 1,5 SS in 1,5 SS v 5.nad., pogled na Krvavec, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 7.nad., predelano v 2,5 SS, plačljivo z odlogom, 2,5 SS 63 m2 v 8.nad., 2 SS + K 80 m2 priti, z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center -1 .nad. 3 SS 84 m2 in 1 / 2 mansarde ter drvarnica, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, balkon, 39 m2, na Bistrici pri Tržiču - Kovors-ka cesta. Cena 9.5 mio SIT. Inf. Tf 040/831-251 t78 GARSONJERA, souporaba sanitarij, 24 m2, v hiši, center Tržiča, obnovljena, prodam. Cena 2.4 mio SIT. Inf. Tf 041/874- 125 180 BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno, lepo, prodam. Tf 041/845-792 181 Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 714 KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE Tf 202-33-00, 041/333-222 ' . 1493 HRAŠE (Lesce): Zelo ugodno prodamo dvosobno stanovanje v izmeri cca. 55 m2 v prenovljeni hiši. Vsi priključki, parkirišče. CENA: 8.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031 /370-460 RADOVLJICA: Prodamo prenovljeno dvosobno podpritlično stanovanje v izmeri 48 m2. Svetlo, lepo vzdrževano, vsi priključki, opremljeno. Vredno ogleda. CENA: 9.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 JESENICE: V vrstni hiši prodamo povsem renovirano pritlično trisobno stanovanje in neizdelano nadstropje, skupaj v izmeri čez 200 m2. Lastna CK, parkirišče, vrt. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 KRANJSKA GORA - BEZJE: Prodamo dvosobno stanovanje 45 m2, vsi priključki, I nadstropje, popolnoma prenovljeno kot novo in v celoti opremljeno, takoj vseljivo, primerno za stanovanje ali vikend. Cena 16.450.000,00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., Alpska cesta 62, 4248 LESCE, telefon: 031 - 597 - 488. E pošta: gs5. doo @email.si. BOHINJSKA BISTRICA - CENTER: Prodamo trisobno stanovanje 85 m2, I. nadstropje, vsi priključki, staro 15 let, takoj vseljivo ali menjam za manjše v Bohinjski Bistrici z vašim doplačilom. Stanovanje je primerno tudi za vikend. Cena: 22. 000.000,00 SIT GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., Alpska cesta 62, 4248 LESCE, telefon: 031 - 597 - 488. E pošta: gs5. doo @email.si. KRANJ - GOGALOVA ULICA: Prodamo trisobno stanovanje, 82 m2, vsi priključki, I. nadstropje, ohranjeno kot novo, staro 18 let, vsi priključki, z stanovanjsko opremo ali brez, takoj vseljivo. Cena 21.700.000, 00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o., Alpska cesta 62, 4248 LESCE, telefon: 031 - 597 - 488. E pošta: gs5.doo@email.si. SVI I NI l>kl MICNINI NTPRr MliNINI RIAL f STATC I 04/281.(000 ix'.: 04/202-44W iaiI: Nfo«iHvri-»r. I|,://WWW/.SV( I Ml KRANJ Planina I, 1 ss, 39,80 m2, VII. nad., V-Z, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 2609 RADOVLJICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda. Tf 031/53-98-54,04/531-48-53 3030 KRANJ - PLANINA I, večje 1 sobno STANOVANJE, predelano v dvosobno, pritličje, renovirano, velik atrij, mirna lokacija, prodam brez posrednika. Cena 14.180.000 SIT: Tf 040/57-33-16 3063 PRIMSKOVO 3 ss v hiši + terasa + vrt + garaža + mansarda + klet, cena 2,8 mio SIT. Tf Q31/621-343 3362 V Škofji Loki poceni prodam zelo lepo 1 sobno vseljivo STANOVANJE. Tf 031/532- 431 3606 RADOVLJICA - prodamo 4 sobno STANOVANJE, možna menjava za 2 sobno z doplačilom, cena po dogovoru. Tf 031/736-143 3659 V Kranju prodajamo tri sobno STANOVANJE z balkonom, adaptirano, cena po dogovoru. Tf 031 /60-33-66 3686 Planina I, prodam 1 fes 40 m2,1, nadstropje, nizkega bloka. Tf 2324-603, 040/874- 6 1 5 3697 KRANJ - ČIRČE: pritličje trostanovanjske hiše, 46 m2, z vrtom, potrebno obnove, prodam za 6 mio SIT. Tf 041/672-917 3729 Planina I prodam obnovljeno GARSONJERO (21 m2), vseljivo takoj. Tf 041/891- 419 3740 2 sobno stanovanje 59,5 m2 na Planini I prodam, vsi priključki. Cena po dogovoru. Tf 2324-108 3743 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss 58 m2 3. nad., CK, ogrevanje, vsi priključki stanovanju pripada tudi pokrit nadstrešek za avto, cena ugodna. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 3758 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss 61 m2 VI. nadstr. vsi priključki, obnovljeno. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 3759 ŠKOFJA LOKA Novi svet prodamo 2 ss 50,50 m2 v I. nadstr., stolpiča, klasično ogrevanje, možnost napeljave plina. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 3760 TOVORNA VOZILA Prodamo TAM 130 T 11, za kontejnerje, I.92, vozen. Inf. Tf 50-23-530 ali 041/648- 962 3509 UNIMOG TIP 406, 1.72, s snežnim plugom, šir. 3 m, vozen. Inf. Tf 50-23-530 ali 041/648-962 3510 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Drole Boris.s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134 1351 Prodam ALU PLATIŠČA 16 col, za več vrst avtomobilov, cena po dogovoru. Tf 031/572-714 3064 dom pla n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' na Planini III v Kranju prodamo enosobno stanovanje v IV nadstropju, izmere 38,3 m2; ' v Tržiču prodamo enosobno stanovale v III nadstropju, izmere 32 m2; ' v Kranju on Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I nadstropju izmere 54,5 m2; ' Na Planini III. v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno t kabinet stanovanje s hobi sobo v kleti, samostojnim vhodom in dvema atnjema, izmere 94,50 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo 2 * 2 kabineta stanovanje v VI nadstropju, izmere 91 m2; v Kranju na Planini I prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanje, III. adstropje, v izmen 103.7 m2; v Kranju na Planini I prodamo dvosobno 12 kabineta stanovanje v IV nadstropju, onere 88,6 m2; starem mestnem jedru Kranja prodamo stareiše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I nadsstropiu. imere cca 130 m2 ■ na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI nadstropju, izmere 21 m2; Škofji Loki prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropju, v izmeri 33 m2 - nizek blok • klasično ogrevanje; ' na Planini III v Kraniu prodamo dvosobno * kabinet stanovanje v II nadstropju, Emere 75 m na Planini I v Kranju prodamo garsonjero v V nadstropju, 28 m2; • na Planini III v Kranju prodamo garsonjero v III nadstropju, izmere 33,30 m2 - nizek objekt; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: ' na Planini III. v Kraniu oddamo v naiem dvosobno stanovante v III. nad- ju, izmere 73 m2; HIŠE - PRODAMO ' v Čirčah pn Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom. • Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo s 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju m svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2 ' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlonsa 12x11 m2, na parceli velikosti 572 m2; v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt; Zmincu pri Škotji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi, na parceli velikosti cca 600 m; ' Iz Bleda. 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m2; ' na Koknci pn Kraniu prodamo novozgrajeno hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2; bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III gradbeni fazi na paril 500 m2; bližini škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo vsokopntlično hišo na parceli, velikosti 160 m2. ' na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti na parceli velikosti cca 1000 m2; ' Brezje nad Tržičem - vas Leše - prodamo starepo kmečko hišo s trgovino v pntjičju na parceli velikosti 80 m2, ' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; " na Kokrici pn Kraniu prodamo starejšo visokopritlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m, na parceli velikosti 460 m2, ' na Drulovki pri Kranju prodamo vrstno atrijsko hišo, tlorisa 17 x 6 m2, na parceli velikosti 182 m2; POSLOVNI PROSTOR ■ prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II nadstropju, v izmen 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; ' na Planini III v Kranju prodamo gostinski objekt delno opremljen, velikosti 78 m2, ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore nadstropju, v izmen cca 135 m2, primemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); ' v Kranjski Gon prodamo poslovni prostor v IV gradbeni lazi, pritličje, v izmen 136m2; ' v Kraniu na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmen cca 150 m2; ' v Kranju - Zlito polje prodamo poslovni prostor v pntličju. v izmeri 42 m2; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, pnme-ren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 652 m2 (bivši Comming); ' v Kranjski gon prodamo poslovni prostor v izmen 125 m2 v pritličju stanovanjsko preskrbovalnega centra; ' v Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, primeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnm stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Knžah pn Tržiču prodamo poslovni prostor (pnmeren za trgovino) v pntličju. izmere 64 m2 - parkirišče urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem ' v Čirčah oddamo v naiem skladiščni prostor, izmere cca 50 m2, višine 4 m; ' v Čirčah pn Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmen 80 m2: ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II. nadstropju; ' ' v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem poslovni prostor v pritličju imere cca 32 m2 - samostojni vhod; ' na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje * etaža) v izmeri cca 150 m2; " blizu Kranja cddamo v najem večje parkinšče, na parceli velikosti 860 m2; ' v Kranju na Cesti Staneta Zagaria oddamo v najem poslovni prostor izmeri cca 40 m2; ' v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmen cca 130 m2 («- šina3,30m); ' V Čirčah pn Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v oneri 50 m2 ' v Tržiču oddamo v naiem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno; PARCELA - PRODAMO: ' v Kranjski gon - Podkoren prodamo zazKUfvo parcelo v izmeri 2.500 m2 ' na Zg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m; ' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m2. možnost delitve tudi na manjše; " v Bitnjah pn Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800 rn2; "v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; ' na Planini v Kranju prodamo cca 8.000 m2 zazidljive parcele za poslovno - stanovanjski objekt; ' v komunalni coni Primskovo - Kranj prodamo zazidljivo parcelo za poslovno deiavnost v izmeri 1.200 m2; ' v Zg. Bitnjah pri Kranju prodamo zazidljivi parceli, velikosti 430 m2 in 460 m2; VIKEND PRODAMO " na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2; ' na Bledu prodamo vikend, tlonsa 46 m2. na parceli velikosti 1400 m2; VIKEND PARCELA ■ pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Tf 04/50- 50-500 3244 4 lita PLATIŠČA za pnevmatike 185/60 R ugodno prodam. Tf 031/582-116 3692 Prodam AVTOMOBILSKO PRIKOLICO do 800 kg. Ima A test in je registrirana. Cena po dogovoru. Tf 040/642-693_3770 Prodam DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6 SX, 1.1998/99, zaleten od zadaj, ekonomska totalka, 40-45% rešenih delov. GSM Tf 041/77-44-62 VOZILO KUPIM TAKOJŠEN GOTOVINSKI ODKUP od l 96. Prodaja in prepisi rabljenih vozil. Rondo, Tf 041/942-912 '■> _2183 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tf 031/770-833_seao Kupim TWINGO, CLIO ali MEGANE od 1.98. Tf 041/794-799 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanskac. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tf 5134-148, 041/632-577 26 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246. 