V Rimu pomembno srečanje o škedenjski železarni Pesmi morja in ljubezni v kamnolomu V Gorici revolucija v modrih conah Primorski št. 181 (20.809) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 3. AVGUSTA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Bo kajman vendarle končal v usnjarni? Marko Marinčič Kdor je še tako površno sledil njegovi politični paraboli, gotovo ni mogel pričakovati, da se bo Berlusconi brez boja umaknil v hišni pripor in dovolil od tega dvajsetletna zdelani državi, da si oddahne. Kaj ima za bregom zdaj, ko se je - podobno kot Al Capone - zaradi davčne utaje ujel v zanko pravnomočne obsodbe? Kaj pomeni grožnja z odstopom vseh njegovih parlamentarcev? Izsiljevanje za pomilostitev? S Kvirinala so že dali vedeti, da lahko zanjo zaprosi, le kdor ima pogoje za to. Berlusconi jih očitno nima. Pa tudi Italija si menda ne more dovoliti dodatne blamaže pred svetovno javnostjo, ki se nam že leta reži zaradi vsega, kar smo prenašali. Gre torej za začetek volilne kampanje, osnovane na zmesi groženj in vitimizma? Možno, a ne povsem prepričljivo. Marsikaj smo že videli v teh letih, a res si težko predstavljamo, da bi iz hišnega pripora uspešno vodil nov naskok na oblast. Berlusconijeva oblast se je že zamajala, ko je moral vajeti vlade prepustiti Montiju. Del tistih, ki so uspevali v senci njegove oblasti, ga je že zapustil, in danes je morda tudi drugim bolj v napoto kot pa koristen za njihove interese. Nek komentator je včeraj zapisal, da »slej ko prej vsak kajman konča v usnjarni«. Ranjeni kajman se že dolgo upira tej usodi in skuša tudi v teh skrajnih okoliščinah iztržiti čim več. Tu pa so na potezi druge politične sile, predvsem leva sredina. Bo zmogla dovolj enotnosti in političnega poguma, da končno premosti to mučno poglavje povojne zgodovine države? GRADEŽ - Črna kronika ITALIJA - Potem ko je kasacijsko sodišče za bivšega premierja dokončno potrdilo zaporno kazen Ljudstvo svobode zahteva Berlusconijevo pomilostitev Berlusconi: Ali takojšnja reforma pravosodja ali na volitve Silvio Berlusconi na sinočnjem srečanju s parlamentarci Ljudstva svobode ansa Dve znamki za pisatelja Borisa Pahorja TRST - Portreta pisatelja Borisa Pahorja bosta odslej krasila tudi priložnostni znamki. Tržaškemu pisatelju, ki bo čez nekaj tednov slavil stoti rojstni dan, so namreč posvetili dve slovenski znamki. Včeraj so ju predstavili na dvorišču Tržaške knjigarne, saj se je zamisel rodila v skupini prijateljev, ki se zbirajo v prostorih v Ulici san Francesco. V Tržaški knjigarni je mogoče obe znamki in lepo oblikovano priložnostno kuverto tudi kupiti. Na 5. strani RIM - »Nujna je takojšnja reforma pravosodja. Če je sedanja vladna večina ne bo hotela izpeljati, jo bomo zapustili in zahtevali volitve.« Tako je povedal Silvio Berlusconi parlamentarcem svoje stranke, s katerimi se je srečal sinoči, dan potem, ko je kasacijsko sodišče dokončno potrdilo njegovo zaporno kazen. Sicer pa so parlamentarci Ljudstva svobode Berlusconiju ponudili odstop v znak solidarnosti. Vodji strankinih skupin v senatu in poslanski zbornici Renato Schifani in Renato Brunetta pa bosta posegla pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in ga pozvala, naj Berlusconija pomilosti. »Na tak način bi bila ponovno polno vzpostavljena demokracija, ki jo je ranilo sodstvo s svojimi ukrepi,« je po srečanju pojasnil Schifani. Na 2. strani Trst: več kot milijon evrov vreden tovor ponarejenih znamk Na 4. strani Avto zbil priletno peško v Bazovici Na 4. strani Občina Trst: odstopil odbornik D'Agostino Na 5. strani CIE kot umobolnice pred reformo Basaglie Na 10. strani »Vroč« konec tedna na avtocestah Na 11. strani Turist umrl v termah V morju našli truplo GROŽNJE AL KAIDE ZDA bodo zaprle nekaj ambasad WASHINGTON - ZDA bodo v nedeljo zaprle nedoločeno število svojih veleposlaništev v nedoločenih državah. Tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf je povedala le, da gre za ukrep iz previdnosti. Po poročanju več tujih medijev naj bi šlo za veleposlaništva na Bližnjem vzhodu oziroma v muslimanskih državah. Nekatera veleposlaništva bodo morda zaprta več kot le en dan, vse pa bo odvisno od izidov varnostnih analiz. Kaže, da gre za grožnje Al Kaide. Na 2. strani Prosešha postaja, 29/c- zgonih - Obrtna cona Tel.: 040 2520113 - Fax: 040 2520124-info@daneu.it 9771124666007 2 Sobota, 3. avgusta 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Potem ko je kasacijsko sodišče v četrtek bivšega premierja dokončno obsodilo na zaporno kazen Parlamentarci Ljudstva svobode zagrozili s protestnimi odstopi RIM - Poslanci in senatorji Ljudstva svobode Silvia Berlusconija so včeraj napovedali odstope iz protesta zaradi četrtkove prve pravnomočne obsodbe njihovega voditelja. Odstope so napovedali tudi ministri stranke, v stranki pa so po srečanju z Berlusconijem napovedali, da bodo zrušili vlado in šli na volitve, če ne bo sprejela reforme pravosodja. Nekdanji premier Berlusconi se je sinoči sestal z vsemi poslanci in senatorji stranke, potem ko mu je kasacijsko sodišče v četrtek potrdilo štiriletno zaporno kazen zaradi davčne prevare v primeru Mediaset. Kazen mu je bila medtem v skladu z zakonom o amnestiji iz leta 2006 znižana na eno leto, glede prepovedi opravljanja javnih funkcij pa je kasacijsko sodišče odredilo, naj jo ponovno določi prizivno sodišče. Kot rečeno, so vsi zbrani parlamentarci predali odstopne izjave, in sicer vodjema poslanskih skupin stranke v poslanski zbornici in senatu, Renatu Schi-faniju in Renatu Brunetti, ki bosta zdaj pri predsedniku republike Giorgiu Napoli-tanu zahtevala pomilostitev njihovega strankarskega voditelja. »S pomilostitvijo bi bila ponovno vzpostavljena demokracija,« je po srečanju pojasnil Schifani, ki podobno kot ostali Berlusconijevi privrženci meni, da je sodstvo s svojimi ukre- Mugabejeva stranka z dvotretjinsko večino HARARE - Stranka zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja ZA-NU-PF naj bi na sredinih volitvah močno zmagala. Kot je včeraj objavila državna volilna komisija, je ZANU-PF od 186 odločenih sedežev v parlamentu dobila 137 poslanskih mandatov. Do dvotretjinske večine v parlamentu, kar bi ji omogočalo tudi spreminjanje ustave, Mugabejevi stranki tako manjkajo samo še trije sedeži, kar glede na sedanje rezultate nihče ne dvomi, da ji bo uspelo. Medtem pa Gibanje za demokratične spremembe (MDC) Mugabejevega tekmeca Tsvangiraija ne priznava poraza. Trdi, da je prišlo do obširnih volilnih prevar in meni, da bi lahko "lažne" volitve državo popeljale v krizo. Volitve so za Tsvangiraija nične. Fiat-Fiom: spet trenje glede predstavništva MILAN - Med sindikatom kovinarjev Fiom in italijanskim proizvajalcem vozil Fiat se spet iskri. Še pred mesecem dni je ustavno sodišče ocenilo, da je 19. člen delavskega statuta nezakonit, ko predvideva, da je sindikalno predstavništvo v podjetju omejeno na tiste sindikalne zveze, ki so podpisale kolektivno pogodbo. »Razsodba sodišča je za vodstvo Fiata povsem neveljavna,« je bil besen sekretar Fiom-a Maurizio Landini in pojasnil, da jim je vodstvo postavilo kot pogoj za ponovno vzpostavitev sindikalnih odnosov podpis taiste kolektivne pogodbe, ki so jo ostali sindikati že vzeli za svojo. Se pravi neuresničljiv ultimat. Glasnik Fiata je Lanidinijevo reakcijo označil kot povsem zavajajočo, hkrati pa sindikat Fiom pozval k spoštovanju stališč ostalih sindikatov, ki predstavljajo večino delavcev tovarne, in torej k sprejetju kolektivne pogodbe za nadaljnje sodelovanje. Silvio Berlusconi odhaja s srečanja s parlamentarci Ljudstva svobode ansa pi dejansko odstavilo demokratično postavljenega voditelja desne sredine. Parlamentarci Ljudstva svobode zahtevajo tudi reformo pravosodja in, če vlada Enrica Lette ne bo soglašala, jo bodo zapustili in se odpraviti na nove volitve. K temu jih je na srečanju pozval sam Berlusconi, po oceni katerega bi morali zahtevati volitve, da bi na njih zmagali. »Pripravljeni smo odstopiti, da bi ubranili naše ideale,« je dejal notranji minister Angelino Alfano, ki je sicer sekretar Ber-lusconijeve stranke. Spomnimo naj, da je Ljudstvo svobode druga najmočnejša stranka v parlamentu in brez njene podpore vlada Enrica Lette, ki jo sestavljata še Demokratska stranka in sredinsko gibanje prejšnjega tehničnega premiera Maria Montija, ne more obstati. Ob obsodbi Berlusconija so sicer krila dobili tudi »orli« v Demokratski stranki. Tudi v njej so vse glasnejši glasovi, da bi bilo treba končati vladno koalicijo z Berlusconijevimi. Mnogi zatrju- jejo, da s to stranko ne bodo več sodelovali, če jo bo še naprej vodil obsojeni davčni utajevalec. Toda razpad vladne koalicije bi Italijo pahnil v novo politično krizo, ki si jo Italija sredi hude gospodarske in finančne krize ne more privoščiti. Na to je včeraj opozoril tudi vodja Demokratske stranke Guglielmo Epifani. Premier Letta pa je stranke vladajoče koalicije pozval, naj vendarle držijo skupaj. Zatrdil je sicer tudi, da se ne bo za vsako ceno oklepal stolčka. Berlusconiju so sinoči odvzeli potni list, da ne bi mogel zbežati v tujino. Oddati je moral tudi svoj diplomatski potni list. Milanski državni tožilec pa je senatu že tudi predal kopijo pravnomočne sodbe. Senat mora namreč še glasovati o izključitvi Berlusconija, da bi ga lahko napotili na prestajanje zaporne kazni. Berlusconi ima do oktobra čas, da prosi za obliko prestajanja zaporne kazni. Ker je starejši od 70 let, ga ne bodo odvedli v kaznilnico. Po zakonu ima pravico, da kazen prestaja v hišnem priporu ali da opravlja družbeno koristna dela. Sicer pa ne gre pozabiti, da proti Berlusconiju tečejo še drugi sodni postopki. Posebno tveganje sta zanj proces Ruby in preiskava o podkupovanju parlamentarcev. ZDA - Učinek afere Snowden Razprava o spremembah vohunskih programov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama (na sliki) je v četrtek v Beli hiši gostil nekaj vodilnih kongresnikov in senatorjev, s katerimi se je pogovarjal o programih nadzora nad komunikacijami Američanov v času vojne proti terorizmu, ki traja že skoraj 12 let. Srečanje s kongresnimi zagovorniki in kritiki tajnih programov nadzora, ki sicer to več niso, odkar jih je svetovni javnosti razkril nekdanji pogodbenik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, kaže, da je vrh administracije malce presenečen nad nepričakovanim uporom v kongresu. Ko je Snowden objavil informacije in pobegnil najprej v Hongkong in kasneje v Rusijo, v kongresu skorajda ni bilo slišati žal besede na račun programov. Nekateri kon-gresniki so trdili, da o njih prvič slišijo, čeprav je Bela hiša po drugi strani trdila, da bi morali vedeti vse, saj jih redno obveščajo. Potem pa so se začele spreminjati ankete javnega mnenja in kongresniki so začeli poslušati kritike od svojih volivcev. Predstavniški dom je minuli teden skoraj prepovedal nadaljevanje programa zbiranja telefonskih podatkov Američanov "na veliko", v sredo pa je zaropotalo tudi v senatu. Predsednik pravosodnega odbora, demokrat Patrick Leahy iz Vermonta je dejal, da bo program ukinil, če mu ne dokažejo, da je učinkovit. Direktor NSA Keith Alexander je zatrdil, da so z njim preprečili 54 terorističnih napadov, Leahy pa mu je odvrnil, da mu ne verjame. Demokratski zagovorniki vohunskih programov v imenu vojne proti terorizmu so vse bolj tiho, vlogo zagovornikov administracije pri tem in kritikov Snowdna pa vse bolj prevzemajo republikanci, kot je predsednik obveščevalnega odbora v predstavniškem domu Mike Rogers iz Michigana. Kongresniki in senatorji po srečanju z Obamo niso dajali izjav. Bela hiša je sporočila, da je bil sestanek konstruktiven in da bodo razpravo nadaljevali. Kasneje pa je bilo iz izjav kongres-nikov mogoče razbrati, da se obetajo spremembe v programih, čemur Obama, ki je imel na sestanku poleg sebe nekdanjega senatorja, podpredsednika Jo-sepha Bidena, ne nasprotuje. Vodilni republikanec v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti Saxby Chambliss iz Georgije, ki odločno zagovarja programe nadzora, je povedal, da se niso dogovorili o ničemer konkretnem. Podanih je bilo veliko predlogov, ki jih bodo obravnavali čez avgustovske počitnice. Kritik programov, demokratski senator iz Oregona Ron Wyden je povedal, da je Obami položil na dušo, da se mudi. Med drugim je predlagal, da NSA olajšajo postopek za pridobitev nalogov za nadzor posameznikov, da ne bo treba več žeti milijonov telefonskih pogovorov. Obama naj bi bil za spremembe odprt. Wyden je v četrtek tudi objavil predlog zakona, s katerim bi demokratizirali delo posebnega tajnega sodišča, ki je bilo ustanovljeno za nadzor nad tujimi vohuni, po letu 2001 pa je večinoma le še v funkciji potrjevanja zahtev vlade glede nadzora nad državljani. Wyden predlaga, da se na to sodišče imenuje tudi zagovornik druge strani. Torej poseben odvetnik proti vladnim zahtevam za nadzor. Sedaj svojo plat zgodbe pred sodiščem namreč predstavi le vlada. Wyden želi tudi spremeniti postopek imenovanja sodnikov. Sedaj jih imenuje predsednik vrhovnega sodišča. Snowden, ki se je v četrtek z enoletnim ruskim azilom v žepu s taksijem odpeljal z letališča Šeremetjevo v Moskvi v neznano, je tako dosegel svoj cilj, saj je hotel sprožiti razpravo o programih nadzora v ZDA. VARNOST - Predvsem na Bližnjem vzhodu ZDA bodo v nedeljo zaprie nekaj svojih veleposlaništev WASHINGTON - ZDA bodo v nedeljo zaprle nedoločeno število svojih veleposlaništev v nedoločenih državah. Tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf je povedala le, da gre za ukrep iz previdnosti. Po poročanju več tujih medijev naj bi šlo za veleposlaništva na Bližnjem vzhodu oziroma v muslimanskih državah. Nekatera veleposlaništva bodo morda zaprta več kot le en dan, vse pa bo odvisno od izidov varnostnih analiz. Harfova ni povedala niti tega, v kateri svetovni regiji bo prišlo do zaprtij. Je pa napovedala, da bo več informacij znanih v prihodnjih dneh. Britanski BBC na svoji spletni strani poroča, da bo ukrep veljal za vsa veleposlaništva, ki so ob nedeljah načeloma odprta. V muslimanskem svetu je sicer nedelja delovni dan, v drugih predelih sveta pa so ameriška veleposlaništva v nedeljo običajno zaprta, kar namiguje na to, v katerih predelih sveta bo do zaprtja prišlo, navaja BBC. "Določenim konzulatom in veleposlaništvom smo ukazali, naj 4. avgusta ostanejo zaprta ali naj ne delajo," je dejala Harfova. Mogoče bo sledilo še več dni zaprtja, pa je za BBC povedal neimenovan uradnik State Departmenta, ki je dodal, da gre za preventivni ukrep, ki so ga sprejeli iz "velikanske previdnosti". Ameriška televizija CBS je poročala, da naj bi bil ukrep povezan z ameriškimi obveščevalnimi podatki o zaroti Al Kaide proti diplomatskim predstavništvom na Bližnjem vzhodu in v drugih muslimanskih državah. Obveščevalni podatki pa naj ne bi bili specifični glede lokacije, navaja britanski The Guardian na svoji spletni strani. CBS sicer še navaja, da naj bi ukrep veljal med drugim za veleposlaništva in konzulate v Bahrajnu, Izraelu, Jordaniji, Kuvaj-tu, Libiji, Omanu, Katarju, Savdski Arabiji, Jemnu, Afganistanu in Bangladešu. Na obletnico terorističnih napadov na ZDA leta 2001 je 11. septembra lani prišlo do terorističnega napada na konzulat v libijskem Bengaziju, v katerem je med dru- gimi umrl ameriški veleposlanik Christopher Stevens. Administracija predsednika Baracka Obame je zaradi tega še vedno deležna kritik, saj republikanci ne odnehajo s preiskavami in obtožbami na račun pomanjkljive varnosti diplomatskega osebja. Napadi so politični in bolj kot Obami namenjeni Hillary Clinton, ki je bila lani državna sekretarka, leta 2016 pa se bo morda potegovala za prvo predsednico ZDA. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 31.649,22€ -21,78 SOD NAFTE (159 litrov) 108,88$ -0,60 EVRO 1,3203 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 2.8. 1.8. ameriški dolar 1,3203 1,3236 japonski jen 131,78 130,69 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,959 25,955 danska krona 7,4547 7,4551 britanski funt 0,87135 0,86920 madžarski forint 300,25 289,83 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7028 0,7029 poljski zlot 4,2550 4,2346 romunski lev 4,4385 4,4230 švedska krona 8,7714 8,6914 švicarski frank 1,2383 1,2317 norveška krona 7,8655 7,8345 hrvaška kuna 7,5210 7,5190 ruski rubel 43,7059 43,7150 turška lira 2,5711 2,5635 avstralski dolar 1,4837 1,4733 braziljski real 3,0512 3,0087 kanadski dolar 1,3734 1,3630 kitajski juan 8,0926 8,1142 indijska rupija 80,6770 80,0030 južnoafriški rand 13,2330 13,0772 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. avgusta 2013 3 DEŽELA - Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar Potrebna je reforma zakonodaje o lovu TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina nujno potrebuje novo zakonodajo o lovu. To je mnenje domala vseh deželnih svetnikov in tudi deželne uprave, ki nameravajo o tem razpravljati v septembru. Kot smo poročali včeraj, je namreč deželna uprava sprejela stališče, ki ga je pripravil deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar ob podpori nekaterih kolegov iz vrst DS, a tudi Severne lige, Ljudstva svobode, liste Autonomia Re-sponsabile in Občanov. Stališče obvezuje deželno vlado, da globalno pregleda in spremeni zakonodajo o lovu. Deželni svet pa je še pred tem z glasovi levosredinske večine sprejel zakonski osnutek št. 1, ki spreminja obstoječo zakonodajo. Točneje, v njem so bile delne spremembe deželnih zakonov 14/2007, 6/2008 in 15/2012. Zakaj in kako je do tega prišlo, smo včeraj vprašali neposredno Ukmarja. Deželni svet je v četrtek v bistvu »popravil« zakon, ki ga je sprejela prejšnja desnosredinska deželna uprava Renza Tonda. Italijanska vlada se je temu zakonu postavila po robu, deželna skupščina pa je s sprejetimi popravki preprečila, da bi se zadeva zaključila na ustavnem sodišču. Spremembe so zadevale več točk, od zmanjšanja števila birokratskih oziroma upravnih zapletljajev do pomoči za ranjeno divjad in ukinitve razlogov za spor z Rimom, ki ga je sprožil zakon št. 15 iz leta 2012. V deželnem svetu je bila tudi daljša razprava o raznih problemih, vezanih na lov, od problematike divjih prašičev do načina lova, ki je očitno nekaterim lovcem zelo všeč. V naravo v bistvu izpustijo pitane živali, kot so fazani, in se nato podajo za njimi (gre za t.i. »pronto-caccia«). Fazani, rojeni v kletki, pa sploh ne vedo, kaj so drevesa (kjer se skrivajo »navadni« fazani) in druge divje živali. Če ne umrejo zaradi napada drugih živali ali lakote, pa padejo pod streli. Spremembo zakonodaje o lovu zahtevajo mnogi, od združenj lovcev do kmetovalcev in drugih občanov. To je seveda zelo zapletena panoga, ki potrebuje resnega zakonodajalca in natančne normative. Tega ni bilo mogoče storiti pred avgustovskim premorom. Reforma zakona o lo- Lovci spuščajo PITANE FAZANE V NARAVO, NATO JIH POSTRELIJO. Desno: deželni SVETNIK DS Stefano Ukmar vu bo torej spet v ospredju v septembru, na to pa vneto čakajo še predvsem pitani fazani, prepelice in jerebice. A.G. MANJŠINA - Ob blagoslovu sedeža SSO se je seznanil s stanjem slovenske cerkve na Tržaškem TRST - Pred poletnimi počitnicami se je Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij v četrtek zbral na izredni seji na svojem novem sedežu v Koronejski ulici v Trstu in za to priložnost povabil vikarja za slovenske vernike na Tržaškem g. Toneta Be-denčiča ter predsednika Slovenske duhovske zveze g. Dušana Jakomina, da opravita obred blagoslova novega sedeža ter križa, ki ga je izdelala za to priložnost umetniška delavnica patra Marka Rupnika iz Rima. Po omenjeni blagoslovitvi sta tako vikar g. Tone Bedenčič kot pred-sdednik Duhovske zveze g. Dušan Ja-komin