04I/703-839 ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, GOTOVINSKA PLAČILA. Ti 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34 2154 MARK MOBIL d.o.o., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tf 2353-500 in 041 /668-283 2682 R 4 GTL, I. 92, reg. do maja 2003, novi amortizerji, zimski plašči, izpušna cev. Tf 031/387-283_3587 Prodam KANGOO, 1.98. Tf 041/631-153 3594 ŠKODA FABIA 1.4 2001, srebrn, vsa oprema, cena 1.880.000 SIT. Tf 041/805-898 * 3602 SUBARU JUSTY 4 WD, I. 86, reg. 03/9, 3 vrata, 1. lastnik, ženska voznica, nekaram-boliran, odlično ohranjen, podarim zimske gume in prtljažnik. Cena po dogovoru. Tf 031/330-930 3604 Prodam Z 101, nereg, , vozna ali po delih in kupim GOLF diesel od I. 90 dalje. Tf 031/425-496 36ii Prodam FORD FIESTA 1.6, I. 90 in Z YUGO Florida 1.4, I. 90. Tf 041/283-461 3613 Prodam R 5 CAMPUS druga lastnica, 120.000 km, letnik 1991, srebrne barve, redno servisiran. Tf 041/481-144 3629 Prodam RENAULT 4 GTL, 1.89. Tf 041/404-035 3637 FORD MONDEO KARAVAN 1.8 CLX 115 KM, I. 94, prodam. Tf 041/903-133 3638 Prodam GOLF JX, I. 89. Tf 041/853-787 3649 PUNTO 75, LET 94, MET ZELEN, ABS, AIR BAG, 5V, C ZAKL, EL STEKLA, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 POLO 1.6 CLÀSSIC, LET 96, ČRN, KLIMA, ABS, OHRANJEN, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, LET 2000, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR, ROLO, SANI, SERVISNA, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 SAAB, 9-3 2.2 TDI, LET 99, MET MODER, USNJE, ALU, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD,SERVISNA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O,, TEL.: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN AVTOMATIK, LET 99, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, ROLO, SANI 4X AIR BAG, 2.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 SCENIC 1.9 DTI, LET 2000, MET MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VOLVO, V40 1.9 DTI,LET 2000, MODER, KLIMA, ABS, 2.680.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BMW, 320 I, LET 98, MET ZELEN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000. MET SREBRN, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.640.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 SEAT, CÓRDOBA 1.6 , LET 95, ZELENA, SERVO, C ZAKL, 690.000 SITAVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 POLO 1.6 VARIANT,LET 97, BEL, 2X AIR BAG, SERVO, ROLO, SANI, AR, 1.370.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 Inepremičnine| 2026-172 AUDI, A4 1.9 TDI AVANT,LET 98, CRN, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 2.670.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI VOLVO 440 GLE L.94 ABS, klima, alarm naprava, 2xAIRAG, Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93 RENAULT MEGANE BREAK RT 1.6 L.99, ABS, klima. Avtohiša Kavčič, tel 04/275-93-93 VOLKSWAGEN GOLF L.91-*3 5V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 SEAT CÓRDOBA 1.6 L.99 4V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 PARTNER COMBI PLUS 1,8 L. 99. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI L.95, klima, ABS, Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 PEUGEOT 206 XS 1.6 16V L.01. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 SUZUKI SVIFIT 1.3 GLS L.95 3V. Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 ŠKODA FELICIJA GLX 1,3 L.95 5V Avtohiša Kavčič, tel. 04/275-93-93 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. THALIA 1.4 RT L.2001, 29.000 km 1.LASTNIK, METALIK RDEČA 1.450.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 MEGANE BREAK 1.9 Dci L.01, KLIMA, 2.500.000 SIT 'ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA GRANDTOUR 1.9 dCi EXPRES-SION L.01, 6 mesecev garancije 4.100.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 lel Si If.vOO, 04I/70.1-S06 MEGANE 1.9 dCi fairway 1.2002, VSA OPREMA ASP Lesce 53 53 450 MEGANE COUPE 1.6 DYNAMIQUE , 1.02 metalik , nov model ASP Lesce 53 53 450 FIAT TIPO 1.4 IE S L.95, metal modra 1.lastnik 540.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 MASTER 2.5 dCi , 1.2002, povišan , podaljšan, ABS, bela barva ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA 2.2 dCi GRANDTOUR, L 2002, ZLATA BARVA, PANORAMSKO OKNO, AVTKLI-MA,ALU, XENON ASP Lesce 53 53 450 MAZDA 626 1.8 1.2001, klima, srebrna, garancija 12 mesecev 2.790.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 HONDA ACORD L.92, m.zelena, ohranjen, 620.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 SCENIC 1.6 16v RT alize .12001, klima, 6xairbag, ASP Lesce 53 53 450 SAFRANE 2,51.97, usnje,1 lastnik,servisna 2.450.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 PASSAT 1.6 GL 1.96, KLIMA, 1 LASTNIK, METAL SIVA 1.200.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 OPEL CORSA 1.0 , L.98, M.RDEČA, 1 LASTNIK ASP Jesenice 58 33 330 LAGUNA 1.8 16V RXT L.99, 1.LASTNIK, AVT.KLIMA, ASP Jesenice 58 33 330 AUDI A4 1.8 ,1.95, avtomatska klima, alu, 1.lastnik, servisna knjiga ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 16V DYNAMQUE L.2002, SERVO,METAL ČRNA, MENJALNIK QUICKSHIFT ASP Lesce 53 53 450 LAGUNA GRANDTOUR 3.0 INITIALE, 1.01, VSA OPREMA TUDI NAVIGACIJA cena 4.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 expression , I2002. el.oprema,cz, 1.590.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 NISSAN TERRANO L.95, 1 LASTNIK, 1.650.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330 IBIZA 1.6 GLX, L.95 98.000 KM, 770.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 MEGANE BREAK 1.6 16V RT ALIZE L.1999, KLIMA.1.LASTNICA ASP Lesce 53 53 450 FIAT BRAVO 1.6 SX L.99, AVT KLIMA, 1.LASTNIK ASP Lesce 53 53 450 VWTRANSPORTER 1.9TDI L.96, 1 LASTNIK, 1.250.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 XANTIA 1.8 L.98, KLIMA, 1.LASTNIK 1.590.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 CLIO 1.4 16v DYNAMQIUE L.2001, 31.000km, KLIMA.1.LASTNICA 1.849.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 TWINGO 1.2 PACK, L.98, ASP Lesce 53 53 450 LASTNIK neprcmiCnime 4220 Škofj« U*a T»l.i 04 313 79 90 _OSMi 041 860 938 wvvw.tfidaneprernicriine-ij.si LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI DYNAMIQUE L.2002, AVT.KLIMA.ALU 17 4 380.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 BMW 325i L.92, m.črna 1.260.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 NISSAN ALMERA 1.4 LX L.96,. 1.LASTNIK , 70.000 km 1.020.000 SIT ASP Lesce 53 53 450 FIATSTILO 1.6 DYNAMIQUE L.2002, 8.500km .AVTKUMA ASP Jesenice 58 33 330 MONDEO 1.8 KARAVAN L.2001 SREBRN, 1 .LASTNIK ASP Lesce 53 53 450 FORD MONDEO 2.0, L.94 / 1.reg.95, AVTO MONČIK d.o.o.. tel.: 04 281 77 00 TOYOTA COROLA 1.6 WTI, L.06/02, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 FORD ESCORD WAG. 1,6 GHIA, L. 97, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 SUZUKI BALENO WAG. 4x4 GLX, L.2000, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 OPEL VECTRA 1,6 GL L.93, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 KIA SEPHIA 1,5 L. 99, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 VOLVO 440 GLE 1.8 , L. 95, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 NISSAN MICRA 1.4 GX, L.2001, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 ROVER 114 GTI, L.95, AVTO MOČNIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 MAZDA 323 1,4 EVISION, L.2001, AVTO MONČIK d.o.o., tel.: 04 281 77 00 ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. Tf 2323-298, 041/773-772 R 5,1.92, 3 V, kovinska barva, R TWINGO 1,96, modra barva, NISSAN ALMERA, 1.97, 3 V, PASSAT karavan 1.8,1.94, SHARAN 1.9 TDi, 1.97. MEPAX d.o.o. Tf 2323-298, 041/773-772 3656 ŠKODA SILVER LINE, 1.94, odlično ohranjen, 290 000 SIT. Tf 041/350-16 6 365/ Prodam SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 89, srebrne barve. Tf 031/674-044 3658 Prodam R CLIO 1.4 RT, letnik 94, metalne barve, cena 550 000 SIT. Tf 041/777-430 3665 R 4 GTL, I. 92, 110.000 km, rdeča barva. Tf 041/540-014 3668 Prodam R 4, 1.86, 117 000 km, cena 80 000 SIT, lepo ohranjen. Tf 031/503-099 3671 TWINGO 1,2 1.97, THALIA DYN 1,4 16 V, 1.2002, MEGANE CLÀSSIC ALIZE, 1.98, MEGANE 1.9 DCI DYN CONF., 1.2002, MEGANE COUPE EXP. CONF. 1,6 1.2002, LAGUNA BREAK 1,8 1.98, TRÀFIC FUR-GON, 1,96, VW TRANSPORTER 1.9 FUR-GON 1.1995, FIAT MAREA 1,8 1.98, FIAT BRAVO 1.6, 1.1995. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na Tf 281-57-11 ali 281-57-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 3678 MAZDA 626 1.8 i, I. 94, pravkar registrirana, črne barve, dobro ohranjena. Tf 041/748-868 sesi Prodam POLO 1.4 16 V, I. 96, 68000 km Tf 041/292-625 3682 fiB^CI B"1t°v Praprotnik 10, NAKLO Hkh—J Tel./fax: 04/25-76052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^J*S>? AVTOMOBILSKIH BLA2llCtV¥MOMROE¥ Prodam odlično ohranjen, garažiran osebni avto FIAT CROMA 2000 ie, I. 93, 135.000 km, modre barve, prvi lastnik, cena 500.000 SIT Tf 041 /799-381 3684 RENAULT MEGANE COUPE ALIZE, I. 98, z veliko opreme, klima..ugodno prodam. Tf 031/751-927 3707 ŠKODA FAVORIT I. 91, 109.000 km, reg. do 6/03, cena 100.000 SIT. Tf 5864-679 3713 RENAULT 19 RT, 1.93, dolga izvedba, rdeče barve, ugodno prodam. Tf 031/742- 207 37i9 VW GOLF IV 1.9 TDi 110 km, I. 99, srebrn, klima+vsa oprema. Tf 041/787-050 3720 TERENSKI AVTO HONDA CR-V, I. 98, 50.000 km, kot nov, vsa oprema. Tf 041 /398-574 3726 BMW 520 i, model 98, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tf 070/95 12 17 3732 PASSAT GT 2.0 16 V, I. 92, metalne barve z opremo, redno servisiran, prodam za 730.000 SIT. Tf 040/295-915 3746 Prodam JUGO SKALA 55, 1.89 in R 5 CAMPUS, letnik 92. Tf 041/973-190 3753 Prodam JUGO 55, 1.89, JUGO 55 1.90 KORAL in GOLF JXD, 1.9/87. Tf 031/783- 898 3754 FIAT UNO IES, I. 93, kov, bordo rdeče barve, 1100 kubikov, ugodno prodam. Tf 040/614-404 3756 Prodam FIAT UNO 1.90, registriran in dobro ohranjen in RENAULT SAFRANE, I 94, ohranjen. Tf 202-19-19, 031/815-559 3752 Prodam OPEL KADETT 1.2, starejši letnik, brezhiben, 250.000 SIT. Tf 574-18-01, 041/677-865 ZAPOSLIM Redno ali honorarno zaposlimo nekaj TERENSKIH PRODAJALCEV. Tf 031/836-232, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe ira Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite Tf 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2708 Iščemo KUHARJA za 1 leto in NATAKARJA za 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Inf. na Tf 574-16-07 Restavracija Blejski grad, Grajska 61, Bled 3120 Zaposlim v redno ali honorarno delovno razmerje 3 DEKLETA za strežbo v novem lokalu v Kranju. Tf 041/618-417, Prevozništvo Lipar, Lahovče 77, Cerklje 3197 Honorarno zaposlim dekle v strežbi. Sirena Pub, Kidričeva 67, Šk. Loka, 041/719-018, 04/513-26-01 3274 Iščemo novega sodelavca - sodelavko, za delovno mesto KNJIGOVODJA Pogoji: • višja ali srednješolska izobrazba družboslovne smeri • poznavanje SRS, finančnih in davčnih predpisov • sposobnost samostojnega vodenja poslovnih knjig • zaželene izkušnje na podobnih delih in nalogah Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Cifra, d.o.o., Gorenjska c. 25, 4240 Radovljica. Zaposlimo KUHARICO in NATAKARICO. Gostilna Češnar, Slovenska 39, Cerklje Tf 252-91-30 3491 Dekle z veseljem do dela v kava baru, honorarno zaposlimo. Tf 202-56-90, MBM.d.o.o., Prešernova 16, Kranj 3517 KUHARJA-ico zaposlimo. Gostilna Zala, Britof 79, Kranj, Tf 2341-200 3535 Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli PET NOVIH SODELAVCEV za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek do 250.000 SIT/mes., šolanje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! FANTOM INTERNATIONAL,d.0.0., ul. M. Grevenbroich 13, Celje, 