ostala na seji Izvršnega odbora in seznanila člane le-tega s stanjem slovenske cerkve na Tržaškem in s težkimi nalogami, ki jih ima 15 duhovnikov, ki delujejo v pretežno slovenskih župnijah in krajih na ozemlju tržaške škofije. Slovenska cerkev na Tržaškem je še živa in intenzivno deluje v korist slovenskih vernikov in se posebej veseli letošnje nove maše, ki jo je daroval g. Klemen Zalar, ki se je že aktivno vključil tudi v kulturno delovanje v tržaškem predmestju in središču samem in bo gotovo prinesel nekaj svežega zraka celotnemu slovenskemu verskemu občestvu. Na seji je bil nadalje govor o bogastvu stoletnih župnijskih matičnih knjig, ki so v ponos posameznim slovenskim župnijam, ter o nujnosti primerne ohranitve župnijskih arhivov ter muzejev v Škednju in v Ricmanjih, ki so pravo bogastvo za vse Slovence na Tržaškem. V nadaljevanju seje je predsednik Drago Štoka podrobneje poročal o raznih aktualnih problemih, o opravljenem bogatem delu v mesecu juliju in povabil vse prisotne člane Izvršnega odbora naj se udeležijo mnogih pomembnih prireditev, ki se bodo odvijale v mesecu avgustu in septembru. Gre za jutrišnje vseslovensko romarsko srečanje na Višarjah, za proslavo v Kulturnem domu v Trstu ob stoletnici Borisa Pahorja, za študijske dneve Draga na Opčinah, za praznik ob tradicionalni Kraški ohceti, za proslavo v čast bazoviškim junakom in svečane vsakoletne procesije na Opčinah. Predsedniško poročilo so dopolnili pokrajinski predsedniki Giorgio Banchig, Igor Švab ter Walter Bandelj. V bogato diskusijo, ki je sledila tem poročilom, so posegli skorajda vsi prisotni člani Izvršnega odbora SSO. Ob koncu seje se je predsednik Drago Štoka zahvalil generalnemu konzulu RS dr. Dimitriju Ruplu za opravljeno delu in mu zaželel veliko uspehov v nadaljnjem življenju. Izvršni odbor SSO je obenem obžaloval dejstvo, da slovenska država oz. vlada tako pogosto menjuje svoje generalne konzule v Trstu, in zaželel, da bi na slovenskem konzulatu v Trstu končno zavladalo normalno vzdušje in redno delovanje, ki si ga Slovenci v deželi FJK še kako želimo. SLOVENIJA - Vladni razvojni projekti Spomenik žrtvam vseh vojn in ureditev Hude jame LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji dopisni seji sklenila, da se v veljavni načrt razvojnih programov 20132016 uvrstijo nekateri novi projekti. Mednje je uvrstila tudi postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije ter ureditev dveh jaškov v Barbara rovu v Hudi jami. V jaških zaprtega rudnika Barbara rov so posmrtni ostanki ljudi, ki so bili umorjeni po koncu druge svetovne vojne. Skladno z zakonom o rudarstvu je treba za vsa dela v rudnikih izdelati rudarski projekt in izvajati dela skladno z rudarskem projektom in navedenim zakonom, je vlada zapisala v sporočilu za javnost. Na podlagi rudarskega inšpekcijskega nadzora oziroma odločbe z junija 2010 in ponovnega rudarskega inšpekcijskega nadzora v aprilu lani je bil namreč izdelan rudarski projekt, po katerem bi jašek I v Barbara rovu v Hudi jami rekonstruirali, jašek II pa zasipali. Predvideni obseg del za rekonstrukcijo jaška I obsegajo montažo komprovo-da po jamskih objektih do jaškov, montažo elektrovoda, obnovitev pohodnega oddelka, izdelavo varovalnega odra nad skeleti, vgradnjo pocinkanih podpornih elementov v ostenje, opaženje, armiranje in betoniranje armiranobetonske plošče. V jašku II pa se bodo izvajala dela montaže komprovoda po jamskih objektih do jaškov, montaže elektrovoda, obnovitev pohodnega oddelka, demontaže transportnega oddelka v jašku, izdelanega iz lesenih desk in ločilne mreže, odstranitev iz jame ter zasipavanje s peskom, so pojasnili na vladi. Glede na načrt razvojnih programov bodo svoj spomenik dobile žrtve vseh vojn, predvidoma na novem Južnem trgu v Ljubljani. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije bosta izvedli javni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve za spomenik. Predmet razpisnega natečaja, ki bo odprt in anonimen, je postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije in ureditev okolice, tako da bo ustrezala najvišjim zahtevam državnega protokola ob protokolarnih dogodkih, ki se jih udeležijo najvišji predstavniki RS oziroma drugih držav. Prihodnje leto bodo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca in se bo pričela tudi gradnja spomenika, ki se bo predvidoma zaključila s koncem leta 2015, so še pojasnili na vladi. (STA) Umrl je Jure Pengov LJUBLJANA - V 69-letu starosti je včeraj umrl novinar, voditelj in nekdanji urednik dnevnoinfor-mativnega programa Radiotele-vizije Slovenija (RTVS) Jure Pen-gov, poroča Multimedijski center RTVS. Z mesta urednika je odstopil leta 2002 in nato delo nadaljeval v notranjepolitični redakciji Televizije Slovenija. Delal je tudi kot dopisnik Televizije Slovenija iz Rima. Pengov je bil tudi eden izmed ustanoviteljev oddaje Tednik, ki je bila prvič na sporedu 6. januarja 1983, še poroča Multimedijski center RTVS. ŠKOCJANSKI ZATOK - Preiskava Kobili naj bi mučil 28-letni Koprčan KOPER - Policija je s pomočjo sledi DNK prišla na sled 28-letnika iz Kopra, ki ga sumijo, da je v začetku julija hudo poškodoval kamarški kobili na območju Škocjanskega zatoka. Osumljenca so po zaslišanju izpustili na prostost, v preteklosti pa naj bi se zdravil zaradi duševnih težav. Zoper 28-letnika bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma mučenja živali. Napad na kobili, ki sicer domujeta na območju naravnega rezervata Škocjanski za-tok na obrobju Kopra, je zbudil veliko zgražanja v javnosti tako zaradi krutosti - na policiji ocenjujejo, da je vsaka kobila prejela po več deset vreznih ran s še neznanim predmetom, domnevno podobnim sekiri - kot zaradi resnosti poškodb. Že od samega začetka je bilo jasno, da poškodbe obeh kobil ne morejo biti kaj drugega kot posledica človekovega nasilja. Policija je med preiskavo prejela več informacij od občanov, ki pa so se izkazale za neuporabne. Kot je včeraj v izjavi za medije povedal vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Koper Dean Jurič, so bile ključnega pomena sledi DNK, ki so jih našli na povodcu, s katerim je storilec privezal enega od konj. Najdene sledi DNK so na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju povezali z 28-letnikom s prebivališčem na območju koprske občine. V četrtek je policija pridobila potrebne odredbe in opravila dve hišni preiskavi na naslovu stalnega in začasnega prebivališča osumljenca, kjer so tudi zasegli nekaj predmetov, ki jih policija povezuje s samim kaznivim dejanjem, a bodo še predmet nadaljnjih forenzičnih preiskav. Prav tako v četrtek so po Juričevih besedah zaslišali moškega, ta pa je zanikal vsakršno povezavo z napadom. Po zaslišanju so Koprčana izpustili. Kot je pojasnil Jurič, zakonodaja za kaznivo dejanje mučenja živali ne predvideva možnosti pridržanja oz. odreditve pripora osumljencu. V naslednjih dneh bodo moškega kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali, za kar je predvidena denarna kazen oz. kazen do enega leta zapora.Policija sicer še ni uspela najti samega orodja, s katerim so poškodovali kobili, med samo preiskavo pa so našli tudi okrvavljena oblačila, za katera sklepajo, da jih je imel storilec oblečene med samim napadom. Kot priznava Jurič, policiji motiv napada še ni popolnoma jasen, so pa ugotovili, da se je Koprčan v preteklosti že zdravil zaradi duševnih težav. 28-letnika policija doslej še ni obravnavala zaradi mučenja živali, so ga pa kot mladoletnika obravnavali zaradi velike tatvine. Moški sicer ni nikoli delal v Škocjanskem zatoku, bil pa je redni gost rezervata, v katerem je tudi fotografiral, je med drugim pojasnil Jurič. O postopku zoper 28-letnika bo policija obveščala tudi druge ustanove, "predvsem v smislu ugotavljanja njegovega duševnega stanja", tudi glede morebitne nevarnosti za druge ljudi, je še povedal Jurič. Konja sta sicer že nekaj tednov v oskrbi na ljubljanski veterinarski fakulteti. Kot je povedala lečeča veterinarka Vesna Ka-dunc Kos, živali dobro okrevata in bosta predvidoma odpuščeni čez 14 dni. Kljub temu bosta imeli obe kobili posledice napada. Zlasti pri žrebički bodo ostale fizične posledice poškodbe glave zaradi deformacij sinusnih kosti, kar se bo predvsem pri obremenitvah kazalo kot oteženo dihanje. Čeprav je še zgodaj za napovedi, pa pri obeh obstaja tudi možnost trajnejših psihičnih posledic, je dodala Kosova. (STA) Dežela: prvi korak za izdelavo novega krajinskega načrta TRST - Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je včeraj sprejel zakonski osnutek za izdelavo novega krajinskega načrta, ki ga je pripravila pristojna deželna odborni-ca Mariagrazia Santoro. Pobuda predpostavlja spremembo zakona št. 5/2007 glede urbanistike, gradbeništva in krajinskih posegov. Deželna uprava je s tem postavila temelj za pripravo novega deželna krajinskega načrta, ki bo prispeval k okolju prijaznemu upravljanju ozemlja. Zakonski osnutek predvideva med drugim nove normative za krajinsko načrtovanje ter tesno dogovarjanje s pristojnimi ministrstvi in še predvsem z lokalnimi upravami. Zakonski osnutek bo zdaj poglobil svet lokalnih avtonomij, po odobritvi deželnega odbora pa bo o njem razpravljal deželni svet. Jutri vsakoletno romanje Treh Slovenij na Svete Višarje TRBIŽ - Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov prirejata jutri, 4. t. m., jubilejno 25. romanje Treh Slovenij na Svete Višarje. Ob 7.30 bodo romarji odšli peš proti Marijinemu svetišču s parkirišča ob spodnji postaji žičnice. Ob 10.30 bo prof. Tomaž Simčič iz Trsta predaval na temo: »Slovenstvo, krščanstvo, demokracija: včeraj, danes - jutri«. Ob 12. uri bo slovesna maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval kardinal Franc Rode. Ob 13. uri bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, pri katerem bo sodeloval Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem. / TRST Sobota, 3. avgusta 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu BAZOVICA - Pred pekarno FINANČNA STRAŽA - V pristanišču oblačila in obutev ponarejenih blagovnih znamk Več kot milijon evrov Zbili peško J 75-letna Sabina Širca je utrpela hude poškodbe vreden ponarejen tovor V tržaškem pristanišču je finančna straža v sodelovanju s carinsko službo v okviru običajnega nadzora nad prihajajočimi tovornimi vozili zasačila dva od le-teh s tovorom ponarejenih blagovnih znamk oblačil oz. obutev. Največ primerov tihotapljenja ponarejenih izdelkov odkrijejo namreč v pristanišču, saj večina blaga najpogosteje pripluje na ladji. Carinski delavci pregledujejo pošiljke na podlagi analize ladijskih listin in suma, da so v zabojnikih ponarejeni izdelki. S t.i. analizo tveganja carinski delavci namreč odkrijejo vse več tovrstnih tihotapljenj. Prvi tovornjak je prihajal iz Turčije in je bil namenjen v Švico. V njegovem priklopniku je bilo zloženih 142 kartonastih zabojev, v katerih so finančni stražniki prešteli neverjetnih 17 tisoč oblačil s ponarejenimi blagovnimi znamkami. Med pregledovanjem so namreč naleteli na državne in mednarodne znamke Dolce&Gabbana, Tommy Hilfinger, Cavalli, Guess, Stone Island, Ralph Laurent, Puma, Louis Vuitton, Gucci in Burberry. Zasežena oblačila naj bi veljala okrog 900 tisoč evrov. Drugi tovornjak pa je prihajal iz Kitajske, njegov ponarejeni tovor pa je bil tokrat namenjen italijanskim kupcem. V njem so finančni stražniki odkrili 21 tisoč parov poletnih sanda- 75-letna Sabina Širca je utrpela hude poškodbe Tako kot že v četrtek, ko je bil sicer izid tragičen, je tudi včeraj prišlo do hude prometne nesreče, v katero je bila vpletena peška. V Bazovici je namreč včeraj zjutraj okrog 7. ure avtomobil ford fiesta pred pekarno zbil 75-letno domačinko Sabino Širca (po rodu je sicer iz Nabrežine). Kaže, da se je ženska s težavo premikala, vseeno pa je neprevidno prečkala cesto, kjer ni bilo prehoda za pešce. Na kraj dogodka se je nemudoma pripeljal reši-lec, ki je hudo poškodovano žensko odpeljal v katinar-sko bolnišnico. Tam so jo sprejeli z rdečim kodeksom, kar pomeni, da je njeno stanje zelo zaskrbljujoče. Iz bolnišnice so nam včeraj sporočili, da je utrpela hud udarec v glavo in da so jo sprejeli na oddelku za oživljanje. Izdala ga je živčnost Zasežene ponarejene copate Crocs lov ponarejene znamke Crocs, ki bi nedvomno zavedle tudi najbolj pozornega kupca. Njihova vrednost se suče okrog 320 tisoč evrov. Blago, ki je bilo namenjeno prodaji, so seveda finančni stražniki zasegli, njegova skupna vrednost pa naj bi se sukala okrog 1.250.000 evrov. Finančni stražniki preiskujejo vse člene ve- rige na trgu blaga s ponarejenimi znamkami: ugotoviti hočejo, kdo proizvaja te izdelke, kje jih razne organizacije skladiščijo, kam so namenjene oz. kdo so preprodajalci. Vse bolj se namreč uveljavljajo mednarodne združbe, ki s svojim početjem ustvarjajo nelojalno konkurenco in ogrožajo varnost potrošnikov. 29-letnega albanskega državljana R.C. je pred dnevi pri nekdanjem mejnem prehodu na Škofijah izdala živčnost. Med običajnim nadzorom nad avtomobili, ki vozijo proti Sloveniji oz. prihajajo iz nje, so obmejni policisti ustavili tudi njegovega. Mlad moški je bil vidno v zadregi, nervozno je pogledoval policista, ki sta od njega zahtevala dokumente. Slednja dva sta zato odločila, da preverita njegovo identiteto in ugotovila, da gre za obtoženca na begu: tožilstvo v Velletriju ga namreč dolži poskusa umora leta 2007. Takrat je napadel nekega avtomobilista in ga večkrat zabodel. Odpeljali so ga v koronejski zapor, kjer bo presedel prihodnjih sedem let in šest mesecev, kot veleva leta 2007 izdani zaporni nalog. ŽELEZARNA - Podtajnik De Vincenti sprejel skupino podjetnika Giovannija Arvedija »V Rimu zelo pomembno srečanje« Deželna predsednica Serracchianijeva navdušena nad izidom - Na seji tudi komisar družbe Lucchini Nardi in svetovalec Občine Trst Rosato Srečanje v Rimu je bilo izredno pomembno. Italijanska vlada se je zelo hitro odzvala na zahtevo deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine, na pristojnem ministrstvu pa je prišlo do prvega formalnega srečanja tudi s podjetnikom Giovan-nijem Arvedi. Sestanek je bil torej temeljnega pomena za pripravo dokončnega programskega sporazuma o ške-denjski železarni v luči novosti, ki jih je prinesla ponudba skupine iz Cremone. To je poudarila deželna predsednica FJK Debora Serracchiani po včerajšnjem srečanju na ministrstvu za gospodarski razvoj, ki je bilo posvečeno razpravi o prihodnjih korakih na poti do obnove tovarne pod Šked-njem. Omizja o železarni s podtajnikom na POKRAJINA - Odbor Negativna ocena o načrtu železnice Koper - Divača Ker je predsinoči seja pokrajinskega sveta odpadla zaradi nesklepčnosti, se je še isti večer zbral na izredni seji pokrajinski odbor in odobril dokument, ki ga je predložil odbornik za okolje Vitto-rio Zollia v zvezi z okoljsko presojo načrta železniške proge Koper - Divača. Pokrajina ocenjuje, da ni dobila pojasnil na že aprila izrečene pomisleke, zato je ocena načrta negativna. Kot najbolj kritične točke navajajo vprašanje varovanja čistoče in količine podzemnih voda, pomanjkanje točnejših podatkov o posledicah izkopa 22-kilometrskega predora na podzemno okolje in pomisleke o viaduktu, ki bi pogojeval videz okolja in oviral razvoj turizma. Pomisleke so posredovali deželi, ki bo morala z ministrstvom za okolje izreči dokončno oceno v čezmejnem postopku okoljske presoje. ministrstvu za gospodarski razvoj Claudiom De Vincentijem so se udeležili še generalni direktor ministrstva za okolje Maurizio Pernice, izredni komisar družbe Lucchini Piero Nardi, svetovalec tržaške občinske uprave za železarno Francesco Rosato (Gibanje 5 zvezd je včeraj protestiralo, češ da je Občina Trst neupravičeno potrošila 50 tisoč evrov) ter vidni predstavniki skupine Arvedi. Deželo FJK so zastopali tudi deželna od-bornica za infrastrukturo Mariagrazia San-toro in nekateri funkcionarji. Deželna predsednica Serracchianije-va je izrazila zadoščenje nad izidom srečanja. To je bil formalen korak, ki je bil odločilen za izdelavo programskega sporzauma, je ocenila. Na ministrstvu so poglobili po- drobnosti načrta družbe Arvedi glede prihodnosti železarne s posebnim poudarkom na zagotovila glede upoštevanja okolja oziroma napovedanih naložb. Arvedi je med drugim najavil, da bo takoj namenil deset milijonov evrov za upoštevanje vseh okolje-varstvenih normativov in zakonodaje. Govor je bil seveda tudi o potrebnih finančnih sredstvih, poudarek pa je bil tudi na prošnji, ki jo mora vložiti Arvedi pred koncem avgusta za obnovo okoljskega dovoljenja AIA. Srečanju v Rimu bo sledilo zasedanje deželnega omizja o železarni, ki je pristojno za pripravo dokončnega programskega sporazuma. Deželno omizje bo po napovedih zasedalo sredi prihodnjega tedna. A.G. TRŽAŠKO PRISTANIŠČE - Podatki za julij Nadaljuje se spodbuden trend Pozitiven trend poslovanja v tržaškem pristanišču se po spodbudnem prvem polletju nadaljuje tudi v juliju. S Pristaniške oblasti so sporočili, da so v preteklem mesecu zabeležili 10,45-od-stotni porast pretovora kontejnerjev v primerjavi z istim obdobjem lani in 9,86-odstotni porast kontejnerskih enot teu. Glede na junij pa je rast 7,83-od-stotna oz. 5,48-odstotna. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je v sporočilu za medije poudarila vse bolj spodbudno sodelovanje med zasebnimi podjetji in Pristaniško oblastjo, ki se iz meseca v mesec obrestuje, problematičnim gospodarskim razmeram navkljub. Podatki vlivajo upanje v vse bolj rožnato prihodnost, ki ne izključuje novih investicij v pristanišču. Debora Serracchiani PRISTANIŠČA Kot že Trst, tudi Ravenna proti Benetkam Po ostrih kritikah, ki sta jih deželna predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani in predsednica tržaške Pristaniške oblasti Marina Monassi izrekli na račun napovedane gradnje logistične ploščadi v Benetkah (Rim naj bi za to namenil 100 milijonov evrov) oz. zaradi lo-biranja v prid tamkajšnje Pristaniške oblasti, se je na Benetke včeraj spravil tudi predsednik Pristaniške oblasti v Ravenni Galliano Di Marco. Benetke se morajo odpovedati logistični platformi, je poudaril Di Marco in dodal, da je to pogoj, da postane Ravenna spet članica združenja pristanišč severnega Jadrana Napa. O tem se bo Di Marco kmalu pogovarjal s predsednico Serracchianijevo, ki je pred kratkim zahtevala, da se tržaško pristanišče odreče članstvu v združenju Napa, če bodo Benetke dobile logistično platformo. Še danes in jutri razstava na Kontovelu V sklopu tridnevnih praznovanj ob 600-letnici ustanovitve Kontovela so organizatorji v sodelovanju z Društvom za umetnost Kons pripravili tudi razstavo slikarskih del, ki so jih Matjaž Hmeljak, Dunja Jogan, Klavdija Marušič, Deziderij Švara in Andrea Verdelago izdelali prav za kontovelski jubilej. Organizatorji so podaljšali odprtje razstave do konca tedna, tako da bodo dela na ogled še danes in jutri od 18. do 21. ure. Člani društva Kons razstavljajo v telovadnici ob društveni gostilni, v istih prostorih pa svoje slike in skulpture na temo Konto-vela predstavljata tudi domača umetnika Aleksander Starc in Martin Starc. Film, luči in zvoki in variete V sklopu občinske poletne ponudbe bodo nocoj na sporedu kar trije brezplačni dogodki. Na Trgu Venezia se ob 21.30 nadaljujejo »cesarske sanje« Mak-similjana Habsburškega in Šarlote. Gre za igro luči in zvokov, ki je bila v preteklosti na sporedu v Miramarskem parku. Na Verdijevem trgu bodo ob isti uri zavrteli Sibirsko vzgojo, najnovejši film Gabrieleja Salvatoresa. Film, v katerem v glavni vlogi nastopa John Malkovich, bo v angleščini z italijanskimi podnapisi. V knjižnici Mattioni (Ul. Petracco 10) pa bo ob 21. uri na sporedu glasbeno-gledališka predstava Trieste Variete. O tridimenzionalnem tisku V nekdanji ribarnici se nadaljuje znanstveni festival Trame, ki ga prireja Znanstveni imaginarij. Ta konec tedna je posvečen tridimenzionalnemu tisku. O njegovih skrivnostih bo govor tudi na brezplačnih tečajih: danes in jutri se bo ob 17.,18.30 in 20. uri na primer mogoče preizkusiti v načrtovanju draguljev in umetniških izdelkov. Danes ob 21. uri bo mogoče prisluhniti mlademu arhitektu Alessandru Ranel-lucciju, izumitelju računalniškega programa SLic3r, ki je skoraj izničil stroške izdelovanja maket. Več informacij na www.wundertrieste.it. / TRST Sobota, 3. avgusta 2013 5 TRŽAŠKA KNJIGARNA - Včeraj predstavitev Pahor odslej tudi na slovenskih znamkah Dva portreta Borisa Pahorja za prav toliko znamk, posvečenih tržaškemu pisatelju, ki bo 26. avgusta praznoval stoti rojstni dan. Zamisel za njuno tiskanje se je porodila v skupini, ki se redno zbira v Tržaški knjigarni in si je dala ime JARŠK. »Očetovstvo« si delita njena člana Saša Rudolf in Mario Šušteršič, zaslugo za izpeljavo nosi Tomaž Zajc, za oblikovanje priložnostne kuverte sta poskrbela Tomaž Susič in Nadia Roncelli, sodeloval pa je tudi Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir. Skratka ekipno delo, ki so ga včeraj predstavili na dvorišču Tržaške knjigarne (ta ostaja kljub črnim oblakom, ki se zgrinjajo nad njo, odprta tudi v poletnih mesecih). Tu so znamke in kuverte tudi naprodaj. Šušteršič je uvodoma prebral dopis, v katerem se je pisatelj Boris Pahor zahvalil pobudnikom in se opravičil za odsotnost, saj se nahaja v Radencih, kjer »naj bi se pod zdravniškim nadzorom odpočil«. Spomnil je, da bomo nekaj dni po njegovem ju- Tango melodije in film v gozdiču v Praprotu Po sinočnjem večeru, ki ga je ob spe-cialitetah na žaru in pristni kapljici oblikoval koncert ansambla Nebojsega, se danes v borovem gozdičku v Praprotu nadaljuje tradicionalna šagra, ki poteka v sodelovanju z devinsko-nabrežin-sko občino, saj vključuje še zaključne pobude prireditve Poletni večeri pod zvezdami 2013. Današnji dan se bo začel ob 14. uri z odprtjem kioskov, turnirjem v briško-li in ex-temporejem, ob 20.30 pa bo na priložnostnem odru 20 minut posvečenih malim pianistom združenja Il punto musicale. Ob 21.15 pa bo v okviru koncertne sezone Note ob Timavi - Poletna pred-premiera 26. izvedbe Festivala Tango za razmišljanje »Temni ritem« s pokroviteljstvom argentinskega veleposlaništva v Italiji. Nastopil bo kvartet Neotango - Massimiliano Pi-tocco (bandoneon), Carla Agostinello (klavir), Alessandro Vavassori (violina), Giovanni Rinaldi (kontrabas) z izrednim sodelovanjem plesalcev Margari-te Klurfan in Walterja Cardoza. Jutri bodo kioski začeli obratovati že ob 10. uri, ko bo zaživel turnir v skrlah za 16.memorial Radovan Doljak, pozneje pa še tekma v košnji. Ob 19.30 bo v okviru pobude Pisatelji za vse letne čase Elena Blancato predstavila svojo knjigo Martin lo Skrat. Ob 21.15 bo na platnu zaživel film Nahrani me z besedami slovenskega režiserja Martina Turka. Film je v slovenščini z italijanskimi podnapisi. bileju praznovali priključitev Primorske matični domovini in še enkrat pozval k gojenju narodne zavesti: samo če se zavedamo samega sebe, če se imamo radi, lahko imamo radi tudi svoj narod. Le izprijena narodna zavest vodi v nacionalizem in sovraštvo. Dopis je poslal tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Poudaril je, da je Boris Pahor živ spomin na žrtve druge svetovne vojne in zatiranje svobodnega duha; veseli ga, da bosta Pahorjeve ideje odslej nosili tudi slovenski znamki. Rudolf meni, da sta fotografiji dobro izbrani, saj prikazujeta uporniški duh Borisa Pahorja in njegov odločni trikratni ne vsem trem diktatorskim režimom 20. stoletja - fašizmu, nacizmu in komunizmu. Tomaž Zajc je dejal, da ga Boris Pahor spominja na Leona Štuklja: oba drobna, suha, a z neverjetno svežim umom. A tudi na očeta, ki je bil prav tako deportiran v Dachau. Pisatelju je želel, da bi presegel Z desne Mario Šušteršič, Saša Rudolf, Tomaž Zajc, Iztok Furlanič in Igor Tuta kroma Štuklja (ki nas je zapustil star 101 leto), predvsem pa, da bi se še dalje brez strahu boril za svoje ideale. Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je potrdil, da mu bo Cosolinije-va uprava v naslednjih tednih podelila zaslužno meščanstvo; nekaterim svetnikom so se sicer nekatere pisateljeve izjave zdele sporne, na prvo mesto pa je treba postaviti, da je Pahor izreden pisatelj in pokončen Slovenec, je poudaril. Občina bo pisatelju posvetila tudi literarni večer: v ponedeljek ob 21. uri bosta na Verdijevem trgu o njem spregovorila Cristina Benus-si in Miran Košuta. Obe znamki (skupaj so ju tiskali v tisoč izvodih) sta na voljo v Tržaški knjigarni, kjer je mogoče dobiti tudi kuverto (sto izvodov). Kot je pojasnil predsednik kluba Košir Igor Tuta, bo filatelistični komplet popoln, ko bodo znamki ožigosali: to se bo zgodilo na Pahorjev rojstni dan, 26. avgusta, na sežanski pošti. (pd) OBČINA - Zadolžen za osebje in šport Nepričakovan odstop odbornika D'Agostina Odbornik Bruno D'Agostino (v ozadju odbornik Edi Kraus) kroma Šele marca letos imenovani občinski odbornik za osebje in šport Bruno DAgostino zapušča upravo Občine Trst. Kakor poroča dnevnik Il Piccolo na svoji spletni strani, je v javnost kot strela z jasnega prišla novica o njegovem umiku. D'Agostino je odločitev za odstop utemeljil z osebnimi razlogi, ki naj bi ne imeli nobene politične oz. upravne vsebine. Upokojeni kvestor iz Livorna Bruno D'Agostino, ki je po rodu Neapeljčan, je bil imenovan za odbornika za osebje in šport Občine Trst šele 25. marca letos, ko je nadomestil dotedanjega odbornika Emiliana Edero, ki je bil izvoljen v deželni svet. Z DAgostinom, ki je bil pred tem zaposlen na tržaški kve-sturi, so bili takrat imenovani še podjetnik Edi Kraus (odbornik za gospodarski razvoj) in Franco Mirac-co (odbornik za kulturo). RAFKO DOLHAR OSEMDESETLETNIK »Očitali so mi kolaboracionizem, v resnici sem gledal naprej« Pisatelj, planinec, politik in zdravnik. Rafko Dolhar, ki danes praznuje 80 let, je prosil, da te njegove dejavnosti navedem po abecednem redu, ker so mu vse enako pri srcu. Moja izbira je potem padla na politiko, ker mislim, da je Dolhar prav na politično-uprav-nem področju dal najboljše od sebe, kot se temu pravi. Ne da bi s tem hotel zmanjšati njegovih zaslug na drugih področjih, ampak zato, ker je bil eden protagonistov za Trst in za tržaške Slovence prelomnega obdobja prve leve sredine. Dolhar je bil deset let (1966-1976) tržaški občinski svetnik, v tem obdobju šest let tudi odbornik. V mestno skupščino je vstopil leto pozneje, ko je bil za odbornika prvič izvoljen Slovenec, socialist in nekdanji partizan Dušan Hreščak. Je sploh možna primerjava med obdobjem prve tržaške leve sredine in sedanjim političnim stanjem na Tržaškem? Ne, sploh ne. Trst je bil takrat v glavnem šovinistično in nacionalistično mesto, razlike med levico in desnico so bile ogromne ter neprimerljive z razlikami med današnjo levo in desno sredino, ki niso ravno velike. Da ne govorimo o ideoloških razkolih, ki so zelo pogojevali tudi Slovence. V bistvu je bila leva sredina na zatožni klopi fašistov in hkrati komunistov. Claudio Tonel je v svojih spominih pozneje priznal, da KPI, za katero je takrat glasovala večina Slovencev, ni pravilno presodila zgodovinske prelomnosti leve sredine. Kako si to razlagate? Ideologija je med komunisti prevladovala nad narodnimi interesi. Pomislite, da so me mnogi slovenski komunisti takrat zmerjali za kolaboracionista, kritični so bili sicer tudi do Hreščaka, a ne v tako ostrih tonih. KPI in PSI sta bili vendarle delavski stranki in sta sodelovali v vseh krajevnih upravah, razen v Trstu. Komuniste pa je motilo tudi nekaj drugega. Kaj jih je še motilo? To, da sem jim stalno očital, da držijo slovenske glasove »v hladilniku«, da jih ne znajo ali nočejo izkoristiti v dobrobit Trsta in Slovencev. Glasovali so proti vsemu, kar je počenjal naš občinski odbor, samo zato, ker so bili v opoziciji. Takšni so bili pač tisti časi. Če dobro razumem, vas je brezkompromisna opozicijska drža KPI razočarala. Kaj pa zadoščenja? Teh je bilo veliko. Zame je bila leva sredina velika politična in človeška obogatitev, ker sem videl, da se je v Trstu vendarle dalo narediti nekaj dobrega. Bil sem odbornik za zdravstvo, kar ni bilo od muh. Mislim, da je tudi na tem področju takratna leva sredina naredila marsikaj koristnega. Leta 1968 je Občina Trst na vaš predlog postavila prve dvojezične cestne table v Križu, Trebčah in Bazovici. Treba je bilo čakati na Illyjevo upravo, da smo doživeli še nekaj dvojezičnih tabel. Kako je bilo s temi tablami? Borba za tiste tri table je bila neverjetna in sad nočnih pogajanj, v katerih ni manjkalo tudi »kravjega mešetarstva«. Slovenska skupnost je zahtevala deset tabel, socialisti in demokristjani so nam ponujali eno, mi smo jih nato zahtevali osem, oni so ponudili dve, na koncu smo dosegli tri dvojezične table na Krasu. Spominjam se, da sem bil takrat zelo jezen na Guida Botterija in na pokojnega Arnalda Pittoni-ja, ki sta bila neke vrste bog in batina pri demokristjanih in socialistih. Zakaj ste bili jezni na njiju? Zato, ker sem bil prepričan, da nam nista hotela dati več dvojezičnih tabel. V resnici sta imela oba zvezane roke in nista mogla dati Slovencem več od tega, kar sta dala. Tajnik KD Botteri je imel proti sebi polovico strankinega vodstva in tudi do Slovencev odprtim socialistom ni bilo ravno lahko. Toliko je res, da je potem prišla na oblast Lista za Trst, v katero je pristopila polovica socialistov in demokristjanov. Rojstvo Liste za Trst sovpada z vašim postopnim umikom iz politike. Bili ste še naprej angažirani v SSk, niste pa več kandidirali na lokalnih volitvah. Kako to? Po tej pomembni izkušnji z levo sre- dino sem se odločil, da ne bom sodeloval pri novih političnih eksperimentih med socialisti, Listo za Trst in Slovensko skupnostjo. Tega nisem odobraval, zato sem se raje umaknil s prve linije. To ni bila več moja politika, v igri je bila moja doslednost, ki se ji nisem želel izneveriti. Po odhodu iz občinskega sveta ste kandidirali v deželni svet kot protikandidat Dragu Štoki, ki je zastopal večinsko katoliško strujo v SSk. Vi ste bili takrat najvidnejši predstavnik liberalne ali laične struje, ki je bila v stranki manjšinska. Kakšna je bila tista izkušnja? Takrat se je vedelo, da bo Štoka kot nosilec liste zanesljivo izvoljen. Skupina prijateljev je vplivala name, da sem sprejel kandidaturo kot alternativo Štoki. Prepričan sem, da to ni škodilo, temveč koristilo stranki, ker sem prepričan, da sem imel in še imam za sabo skupino ljudi, tudi med volivci, ki me nekako diferencira od drugega dela SSk. Stranka je imela in deloma še vedno ima dve duši. Kakšni sta ti dve duši? V Slovenski skupnosti še danes, kljub zelo spremenjenim razmeram, sobivata dve duši: ena »pravoverna«, če hočemo katoliška, druga laična, rekel bi tudi levičarska, ki si prizadeva, da bi stranka postala sprejemljiva za vso manjšino. Danes smo skoraj vsi Slovenci hvala bogu v levi sredini, razlike med nami pa obstajajo, kar je tudi prav. Stvari pa so se med Slovenci spremenile zlasti na levici. Na boljše ali na slabše? Z mojega zornega kota na slabše, saj se cepitve na levici, tudi med Slovenci, pravzaprav dogajajo vsak dan. Nekoč je bilo drugače. Ko sem bil občinski svetnik, je SSk priredila v Križu predvolilni shod. Poslušalo me je, kot vedno, malo ljudi, po shodu pa smo šli kot običajno v gostilno. Z nami je prišel domačin, ki mi je rekel, da sem sicer govoril prav, kot delavec pa bo glasoval za delavsko stranko, torej KPI. Prav imaš, sem mu odgovoril. Danes imamo na levici, če se ne motim, kar štiri stranke in tega res ne morem razumeti. Kako doživljate trenutni položaj Slovencev v Italiji? Z mešanimi občutki. Na eni strani sem zadovoljen, da smo Slovenci vse bolj enakopravno soudeleženi v deželni stvarnosti in tudi v oblastniških strukturah. Politika je, hočeš nočeš, borba za oblast ter sredstvo, da lahko nekaj spremeniš. Prej smo govorili o dvojezičnih tablah v treh vaseh. Takrat smo pripravili tudi načrt o poimenovanju ulic po slovenskih literatih in vidnih osebnostih, ki je ostal na papirju. S tega vidika smo žal še vedno tam, kjer smo bili pred 40 leti. Vzdušje nam je na splošno naklonjeno, slovenska politika pa še nima v roki pravega asa, da bi z njim pogojevala igro, kaj šele, da bi zmagala. V pričakovanju tega asa vsekakor čestitke za današnji jubilej. Kako vas lahko ogovarjamo: idealist, politik ali oboje? Hvala za čestitke. Imel sem slabo vest, da sem kot izobraženec in predvsem kot narodno osveščeni Slovenec zapustil rodno Kanalsko dolino. Zato sem stalno čutil kot svojo dolžnost, da z delom, ki je lahko kulturno, lahko politično - jaz sem izbral predvsem politiko - nekaj vrnem domačemu občestvu in narodu, ki mu pripadam. Konec koncev se imam za idealista in mi ni žal. Sandor Tence 6 Sobota, 3. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / V BAZOVICI Pokušnje okolja z glasbo in degustacijo Nedeljsko odprtje Naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici (Bazovica št. 224) bo jutri obarvano s pravo kulturno degustacijo. Ob 18. uri bo odprt, poletno obarvan pogovor »Pokušnje okolja« z glasbenimi točkami. Sodelovali bodo novinar in avtor pohodniških vodnikov Massimo Gobessi, odgovorni Conviviuma Slow Food iz Trsta in združenja Ma-revivo Marino Vocci ter angleški naravoslovec in izvedenec v ekoturizmu Paul Tout. Pogovor o lepotah a tudi kritičnih točkah izletništva v naravna okolja bo uvedel sociolog Diego Ma-siello. Smoter srečanja je razmisliti o možnostih in načinu za spodbujanje ekonomije, ki sloni na nišnem turizmu. Po srečanju bo degustacija izdelkov lokalnih proizvajalcev. Naravoslovni didaktični center bo jutri odprt od 14. do 20.ure. V njem si bo obiskovalec lahko ogledal in preko čutil spoznal dinamične in sodobne prikaze kraškega naravnega okolja, delo gozdne straže in svetovne problematike, ki pestijo naravna okolja. Med delavniki je center odprt v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torek od 14. do 20. ure. Vstop je prost, za informacije pa lahko kličete na številki 040 3773677 in 366 6867882. REPNIČ - Koncert dalmatinskih pesmi zbora Vesna iz Križa O morju in ljubezni Lep poletni večer med očarljivimi barvami sten kamnoloma - Vzkliki in aplavzi številne publike Poletni večer na Krasu v lepem okviru kamnoloma v Repniču, kjer so med barvami razsvetljenih, impozantnih kamnitih sten zazvenele čustvene dalmatinske pesmi, je bilo mikavno vabilo občine Zgonik in društva Druga Muzika, na katerega se je v četrtek odzvalo veliko število ljudi. Na stolih parterja, stoje ali kar sede na suhi travi, so poslušalci pozorno prisluhnili ponovitvi izjemno uspešnega monografskega koncerta, ki ga je kriški moški zbor Vesna priredil ob koncu pevske sezone. Program je bil sestavljen tako, da se je navdušenje publike stopnjevalo vzporedno s priljubljenostjo pesmi, ki so jih vzkliki in aplavzi spremljali tudi med izvajanjem. Zborovodja Rado Milič je zaobjel različne značaje dalmatinske pevske tradicije, od bolj »klasičnih« ljudskih pesmi v a cappella izvedbah, do prikupnih skladb o ljubezni in morju z instrumentalno spremljavo, in uspešnih popevk, ki so postale redni del repertoarja vseh dalmatinskih klap. Napovedovalec Evgen Ban je sproščeno povezoval program, na koncu pa je moral še posredovati zboru želje publike, ki je bila povabljena, da »naroči« svoje najljubše dodatke. V srcih poslušalcev so bili predvsem hiti kot Da te mogu pismom zvati, Ru-žo crvena, Vilo moja in Dragojevičeva Cesarica in zbor, skupaj z instrumentalno skupino in solisti, je z veseljem izpolnil želje in ponovil uspeh lepega in prisrčnega pevskega večera, ki je dišal po morju in ljubezni. ROP Slaščičarna v središču Trsta se odlikuje po kvalitetnem sladoledu kroma POGOVOR - Roberto Mosenich z Opčin do centra Trsta »V slaščičarstvu je kot v glasbi: biti moraš popoln in natančen« Slaščice in sladoledi so tudi v vročih poletnih dneh zelo dobra družba vsem, ki bi radi potešili brbončice. Tiste, ki imate radi sladke »grehe«, vabim k branju krajšega pogovora z openskim slaščičarskim mojstrom, ki ima že nekaj let svojo dejavnost tudi v središču mesta. Tu so maja letos začeli ponujati tudi slastno poletno osvežitev - sladoled. Vsak dan je ponudba bogata, okusi pa se spreminjajo. »To je namreč odvisno od sezonskega sadja«, nam je pojasnil naš sogovornik Roberto Mosenich, ki je tudi pristavil, da v njegovi sladoledarni poleti ne bomo dobili mandarininega sladoleda. Salzburg ima Mozartove kroglice, Linz linško torto in Dunaj torto sacher, Bled pa blejsko kremno rezino. Katero sladico bi vi izbrali za Opčine ali za vašo slaščičarno v središču mesta? Naša posebnost so čokoladni tramvaji, ki jih v Saint Honoré na Opčinah delamo že od daljnega leta 1992. Mali tram-vajčki so preliti s temno, mlečno ali belo čokolado, pod čokoladnim prelivom pa je mogoče okusiti 10 različnih okusov. Pripravljamo tudi Kraško torto, ki smo jo začeli izdelovati leta 1997. Deset let kasneje je našo ponudbo obogatila še torta Trieste, letos pa smo v ponudbo vključili še marci-panastega tržaškega kuža, ki se predstavlja v čokoladni preobleki. Vse te slaščice prodajamo kot spominke, ki so namenjeni turistom, ali pa Tržačanom, ki bi nekomu radi podarili izvirno in pristno darilo. Naše slastne dobrote pa je mogoče oplemenititi tudi z obeski za ključe v obliki tramvaja, ki je oblit s srebrno, zlato ali bronasto maso. Vaša dejavnost na Opčinah se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo. Kako bi opisali vsa ta leta? Na Opčinah smo slaščičarno odprli daljnega leta 1989. V vsa ta leta sem vložil veliko truda, energije, ni pa šlo tudi brez odrekanja, ki je potrebno v mnogokaterem samostojnem poslu. So se z leti želje strank spremenile? Koliko splošna gospodarska kriza pravzaprav vpliva na vaš posel? Vsekakor so v teh časih stranke bolj preudarne, želijo zapraviti čim manj, na ža- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 3. avgusta 2013 LIDIJA Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 18.03 Jutri, NEDELJA, 4. avgusta 2013 DOMINIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, jugovzhodnik 5 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. d] Lekarne lost za ceno kakovosti. Po mojem mnenju ljudje ne bi smeli varčevati na rečeh, ki jih pojemo. Od kakovosti prehrambnih izdelkov je namreč odvisno tudi naše počutje in zdravje. Rad bi poudaril, da v naši slaščičarni na Opčinah in sladoledarni v mestu uporabljamo najkakovostnejše sestavine, ki nekoliko vplivajo tudi na končno ceno izdelka. Naj povem tudi, da za mojim delom stoji dolgoletno šolanje pri najboljših slaščičarjih. Po mojem mnenju brez dobre šole ni dobre prehrane. Kakšne pa so sodobne smernice v slaščičarstvu? Zdi se mi, da so zadnje čase povsod prisotni makroni, barviti pariški piškoti, katerih priprava je vse prej kot enostavna. Se strinjate, da ta slaščica trenutno uživa širši komercialni uspeh? Res je, v slaščičarstvu so smernice, ki pa jim jaz ne rad sledim. Prepričan sem, da je moda minljiva. Makrone smo v naši slaščičarni izdelovali že pred 20-imi leti. Vsi ti makroni, ki jih danes vidimo v slaščičarnah, pa so industrijsko narejeni. Pred časom se je vaša dejavnost razširila tudi v središče mesta, in sicer v Ul. Cassa di Risparmio 9. Začeli ste s čokoladnimi torticami, od letos poleti pa ponujate tudi sladoled. Kako so meščani sprejeli openskega slaščičarja? Ko smo odprli lokal v Trstu (konec leta 2005), smo beležili zelo dober obisk. Kasneje pa smo imeli nekaj težav, povezanih predvsem s pomanjkanjem osebja, ki bi razumelo koncept naše slaščičarne v mestu. Zaposleni bi morali v ta poklic vložiti strast in predanost, ki bi jo občutile tudi stranke. Slaščičarstvo je namreč kot glasba; tako kot pri izvajanju glasbe je treba biti tudi v slaščičarstvu popoln in natančen. Napake niso dopuščene. Kaj pa okusi sladoledov? Radi eksperimentirate z okusi? Naši sladoledi so drugačni kot drugi. Imajo popolnoma drugačno strukturo. Sadni okusi so narejeni iz svežega sezonskega sadja in brez umetnih barvil. Imate sladoledne stroje vi? Seveda. Sladoled delamo v vrhunsko opremljeni delavnici, v kateri imamo stroje vrhunske kakovosti. Po istih standardih pa je narejena tudi celostna podoba delavnice, ki je tudi dobro klimatizirana. Za konec pa še vaši načrti za prihodnost? Zamisli je veliko, vendar pa je v teh časih, ko je prisotno vsesplošno pomanjkanje razumevanja, zelo težko izpeljati ideje. Ponavljam, da po mojem prepričanju primanjkuje ljudi, ki bi znale prisluhniti mojim idejam in jih pravilno izvesti. Soneta Čoralič Od ponedeljka, 29. julija, do sobote, 3. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes slavi naš dragi Rafko Dolhar visok življenjski jubilej. Iz srca mu voščijo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let Nadja, Erik, Malina, Katja, Franko in Nikita Dolgoletnemu predsedniku stranke, večkratnemu pokrajinskemu tajniku, bivšemu odborniku tržaške občine dr. Rafku Dolharju iskreno čestita ob visokem življenjskem jubileju stranka Slovenska skupnost Danes stopata na skupno življenjsko pot Sara in Robert Obilo zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja vama želijo vsi domači Danes bo v Barkovljah poroka vesela, Robert in Sara se bosta vzela. Vse najlepše in obilo sreče jima želi mama Neva z vso žlahto iz Boljunca ¿3 Čestitke Danes stopata na skupno življenjsko pot SARA in ROBERT. Veliko srečnih in veselih dni vama želijo mama Anka, oče Savino in sestra Daša. Danes se poročita SARA in ROBERT. Vso srečo in obilo veselja v zakonskem stanu vama želita noni Anci in Ada. Danes se v Barkovljah poročita SARA in ROBERT. Sreče, veselja in božjega blagoslova na skupni življenjski poti jima želijo družine Berlot, Frandoli in Jendrusak. Draga SARA in ROBERT! Naj bo sonce ali vihar, srečen bodi mladi par. Polno sonca, zdravja in veliko srečnih let vama želijo teta Ada, Martina in Katja z družino. Danes ROBERT in SARA iz Bar-kovelj z roko v roki gresta na skupno pot, sreča naj vaju spremlja povsod. Le sonce naj sije na vajini poti, sreče, ljubezni nihče naj ne zmoti. To vama želita Vida in Marta z družinama. V Barkovljah bo danes pesem za-donela, ker SARA in ROBERT se bosta vzela. Lepa melodija naj ju vedno spremlja na poti skupnega življenja! Barkovljanski pevci Danes stopita na skupno življenjsko pot SARA BEVILACQUA in ROBERT SCERNI. SKD Barkovlje jima čestita z željo, da bi bil njun zakon srečen, poln ljubezni in medsebojnega razumevanja. Petri, Zorki in Dejanu se je pridružila mala NIKA. Srečnima staršema iz srca čestitamo, novorojenkipa želimo vso srečo v življenju. Martina in sodelavci LILJANA in BRUNO, 50 let od tega sta se vzela in lepe trenutke doživela, v bodoče še dosti teh, to je želja nas vseh. Loredana, Franko, Klavdija in Pavel Nikita in Malina pošiljata nono-tu RAFKOTU 40 poljubčkov na vsako ličke in prepevata, kot lastovičke »še na mnoga leta«! Tvoje lisičke / TRST Sobota, 3. avgusta 2013 7 DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« 2., 3., 4. avgusta 2013 39. ŠAGRAV PRAPROTU DANES, 3. avgusta ob 15.00 uri odprtje kioskov; ob 16.00 TURNIR V RRIŠK0II in EX TEMP0RE za mladino do 14. leta; ob 20.00 nagrajevanje udeležencev briškole in ex-tempore; ob 20.30 nastop: mali pianisti združenja "IL PUNT0 MUSICALE"; ob 21.15 Festival Tango za razmišljanje "TEMNI RITEM" s kvartetom NEOTANGO in izrednim sodelovanjem plesalcev M. KLUFAN in W. CARDOZO -pokroviteljstvo ambasade Republike Argentine v Italiji Večerne prireditve so organizirane s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina iul Kino M Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123. ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni q)amp«ff,, danes, 3. in jutri, 4. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel 0ASI ■k AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Hea-ven«. CINECITY - 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I maghi del crimine«; 15.40, 18.30 »Pacific Rim«; 20.20, 22.10 »Se spo-sti un posto a tavola«; 18.00 »Dream Team«; 15.15 »Eco Planet - Un pia-neta da salvare«; 15.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Wolverine l'immortale«; 21.20 »Wolverine l'immortale 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »The Purge - La nottKeoldeedlargiudizio«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Esp 2 - Fenomeni pa-ranormali«; 18.40, 21.30 »L'uomo d'acciaio«; 16.00 »Dino e la macchina del tempo«. FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »I maghi del crimine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.00, 19.45, 21.30 »Se sposti un posto a tavola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Nella casa«; 16.30 »Titeuf - Il film«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00 »By-zantium«; 20.10, 22.55 »Napad na belo hišo«; 16.30 »Očiščenje«; 18.20, 20.30, 22.40 »Odrasli 2«; 16.00 »Osamljeni jezdec«; 12.40, 13.40 »Pošasti z univerze«; 15.20 »Pr' konc sveta«; 12.30, 13.50, 14.40, 16.05, 17.00, 18.20, 19.10, 20.35, 21.20, 22.50 »Smrkci 2«; 13.00, 15.10, 17.30, 19.45, 22.05 »Smrkci 2 3D«; 13.10 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 21.25 »Wolverine«; 17.35 »Zakon molka«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Django Unc-hained«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 18.00 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 16.15, 20.15, 22.15 »ESP 2 - Fenomeni paranormali«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte del giu-dizio«; Dvorana 3: 17.00 »Dino e la macchina del tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; 21.30 »Wolverine - L'immortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »I maghi del cri-mine«; Dvorana 4: 22.00 »Pacific Rim«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 18.00, 20.15, 22.15 »La notte del giu-dizio«. IÏÏ1 Osmice Ij Obvestila PROSEKU f Dones ^ GLASBA V ŽIVO z ansamblom SOUVENIR Odprtje kioskov ob 18. uri Specialitete na žaru j "11 Delovali bodo dobro založeni kioski H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta v petek, 16. avgusta, ter vse sobote do 31. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). ŽIGON MIRO je odprl osmico v Zgo-niku. Tel. št.: 040-229198. DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8 v 2. nadstropju - tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 13. do 23. oktobra z in- SKD JOŽE RAPOTEC vabi na tradicionalno ŠAGRO od 2. do 4. avgusta v Prebeneškem parku DANES, 3. avgusta, ples s skupino VENERA dividualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča udeležence seminarja v Lendavi, da bo v nedeljo, 4. avgusta, avtobus čakal nanje na avtobusni postaji blizu pekarne na Dunajski cesti na Op-činah. Odhod je predviden ob 14.30. Po-vratek bo v soboto, 10. avgusta, na isto mesto, predvidoma ob 17.30. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti, od 5. do 9. avgusta, 11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 5. do 16. avgusta. Z 19. avgustom pa bo recepcija odprta na novem društvenem sedežu v ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA SKUPAJ Z OBČINO TRST organizira laboratorij pravljic za otroke od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v ulici Strada di Fiume (vhod v ulici Modiano 5). Predvidena je animacija, ki se bo vršila v torek, 6. avgusta, od 17.45 do 19.00. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop. Za dodatne informacije: 320-7431637. RAJONSKI SVET se bo sestal v torek, 6. avgusta, ob 20.15 na svojem sedežu na Opčinah, Doberdobska ulica 20/3. AŠD PRIMOREC vabi na šagro, ki bo od 9. do 12. avgusta na športnem igrišču v Trebčah. Specialitete na žaru, plesi in glasba v živo. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. OBČINA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaradi dopusta zaprta od 12. do 20. avgusta. POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Har- monija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 340-6445370, karinmala-lan@gmail.com. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, ki deluje v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra, zaprta do 31 avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata poletni plesni center »Plesalček« za otroke od 3. do 10. leta v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah od ponedeljka, 2., do petka, 6. septembra (urnik: 7.30-17.00). Informacije in prijave: Nastja 349-7597763 ali na info@cheerdancemillenium.com. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorli-go-dolina.it. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. S3 Prireditve DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine De-vin-Nabrežina organizira 39. šagro v Praprotu: danes, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tempore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro s ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: danes, 3. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 4. avgusta, ansambel Blue Night Band. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku do ponedeljka, 5. avgusta. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na predstavo (u)TRI(n)KI, ki bo v sredo, 7. avgusta, ob 20.30 na prireditvenem prostoru ob sedežu društva, Nabrežina Kamnolomi 12. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. V primeru slabega vremena bo potekala predstava dan kasneje. KONCERT MO INTERCAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. DRAGA MLADIH 2013: Društvo Mosp prireja debato »Novi mediji in socialna omrežja: med pastmi in priložnostmi« v soboto, 31. avgusta, ob 10.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah v sklopu študijskih dnevov Draga. Toplo vabljeni k sodelovanju! 0 Mali oglasi 500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622. IŠČEM ŽENSKE ČEVLJE za Kraško oh-cet št. 40. Tel. št.: 340-2291299. NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila). NOŠA: za Kraško ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854. PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071. PRODAJAM knjige za 1. in 2. razred vseh smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 345-0804304. PRODAM novo tržaško moško nošo, velikost 52-54. Tel. št.: 334-7848227. PRODAM novo, svileno, bogato štika-no žensko nošo, mera 42-44. Tel. št.: 349-0981408. PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753. PRODAM samičko nemškega ovčarja z rodovnikom, staro 2 meseca, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter za humanistični znanstveni in klasični li-cej v Gorici. Tel. št.: 040-208002. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). Prispevki Ob 2. obletnici smrti našega ljubljenega moža in očeta Ervina Sterni daruje družina 50,00 evrov za TPK Sirena ter 50,00 evrov za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob Zdravka Rebule darujejo Majda, Nataša in Igor Gregori 50,00 evrov za osnovno šolo Alojza Gradnika na Colu. V spomin na dragega Stevota Zaharja darujeta teta Ivanka in sestrične Gabrijela, Ksenja in Vilma z družinami 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Boršta, 50,00 evrov za KD Slovenec in 50,00 evrov za COŠ Fran Venturini Boljunec-Boršt-Pesek. V drag spomin na prijatelja Aleksandra daruje Silva 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na drago sosedo Ado Ellero darujeta Ida in Daniela 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Nepričakovano je preminil IVO SOSIČ. V toplem spominu ga ohranjajo sošolci s klasične 8 Sobota, 3. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR / GLEDALIŠČE - Prve napovedi o novi sezoni v tržaškem Rossettiju Veliki iluzionisti, sloviti muzikal Cats in krajevna zgodovina V Stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine so že začeli ustvarjati pričakovanje za sezono 1913-1914, ki jo bodo sicer uradno predstavili v začetku meseca septembra. Eden največjih napovedanih dogodkov, s katerim bodo skušali v Rossettijevo dvorano privabiti množice gledalcev, bo nedvomno veliki mednarodni spektakel gledališke čarovnije The Illusionists - Witness the Impossible, ki se po uspehu v avstralskem Syd-neyu podaja na svetovno turnejo: v Evropi bo na sporedu v Veliki Britaniji, Nemčiji in Češki, v Italiji pa se bo ustavil samo v Trstu, in sicer od 13. do 17 novembra. V predstavi se bo sedem slavnih iluzionistov, to so Dan Sperry, Jinger Leigh, Mark Kalin, Andrew Basso, Kevin James, Philip Escoffey in Jeff Hobson, ob spremljavi Banda Z izkazalo s svojimi najboljšimi veščinami, kot so levita-cija, branje misli, izginotja in pobegi. Drugi napovedani veliki dogodek je sloviti musical Andrewa Lloyda Webbe-ra Cats, v angleškem izvirniku, ki ga je režijsko postavil Trevor Nunn. V Trstu, ki je poleg Milana edino italijansko mesto evropske turneje, bo na sporedu od 19. do 23 marca. Kakorkoli že, osrednja abonmajska niza, ki sta posvečena bolj tradicionalno zasnovanim gledališkim delom in alternativnim pobudam, bo Stalno gledališče FJK začelo s predstavama v lastni postavitvi in obe bosta posvečeni krajevni zgodovini in kulturi. 22. oktobra bo Simone Cristicchi, sicer bolj znan kot kantavtor, a tudi odličen pripovedovalec, nastopil v veliki dvorani Rossettijevega gledališkega poslopja v krstni izvedbi dela Magazzino 18, ki je posvečeno množični izselitvi Istranov po koncu druge svetovne voj- V predstavi »The Illusionists -Witness the Impossible« bodo gledalcem predstavili kar nekaj spektakularnih in napetih točk stalno gledališče fjk ne. Cristicchi je v sodelovanju z Janom Bernasom v predstavi združil niz pričevanj malih ljudi. Besedilo se prepleta z glasbo, ki jo bo izvajal orkester FVG Mitteleuropa Orchestra pod vodstvom Valterja Silviottija. Predstavo v kopro-dukciji s Promomusic bo režiral Antonio Calenda, hišni režiser in ravnatelj Stalnega gledališča FJK. Dan zatem, 23. oktobra, se bodo odprla tudi vrata male Bartolijeve dvo- LJULJANA Za preseganje predsodkov Multimedijski praktikum za opolnomočenje manjšin Vsi, ki jih zanima ustvarjalno premišljevanje o vprašanju identitete v njenem najširšem pomenu, se lahko do sredine avgusta prijavijo na usposabljanje v okviru projekta Multimedijski praktikum za opolnomočenje manjšin. Projekt je namenjen zlasti, a ne izključno pripadnikom manjšin z območja nekdanje Jugoslavije, iz arabske in afriške skupnosti. V skoraj leto dni trajajočem usposabljanju bodo udeleženci pod vodstvom mentorjev izhajali iz obravnavanja predsodkov, ki nastajajo zaradi zaprtosti v lastno identiteto, in odnosa do drugega človeka. Njihov namen bo ustvarjalna razgradnja tako predsodkov kot drugo-sti same, je na današnji predstavitvi usposabljanja povedala Lana Zdravkovič iz tandema Kitch, ki bo skrbel za povezovanje skupine pri usposabljanju. Interdisciplinarno usposabljanje bodo sredi junija prihodnje leto sklenili z multime-dijskim umetniškim dogodkom, ki ga bodo predstavili v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Usposabljanje bo potekalo v dveh fazah. Prva pod naslovom Fantom identitete: Jaz-zgodba, ki bo od septembra do decembra potekala v obliki skupinskih delavnic kot laboratorija sodobne scenske umetnosti, bo namenjena vsem udeleženem. Odkrivali bodo zgodbe, ki bodo postale predmet umetniškega oblikovanja, je dejal Bojan Jablanovec, ki bo mentor v tem delu. Pri tem bo uporabil inventivno metodo VN Lab, ki jo s kolektivom Via Negativa razvija dobrih deset let. Druga faza pod naslovom Istost v drugosti, ki bo potekala od januarja do marca 2014, bo namenjena specializiranemu usposabljanju na področjih snemanja in montaže videa ali filma, sce-naristike, multimedijske tehnike in organizacije kulturnih dogodkov. Mentorji bodo neodvisna dramaturginja Simona Semenič, producent in umetnik Janez Janša in producentka Alma Selimovič. Usposabljanje bo sestavljeno iz skupinskih vaj, delavnic, pogovorov in individualnega kreativnega dela. Multimedijski praktikum za opol-nomočenje manjšin je namenjen predvsem, ne pa izključno pripadnikom albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske manjšine ter arabske in afriške skupnosti. Rok za prijavo je 15. avgust. Prijavnica je med drugim dostopna na www.kitch.si, med prijavljenimi pa bodo izbrali najmanj devet udeleženk in udeležencev. Udeležba v projektu je brezplačna. Projekt Multimedijski praktikum za opolnomočenje manjšin je bil izbran na javnem razpisu za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada. rane s predstavo Una giovinezza enormemente giovane, ki je nastala v siner-giji z letošnjim Mittelfestom v Čedadu, kjer so jo krstno izvedli 18. julija. Avtor besedila Gianni Borgna, poznavalec del Pier Paola Pasolinija, v njem slika vitalen portret pomembnega italijanskega umetniškega ustvarjalca. V predstavi nastopa prestižni italijanski igralec Roberto Herlitzka; režiser je Antonio Calenda. (bov) MOTOVUN - Festival Zmagovalec španski film Pošast Na festivalu v Motovunu so nagrado propeler za najboljši film podelili španskem celovečercu »La plaga« (Pošast) režiserke Neus Bal-lus. Zmagovalec puljskega festivala »Obrana i zaštita« (Obramba in zaščita) režiserja Boba Jeličica pa je osvojil nagrado Bauer za najboljši regionalni film. Ballusova je po prepričanju žirije za glavno festivalsko nagrado postregla z »edinstveno in posebno mešanico realnosti in fikcije, katere rezultat je izjemna meditacija nad življenjem in mojstrsko portretiranjem nepozabnih likov«. V sedemčlanski žiriji za nagrado Bauer je bil tudi slovenski režiser Metod Pevec, žirija pa se je za Jeličicev ce-lovečerec odločila tudi zaradi »izjemnega portretiranja značajev, na-rativne konsistentnosti ter doslednosti v konceptu in estetiki«. Nagrada združenja filmski kritikov Fipresci je na letošnji, 16. izdaji festivala pripadla celovečercu Hči (I Kori) grškega režiserja Tha-nosa Anastopoulosa, njegov rojak Christosu Nikou pa je v konkurenci kratkih filmov zmagal s filmom »KM«. Častni gost festivala je bil iranski filmar Mohsen Makhmalbaf. Od sobote so na najbolj znanem »hribu filmov« predvajali približno 90 filmov iz 29 držav. (STA) TOMIZZEV DUH »Chicago boys« Milan Rakovac »Najhujša skrivnost svetovnih trgov« (zatrjuje James Gruber): države so danes za celih 20% bolj zadolžene kot konec leta 2007, ko je izbruhnila svetovna ekonomska kriza. Prav zato je ta podatek danes najbolj skrbno varovana skrivnost, kajti očitno je, da vse, kar so poskusili svetovni finančni mojstri plus oblast - ne deluje! Ampak s skrivnostmi je tako, kot je dejal Benjamin Franklin: »Trije bi lahko obdržali skrivnost, če bi bila dva mrtva ...«. Odkrivanje najstrožjih tajnosti je zagotovo edina prava pot do soočenja z resnico, ki nam jo prikrivajo kot kača noge. Toda, vse več je pogumnih ljudi, ki se ne bojijo povedati resnice, tak je tudi James Gruber. Tea Wutte, Mladina: »Na spletni strani Forbesa, ki se ukvarja z gospodarskimi novicami, je borzni posrednik in sodelavec Forbesa James Gruber razkril nekaj zanimivih podatkov, ki jih je večina svetovnih medijev spregledala. 