031/699-510 in 2324-965 3647 Iščemo žensko za pomoč na vrtnarski kmetiji. Tf 041/774-287 3654 -CV0}lH%*l*t/T Dinamično delo iice strokovnjake! V podjetju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva, v obratu v Kranju, Stražišče zaposlimo: delavceT^ proizvodnji peciva Zaposlimo delavce Ži\ tiske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu seje mogoče priučiti. Če imate delovne navade in sie se pripravljeni priučiti, se prija> ite na oglas. Pisne prošnje pošljite na naslov: DON DON d.o.o. Laze 16 p.p. 546 4001 Kranj 1 hO Zaposlimo NATAKARICO in KUHINJSKO POMOČNICO Tf 031/348-968 Gostilna Lakner, C. na Brdo 33, Kokrica 3667 Za pomoč v gospodinjstvu nudi upokojenski par iz okolice Kranja, stanovanja in hrano, mlajši zaposleni ženski. Tf 040/671-045, 040/810-554 36/r, Dekle za delo v strežbi zaposlimo redno ali honorarno. Tf 031/360-476 Gostilna pn Bajdu, Senično 8, Križe 3678 Zaposlimo STROJNIKA TGM težke gradbene mehanizacije - redna zaposlitev. Tf 041/744-701 Roblek Franc s.p., Bašelj 25 C, Preddvor 3736 GOSTINSKI LOKAL s hrano pri Medvodah zaposli KV KUHARJA ali KUHARICO z izkušnjami in dekle za strežbo, po možnosti z izkušnjami, lahko tudi študentka. Tf 041/925-428, Jeprca.d.o.o., Godešič 172, Šk. Loka 3774 NOVO d.o.o. Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče- Zaposlimo pomožnega DELAVCA za pobiranje parkirnine v Kranju. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni 3775 V mizarski delavnici zaposlimo MLAJŠEGA DELAVCA za priučitev. Smolej.d.o.o.. Kovor, Pod gozdom 30, Tržič. Informacije med 8-18 uro na Tf 595-88-02 ali 041/619-302 Zaposlimo STROJNIKA ORODJARJA z izkušnjami pri obdelavi kovin. Tf 041/714-812, NUS.d.o.o., Tbilisijska ul. 81, Ljubljana Zaposlimo KUHARJA in NATAKARJA. Inf. na Tf 031/517-521, Margos d.o.o., smled-niška 32, Kranj ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - inštrukcije angleščine in matematike za srednie šole Tf 040/775-462 Iščeva delo - duo ali trio igra na ohcetih, obletnicah. Ugodno! Tf 533-10-15 3151 Iščem delo - zidarska in keramičarska dela. Tf 041/845-792_ 3152 Zaposlitev išče GLASBENIK ali DUO. Igranje na obletnicah, ohcetih in zabavah. Zelo ugodno! Tf 252-14-98 ali 031/595- 16 3 3293 Iščem kakršnokoli delo na domu, lahko tudi šivanje. Tf 031/336-322_3508 Iščem delo na domu. Tf 041/358-486 Iščem zaposlitev - čiščenje stanovanj, blokovo! lokalov, nego oseb, likanje. Tf 041/324-936 3616 Iščem delo s frajtonarico + midi vam igram na obletnicah, porokah. Tf 2522-152 ali 031/582-457 3670 Zaposlitev išče duo, ki vam s prijetno glasbo popestri vašo zabavo. Tf 031 /551 -753 Iščem zaposlitev medicinska sestra lahko nudi pomoč in nego na domu v dopoldanskem času. Tf 031/891-108 3733 Iščem zaposlitev - delo v proizvodnji ali v trgovini. Imam končano osnovno šolo. Tf 040/825-000 ŽIVALI RJAVE JARKICE tik prede nesnostjo, prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje. 041/644-221 3116 PRAŠjČE različno težke prodam in pripeljem na dom Tf 041/724-144 3435 Prodam JARKICE, tik pred nesnostjo. Globočnik, Voglje - Letališka 7 Tf 259-54-40 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in SAMONAKLADALKO SIP 19-6. Tf 040/75-62-61 3498 RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo na količino popust. Vsak delavnik 8-17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/83-43-586 3504 Prodam OVCE breje ali zamenjam za tele-ta. P 040/307-654_3583 Prodam KOKOŠI za zakol ali rejo. Tf 041/378-789_3598 Prodam pašno RELICO v visoki brejosti. Tf 533-88-92 3621 Prodam dobremu gospodarju ZLATO PRINAŠALKO stara 11 mesecev, simbolična cena. Tf 031/866-088_3624_ Prodam KRAVO po prvem teletu. Tf 041/86-76-52_3631 Prodam 12 dni starega čb BIKCA. Tf 252: 27-59 3845 Prodam dva čb BIKCA, stara 1 teden in čb TELIČKE, stare od 1 meseca naprej, za nadaljno rejo Tf 514-61-77 3648 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, lepo, brez rodovnika, staro 7 tednov, ugodno prodam. Zg. Bitnje 130 pri Puškami, Tf 231-11-76 Prodam BIKCA 120 in TELIČKO 110 kg. Tf 595-87-29_3660 Prodam 4 breje OVCE. Tf 041/67-54-53 Prodam TELIČKO simentalko, staro 1 teden. Tf 533-39-17_3672. Prodam teden dni starega ČB BIKCA. Tf 25-60-052 3688 Prodam srnastega KOZLA, brez rogov, zelo miren, mlade morske prašičke. Tf 041/265-877, popoldan 3712 RJAVE JARKICE in BELE PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik. Log 9, Škofja Loka, Tf 51-85-546 3715 ZAHVALA Ob smrti naSé mamo MILENE SODNIK rojene KLINEC, iz Vodic se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku in Vodiški godbi. VSI NJENI Vodice, 14. marca 2003 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Tires - PC Javor (potniška konfekcija) FRANC UDOVČ nojen 1940 Od njega smo se poslovili v sredo, 19. marca 2003, oh 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA TIRES GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA / info gg-glas.si Petek, 21. marca 2003 TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 Akcijska ponudba laminatov HARO Nagrade: laminat Haro bukev klik hrast klik AC3/31 1.890 Sit/m3 laminat Haro javor klik češnja klik AC3/31 1.990 Sit/m2 laminat Àctifloor hrast lepilo AC3/31 1.590 Sit/m2 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Vesna je s pomočjo kurentov, škoromatov in drugih starodavnih pomočnikov premagala hudo zimo. S toplejšimi dnevi pa tudi v nas rastejo novi načrti. Vsem, ki boste spreminjali, opremljali svoj dom, v trgovini LES 3 nudimo razne materiale, s katerimi bo delo lažje in zadovoljstvo večje. V tokratni križanki Vam predstavljamo temelj svoje ponudbe, to so LAMINATNI PODI, PARKETI in PLUTA- Poleg teh izdelkov pa nudimo tudi stenske in stropne obloge, obloge za vlažne prostore, notranja vrata Liko Vrhnika, okrasne kamne in opeke, tople pode, itisone, preproge in tekače, izredno