'Tu je nekaj, kar vam borzni posredniki in mediji ne govorijo: svet je danes bolj zadolžen, kot je bil na vrhuncu finančnega balona leta 2007 ... Kljub izrednim intervencijam držav v zadnjih šestih letih. Kljub neprestanemu optimizmu glede okrevanja. Kljub vedno novim zagotovilom bančnikov v centralnih bankah. Glede dolga smo na slabšem,' opozarja ekonomski analitik v članku z naslovom Najhujša skrivnost trgov. Gruber na podlagi podatkov nato izvede šest sklepov. Prvič, 'politike ki so bile uvedene po finančni krizi niso bile uspešne' ... Drugič, 'obrestne mere ne morejo narasti preko vrednosti rasti BDP-ja, saj bi v tem primeru dolg še bolj naraščal' ... Tretjič, to pomeni, da bodo 'nizke obrestne mere ostale še dolga, dolga leta' ... Četrtič, najbolj nenavadno je to, 'da smo v zadnjih šestih letih priče skoraj popolne odsotnosti reform, s katerimi bi popravili probleme, ki so vodili do izbruha krize leta 2008. Ironično je, da bi vodilna komunistična država, Kitajska, lahko kmalu pričela z izvajanjem bistvenih kapitalističnih reform'. Petič - novi trgi, 'skupaj s trgi Azije v moji soseščini so sicer na boljšem, kar se tiče vprašanja dolgov, toda višje cene blaga so razkrile več problemov'. Šestič, dolžniške krize se dogajajo zato, 'ker prihodki ne morejo pokriti odplačila dolgov'. Če bi prišlo do kakršnegakoli padca gospodarske aktivnosti 'bi se nam znova lahko ponovila kriza iz leta 2008. S tem ne želim biti dramatičen; na to kaže preprosta matematika,' sklepa Gruber.« Seveda, Kavelj 22 je pri Gruberjevih navedenih šestih točkah v - reformah. Reform pa ni. V ozadju namreč ždijo »Chicago boys«, Friedmanovi nasledniki: nenehno je treba generirati krize, ne pa jih reševati, kajti samo v kriznih stanjih lahko liberalni kapitalizem vzdržuje svojo dinamiko. Od arabske »pomladi«, ki je v ledeno dobo popeljala države na južnih obalah Mediterana, do grških dolgov, ki v dolgove spra- vljajo države severnih obal Sredozemlja. Friedmanovska logika je neizprosna: smrt enega - življenje drugega. To so bestialni »naravni« zakoni, finančna »ekologija« tega trenutka. »V nadaljevanju James Gruber navaja poročilo banke za mednarodne poravnave, 'centralne banke centralnih bank', ki kaže, kako težka naloga je pred celotnim svetovnim gospodarstvom ... V celoti gre za 33 trilijonov dolarjev večji dolg, kot leta 2007 ... Pri tem ima večina razvitih držav že dolg, ki je v razmerju do BDP-ja višji od 100 odstotkov ... BIS opozarja, da ni več časa za čakanje. 'Vlade upajo, da se bo gospodarstvo okrepilo, če bodo čakale, ter da se bo tako zmanjšalo razmerje med bruto družbenim proizvodom in povečali, če bodo čakali, zaradi česar bo reforma trga dela in trgov manj nujna. Vendar pa čakanje ne bo olajšalo razmer' ... Dolg je mogoče zmanjšati na štiri načine - s transferjem denarja (v smer zadolženih držav), odpisom dolga -pri čemer znova izgubijo posojilodajalci - z varčevanjem in tiskanjem denarja. Države danes uporabljajo vse štiri mehanizme, toda istočasno niso uspešne pri pravih reformah. »Zato si je težko zamisliti, da bodo ZDA, Evropa in Japonska ter druge razvite države uvedle reforme, s katerimi bi preprečile naraščanje dolga in njegovo implozijo. Z drugimi besedami, veliko od strahov BIS-a bi se lahko uresničilo'.« Torej; ne Država ne Banka ne bosta opustili »zakonov« Miltona Friedmana, ki so temelj te krize: da sta svoboda grabljenja dobička in »deregulacija« vmešavanja države pomembni za napredek. Če naj kdo slavi Friedmana (dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo 1976 !), potem je to Jack Welch, ki ga je revija »Fortune« (bogastvo) leta 1999 proglasila za menedžerja stoletja. Po pravici, saj je na Friedmanovi »teoriji« plus praksi Reagan - Thatcher svoje bogastvo povečal s 14 na 484 milijard dolarjev (!). In vendar, ta isti Welch marca 2009 na vprašanje o razlogih za krizo za londonski Financial Times izjavi: »Vrednost delnic je najbolj neumna zamisel na svetu. Je rezultat in ne strategija. Tvoja glavna skrb so tvoji zaposleni, tvoje stranke in tvoj izdelek. Menedžerji in investitorji za svoj glavni cilj ne smejo imeti višanja cen delnic. Kratkoročni profit mora biti povezan z dolgoročno vrednostjo podjetja ...« In sedaj se sprašujemo, kako zavraga je lahko najbolj neumna ideja pridelala Nobelovo nagrado? O, zelo lahko in logično: pred štirimi desetletji je bila Država še krepka in močna in če je Welch s špekulacijami za štiridesetkrat (400%) povečal svoje bogastvo, je tudi Država imela kar nekaj od tega. A dobiček je bil kratkega roka. Friedmanovi »zakoni« so Državo ošibili. Današnji mogočneži so Friedmanovi vajenci, njegovi čilski učenci, ki so »deregulirali« svojo državo za Pinocheta. »Chicago Boys« še danes vladajo svetu, državam in državnikom. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 3. avgusta 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Vatikanska kazen za posvetni pohlep Darja Kocbek V skladu z zahtevo papeža Frančiška sta to sredo odstopila ljubljanski in mariborski nadškof Anton Stres in Marjan Turnšek, najpomembnejša človeka v vodstvu slovenske rimskokatoliške cerkve. Papež ju je pozval k odstopu, ker sta s tveganimi odločitvami v letih pred finančno krizo, zlasti po letu 2003, dejavno prispevala h gospodarskemu zlomu mariborske nadškofije. Dve komisiji papeževih odposlancev sta po poročanju časopisa Dnevnik natančno pregledali poslovanje mariborske nadškofije in nedvoumno ugotovili, da je bilo s ključnimi odločitvami kršeno kanonsko pravo, ki poslovnega hazardiranja ne dopušča. Vatikan je zaradi tega že leta 2011 upokojil mariborskega nadškofa Franca Krambergerja in ga poslal na pokoro v tujino, in nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca, ki se je moral aprila letos umakniti v samostan v Avstrijo. Anton Stres, ljubljanski metropolit, je po odstopu izrekel iskreno obžalovanje in se opravičil za dogajanje v mariborski nadškofiji oziroma njunima finančnima izpostavama, skladoma Zvon ena in dva. Z besedami, da »škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo«, da »pri upravljanju Zvonov ni sodeloval in to tudi ni bila njegova pristojnost«, pa je Stres odločno zanikal, da bi bila s Turnškom, ki je pred dvema letoma po prvem valu čistk nasledil Kram-bergerja, glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma. Iz dokumentov, ki jih je lani pridobil časopis Dnevnik, pa nedvomno izhaja, da je Stres v vlogi pomožnega mariborskega škofa sodeloval pri vseh ključnih odločitvah v okviru škofijskega gospodarskega sveta. V letih 2001, 2002, 2003 in 2004 je postavil svoje, večinoma laiške TA TEDEN kadre za finančno vodenje, z nasveti mu je pomagal tudi škof Turnšek. Stres naj bi popolnoma obvladoval finančne posle in naložbe škofije, zapisnike sej je podpisoval prav on, je že lani poročal Dnevnik. Tudi Anton Turnšek se je po odstopu vsem, »ki so zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije oškodovani ali prizadeti, morda pohujšani, duhovnikom in laikom«, opravičil za svoj del odgovornosti. O finančnem polomu mariborske nadškofije dolgo ni bilo nič slišati. Šele spomladi 2010 je Dnevnik objavil, da je šest velikih slovenskih bank blokiralo račune Zvona ena, ki je bil finančno podjetje v lasti mariborske nadškofije. Italijanski tednik L'Espresso je nato januarja 2011 razkril, da višina dolga mariborske nadškofije znaša skoraj 800 milijonov evrov, kar so v nadškofiji zanikali. Toda ko so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli podjetje Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija vodila gospodarske dejavnosti, in oba njena finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, so upniki prijavili za skoraj dve milijardi evrov terjatev. Samo največja banka državna NLB več sto milijonov evrov. Novi predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, ki po odstopu Antona Stresa začasno vodi ljubljansko nadškofijo, ocenjuje, da je finančni zlom mariborske nadškofije sad »nerazumljivega delovanja tudi skrivnostnih zlih sil, saj ga racionalno težko dojamemo in razumemo«. Cerkveni pravnik in duhovnik Karel Bolčina iz Štandreža v Italiji si želi, da bi ta proces »prišel do konca« in da bi res odgovorne doletela primerna kazen, če je to začetek iskanja krivcev za finančni zlom mariborske nadškofije. V cerkvenih krogih neuradno namreč pravijo, da Cerkev še ni očiščena vseh, ki so odgovorni zanj. Iz dokumentov, ki jih je lani pridobil časopis Dnevnik, sta med odgovornimi še sedanji murskosoboški škof Peter Štumpf in sedanji celjski škof Stanko Lipovšek. Pater Bogdan Knavs je že lani spomladi vodstvo slovenske Cerkve javno pozval, naj odgovorne za propad gospodarskih družb mariborske nadškofije kaznuje in ne le obžaluje svojih dejanj. Takrat je tudi predlagal vzpostavitev posebnega cerkvenega solidarnostnega sklada za poplačilo delničarjev, v katerega bi vpleteni vplačali svoje osebne dohodke, in vodstvo Cerkve pozval, naj razmisli, katere naložbe in nepremičnine niso nujne za njeno delovanje, in jih lahko nameni za vzpostavitev socialne pravičnosti. Po neuradnih podatkih je Cerkev z denacionalizacijo dobila vrnjenega za okrog 200 milijonov evrov premoženja, zlasti veliko gozdov. Kdaj bo papež Frančišek imenoval nova nadškofa v Ljubljani in Mariboru, še ni jasno. Več deset tisoč vernikov, ki so v propadlih Zvonu Ena in Zvonu Dva imeli deleže in prihranke, pa tudi (še) ne more upati na poplačilo škode. Glavan pravi, da je mariborska nadškofija »na be-raški palici kot še nikdar v zgodovini«, zato je iluzorno pričakovati, da bi malim delničarjem povrnila denar. Generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec pa, da v slovenski Cerkvi deluje več kot 800 pravnih oseb, ki po civilnem in cerkvenem pravu ne odgovarjajo za delovanje drugih cerkvenih pravnih oseb, zato si je težko predstavljati, da bi druge škofije ali župnije s prodajo cerkva ali kapel pomagale odplačati dolg mariborske nadškofije. EDIN0ST PRED 100 LETI Edinost je tokrat spregovorila o nevšečnosti, ki se je pripetila na tržaškem poštnem uradu. »Že večkrat smo imeli neprijetno dolžnost, da smo z vso odločnostjo grajali nesramnosti, ki jih uganjajo nekateri poštni uslužbenci v Trstu s slovenskimi poštnimi pošiljatvami, a danes imamo zopet podoben slučaj, ki kaže, da je pri glavnem poštnem in brzojavnem uradu v Trstu neki italijanski zagri-zenec, ki je tako predrzen, da slovenske poštne pošilja-tve na vse mogoče načine miže s svojimi kamoraškimi umazanostmi. Prišel je v naše uredništvo g. Stanko Detelja in nam je pokazal razglednico, ki jo je prejel s Koroškega od nekega svojega tržaškega prijatelja, odličnega Slovenca, ki se nahaja sedaj na dopustu na Koroškem. A na tej razglednici so bili nalepljeni trije kolki "Lege Nazionale". Popolnoma izključeno je, da bi bil omenjeni tržaški Slovenec sploh kedaj imel v svoji posesti kak kolek "Lege", a prav tako izključeno pa je tudi, da bi bil ta odlični Slovenec omazal svojo razglednico, naslovljeno tudi Slo- vencu, z Leginim kolkom, kajti taka šala bi ne bila nika-ka šala, temveč prava lumparija, ki pa je pošten Slovenec ni zmožen. Na vsem Koroškem ni niti enega italijanskega poštarja, posebno pa tam ne, kjer je bila oddana razglednica, in tako je popolnoma izključeno, da bi bil kdo nalepil oni Legin smrad na razglednico na Koroškem. Mogoče bi bilo morda, da bi se zgodilo to v vlaku, česar pa ne verjamemo, kajti ambulančni uradnik nima časa, da bi uganjal take neumnosti. Stvar je torej popolnoma jasna, da se je ona nesramnost zgodila temkaj, kjer se jih je že zgodilo toliko podobnih, namreč na glavnem poštnem uradu v Trstu. Naš gospod državni poslanec bo imel res lepega gradiva, da ga obdela, ko se zopet sestane državni zbor. V ta namen tudi poživljamo slovenske stranke, ki bi se jim pripetila zopet kaka taka nesramnost, da ne prilagajo do-tičnih h kaki morebitni pritožbi na poštno ravnateljstvo, temveč da jih shranijo, oziroma izroče nam, da potem izročimo vso zbirko gospodu poslancu!« TA TEDEN w PHIHDHSKI DMEVHIK T I.II .1 IIIJLIL . II IJIE-I ■ I k ■ I ■ ■ . ■ I ■ ■ ■ _ ■ I ■ E ■ JriJ.JI PRED 50 LETI V teh dneh se je v Repnu zaključil prvi Praznik terana in pršuta. Prireditev je privabila veliko število gostov iz sosednjih krajev, predvsem pa iz mesta. »K temu sta pripomogla tudi lepo vreme in vročina, ko se v hladni senci teran s prigrizkom domačega pršuta prav prileže. Teran slovi daleč po svetu zaradi svoje posebne kakovosti in zdravilne lastnosti. Tržačani ga znajo ceniti in ne gledajo na ceno, če je teran res pravi teran. Zato so navalili na praznik v Repnu. Na našem področju je le ozek pas ob meji od Repentabra do Trnovce, kjer pridelujejo teran. Dežela terana je onstran meje pri Av-berju, Dutovljah in Tomaju. Zaradi tega bi imeli pravi praznik terana in pršuta, če bi organizirali razstavo terana z vsega področja, kjer je doma. Na tako razstavo bi morali seveda zgodaj misliti, da bi jo dobro pripravili in organizirali. Vsekakor pa bi bila za domačine in tujce velika privlačnost. Dogovoriti bi se morali s pristojnimi organi in ustanovami s sežanskega področja in najti primerno obliko za nagrajevanje, tako da bi prišel do izraza pridelek našega področja in pridelek s sežanskega področja, obenem pa naj bi med obema zbrali in nagradili s posebno nagrado najboljši teran. Taka prireditev bi lahko bila dvakrat, in sicer na tržaškem in na sežanskem področju. Velikih težav in ovir ne bi smelo biti prav glede na razvoj turizma in sodelovanja turističnih ter gospodarskih ustanov tostran in onstran meje. Praznik terana in pršuta je organizirala Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem občinske uprave. Predsednik turistične ustanove je pozdravil goste in razstavljavce ter poudaril, da je namen tega praznika valorizirati turizem in domači pridelek, ki slovi daleč po svetu. Župan repentaborske občine Bizjak pa je izrazil upanje, da si bodo v prihodnjih letih sledili še drugi taki prazniki v vedno bolj primernem okolju. Po otvoritvi so goste povabili na teran in pršut, ki ga niso mogli prehvaliti.« SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Sončno sevanje Zaščitni ozonski ščit okoli našega planeta je postal zelo propusten. Ozon je plin, ki je sicer za živa bitja zelo strupen, po drugi strani pa je bistven za življenje na Zemlji, ker je sposoben vpijati ultravijolične žarke, ki jih izžareva Sonce. V zemeljski stratosferi se nahaja ozonska plast, ki je v glavnem koncentrirana na višini med 16 in 35 km od zemeljske površine. Nekaj ozona je tudi v najnižji plasti njenega ozračja - troposferi, ta pa deluje onesnažujoče. Ozonska plast je tanjša nad ekvatorjem in debelejša na tečajih. Njeno debelino tanjšajo tudi plini CFC (klorofluo-roogljikovodiki oziroma freoni). Te spojine so v tridesetih letih prejšnjega stoletja začeli uporabljati kot potisne pline v sprejih in hladilnikih. Človek pa proizvaja še druge za ozonsko plast škodljive pline. Izvedenci so v zadnjih treh desetletjih in posebej v nekaterih mesecih opazili, da v se je ozonska plast nad Antarktiko zelo zmanjšala. T.i. luknja v ozonski plasti je sedaj jasno vidna s satelitskimi opazovanji. Hkrati pa so opozorili, da se kemijsko uničevanje ozona nad Arktiko približuje tistemu v ozonski luknji nad Antarktiko. Prav stanjšanje ozonske plasti je eden izmed vzrokov za naraščajoči škodljivi vpliv sončnega sevanja na Zemljo, zlasti pri pretiranem izpostavljanju sončnemu žarčenju, ki je sestavljeno iz ultravijoličnih, vidnih in infrardečih žarkov. UV indeks (enotna mera) za moč ultravijoličnega sončnega sevanja, ki upošteva povprečno občutljivost bele kože, je bil sprejet mednarodno. Pretirano izpostavljanje ima za zdravje škodljive posledice. Na udaru so predvsem oči (pospeši nastanek sive mrene) in koža (od alergij do raka), slabi pa tudi imunski sistem. Zmerno izpostavljanje sončnim žarkom pa je koristno, saj pomaga pri tvorjenju vitamina D, izboljšuje razpoloženje in počutje ter delovanje žlez. Odgovoren človek si danes zastavi vprašanje, katero izpostavljanje sončnim žarkom je še zmerno, zlasti ko gre za otroke. Otroška koža je veliko bolj občutljiva kot koža odraslih oseb. Zlasti dojenčki in malčki so dovzetni za sevanje, zlasti za ultravijolično. Njihova naravna kožna zaščita je še neznatna. Razvije se v prvih letih življenja. Hkrati pa potrebujejo otroci sveži zrak in preživljanje časa na prostem, kjer se lahko svobodno gibajo. Starši naj upoštevajo nekatera pravila, kako naj se otrok sonči, da to ne bo škodljivo. Sami naj bodo vzorniki, ki uporabljajo zaščitna obrambna sredstva pred sončnimi žarki, da bi se izognili dolgotrajnejšim škodljivim učinkom sonca. Izvedenci svetujejo, naj novorojenčka vse do prvega leta starosti nikoli ne izpostavljajmo direktnim sončnim žarkom. Tudi če je v senci, dobi njegovo telo dovolj sončne svetlobe za primerno proizvajanje vitamina D; za to je dovolj deset do petnajst minut izpostavljanja indirektnemu soncu. Dojenček naj bo torej vedno v senci. Tudi s senčniki lahko preprečimo, da bi bil izpostavljen soncu naravnost in se tako pregrel. Izvedenci odsvetujejo v prvem letu življenja uporabo zaščitnih sredstev proti sončnemu sevanju, ker je takrat otrokova koža še vse preveč občutljiva. Olje za dojenčke ne ščiti pred sončnimi žarki, pač pa le utrjuje dovzetnost kože za svetlobo. Vse do šestih let je glavni nasvet: po možnosti se izognimo neposrednemu sončenju otroka. Kot smo dejali, je za otrokovo zdravje pomembno, da se veliko giblje na prostem in se na prostem lahko igra. Poskrbeti moramo le, da tega ne počne pod neposrednimi sončnimi žarki. Malčkova koža še ne zmore hitro in učinkovito proizvajati pigmentov, ki bi učinkovali kot naravna zaščita kože pred soncem, in njegov organizem lahko še nezadostno popravlja morebitno škodo, ki bi jo povzročili UV žarki. V telesu se namreč ta sposobnost razvije z leti. Najenostavnejša in najučinkovitejša zaščita pred soncem je zato senčno mesto in soncu primerne obleke od glave do pet. Ko pa zunaj pripeka opoldansko sonce, je najbolj primerno, da otroka umaknemo v notranjost hiše. Vedeti moramo, da tudi pri po-oblačenem nebu seva na našo kožo vsaj 80 odstotkov žarkov. Obleka otroka primerno ščiti pred sončnimi žarki, če mu zaščitimo glavo, zlasti obraz, vrat s temenom in ušesa. Zato naj ima otrok, ko je izpostavljen soncu, vedno kapo ali klobuček s ščitnikom in zaščito za vrat. Danes jih je v prodaji nič koliko. Obleka mora biti zračna in ne pretesna in naj pokriva čim več telesa: dolgi rokavi in dolge hlačnice so najbolj primerni. Poiskati moramo obleke iz blaga, ki ne prepušča UV žarkov. Danes jih že izdelujejo serijsko s t.i. UV-zaščitnim faktorjem, ki pa ne sme znašati manj kot 30, če naj služi svojemu namenu. Tudi ko otrok plava, so njegove rame in hrbet lahko pretirano izpostavljeni soncu. Lahko ga zaščitimo z zelo gosto tkano bombažno majčko ali s posebno zaščitno majčko proti UV žarkom. Tudi spodnji del noge naj bo pri direktnem izpostavljanju soncu primerno pokrit z obuvalom. Telesne dele, ki jih nismo mogli prekriti z zaščitno obleko, lahko zaščitimo, če bo otrok izpostavljen dalj časa soncu, s sredstvom za sončenje. Najbolje je, da uporabljamo posebne sončne kreme, losjone ali gele za otroke, pri čemer moramo vedeti, da gel bolj izsušuje kožo. Najbolje je, da ima sredstvo zaščitni faktor vsaj 15, če že ne 20, in da telesne dele, ki bodo izpostavljeni soncu, namažemo že kake pol ure pred sončenjem in se pred tem prepričamo, da je sredstvo še uporabno. Zaradi potenja in obrabe zaščitno sredstvo na koži čez čas izgine, zato moramo kožo občasno znova zaščititi. Zelo velika nevarnost sončnih opeklin nastopi, ko otroci plavajo, se brizgajo v nizki vodi ali se ob njej igrajo, tudi takrat, ko ste jih namazali s primernim zaščitnim sredstvom, kajti mnoga zaščitna sredstva se topijo v vodi in se sperejo s kože v zelo kratkem času. Za igranje v vodi uporabljajte sredstva, ki so vodo zdržna. Po vsakem kopanju pa na novo namaži-te kožo. Tudi otroške oči potrebujejo zaščito, saj so zelo