velik pa je izbor letev (talne, vogalne, kotne, pokrivne...). Stalno imamo v zalogi več kot 30 različnih dekorjev laminata. Velik del ponudbe laminata predstavljajo izdelki podjetja HARO. To nemško podjetje je eden najkakovostnejših izdelovalcev laminatov in gotovih parketov. Pri nas so Vam na voljo po še posebej ugodnih cenah. Na voljo sta Vam tudi dve različni podlogi za pod laminat, kakovostno vodoodporno lepilo, aluminijaste letve za izdelavo prehodov in pripir in vsi ostali materiali potrebni za polaganje laminatov. Laminat zaključite s talnimi letvami, katerih velika izbira in cena Vas ne bodo pustili ravnodušnih. Za tiste, ki cenijo masivni les, bo že sam ogled parketov posebno doživetje. Več kot 20 vrst lamelnega parketa (tudi hruška in oreh), klasični parketi, panel-ni (gotovi) parketi in LAM parketi razveselijo srce ljubiteljev naravnega lesa. Pluta - naravni material z izredno izolativnostjo in prožnostjo, ki so ga cenili že stari narodi. Na voljo kot plastificirana ali surova, za pode, stenske obloge ali izolativna. Oglasite se - naši prodajalci Vam bodo z veseljem predstavili izdelke in svetovali pri izbiri. 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: nakup v vrednosti 7.000 sit 3. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 sit Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede 2. aprila 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridi-an na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem, Šuceva 23, (TC Dolnov). Tel.: 04/ 20 42 714 Nov delovni čas: pon.-pet. 8.00-18.00 sobota 8.00 - 13.00 Izžrebanci nagradne križanke CVETLIČARSTVO TABOR, d.o.o. Izmed več kot 1000 reševalcev smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrado: nakup v Cvetličarni Tabor v vrednosti 5.000 sit prejme SLAVA OBRADOVIČ, Gubčeva 3, 4000 Kranj 2. nagrado: nakup v Cvetličarni Tabor v vrednosti 4.000 sit prejme ANA JANC, Struževo 47c, 4001 Kranj 3. nagrado: nakup v Cvetličarni Tabor v vrednosti 3.000 sit prejme JOŽICA OBRULEK, Kebetova 1, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo ROZALIJA ŽIROVNIK, Britof 118, 4000 Kranj; ALBINA KOSMAČ-PREMROV, C. revolucija 8, 4270 Jesenice in ŠTEFAN ZELKO, Praše 46, 4211 Mavčiče. Nagrajencem čestitamo! ZDRAVNICA JENČON LEE V PREDDVORU Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI V AKUPUNKTURI Naročila po tel.; 04/27 52 457, 031 204 183 od ponedeljka do petka od 15.00-19.00. Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. TT 041/607-467_3716 Prodam 10 dni starega čb BIKCA. Tf 2311-812 3728 JARKICE rjave, 22 tednov, plemenske peteline, brejo TELICO simentalko, prodam. Hraše 5, Smlednik, 01/3627-029 3748 Prodam _ TELIČKO križanko, staro 3 mesece. Žiganja vas, 5958-133_3749 Prodam JARKICE. Tf 04/250-52-41 3755 BIKA starega 10 tednov in telico staro 4 mesece, prodam. Tf 2527-575 ŽIVALI KUPIM Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, krave, jančke. Tf 041/650-975_2013 Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni. Tf 031/568-140 3478 Kupim mlado KRAVO simentalko, teže do 500 kg. Tf 513-27-89_ 3626 Kupim BIKCA simentalca 7 dni 01/3612975 Tf 370) Kupim BIKCA simentalca, 150 - 300 kg težkega.Tf 01/834-11-08 VIKENDI ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km; 100 m2, 30 let, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled, vinograd, 800 trsov, 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik, cena 5,5 mio SIT. PV00973MA, SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več obnovljenih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. PV00966MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. Kupim 14 dni starega BIKCA simentalca. Tf 250-14-50 3722 Kupimo PSA mešančka, manjše rasti, kratkodlakega, po možnosti hišni čuvaj. Tf 2331-613 3739 RodioTriglov STEREO, ROS na frekvencah 96,0 gorenjska 89,8 Je«enlc« 101,5 Kranjska Gora 101.1 . Bohinj Trenutek življenja v večnost odteče - pred pragom se ustavijo koraki. S sanjami zdrvijo temni oblaki - drage obraze osvetlijo sveče. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil nas dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC GRAŠIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ob slovesu ter pogrebni službi Navček. Posebna zahvala gre še osebju in zdravnikom Bolnišnice Golnik ter Zdravstvenega doma Kranj za dolgoletno zdravljenje. Žena Ivanka, sin Franci in hčerka Metka z družinama ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož in oče VINKO AHČIN iz Moš pri Smledniku Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih in župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa zahvala tudi vsem gasilcem, še posebno PGD Smlednik za vso pomoč. Žena Rozka in vsi ostali Moše, 18. marca 2003 Spet pomlad na tvoj vrt je prišla in čakala je, da prideš ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric MIROSLAV KUHAR iz Podboršta pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Podboršt, Moste, Gmajnica, Tržič, Vranja Peč Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, praded, tast, brat, stric in svak ANTON GALJOT - NANDE iz Vogelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem mešalnice Sava Tech, Sava Tires - oddelek Javor, sindikat KNG Sava, bivšim in sedanjim sodelavcem Iskra LF 3 M. Zahvala tudi ZD Šenčur, dr. Vavken, dr. Vreček in BolniciJesenice - Abdominalna kirurgija, patronažni sestri Lidiji, ge. Francki Žerovnik, GD Voglje, ZB Voglje, oktetu Voglje, g. župniku Cirilu Isteniču za pogreb, p. Andreju Piršu za obiske, pogrebni službi Navček, govorniku Janezu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Voglje, 15. marca 2003 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast SLAVKO OBLAK p.d. Alušnekov ata iz Luž Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nosačem, ge. Miheli H., vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter darovane maše. Hvala Domu starejših občanov Preddvor, podjetju IBI Kranj, sodelavkam in sodelavcem ožjih družinskih članov, gospodu župniku Cirilu Isteniču, g. dekanu Ladu Pečniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček, d.o.o., in pevcem za zapete pesmi ob slovesu. Še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bodovh>, Rupa, Čirče, Lipnica, Hrib sv. Petra, Avstralija ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica ALOJZIJA TIRINGAR roj. Brešar iz Stražišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Jerajevi za zdravljenje, gospodu župniku Cirilu Brglezu za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter kolektivu SM Drulovka in sodelavcem VGP Kranj in pogrebni službi Komunala Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast ALOJZ SMOLE Gužanov Lojze z Glinj pri Cerkljah iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetj« in sveče. Hvala pevcem, zvonarjem, gasilcem, g. župniku in g. Jeriču za lepo opravljen pogreb. Posebej pa se zahvaljujemo g. Petriču za vso duhovno podporo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Glinje, 18. marca 2003 ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage IVANKE NOVAK roj. Cvar, iz Kranja, Cesta 1. maja 71 se iskreno in iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter turobnost teh žalostnih dni polepšali s toliko cvetja in sveč v spomin dragi pokojnici. Posebno zahvalo smo dolžni ekipi nujne medicinske pomoči ZD Kranj, sosedom iz Kranja in Pesnice, sodelavcem kontrole IBI Kranj, nekdanjim sodelavcem Elektro Gorenjska, g. kaplanu, pevcem iz Nakla in delavcem Komunale Kranj. Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat ISKRENA HVALA. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Sp. Besnica, Jelovec, 12. marca 2003 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje v 69. letu starosti umrl naš dragi mož, oče in dedek ANDREJ ZIDAR iz Kranja, Planina 22 Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 22. marca 2003, ob 13. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI -.r I ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si ■ ■iiiiiim.....mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm PAOtf IRAK, AM Ml KAJ C&to jfcju* VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK od -3 °C do 10 °C SOBOTA od -6 °C do 3 °C NEDELJA od -8 °C do 6 °C Po prehodnih pooblačitvah v petek bo do sredine naslednjega tedna znova prevladovalo sončno vreme. Hladneje bo. V gorah bo pihal zmeren severni do severovzhodni veter. Na Gorenjskem 32 novih sommelierov Prav v času, ko je v veljavo stopil nov protialkoholni zakon, so v čudovitem pomladanskem okolju Brda pri Kranju, v restavraciji Zois, 32 diplomantom podelili naziv Sommelier 1 V svetu, še posebno v izrazito vinsko značilnih državah, kot sta Francija in Italija, je naziv sommelier - svetovalec za vino, zelo cenjen in upoštevan poklic. Pri nas je še vedno le naziv. Tudi šolanje za pridobitev znanja in naziva pri nas poteka v dveh različno organiziranih skupinah. Primorsko je v začetku podprlo podjetje Hit in bazira v ljubljansko primorskem okolju, s profesorji iz Italije in primorske regije, štajersko okolje pa je pod okriljem Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Maribora. Obe skupini sta dobro organizirani in finančno podprti s strani gostinske sekcije pri Gospodarski Zbornici Slovenije in Sklada za izobraževanje delavcev v obrti. Tako svetovalce za vino, štajerske in primorske sommeliere, loči le uniforma in znak na suknjiču. O znanju, prepričljivosti in zanosu gostinca, ponudbi in o izkušnjah z vinom si vedno lahko sami izoblikujemo potrebno mnenje. Vinski okus je tako ali tako subjektiven. Navkljub modi, trendom in regijski pripadnosti. V žal premalo izkoriščeni restavraciji Zois, v protokolarnem delu Gradu Brdo, so v sredo podelili diplome prvi skupini gorenjskih gostincev, ki so opravili tečaj - šolanje za pridobitev osnovnega znanja o vinu in pridobitev naziva sommelier 1. Na slavnostni podelitvi je ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem iž Maribora, Slava Do-bnik dejala, da še zdaleč ni konec izobraževanja. Jože Kamenšek, predsednik sekcije sommelierov pri gostinski sekciji GZS, je čestital skupini in upal, da bodo postali uspešni vinski svetovalci. Zahvalil se je šoli in Skladu za izob- Skupina 32 novih vinskih svetovalcev, sommelierov 1. pred restavracijo Zois na Brdu. raževanje, ki je podprla kar 19 gorenjskih gostincev, ter Antonu in Jurki Magdič, ki sta v svoji gostilni Ančka odstopila prostor za šolanje. Prav vsi v družini MagdiČ imajo zdaj izobrazbo vinskega svetovalca. Anton Magdič je pred dnevi kot eden izmed prvih opravil tudi nadaljevanje šolanja in pridobil naziv sommelier 2. Tudi v primorski skupini, v Novi Gorici, te dni končuje šolanje skupina za drugo stopnjo vinskih svetovalcev. Upati je, da jim nekoč uspe združiti šolanje za slovenske sommeliere in se dogovoriti, katera ustanova in šola bo omogočila dosedanji naziv svetovalca za vino posodobiti in ga uvrstiti med priznane poklice. Dotlej bodo v različnih oblekah in različnega znanja ponujali okusna vina. Gorazd Šinik Za čisto in zeleno občino Prihodnji mesec se bodo začele spomladanske čistilne akcije. Domžale - Tudi to pomlad, kot že vrsto let, bodo v Domžalah pripravili očiščevalno akcijo, ki so jo poimenovali Za čisto in zeleno občino Domžale. Akcijo izpeljejo s pomočjo različnih društev, za odvoz odpadkov pa poskrbi javno komunalno podjetje Prodnik. Čistilne akcije bodo tudi letos potekale v aprilu in maju, v tem času bo podjetje Prodnik organiziralo še odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Občanom bodo razen tega omogočili ogled tamkajšnje centralne čistilne naprave. "Letos pripravljamo tudi nekaj novosti. Tako se bodo