občutljive na sončno svetlobo in na UV žarčenje. Pretirano izpostavljanje tem žarkom, na primer v visokih gorah, zlasti na zasneženih površinah, lahko privede do bolečih vnetij roženice ali veznice. Zato je primerno, da tako v gorah kakor pri morju zaščitite tudi otrokove oči s kapo s ščitnikom ali s sončnimi očali z UV filtrom. Vsi vaši ukrepi pa ne bodo sprejeti, če ne boste sami vzor, kako biti pripravljeni za sončne žarke. Nič novega ni, da se otroci učijo zlasti s posnemanjem. Njihovo obnašanje odseva obnašanje odraslih, s katerimi imajo opravka. Zato morate tudi sebe zaščititi, če želite, da bo otrok sprejel, da pred soncem zaščitite tudi njega. Ne zadržujte se predolgo na soncu, da bo tudi malček posnemal vaš zgled. Z obleko in pokrivalom se zavarujte pred soncem, da boste lahko to storili tudi pri otroku. V zadnjih desetletjih se je namreč zelo povečal tudi riziko, da zaradi pretiranega izpostavljanja soncu človek zboli za kožnim rakom. (jec) / TRST Sobota, 3. avgusta 2013 42 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - S septembrom daljši čas plačilnega parkiranja in dražji abonmaji Novi parkirni režim bo polnil občins ko blagajno GORICA - Kljub polemikam Do odhoda brigade ne bodo krčili rumenih con Najmanj 30 tisoč evrov letno. Toliko se bo v goriško občinsko blagajno zlilo z uvedbo novega parkirnega režima, ki bo v mestnem središču začel veljati s prvim septembrom. Kot smo napovedali v minulih dneh, je občinski odbor v četrtek sprejel sklep, na podlagi katerega bo občina podaljšala čas plačilnega parkiranja na območju modrih con: s septembrom bo treba plačati parkirnino med 10. in 19. uro neprekinjeno, medtem ko je bilo doslej parkiranje med 13. in 15. uro brezplačno. »Dobra novica je v tem, da nismo povišali parkirnin, ki ostajajo med najnižjimi v deželi, sprememba časa obratovanja modrih con pa je bila nujna,« je novost komentiral župan Ettore Romoli in poudaril, da je novi predlog uprava izdelala v sodelovanju s pristojno svetniško komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki večine in opozicije. Vsebino sklepa je orisal občinski odbornik Stefano Ceretta, ki je izpostavil, da bo za uro parkiranja v modrih conah v prihodnje še vedno treba odšteti en euro, nespremenjena pa bo ostala tudi cena celodnevnega parkiranja. »Kot smo določili ob sprejetju letošnjega proračuna, bo s prvim septembrom ukinjena cona B, kar pomeni, da bodo iste tarife -en euro na uro - in čas obratovanja modrih con veljali tudi v ulicah Diaz, Nizza, Petrarca, itd., kjer je bilo od 13. ure dalje mogoče parkirati brezplačno,« je navedel Ceretta in dodal, da bo treba novim urnikom prilagoditi tudi delovanje naprav za brezgotovinsko plačevanje parkirnin Europark. »Občanom bomo vse potrebne informacije posredovali v prihodnjih dneh,« je zagotovil odbornik. Če se cena urnega parkiranja ne bo spremenila, pa bo neprijetno presenečenje doletelo občane, ki se poslužujejo parkirnih abonmajev. Danes obstajajo tri vrste abonmajev, ki stanejo 10, 17 in 25 evrov, s prvim septembrom pa bo občina uvedla enoten abonma, za katerega bo treba mesečno odšteti 25 evrov. To bo veljalo tudi za občane, ki živijo na območjih z omejenim prometom (t.i. ZTL, »zone a traffico limitato), ki so doslej mesečno plačevali le 10 evrov. »Pred koncem leta bomo ponovno sklicali svetniško komisijo, ki bo preverila možnost uvedbe abonmaja tudi za voznike, ki nimajo bivališča v goriški občini,« je pristavil Ceretta. Omenjene novosti bodo stopile v veljavo prvega septembra, oktobra pa namerava občina povišati število plačljivih par- NA SOSKI CESTI Kombi pristal na strehi Na Soški cesti, pri Dolgi njivi, se je v četrtek prevrnil kombi. Še pred tem se je 40-letni voznik drugega kombi-ja peljal proti Novi Gorici, med potjo pa se mu je prevrnil 80-litrski sod z dizelskim motornim oljem za agregate. Prevrnitve med vožnjo ni opazil. Šele v Novi Gorici je ugotovil, da mu je dizelsko motorno olje teklo in teče iz kombija, zato je o tem obvestil pristojno službo, da bi očistili cesto. Ne-dolgo zatem je na isti regionalni cesti in ravno tako pri Dolgi njivi, kjer se je izlilo motorno olje, prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil udeležen 33-letni voznik kombija. Med vožnjo v smeri Nove Gorice se je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom prevrnil na nasprotni vozni pas. Policisti so obema voznikoma - kršiteljema cest-noprometnih predpisov izdali globo. kirnih mest. Danes jih je skupno 1050, po novem pa jih bo 1150. V območje modrih con bodo vključili Ulico Margotti, Trg Sv. Antona, Ulico Colobini in Ulico Bellini, kjer je danes parkiranje brezplačno. »Predvidevamo, da bo občina s spremembo urnikov modrih con in povišanjem števila plačljivih parkirnih mest zaslužila30.000 evrov več letno,« je ocenil občinski odbornik Guido G. Pettarin, po katerem bi morala občina v letu 2013 pridobiti iz parkirnin 1.016.000 evrov. Temu gre seveda prišteti še denar iz glob: v prvih šestih mesecih letošnjega leta so pomočniki mestnih redarjev zaradi neporavnanim parkirnin naložili voznikom, ki so parkirali v modrih conah, okrog 321.300 evrov kazni. (Ale) Zaščitne mreže na stavbi sodišča rešitev problema parkirnih mest v Ulici Barzellini Rumenih con, vsaj za sedaj, v Gorici ne nameravajo krčiti. Kljub polemikam, ki so se vnele v minulih tednih, se goriška občinska uprava ne namerava lotiti preureditve parkirnih mest pred kasarnami in poveljstvi, ki so namenjena izključno silam javnega reda ali pripadnikom vojske. Problem je s Goričani bodo parkirnino od septembra dalje plačevali tudi med 13. in 15. uro svetniškim vprašanjem postavil občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin, ki je opozoril, da so v rumenih conah parkirana tudi osebna vozila vojakov in drugih predstavnikov sil javnega reda, kar se mu zdi »nesprejemljiv privilegij«. Njegove besede so vznemirile občinskega svetnika desno-sredinske liste Per Gorizia Fabrizia Ore-tija, ki je tudi sam vojak in je zato oporekal Peterinovim izjavam, izkazalo pa se je, da tudi del goriške javnosti meni, da imajo sile javnega reda na voljo preveč parkirnih prostorov. »Rumene cone imajo v vseh italijanskih mestih in zdi se mi, da jih v goriškem mestnem središču ni preveč. Že zdaj pa lahko napovem, da bomo parkirna mesta pred kasarno Guella na Battistijevem trgu ponovno vključili v modre cone, čim bo konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli ukinjena in bodo vojaki odšli drugam,« je povedal župan Ettore Romoli s kančkom grenkobe, saj so bila rezervirana parkirna mesta na Battistijevem trgu ena izmed zahtev, ki jih je poveljstvo vojske pred leti postavilo občini v zameno za ohranitev konjeniške brigade v mestu. Po županovih besedah išče občinska uprava tudi rešitev za ponovno sprostitev parkirnih mest v Ulici Barzellini: le-ta so že nekaj mesecev namenjena izključno osebju goriškega sodišča, državnega tožilstva in zapora, ki zaradi propadanja sodniške stavbe ne morejo več parkirati v rumenih conah v Ulici Sauro, vzdolž sodnije. »Ta ukrep je bil sprejet začasno. Na spomeniško varstvo dežele FJK smo naslovili prošnjo za pritrditev zaščitnih mrež na pročelje stavbe sodišča. Če bomo dobili dovoljenje, bodo parkirna mesta v Ulici Sauro ponovno uporabna, saj bodo mreže ščitile pešce in parkirana vozila pred padajočimi strešniki,« je še povedal župan. GRADIŠČE »CIE kakor umobolnica pred reformo Basaglie« Deželna odbornica Loredana Panariti je na zadnjem zasedanju deželnega odbora poročala o razmerah v centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču, ki ga je pred nekaj dnevi obiskala skupaj z deželnimi svetniki Maurom Travanutom, Silvano Cremaschi, Stefanom Pustet-tom in Francom Codego, poslancem stranke SEL Nazzarenom Pilozzijem in še nekaterimi predstavniki krajevnih ustanov. Razmere v bivši kasarni Polonio, pravi Panaritijeva, so kritične. Priseljenci, ki v centru CIE v mnogih primerih ostanejo več mesecev, živijo v »dušeči vročini« in v sobah, ki so bolj podobne »kletkam«. Tudi kakovost hrane, ki jo uživajo, je izredno slaba. »Priseljenci, ki jih zadržujejo v centru, so v bistvu pravi zaporniki,« pravi Panaritijeva in opozarja, da ni čudno, da so primeri samopo-škodovanja med priseljenci tako pogosti. Panari-tijeva pravi, da jo center CIE v marsičem spominja na umobolnice pred sprejetjem zakona 180, poznanega z imenom Basaglia. »Priseljenci so zaprti v kletkah. Razmere, v katerih živijo, so iz higienskega in družbenega vidika popolnoma nesprejemljive. Zelo veliko priseljencev jemlje tudi psihotropna zdravila,« poudarja deželna odbornica, ki se sprašuje, čemu je treba s priseljenci ravnati tako nečloveško. »S pojasnili odgovornega upravitelja nismo zadovoljni. Razmere v centru je pripisoval obnovitvenim delom, pravilniku in varnosti,« je povedala Panaritijva, ki meni, da mora uprava dežele Fur-lanije-Julijske krajine takoj ukrepati. »Pritisniti mora na prefekturo in druge pristojne ustanove ter zahtevati, naj čim prej zagotovijo dostojne življenjske pogoje priseljencem centra, nato pa je treba pozvati parlament, naj center CIE takoj zapre.« L. Panariti GRADEŽ - Avstrijca izdalo srce Smrt v termah V morju našli truplo - Šlo naj bi za pogrešanega Videmčana Srčna kap je bila po vsej verjetnosti usodna za tujega turista, ki je včeraj popoldne umrl v termah Gradežu. S.U., ki je bil star 48 let, se je okrog 16.30 kopal v hidromasažnem bazenu. Nenadoma ga je obšla slabost. Pomoč mu je najprej nudilo zdravstveno osebje gradeških term, ki ga je dalj časa oživljalo z defibrilator-jem, nato pa mu je skušalo pomagati tudi osebje rešilne službe 118, ki se je pripeljalo z rešilnim vozilom. Ves trud je bil zaman, saj je bil moški že mrtev. Truplo si je ogledal sodni zdravnik, nakar je državna tožilka Valentina Bossi odredila odvoz. Okoliščine smrti avstrijskega državljana, ki je po vsej verjetnosti umrl na- ravne smrti, preučujejo karabinjerji iz Gradeža. V morju pri Gradežu pa je včeraj popoldne okrog 16.20 luška kapitanija našla truplo. Reševalci so takoj posumili, da gre za 75-letnega upokojenca Francesca Petrarco iz Vidma, ki so ga pogrešali od srede, ko je s svojim motornim čolnom odplul iz marine v Lignanu. Ženi je rekel, da se bo vrnil okrog 17. ure, a ga je zaman čakala. Okrog 21. ure je poklicala reševalce, ki so ga takoj začeli iskati. Čoln so našli štiri milje od obale, Petrarce pa na njem ni bilo. Truplo so iz Gradeža odpeljali v Latisano, da bi Petrarcova družina lahko potrdila njegovo identiteto. TRŽIČ - Zaradi visokih temperatur Pozor na visoko koncentracijo ozona Vremenoslovci napovedujejo, da se bo vročina v teh dneh stopnjevala, z njo pa tudi koncentracija ozona v ozračju. Opozorilno vrednost bo koncentracija presegla tudi v Tržiču, kjer se je občinska uprava zavzela za informativno kampanjo, preko katere želi občane seznaniti z negativnimi učinki ozona na zdravje in jim ponuditi nekaj koristnih nasvetov. Prizemni ozon nastane pod vplivom sončne svetlobe iz emisij hlapljivih organskih zmesi oziroma ogljikovodikov in dušikovih oksidov. Ozon je najbolj nevaren v sončnih poletnih dneh med 11. in 16. uro, v nočnem času pa so koncentracije ozona zaradi reakcije z duši- kovim dioksidom na normalni ravni. Visoke koncentracije ozona dražijo sluznico in dihala. Večurno vdihavanje ozona v visokih koncentracijah lahko povzroča kašelj, vnetje grla in oči, bolečine v prsih in kratek dih. Zaradi tega zdravniki priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je hladneje in je koncentracija ozona nižja. Pomembna sta tudi počitek in primerna prehrana, v katero je dobro vključiti tudi sadje, ki vsebuje antioksidante. Zdravniki tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v času previsoke koncentracije ozona izogibajo naporom. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. avgusta 2013 1 1 TRŽIČ - Počitniški prometni val na avtocesti »Vroče« pri Ližercu Včerajšnji pritisk na cestninsko postajo pri Ližercu, v tržiški občini, napoveduje »vroč« konec tedna na deželnih avtocestah. Po napovedih družbe Au-tovie Venete bosta prvi in drugi avgustovski vikend -kot je sicer že tradicija - zaznamovana z največjim letošnjim počitniškim prometnim valom. Zastoji bodo zato neizogibni. Napovedim pritrjuje včerajšnji prometni tok, ki je krepko presegal povprečne vrednosti zlasti na avtocesti A4 v smeri Slovenije in Hrvaške z zastoji ravno pri Ližercu. Takšen trend naj bi veljal tudi za ves današnji dan z dodatnimi zgostitvami prometa proti večeru. Od včeraj ob 16. uri do 23. ure danes bo na avtocestah veljala prepoved vožnje za tovornjake; vož- nja jim bo dovoljena med 23. uro danes in 7. uro jutri, nakar bo prepoved veljala do polnoči. Po predvidevanjih utegne gostota prometa na avtocesti A4 Benetke-Trst doseči danes tudi kritično stopnjo. Najdaljše kolone vozil se bodo do poznega popoldneva valile med Redipuljo in ližercem. Zastoje pričakujejo tudi pri cestninski postaji v Latisani, koder se steka tok dopustnikov proti Lignanu in Bibioneju. Zgostitve prometa v obe smeri so dalje predvidene pri Pal-manovi, kjer zavije avtocesta proti Trbižu, in povsod tam, kjer potekajo dela za razširitev avtoceste. Podobne napovedi veljajo tudi za jutrišnji dan: najgostej-ši prometni val je pričakovati pri izstopnih postajah v Ližercu in Latisani zlasti zjutraj in med popoldnevom. Po napovedih se bodo najdaljše kolone vozil danes valile med Redipuljo in Ližercem bonaventura Gneča na cesti povzroča nejevoljo, svoje naredi še vročina, vse to pa vpliva na manjšo varnost. Zato velja nasvet voznikom, naj bodo strpni in previdni med zastoji ter naj upoštevajo cestnoprometne predpise. Koristno je spremljati informacije o zastojih in čakalnih dobah na mejnih prehodih in cestninskih postajah. Pri daljših potovanjih je priporočljivo načrtovati več postankov. Poleti se pri voznikih pogosteje pojavi tudi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Koristno je tudi zaužitje zadostne količine tekočine (npr. od poldrugega litra do dveh litrov vode dnevno), da ne pride do dehidracije, ki bi zmanjšala voznikove psiho-fizične sposobnosti. Pristajališče Lijak pri Ajševici bumbaca NESREČI JADRALNIH PADALCEV Čeh padel vznak, Mariborčan obvisel Na pristajališču Lijak pri Ajševici se je v četrtek poškodoval 38-le-tni češki jadralni padalec. Zaradi napačnega načina pristajanja je padel vznak na tla s približno treh metrov višine. Po prvih ugotovitvah je utrpel poškodbo hrbtenice in so mu na kraju reševalci nudili zdravniško oskrbo, kasneje pa so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Ravno tako včeraj je novogoriška policija posegla na območju Polovnika pri Bovcu. 42-letni jadralni padalec iz okolice Maribora je na težko dostopnem terenu strmoglavil in ob-visel na drevesu. Nepoškodovanega ga je v dolino pripeljala ekipa za helikoptersko reševanje v gorah iz Brnika. GORIŠKA - Nasveti V iskanju osvežitve ne izzivajmo narave Divja kopališča so za kopalce lahko zelo nevarna Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora Od klopce do klopce SPREHODI V OKOLICO GORICE Skok v Sočo pri Solkanu bumbaca V vročih poletnih dneh morje, urejena kopališča, bazeni, bregovi rek in jezer delujejo na ljudi kakor magnet. Kljub temu da je vodna osvežitev več kot prijetna, pa ne smemo zanemariti osnovnih varnostnih ukrepov. Tudi na Goriškem je kar nekaj obrečnih krajev, ki privabljajo sladkovodne kopalce. Kopanje pa ni varno povsod, ampak le v vodah, ki so temu namenjene oziroma v t.i. kopalnih vodah. Goričani se radi odpravljajo iskat osvežitev tudi čez državno mejo. Med kopalnimi vodami v bližnji okolici so določeni predeli reke Soče (odseki pri Solkanu, Kanalu, Čez-soči in Tolminu), hudourniška reka Nadiža (od naselja Log-je do Robiča), reka Idrijca (odsek Bača pri Modreju). Kopalce pa lahko opazimo tudi ob t.i. divjih kopališčih: med temi so umetni vodni zadrževalnik Vogršček, določeni predeli ob Vipavi in neurejeni deli zgoraj omenjenih rek s pritoki. Zaradi različnih ravni gladine, vodnih vrtincev in brzic so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Naj za kopalce veljajo naslednji nasveti: ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti; starši naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi; vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholnim pijačam; pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih; upoštevajte vremenske razmere; ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost; morski valovi in tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale; brzice skrivajo presenečenja in pasti; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo: previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih, zato ne bo odveč; bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča: starši še posebej pri tem pazite na svoje otroke. Na uredništvu smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Prišepeta-vanje nas danes vodi od klopce pred štmavr-sko cerkvico do klopce sredi sabotinskega pobočja. Od vseh sprehajalnih prišepetavanj je današnje razgledno najbolj razkošno. Vozilo pustimo pri štmavrski cerkvici. Sedemo na klopco, da zajamemo nekaj kisika v pljučno rezervo in srknemo iz čutarice. Ze po sto metrih navzgor se nam odpre širok razgled od vzhoda do zahoda: Trstelj s kraškimi kuclji do Cerja, doljanska zareza v smeri Tržiča, Debela griža do Martinščine, na Goriški ravnici pa urbane površine od solkanskega Zabjega kraja do štandreškega Pilošča. Desno še Kalvarija in više Števerjan, severozahodno Pod-sabotin in severno najvišji greben. Sprehod se zaključi veliko bolj skromno na klopci sredi pobočja. Stopimo do nje! Mimo nekaj hiš, ki jih bremeni spačen naslov Villa Vasi, kot če bi tam izdelovali glinaste posode, dejansko pa gre za sila nerodno izpeljanko iz slovenskega »V vasi«, pridemo do zavoja v levo. Stopimo pogumno v smeri pokopališča. Pogum ni na mestu zaradi slednjega, temveč zaradi prave strmine, ki pa je zadnja. Pri tabli, ki omenja nekdanji dvolastniški mejni prehod, stopimo med grmovjem na stezo. V senci nas lagodno pelje do zunaj teritorialne ceste, katere zareza v naravno okolje se je po nekaj desetletjih komaj kaj zarasla z zelenjem. Nad asfalti trak nas pelje že-lezobetonski most, s katerega je razgled še bogatejši od prejšnjega: sedaj opazimo tudi dele soške struge in lahko povsem dojamemo geostra-teški pojem »Goriška vrata«: od bavarske ravnine do Tržaškega zaliva je pod nami edina strateška »odprtina« v smeri Vzhod-Zahod in obrat- Nadaljujemo po stezi, ob kateri je nameščena kovinska mreža z močnimi vponkami, debelimi žicami in odpornimi jeklenimi stebri, kar preprečuje kotaljenje skal na spodnjo hitro cesto. Hkrati je vse železje edina konstrukcija, ki bi dovolila sicer povsem zgrešeno politično vzporeja-nje z »železno zaveso«. Na koncu mreže je mejnik z oznako 55/10. Seveda mejo mirno prestopimo in pridemo do odcepa za Solkan. Nadaljujejo po obzidni stezi, nikjer ne zavijemo navzgor in vztrajamo do lesene klopce, s katere po krat- kem posedanju zajamemo celovito krajino pod sabo: kamnito groblje, zelenje, Sočo s solkanskim Kajak centrom in tekmovalno progo, hiše, ceste, železnico s Severno postajo, goriški grad ... Sprehod smo začeli pol ure pred mrakom, zato sedaj ostanimo v tišini sami s seboj ali v drobnem klepetu s spremljevalci/kami ter počakajmo na čarobnost prižiganja tisočih svetil pod nami: jezero žarečih točk v temnem okviru okoliških vzpetin. Aldo Rupel Ekstrateritorialna cesta prečka pobočje Sabotina (desno), pri kamnu z oznako 55/10 prestopimo sicer nevidno mejo (zgoraj desno); razgled na solkanski Kajak center ter mestno območje Nove Gorice in Gorice (pod naslovom) fotoa.r. 12 Sobota, 3. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Jože Dežman »pod lipami« »V Sloveniji je nevarnost ponovitve« Gost predzadnjega srečanja pod lipami v poletnem nizu, ki ga na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici prirejata center Bratuž in Krožek za druž-beno-politična vprašanja Anton Gregorčič, je bil zgodovinar iz Slovenije Jože Dež-man, izvedenec za povojne poboje, raziskovalec in publicist, predsednik vladne komisije, ki odkriva in preiskuje prikrita grobišča. Številnemu občinstvu ga je predstavila časnikarka Erika Jazbar, ki je četrtkov večer povezovala in med drugim poudarila, da je nadvse pomembno, da govorimo o sedanjosti in težavah pri soočanju s polpreteklimi dogodki: »Zamolčana preteklost je namreč ključna ne le za našo sedanjost, ampak tudi za prihodnost.« Dežman je na začetku izzval navzoče z vprašanjema, zakaj je vredno biti Slovenci in ali se počutijo zmagovalci, pa še s tem, ali je hujša kolaboracija z okupatorjem ali s Stalinom. »Takoj zaidemo v težave, ki pa jih bomo morali preseči, če se bomo hoteli o nekaterih ključnih stvareh pogovarjati,« je dejal. Vrhunski dogodki slovenske nacije so - kot je zapisal Peter Jambrek že leta 1994 - proces proti četverici z delovanjem Odbora za varstvo človekovih pravic, prve svobodne volitve, plebiscit, neodvisnost, zmaga v vojni in ustava. »To so stvari, o katerih se moramo zmeniti, da so več vredne kot krvava revolucija,« je pristavil. Ne bo lahko, a »ta spopad za zdravo pamet bo treba dobiti, če hočemo preživeti«. »Zmeniti se moramo, ali človek zasluži grob ali ne. To je temeljno vprašanje,« je zatrdil četrtkov gost in dodal, da »ihta nad domobranci«, ki se še vedno pojavlja, »je ponovitev genocida«. Eden od ključnih pogojev za vrnitev v stanje miru pa je, da ljudje niso v strahu, da bi se dogodki iz preteklosti ponovili. »Danes je v Sloveniji nevarnost po- novitve,« meni Dežman. Dilema torej ostane: »Hočemo živeti v družbi miru, sožitja in sočutja ali pa v družbi nasilja, delitev in podrejanja?« Veliko je bilo človeških dram, »bili smo nema družba, ne pri zmagovalcih ne pri poražencih ni bilo dovoljeno povedati resnico«. Zdaj pa moramo vzpostaviti Dežman in publika v Gorici bumbaca vzdušje, kjer bo žrtev imela pravico, da pove in da jo kdo posluša. Če v družbi najde sočutje, bo ozdravljena, je prepričan zgodovinar. Do tega seveda ne bo prišlo čez noč, »splača pa se nam se s temi stvari ukvarjati za dušni blagor in zdravo pamet«. Dežman kljub vsemu ni pesimist, »ker je bilo že ogromno narejenega«. Dokler pa ne bodo ljudje pokopani, ne bo nič. Od 600 grobišč okoli 400 jih sploh ni označenih, je navedel podatek in dodal: »Zločinci še vedno lažejo, zato je treba žrtve odkopati, da nam povedo, kaj se jim je zgodilo. To so najbolj jasno povedale žrtve iz rova sv. Barbare.« Podatki o številu pobitih vznemirjajo, kot je pokazala tudi burna razprava po Dežmanovem predavanju. In vendar, je sklenil gost, »Inštitut za novejšo zgodovino popisuje žrtve vojne in revolucije v Sloveniji zelo eksaktno. Vsakdo lahko izve vse, kar je potrebno, da si ustvari mnenje o teh stvareh. Drugo je, če noče«. Poletni niz pod lipami centra Bra-tuž bo prihodnji četrtek ob 20.30 sklenilo srečanje z Janezom Janšo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. M Koncerti »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 4. avgusta, ob 19. uri »7.2 Tommy Vee - Mauro Ferrucci«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it. FESTIVAL GLASBE SVETA na odru pred gradom Kromberk ob 21. uri: v torek, 6. avgusta, koncert Svetlane Makarovič in kvarteta Mar Django. S Izleti KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ sporoča, da sta se sprostili dve mesti za izlet na Portugalsko od 22. do 29. avgusta; informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). SPDG obvešča vse udeležence, ki so se prijavili na dvodnevni izlet na Monte Cevedale oz. Cima Cevedale (Zufallspitze), ki bo v petek, 23. in v soboto, 24. avgusta, da potrdijo vpis do četrtka, 8. avgusta, po tel. ali sms 339-7047196, 0481-81965 (Boris), na boris@spdg.eu ali po tel. 0481-536017 (Doli). SPDG obvešča, da je izlet na Cima dAsta na Tridentinskem odgoden od polovice septembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča udeležencem izleta v Tolmin in piknika v Brjah, ki bo v nedeljo, 4. avgusta, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7.50 iz Štandreža na Pilošču in pri lekarni, nato s postanki v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na Goriščku / na trgu Medaglie d'oro. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.30 iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah in v Sovodnjah pri občini in lekarni. Organizatorji priporočajo točnost. H Šolske vesti PRIPRAVA NA ŠOLO v Dijaškem domu v Gorici bo potekala od 26. avgusta do 11. septembra. Učencem osnovne in srednje šole ponuja ponavljanje in utrjevanje učne snovi, tečaj angleščine, inštrukcije, jezikovne delavnice, poučne ekskurzije. Poseben program za otroke, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole; informacije in vpisovanje na info@dijaski-dom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. TEČAJ ANGLEŠČINE z jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice po potekal v Dijaškem domu v Gorici od 26. avgusta do 6. septembra. Namenjem je osnovnošolskim in srednješolskim učencem; informacije in vpisovanje na info@dijaskidom.it, do zasedbe razpoložljivih mest. SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. NOVA GORICA Letni kino z izjemnima gostoma Današnja gosta Letnega kina V Novi Gorici se nocoj ponovno obeta izjemen filmski večer. Gosta Letnega kina, ki ga posvečajo Sil-vanu Furlanu, bosta Milena Zupančič in Dušan Jovanovic. Oba igrata v filmu Matevža Luzarja »Srečen za umret«, ki ga bodo drevi ob 21. uri vrteli na prizorišču Poletne scene na paletah za mestno hišo. Z gosti - prisoten bo tudi režiser - se bo pred začetkom projekcije pogovarjala ko-ordinatorka programa Letnega kina Mateja Zorn. Celovečerni film »Srečen za umret« je grenko-sladka komedija o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, da bi jih nato obrnila na glavo. Jutri ob 21. uri bo na vrsti film We-sa Andersona »Kraljestvo vzhajajoče lune«. Vstop na prizorišče je prost. Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Se sposti un posto a tavola«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Wolverine - L'Immortale«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Now you see me - I maghi del crimine«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La notte del giudizio«; Dvorana 4: 18.00 - 20.10 »Se sposti un posto a tavola«; 22.00 »Pacific Rim«. Dvorana 5: 21.30 »Wolverine - L'Im-mortale« (digital 3D); 17.30 - 19.50 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«. Obvestila BREZPLAČNA AVTOBUSNA POVEZAVA OVERNIGHT poteka vsako soboto od 13. julija do 10. avgusta ter 15. avgusta; povezovala bo Gorico in Tržič z Gradežem; več na www.apt-gorizia.it/it/13852/Overnight. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja »Pik-nik de Feragošto« v četrtek, 15. avgusta, ob 12.30 na društvenem sedežu na Palkišču. Praznik je primeren za vse starosti, na programu bodo ljudske igre za otroke in odrasle (ciljanje s fračami, tek z vrečami, vlečenje vrvi, tekmovanje s samokolnico, idr); prijave in informacije po tel. 3383176605 (Katiuša). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in deč- -/ Ugasnili bodo računalnike Delovanje goriškega, tržiškega in krmin-skega urada Agencije za prihodke bo prihodnji teden okrnjeno. Med 5. in 7. avgustom bodo namreč posodabljali programsko opremo računalnikov, od 8. avgusta dalje pa bodo ponovno zagotavljali vse storitve. »Odkril« je gradeško narečje Ob stoletnici smrti Sebastiana Scara-muzze, ki je prvi preučeval gradeško narečje, bo jutri pod njegovo rojstno hišo potekala slovesnost. Ob 11. uri se bodo pod spominsko ploščo zbrali zgodovinar Bruno Scaramuzza, monsinjor Zorzin, zbor Sv. Cecilije, violinist Elia Grigolin, igralec nevio Scaramuzza, režiserka Alessandra Scaramuzza, tajnik pokrajinskega sveta Pierluigi Lodi, župan iz Dolenj Diego Ber-nardis in pokrajinski odbornik Federico Portelli, ki je napovedal, da bodo Pokrajinski muzeji posvetili Scaramuzzi posvet. Ob razstavi tudi darilo Fundacija Goriške hranilnice vabi na obisk razstave »Réclame - Manifesti e boz-zetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«, ki je na ogled v razstavnih prostorih v Gosposki ulici. Danes in jutri bodo obiskovalcem poklonili tudi darilo, in sicer reprodukcijo plakata cirkusa Klud-ski in razglednice. Razstava bo odprta tudi na veliki šmaren. Nedeljska tržnica na Placuti Jutri med 8. in 14. uro bo na Placuti v Gorici solidarnostna tržnica v organizaciji združenja Tutti insieme. V parku goriškega županstva bo drevi ob 21. uri združenje Gradisca ... il teatro uprizorilo komedijo »Tre sorelle e un imbra-nato«; vstop bo prost. Operno petje med plovbo Jutri ob 19. uri bo s pomola San Vito v Gradežu odplul čoln Nuova Cristina, na katerem bo koncert opernih arij »Ope-retta fantasiosa«. Pela bo sopranistka Ilaria Zanettil, pri klavirju bo Antonio Kozina; vstopnice bodo na prodaj na pomolu. ke (od 5. do 14. leta starosti) od 19. do vključno 24. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo slovensko govoreči trenerji za nogometaše in vratarje. Vpisovanje in informacije na tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). 15 Prireditve 11. JUBILEJNE "MUŠJE DIRKE LEV- PA" - v nedeljo, 4. avgusta, ob 15. uri tradicionalne mušje dirke (dirke na oslih), nastop harmonikašev in mladih glasbenih talentov, nastop reper-ja Tomosa, letalski akrobatski duo Nik Oblak in Tomaž Bavdaž ter igre z osli; več na www.drustvo-levpa.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v četrtek, 8. avgusta, ob 20.30 gost »Srečanja pod lipami« nekdanji predsednik vlade in avtor knjige »Za kulturo življenja« Janez Janša. Večer bosta vodila časnikarja Erika Jazbar in Andrej Černic. DEGUSTACIJSKI VEČER »Zvezdnate čaše - Calici di stelle« v restavraciji Antiche Terme na plaži GIT v Gra-dežu: 9. in 10. avgusta od 19.30 do polnoči bo mogoče pokusiti vina priznanih vinarjev. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Ivana Giacomelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gianpietro Turco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču v Štarancanu. w / TRST Sobota, 3. avgusta 2013 1 Iličic: Prvi cilj je igrati MOENA - Slovenski nogometaš Josip Iličič je na pripravah Fiorentine dočakal dan za predstavitev medijem. V pogovoru z novinarji je potrdil, da je s prihodom k vijoličastim zadovoljen, z igralnim mestom pa se ne obremenjuje, piše MMC Rtv Slo: »Kamor me bo postavil trener, tam bom igral. Moj prvi cilj je seveda igrati. Najbolj všeč mi je sicer t. i. položaj "trequartista", a o tem ne odločam jaz. Najmanj pa razmišljam o številu zadetkov,« je dejal. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Hacketta ne bo v Sloveniji MILAN - Na košarkarskem evropskem prvenstvu v Sloveniji bo Italija igrala v okrnjeni postavi. Potem ko se je nastopu odpovedal Danilo Gallinari (poškodba kolena) je košarkarska zveza sporočila, da v Sloveniji ne bo niti Daniela Hacketta. Igralec Siene, ki je letos osvojil tudi državni naslov, ima težave z ahilovo tetivo. TURNIR SKUPINE LAŠKO - Turčija - Srbija 63:78, Slovenija - Latvija 71:67. PLAVANJE - Svetovno prvenstvo v Barceloni Enostavno: Ryan Lochte Ameriški zvezdnik Ryan Lochte dvakrat zlat BARCELONA - Junak šestega dne svetovnega plavalnega prvenstva v Barceloni je bil ameriški zvezdnik Ryan Lochte, ki je osvojil drugo zlato kolajno na letošnjem SP. Po zmagi na 200 m mešano je bil včeraj - tretjič, po letih 2007 in 2011 - najhitrejši še na 200 hrbtno. Američani tako ohranjajo primat, ki ga imajo že več kot 15 let. 28-letni Lochte je plaval 1:53,79, Clary pa je bil skoraj sekundo počasnejši, med njiju pa se je vrinil še Poljak Radoslaw Kawecki. Lochte je nato dosegel še najboljši izid v polfinalu na 100 delfin, bil pa je tudi član zmagovite ameriške štafete 4x 200 prosto (7:08,05). V štafeti so bili drugi Rusi, tretji pa Japonci, italijanski plavalci pa 10. Za presenečenje je poskrbela tudi Rusinja Julija Efi-mova, ki je v velikem finalu na 200 prsno ugnala novo svetovno rekorderko Danko Rikke Moller Pedersen (v četrtek je z 2:19,11 postavila nov svetovni rekord). V fina- lu je 150 metrov vodila sicer Pedersenova, na zadnjih 50 metrih pa je prepričljivo slavila Jefimova (2:19,41). NA ODER SO STOPILI ŠE ... - Na prestižni razdalji 100 prosto je zmago slavila tekmovalka z najboljšim izidom letos na svetu Avstralka Cate Campbell, ki je z 52,34 deklasirala tekmice za pol sekunde in več. Na 200 m prsno je zmagal olimpijski prvak in branilec naslova iz Šanghaja Madžar Daniel Gyurta, ki je ob tem z 2:07,23 popravil tudi lasten evropski rekord in postal prvak na 200 prsno že tretjič zapored. IN ŠE - Italijanska plavalka Federica Pellegrini se na 200 m hrbtno ni uvrstila v finale, prav tako sta izpadla Luca Dotto in Marco Orsi na 50 m delfin, z najboljšimi na 100 m delfin pa bo nastopil Matteo Rivolta. VATERPOLO - Za 3. mesto: Madžarska - Rusija 10:8, finale: Avstralija - Španija 6:8. Rusinja Julija Efimova ansa APrimorski ~ dnevnik Bale v Real Madrid MADRID - Vse kaže, da bo Gareth Bale od Tottenhama prestopil v Real Madrid. Madridski klub naj bi odštel kar 120 milijonov. Mauriju šest mesecev RIM - Italijansko športno razsodišče je včeraj zaradi vpletenosti v nedovoljene stave suspendiralo kapetana Lazia Stefana Mau-rija za šest mesecev, Laziu pa naložila globo v višini 40.000 evrov. Povprečno 4.000 gledalcev BOLOGNA - V sezoni 2012/13 si je košarkarske tekme A-lige ogledalo povprečno 3.911, skupno več kot milijon. Največ gledalcev je zbrala Virtus Bologna (7.858). Na tekmo so klubi povprečno zaslužili 42.419 evrov. Crutchlow ob Doviziosu BOLOGNA - V sezonah 2014 in 2015 bo na SP MotoGp ob Doviziosu vozil Ducati tudi britanski motociklist Cal Crutchlow. Po Poljski: Slovenca v ozadju KRAKOV - Kolumbijski kolesar Darwin Atapuma je zmagovalec pete etape dirke Po Poljski, rumeno majico je oblekel Francoz Christoph Riblon. Slovenca Vrečer in Špilak sta odstopila, Mezgec je bil 81., Bole 82. SKOKI V VODO Z deske 6., jutri pa za stopničke Tržaška skakalka v vodo Sofia Carciotti je včeraj začela z nastopi na poletnem državnem prvenstvu po kategorijah v Rimu. Prvi dan je bil za ambiciozno članico Trieste tuffi, ki prvo sezono nastopa med članicami, le ogrevanje, saj jo tekmovanje v paradni disciplini čaka jutri. Z enome-trske deske je med šestimi tekmovalkami, izrazitimi specialistkami, zasedla 6., zadnje mesto (165,20), s svojim nastopom pa je bila kljub temu zadovoljna: »Zaradi mature, odsotnosti trenerke in drugih okoliščin sem intenzivno trenirala samo teden in pol pred nastopom, zato sem s pokazanim zadovoljna,« je pojasnila Carciottije-va. Zmagala je Elena Bertocchi, prav tako novinka med članicami (letni 1994), s končnim izidom 251,70. Več, tudi stopničke bo zdaj lovila v svoji paradni disciplini - s stolpa. V Rimu bo žiriji predstavila enak program, s katerim je na zimskem prvenstvu po kategorijah osvojila 3. mesto. »Upam, da bom tokrat druga, pa čeprav nisem optimalno pripravljena,« ne skriva načrtov Carciottijeva. V Rimu sicer ni najboljših skakalk v vodo, ker so po SP že na oddihu, najhujša tekmica bo torej Giorgia Bart. (V.S.) ODBOJKA - Ekipo Sloge Tabor Televita sta dopolnila tudi dva novinca, Bolognesi in laccarino Mozaik se je sestavil Sloga Tabor Televita je dobila končno podobo. Na seznamu razpoložljivih igralcev B2-lige bo 19. avgusta devet igralcev: poleg že potrjenih - Gregorja Jerončiča, ki bo hkrati tudi trener ekipe, Ambroža in Matevža Peterlina, Vasilija Kanteja, Davida Cettola in Stefana Sircha - se bo ekipi pridružil še Mirko Kante, novinca v rdečem dresu pa bosta Marco Bolognesi in Antonio Iaccarino, ki ju je klub že dalj časa snubil. Športni direktor Ivan Peterlin nam je včeraj potrdil, da se je z obema igralcema le domenil za enoletno sodelovanje. Bolognesi, Tokanec, ki živi v Trstu (letnik 1986), bo na krilu nadomestil Kristjana Stoparja, ki bo letos študijsko zaposlen. V zadnjih dveh sezonah je bil Bo-lognesi nosilec v ekipah C-lige, lani pri Vivilu, pred tem pa pri Ferraluminiu, obakrat je napredoval v B2-ligo. Izkušnje ima sicer tudi v B2-ligi, kjer je nastopal v sezoni 2009/10. Antonio Iaccarino pa bo v ekipi tako imenovani »jolly«. Neapeljčan, ki prav tako že nekaj let živi v Trstu (letnik 1982), lahko igra v vlogi krilnega napadalca ali korektorja. Z njim je Sloga Tabor tudi dopolnila razpoložljiva mesta »starejših« igralcev nad 30. letom, ki jih je lahko v ekipi državnih lig samo štiri. Iaccarino je v zadnjih dveh sezonah igral pri Vivilu, pred tem pri Fincantieriju v C-ligi, v sezoni 2009/10 pa je bil nasprotnik Sloge Tabor v B2-li-gi, saj je nastopal pri VBU-ju. Ekipo bo letos dopolnil tudi bloker Mirko Kante, ki bo igral ob Gregorju Jerončiču in Stefanu Sirchu. V B2-ligi je brat korektorja Vasilija Kanteja zbral nekaj nastopov že v sezoni 2011/12. Igralski garnituri pa se prav gotovo ne bo pridružil Andrea Vatovac, je še potrdil Pe-terlin, saj je delovno pogodbo na Hrvaškem podaljšal še za eno leto. Kot smo že poročali bo mesto Filipa Hledeja (igral bo v združeni ekipi Olympie in Vala/Soče) prevzel Ambrož Pe-terlin, v vlogi korektorja bo igral Vasilij Kante, Bolognesi bo igral ob Cettolu, libero pa bo Matevž Peterlin. Ostala razpoložljiva mesta bodo dopolnili po vsej verjetnosti mladinci Sloge, ki jih bo Jerončič izbral šele po pripravah v Mežici. Peterlin sicer ne izključuje, da bi ekipo dopolnil še kak goriški odbojkar, ki ne bo prišel v poštev v goriških še-sterkah. Odhajajoča Danjel Slavec in Vanja Veljak bosta najbrž obesila odbojkarske čevlje na klin, saj se bosta predala malemu nogometu, Nicholas Privileggi pa se bo posvetil učenju deskanja na snegu, ob tem pa bo treniral mlajše selekcije Sloge in morebiti pomagal v nižjih ligah. Sloga Tabor Televita bo priprave začela 19. avgusta, pred gledalce bo prvič stopila v soboto, 14. septembra na Pokalu bazoviških žrtev, kjer bo enodnevni troboj s Fuži-narjem (letos je napredoval v 1. slovensko ligo) in združeno ekipo Olympie - Vala/Soče. Veronika Sossa David Cettolo bo tudi letos najmlajši član standardne postave pri Slogi Tabor kroma GORSKO KOLESARSTVO - DOWNHILL Milič in Legiša trenirata na Črnem vrhu in pri Katinari Med discipline gorskega kolesarstva sodi tudi zvrst downhill, pri katerem se kolesarji spuščajo po strmih poteh. Z njim se tekmovalno ukvarjata tudi Patrik Milič iz Šempolaja in Tomaž Legiša iz Vižovelj. Milič trenira že tri sezone, zaradi poškodb pa je dalj časa tudi miroval, Legiša pa se je tekmovanju v tej zvrsti približal letos. Oba tudi uspešno nastopata na dirkah po Italiji -večinoma na severu polotoka - pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer je downhill še posebej razvit. Pretekli teden je Milič nastopil na državnem prvenstvu, kjer je bil med juniorji 20. Boljše se je izkazal na 2. preizkušnjo DH NordEst v kraju Pozza di Fassa, kjer je v svoji starostni kategoriji zmagal. Med 120 kolesarji iz cele severne Italije je 18-letni dijak mehanskega oddelka Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt J. Štefan osvojil absolutno 6. mesto. V 4 minutah in 42 sekundah se je spustil po 2.050 m visokem hribu po 3,6 kilometrski gozdni stezi s 700 m višinske razlike. Tomaž Legiša, študent tržaške univerze, je v kategoriji Elit Sport zasedel 7. mesto (4:47). Oba kolesarja sta člana tržaškega društva A.S.D. 360 MTB, največkrat pa trenirata na Črnem vrhu in pri Katinari na progi »3 camini«. (V.S.) REŠITVE. Slikovni križanki, zgoraj - vodoravno: ars, Tot, Ema, K.S., as, Američani, drsalec, mast, teka, oje, Seton, sanke, Ira, maslo, sipe, teta, Pasternak, Ani, ud, N.T.; na sliki: Kadmos; spodaj, vodoravno: greda, Mal, redar. Aro, oval, prag, Čllenec, Azi, Adolf, nona, Anio, Arij, Lija; na slikah: Gročana, Log. Križanka, vodoravno: 1. zmaj, 5. javk, 9. Evita, 10. erar, 11. terorlstka, 13. Ero, 14. Veras, 15. Rl, 16. Pllnij, 18. norec, 20. tap, 22. Atena, 23. ime, 24. Rot, 25. SAR, 26. trobilo, 30. Trst, 34. S. R., 36. računar, 37. tiralice, 39. kitica, 40. un, 41. galop, 42. ječe, 43. idilika, 46. ile, 47. zliv, 48. Jaka, 49. in, 50. Ran; na sliki: Repen. Kombinacijska križanka, vodoravno: poročevalka, enostranost, takt, aromat, Ana, STA, INA, veto, alt, kriminalci, Bucik, Stlpe, Mars, to, as. V»1VA3DOaOd -1SONVU1SON3 lL D"IVNIWia>l :1J? 0L VDIAV»Oa -VdllNVS» DHW01 ¡IJ? L NOivaa - ivwoav 9 3diis-s>iiis-XDna »h? s 013A - VdVA - DIV1 - V13d - nvno - savw - aiwa - V11V - onv P vis-iAina-iso -VNI-1SV-ONV - VNV - nv ¡»H? £ 01 - a» - S3 -13-SV:|J|J?Z •apasag afupods 3sa 3/// a tpajodzDy (om) VXNVZIU)! VXSriDVNISIAlOX E33S3UJ ßoq i^suejchßB = 101 * (uosdiuoi|i isaiug) f|3jes|d pisusiue = N013S ■ niinaiv a Bu|dn>|s e^sojo = iva • Jean lus i^suefnej! = iNnV03 * !