šole in vrtci pomerili v urejenosti njihove okolice, ocenjevali bomo tudi urejenost okolice gasilskih društev." je razložil svetovalec pri oddelku za gospodarske javne službe Janez Bizjak. K čiščenju in urejanju okolja bodo kot vsako leto povabili vse občane, ki bodo v podjetju Prodnik lahko brezplačno dobili vrečke za smeti in zaščitne rokavice. Z odzivom na pretekle čistilne akcije so pri občini zadovoljni, še posebej društva se tega lotijo zelo organizirano. "V glavnem poskrbijo za brežine ob Kamniški Bistrici in njenih pritokih, športna društva uredijo trimske steze in okolico igrišč, lovci pa počistijo svoje rajone. V teh dveh mesecih sc ponavadi zvrsti kar veliko tovrstnih aktivnosti," je dejal Janez Bizjak. Vsako leto se tako nabere za okoli tisoč kubičnih metrov od- padnega materiala, ki ga potem odpeljejo na deponijo. "Zbirajo se predvsem manjši odpadki, v tem času poskrbimo tudi za odstranitev večjih kosovnih odpadkov in odvoz zapuščenih vozil. Treba je le sporočiti pristojni službi, da jih odpelje." Janez Bizjak ugotavlja, da je odziv vsako leto večji, kar gre verjetno pripisati tudi večji ozaveščenosti ljudi. "Večkrat nas zdaj žc sami opozarjajo na to, kje bi bilo treba bolj pogosto čistiti," je še dodal Bizjak. M.R. Pokojnine višje za 4,9 odstotka Ljubljana - Upravni odbor pokojninskega zavoda je sklenil, da se lahko marca povišajo pokojnine za okoli 5 odstotka. Tako so pokojnine višje spet prvič po trinajstih mesecih - od lanskega februarja. Pri tem so upoštevali, da se morajo zaradi enakopravnega Predstavitev knjige Igorja Slavca Struževo 1941 do 1945 V Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Mestni trg 4, bosta danes, 21. marca, ob 18. uri avtor Igor Slavec in novinar Gorenjskega glasa Jože Košnjek predstavila knjigo Struževo 1941 do 1945 s pripisom Da se ne pozabi. V knjigi s poudarki časa, ljudi, usod, pričevanj, spominov, utrinkov in prebliskov je avtor Igor Slavec zajel Struževo in Struževčane na preizkušnji v drugi svetovni vojni v času od 1941 do 1945. položaja med upokojenci pokojnine usklajevati različno. Večina starejših pokojnin se bo tako marca povečala za 4,9 odstotka, nove pokojnine pa za 5,5 odstotka. Za toliko se bo marca povečala najnižja pokojninska osnova, ki je po novem 94.186 tolarjev, prav tako najvišja, kije šti-rikratnik najnižje, in državna pokojnina, ki po novem znaša 31.364 tolarjev. Osnova za odmero dodatnih pravic se bo povečala za 4,9 odstotka in bo znašala 78.696 tolarjev, kmečka pokojnina je 40.029 tolarjev, večji bo tudi dodatek za pomoč in postrežbo: za najhuje prizadete 78.696 tolarjev, za druge pa 55.087 oziroma 27.543 tolarjev. Marca bodo več dobili tudi invalidi s telesno okvaro. D.S. [polo Igra itirlh številk Izžrebane številke , T1'"II?'»''I 11 20.03.2003 12:00 19.03.2003 12:00 18.03.2003 12:00 44&0 5^83 Za 4 pravilne 2.162.170 PBI NA* PdMQiAHQ 9 o9-A i RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si http://www.radio-kranj.si E-pošta: Spletna stran: l NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Krožišče Na klancu najkasneje oktobra Dela na gradnji krožišča na vrhu medvoškega klanca potekajo po programu. Medvode - Konec avgusta lani je bila podpisana izvajalska pogodba za gradnjo krožišča na vrhu medvoškega klanca med občino Medvode in izvajalcema v združeni družbi SCT in KPL. Pripravljalna dela so se začela septembra, izgradnja desnega dela krožišča pa novembra. Zaradi izgradnje-desnega dela so novembra lani predvidoma za pet mesecev zaprli Zbiljsko cesto. Izvajalca imata za izgradnjo na voljo 240 delovnih dni, kar pomeni približno leto dni lepega vremena oziroma izgradnjo najkasneje do oktobra letos. Za zdaj dela potekajo po programu. Celoten projekt vključuje izgradnjo krožišča z dvema voznima pasovoma, širokima po pet metrov, z dvopasovnim uvozom in izvozom na Gorenjski cesti, po enim uvoznim in izvoznim pasom na regionalni cesti proti Zbiljam sto zgrajen hodnik. Po projektu pa ter po občinski cesti proti Svetju., v izgradnjo krožišča sodijo tudi Obe cesti bosta imeli pločnike in izgradnja protihrupne zaščite in kolesarske steze. Za pešce in ko- dve avtobusni postajališči, lesarje pa bo pod magistralno ce- Andrej Zalar 71. Glasova preja Spoznajmo Janeza Jalna France iz Vrbe je največji slovenski pesnik, Janez iz sosednjih Rodin pa najbolj brani slovenski pisatelj. O Prešernu vemo vse, o Jalnu bolj malo. Po poteh njegovega življenja in dela je šla in jih raziskala slavistka Marjeta Zebovec. Napisala je knjigo Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence in pripravila novo izdajo njegovih Previsov. Na Glasovi preji, ki bo v petek, 28. marca, ob 19. uri v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah bomo v pogovoru z Marjeto Žebovec izvedeli marsikaj, česar o avtorju Bobrov nismo vedeli. K omizju Glasove preje smo povabili pisateljevega prane-čaka Janija Muleja, ki z družino živi v njegovi rojstni hiši na Rodinah in v njej varuje spominsko zbirko. Naš posebni gost bo dramski igralec Pavle Ravnohrib, ki bo prebral nekaj zgovornih odlomkov iz Jalnovih del. Niti preje bo povezoval publicist Miha Naglic. Pričakujemo, da boste vaš obisk sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201 -42-10 ali v Hišo kulinarike Jezeršek na telefonsko številko 01 /361 -94-11. Sponzor: Hiša kulinarike Jezeršek Danes je prvič izšla mesečna revija MOJA GORENJSKA, ki jo naročnice in naročniki dobijo brezplačno. Namenjena je vsem, ki imamo Gorenjsko radi, ki želimo postaviti regijo, na katero bomo ponosni. MOJA GORENJSKA je zamenjala Gregorja, ki smo ga poslali v Bruselj. Prvo številko smo posvetili referendumu o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato, zato je besedila več kot fotografij. V prihodnje bo MOJA GORENJSKA zlasti s fotografijo predstavljala lepote Gorenjske.