>|53|ßue = g~|\/0 • d|zp ;>|suniuoj = OHV * auamv 3>|3J 3ixi| oujuue = OINV - (e>l!l ecl0 ez) »3PUVA01S (OaiONHV) 331VU9I IHSH1IJ iusNvriivii oaosodA 3NQOX31 3fNVAIlZVZ VAVUdlUd XIN1V90N di;a MSNilHOU Ujm«) vrnvzou 3N3INV 3113911 VMOllUd 3HI 0NJI1N» rimvNvz WNZ'MX ivuAiia irNaods suvr naamr miiiHvraoA IHJIISDVN V3I8VA V$VN •V93NA0NS0 a0N01U3A3a U01VWH0J3H MsmAns -naaNvsunv IA0908 nisnauoN 3Av;va 3H;iH3WV -ONjnr 331VAIfl3Hd 3*1190 3iS»3r»f xinzoux •|od eu E|!>| 'st? ijpuBfpo» 33AB|8p |UD!i!|od-ousqznjp seu :A0)|jusB|ß0iuBS zajq ezaf'zt iA0j|a>| >|!uqopos iSA>|Soy\| po ouznf 'ifisna a ojsaiu '¿£ u^ijs du sda dsdu -s£ ¡(ajojjg) jas|z -aj i^SLUiy !>|SUBf!|Bi! >£ ipod 'ejojsojd |3p jfupods •££ ;(as|odub.y) e3jf|3iesjd b^sodubj^ iepjojpay bd|bj6| eßs^siuiij eße^suawe prnjajez HE iequ b>|sjoiu eu -sn>|0 sz 'B|3zsp e>|suBf!|ei| sz 'n>|Sj}Oj>|eq ud OAjeq ez zou jU|Eiudusod -¿z ioueiuoy aosed i|asa s3|jb>||bj -o>| ssljoqfeu asbu pmiajez -gz ¡(ojpuBs) a>|j|qndaj s>)suBf!|Bi! >j]upsspajd |fuBp>|eu ~iz !efuaf|a|z qiA -jd a s3||>|sp uj ppap *6L OfllPIS BU IsnDBJis ud eupqo '¿l <|f|AdD S -OIIABjdO '91 ;?||3JSO» JBDnUUS !>|SBAJL| 'Zl :eupo>|ai eA|f|de|q 'OAjspajs oipuo>|jeu '6 ioAjsrup ou -jjods TOjsmoßz '8 -'nsuon n>jojo lua^suodef eu ajsm -ejsud ieuuAaj 'Aoda|>|s afjauA -9 '.sbd juia| *s üauiiJA jupoA p ;uop|og ja|je pispBpjuuj •£ 'jejdj ^moidujiio !>jsu3A0|s •z -'>|3ao|5 U3jnj>|0 'Aojns mi :QN?ldAVN 'Bfjorn efujßoq e^sHpjou OS ->|!UZ3A ¡sfajsoßod -feu ;j!AO>|B"i luBiuazajdaj ¡>|sje>|jes0>| |>|su8ao|s '3f)!|z -¿t i('JJ) >|ojo -gp :Bfuaf|A!z eßajsojdajd op uazaqnfi .'uodez ijo>|o>|s '>|ai |>|sfuo>j ^aHun >|919dbz "Ofr ^jHzaod a Bioua Bua3nf|>|Bz :B3uaz|op -qo ofaiuud ep '¡fpnod ejsipos aqpajpo ¿£ ;jue|n>| -ads 1 pnj '>|j}Buja}Buj -9£ :e>|uay e>|jUAaup eßa^sjouj -uj B)|!upajn B6afuBp>|au pmiajez !xfd a3sipajs *0£ -Bdni| 'BABjdBU bu|bu6|s budoaz -gz 'anssay puB i|3JB9s sz i(fejpuv) bdusao|5 )|jupajn ¡Ajd mpz -'ujo>| -uujud psjd -£z 'iisouiaiun uj ¡isoapoiu efuißoq b)|sj6 ZZ ieqznjp e>|S|BßrnJod e>|S|eia| ~oz .'OAjpB|>| o>|sbao)| o>|Z9j üb zauiunau 'dejj gl !JBU|Aopoßz |>jsiuu -91. ;a>jay b>|buzo e>|S||qouuojAB -5L ;(J|uuoßoa) 33|bj6| ]>|s -U3A0|S f L ;33AoßaDJ3H 'EL fauaiuBU au3jij|od A BD|u -||sbu 'Li ¡Bufeßeiq buabzjp o L 'Buojad B>|jupaspajd Bßa>|su!iuaßjB BßafuBp>|au Buaz 6 .'afuB>|0}s '>jojs 'S 'jUJBABjß p a A Z ISBSOd BUDlf|ABjd "L :QNAVUOGOA S£ os 9V 8E I* ££ Z£ L£ 6» Sfr 0E LZ Ofr li SZ ez OZ 6Z 0L 8» Et 8Z »L Zl Ll 91 n 6L 6E LZ ZZ 8L a ZP 9£ 9Z SL EL LL w/iDflw-V>INVZm>l 3rNV(30 'VNiisn »Nasan Nvzua V3l$V9N0d "9Nld V$VN uaNvri)nod VNSV1901Z vrNvax3N OUSOHONVZ 1WI0NUVU -3111 '0HV1S MSNriOd U3SIZ3H IMSW1IJ MSriOd V1S31 V10XIN maoAoiiinso ISVNIld KINlUOdS IHSNilHUA 3J3USJN VfNIDOfl m$n9 03H 3ŽIT SfNIDOfl »jswia 310N3 3XSVn)A X3wn VNI13A3 »DINOOaOS »sannr»N »azA" jraow HV91Viad VDINIdm DINlOdS MSNvrnvu VNQN0H0 ■iriavziN »DaONilJ 1311VIXS -319NV'aH3N US3Na3) nsivsid'wv HlinilVA VNIdDHS «H$010 «ia? YHSU5 H3130ZI INJ31H 9NIW31J rmvsid ia$319NV i3mwaoj IKIlVHHia NI3KIA0131 oxsri9i3g 101U3d vaavNiAON V$VN (siuoa) 33A013S0N Tl31YSId »sna IMVaAOlZ nvAij XINA3N0 ixsaowiad iuia n93NS0d 0rN20A«Z 01IZ0A VZOA V93>;3wa 9oaa INZ3UdA vaoxvw 'AONS VAVZVW 'VNGai na31VN »INlUOdS vaz DlVAI83Ud 0HV1 1IAV1S3S ixNvzmx iNAOxns (NV1IA) nsivsid IHSN3A01S niaAVN vnw3z VNV13090 C 'iS 0>iB~' ^ " :ejbi|abjd!jd ubjjs £L0ZeJsnßA6'£ / RADIO IN TV SPORED Sobota, 3. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 16.15 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Linea blu 15.25 Dok.: Road Italy 17.00 Dnevnik 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Da Auschwitz - Birkenau, la sofferenza degli innocenti 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetechete, vista la rivista 21.15 Show: Napoli prima e dopo 23.50 Dok.: Passag-gio a Nord-Ovest V^ Rai Due V" Rai Tre II mammo 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 16.10 Film: Love.com (kom.) 18.00 Film: Inga Lindstrom - Amo-re di mezza estate 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 7.00 Risanke 9.25 18.30 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.15 Nan.: Un amo-re impossibile 12.10 Nan.: La nostra arnica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Sereno va-riabile 14.00 Film: Kung Fu mamma 15.40 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.00 SP - Plavanje 18.50 Nan.: Sea Patrol 19.40 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Film: Il killer dell'autostra-da 22.35 Nan.: Criminal Minds 21.10 Film: What women want -Quello che Ie donne vogliono (kom., ZDA, i. M. Gibson) 23.45 Film: Mio cu-gino Vincenzo (kom.) O Italia 1 7.00 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 7.20 Risanke 10.50 Nad.: Merlin 12.10 Giffoni -Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Il rompiscatole 15.45 Motociklizem: SP Su-perbike 2013 17.00 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz - Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Senti chi parla (kom.) 21.10 Film: Adele e l'enigma del faraone (akc.) 7.15 Rai Educational Italia in 4D 8.05 Rai Educational 9.15 Film: Due gattoni a nove code... e mezzo ad Amsterdam 10.40 Film: La citta si difende 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.45 Film: Ma quan-do arrivano le ragazze? 16.30 Film: Major movie star 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 23.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nan.: Common Law La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.20 Film: Il bianco, il giallo e il nero 11.00 In Onda - Estate 11.40 Nad.: Mc Bride 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 In onda estate 21.10 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mon-di 23.40 Nan.: NYPD Blue ^ Tele 4 21.05 Film: I giorni della violenza 23.20 II giallo e il nero u Rete 4 7.50 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.50 Ricette all'italia-na 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Renegade 12.55 Nan.: Siska 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason - Arringa finale 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.10 Nan.: Rizzoli & Isles 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Nad.: 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45, 16.45 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 7.15 Zgodbe iz školjke 7.50 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Male sive celice 10.10 Dok. film: Grmenje in bliskanje 10.25 Moja soba 10.45 Nad.: Nina 11.25 Film: Predmestni krokodili 313.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.45 Podobe Slovenije 15.20 Dok. serija: Meje mojega jezika niso meje mojega sveta 15.50 Dok. serija.: Zgodbe izza obrazov 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Skriti kotiček sveta 18.35 Oza-re 18.40 Risanke 18.55 21.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Velike sanje 22.20 Poletna scena 22.45 Nad.: Sinovi anarhije 23.30 Dvanajst Slovenija 2 11.15 Skozi čas 11.25 Poletna scena 11.50 Podoba podobe 12.50 Slovenci v Italiji 13.35 Film: Hud 15.25 Košarka - prijateljska tekma: Slovenija : Latvija 16.55 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Daegu 2011 (športni film) 17.55 SP - Plavanje, prenos 20.15 Košarka: prijateljska tekma: Slovenija - Srbija, prenos 22.45 Beatli - od Liverpoola do San Francisca (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 Žarišče 13.30 Prvi Dnevnik 15.1018.10 Tedenski pregled 16.10 Intervju z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Stankom Stepišnikom 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.15 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 21.10 Svet v besedi in sliki 21.25 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 22.05 Na tretjem... , izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Arriva la primavera 14.55 Calegaria & ospi-ti 15.45 Potopisi 16.15 Film: Paquito 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Avtomobilizem 19.55 Potopisi 20.25 L'appuntamento 21.10 "Q" 22.15 SP - Plavanje 23.15 Festival Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Komelovi prijatelji 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Ženska viharnih časov 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Dalmatinski večer v Vipavi 21.30 Naselbinska kultura na Krasu 22.00 Tedenski pregled 22.30 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Film: Hiša debele mame 12.30 Film: Darilo življenja 14.15 Serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 15.10 Nan.: Kamera teče 15.40 Nan.: Očetje pod krinko 16.50 Film: Poletje v školjki 18.25 Nad.: Trafika 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zorro (akc., '98, i. A. Banderas) 22.20 Film: Številke za umor Kanal A 7.20 ŠKL 8.10 Film: Domovina junakov 10.00 Nan.: Newyorški gasilci 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Naj posnetki z interneta 13.00 Serija: Zoey 10113.35 Film: Pa ne še en film za mulce 15.15 Film: Lažni izgovori 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.50 Okrog sveta do srca 18.20 Odklop 19.10 Nan.: Newyorški gasilci 20.00 Film: Obala 22.10 Film: Brata Solomon (kom.) 23.55 Nad.: Pacifik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Milan Lipovec - Lejla Rehar: Ljudje ob cesti - radijska igra režija Jože Peterlin, 2. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, _ S b 3 VREDNO OGLEDA HM Sobota, 3. avgusta - UŠI Rai 3, ob 14.45 Ma quando arrivano le ragazze Italija 2004 Režija: Pupi Avati Igrata: Claudio Santamaria in Vit-toria Puccini Pupi Avati, ki snema filme kot po tekočem traku, v bistvu ne mine leto, da bi ne izšla tudi njegova filmska zgodba, se je v tem delu prepustil nostalgiji in melanholičnemu obujanju časa mladosti in let, v katerih je bil trdno prepričan, da bo postal jazz glasbenik. Pupi Avati je namreč že večkrat obrazložil razliko, med talentom in strastjo: v tem filmu pa se je tega argumenta dotaknil tako od blizu, da je v bistvu uresničil strogo avtobiografsko pripoved. Ma quando arrivano le ragazze je tako sprostitveni film o mladosti, ljubezni in prijateljstvu: predvsem pa o tistih sanjah, ki jim ni usojeno, da bi se res uresničile. 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sa-pori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Sobota, 3. avgusta 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 Sončno bo povsod po deželi. Popoldan bo soparno v nižinah in po dolinah, zvečer tudi ob morju. Pihal bo šibak veter. V višinah bodo temperature zelo visoke, ki bodo na 2000 m presegle 20 stopinj celzija. 1010 ) kijev O 12/25 <8* lizbona .0 16/27 10 madrid ° 17/37 dunaj O 19/35 ljubljana an jl19/36 19/33" split _^23/34 beograd O 20/33 £ Sonce vzide ob 5.51 in zatone g ob 20.31 Dolžina dneva 14.40 20/31 skopJE 21/34 ^ vir atene ^>/35 O> * w 1010 Sončno bo povsod po deželi. Popoldan bo soparno v nižinah in po dolinah, zvečer tudi ob morju. Pihal bo šibak veter. V višinah bodo temperature zelo visoke, ki bodo na 2000 m presegle 20 stopinj Celzija. Danes bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje od 35 do okoli 38 stopinj C. TOLMEC 020/32 TRBIŽ O 16/34 VIDEMO 18/36 CEDADÖ^ 19/35 Sri? J, CELOVEC ^ 018/34 KRANJSKA G. 015/29 O TRŽIČ 20/34 KRANJ O č^h S. GRADEC O 20/32 CELJE 20/36 O GORICA 20/36 O N. GORICA 0 22/33 ^Os/f^EM PORTOROŽ O LJUBLJANA O 19/36 DOSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 19/37 O 018/32 ^ KOČEVJE vL f ČRNOMELJ O inskega 1958 - Višek vročinskega vala na Primorskem. V Kortinah pri Črnem Kalu so namerili 36,0 °C, v Kopru se je segrelo do 35,4 °C, v Ajdovščini do 35,3 °C ter v Neblem v Goriških Brdih in v Komnu na Krasu do 35,0 °C. V nižinah in ob morju bo jasno s šibkim vetrom ob obali in zelo visokimi popoldanskimi temperaturami. V gorah bo zjutraj jasno, v dolinah bo čez dan toplo, popoldan bodo možne lokalne plohe. Jutri bo sončno in zelo vroče. Jutri popoldne in v noči na ponedeljek bo v severni Sloveniji možna kakšna nevihta. TOLMEC O 22/34 VIDEMO 20/39 TRBIŽ O 17/32 ČEDADo"^ 21/38 goricTon- gorica 23/39 O " 21/36 PORTOROŽ O 22/34 , O UMAG CELOVEC 019/32 KRANJSKA G. O 18/26 O TRŽIČ 20/33 £ S. GRADEC 019/32 CELJE 22/35 O KRANJ O c LJUBLJANA 0 22/36 POSTOJNA O 19/34 N. MESTO 22/36 O KOČEVJE V ° ' > ČRNOMELJ O OPATIJA REKA 21/36 Danes: ob 3.49 najnižje -57 cm, ob 10.25 naj- _ višje 31 cm, ob 15.57 najnižje -12 cm, g Morje je rahl° q ob 21.34 najvišje 42 cm. 5 razgibano- temE Jutri: ob 4.18 najnižje -61 cm, ob 10.50 naj- peratura morja višje 34 cm, ob 16.23 najnižje -15 cm, I 26 stopinj C. ob 22.05 najvišje 45 cm. 500 m ..........30 1000 m ..........28 1500 m ..........26 2000 m ..........22 2500 m...........18 2864 m...........14 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Nekdanji ciprski obrambni minister pet let v zapor Nova Zelandija bo po 200 letih uradno poimenovala glavna otoka LARNAKA - Nekdanji ciprski obrambni minister Kostas Papakostas je bil včeraj obsojen na pet let zapora zaradi eksplozije orožja v pomorski vojaški bazi, v kateri je pred skoraj dvema letoma umrlo 13 ljudi. Papakostas je bil spoznan za krivega uboja in povzročitve smrti iz malomarnosti. 73-letnega nekdanjega ministra pa ob izreku kazni ni bilo na sodišču, saj je prejšnji mesec, potem ko so ga spoznali za krivega, zbolel in se od takrat dalje zdravi v bolnišnici. V eksploziji julija 2011 je umrlo 13 ljudi, uničena pa je bila tudi bližnja osrednja elektrarna na Cipru, zaradi česar so se v državi vse poletje soočali s pomanjkanjem elektrike. Eksplozija je povzročila za približno tri milijarde evrov škode. (STA) WELLINGTON - Glavna otoka Nove Zelandije bosta končno dobila uradno ime. Otoka 200 let nista bila uradno poimenovana, čeprav sta bila neuradno univerzalno znana kot Severni in Južni otok. Novozelandski geografski odbor je tako začel sprejemati javne predloge za imena. Oba otoka bosta predvidoma imela tako angleško kot tudi maorsko ime. Neuradni imeni otokov se sicer na zemljevidih pojavljata, odkar so evropski priseljenci začeli naseljevati otoka v začetku 19. stoletja. Po navedbah odbora se bodo imena lahko uporabljala na uradnih dokumentih in zemljevidih. (STA) Za Rohanija Izrael tujek, ki ga je potrebno odstraniti TEHERAN - Novoizvoljeni iranski predsednik Hasan Rohani je dva dni pred uradno inavguracijo Izrael označil za tujek, ki ga je potrebno odstraniti. Odhajajoči predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je Izrael posvaril, da se pripravlja nevihta v regiji, ki bo judovsko državo izkoreninila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rohani je novinarjem ob robu zborovanj ob dnevu Jeruzalema oz. dnevu al Kuds, ki je praznik solidarnosti s Palestinci, včeraj dejal, da je "sionistični režim dolgoletna rana na telesu muslimanskega sveta, ki mora biti očiščena". Kar se tiče oživitve mirovnih pogovorov med Izraelom in Palestinci, je ob tem Rohani menil, da Izrael še naprej kaže svojo agresivno naravo, medtem ko željo po kompromisu uporablja kot izgovor. Pogovori Izraelcem nudijo "dobro priložnost, da se svetu pokažejo v miroljubni luči", je dejal novoizvoljeni iranski predsednik. Na besede Rohanija, ki velja za zmernega, se je že odzval izraelski premier Benjamin Netanjahu. Menil je, da izjave kažejo pravo naravo bodočega iranskega predsednika. "Pravi obraz Rohanija se je razkril prej, kot je bilo pričakovano," je v izjavi dejal Netanjahu. "Čeprav bi Iranci poskušali zanikati te izjave, so to njegove misli in izražajo načrte režima," je menil. Rohani bo jutri prisegel kot novi iranski predsednik. Ob tem pa Rohani ni bil edini, ki je bil kritičen do Izraela. Tudi odhajajoči predsednik Ahmadinedžad je v televizijski izjavi Izrael v enem od svojih zadnjih javnih nastopov posvaril pred izkoreninjenjem. "Obveščam vas z Bogom, ki mi je priča, da je na poti uničujoča nevihta, ki bo izkoreninila temelje sionizma," je poudaril po osmih letih na mestu predsednika Irana. Izrael po besedah Ah-madinedžada "nima prostora v tej regiji". Ob dnevu Jeruzalema so v Iranu pripravili množična zborovanja. Posnetki prikazujejo več sto tisoč ljudi, ki vzklikajo "Smrt Izraelu!" in "Smrt Ameriki!", še poroča AFP. (STA) Hasan Rohani na včerajšnjem zborovanju ob dnevu Jeruzalema oz. dnevu al Kuds ansa EGIPT - Ameriški državni sekretar Kerry: Vojska ponovno vzpostavila demokracijo KAIRO - Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je najbolj jasno doslej prikimala vojaški odstavitvi egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. Ameriški državni sekretar John Kerry je namreč v pogovoru za pakistansko televizijo Geo TV dejal, da je egiptovska vojska ponovno vzpostavila demokracijo v državi. V Muslimanski bratovščini so ogorčeni. Kerry je v intervjuju dejal, da je egiptovsko vojsko k ukrepanju pozvalo več milijonov ljudi, ki so se bali zdrsa Egipta v kaos. "Njen cilj ni bil - kot smo lahko doslej presodili - prevzem moči," je menil Kerry. Vojska je nasprotno "ponovno vzpostavila demokracijo", je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal ameriški državni sekretar. John Kerry VATIKAN - V osebnih čestitkah ob prazniku eid al fitr Papež za spoštovanje med kristjani in muslimani VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj pozval k "medsebojnemu spoštovanju" med krščanstvom in islamom in h koncu "nepoštenega kritiziranja". Papež je svoje misli zapisal v zasebnem sporočilu, s katerim je muslimanom čestital ob prazniku eid al fi-tr, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pozvani smo k spoštovanju religije drugega, njenih naukov, njenih simbolov, njenih vrednot," je papež zapisal v izjavi. "To tradicionalno sporočilo sem se odločil podpisati sam in ga poslati vam, dragi prijatelji, kot izraz spoštovanja in prijateljstva z vsemi muslimani, še posebej tistimi, ki so religiozni voditelji," je poudaril Frančišek. "Vsi vemo, da je medsebojno spoštovanje osnova vsakega človeškega odnosa, še posebej odnosov med ljudmi, ki izpovedu- jejo verska prepričanja," je še dodal papež. Izjava je naslovljena "na vse muslimane po svetu". Vatikan je ob tem pojasnil, da je čestitka tradicionalno izdana vsako leto od 1967, a da je le papež Janez Pavel II. podobno kot sedaj Frančišek leta 1991 poslal osebno sporočilo. Praznik eid al fitr je eden največjih muslimanskih praznikov ob zaključku meseca ramadan. (STA) ansa Je pa Kerry izpostavil zaskrbljenost Washingtona nad smrtjo več deset Mur-sijevih privržencev, ki so doslej izgubili življenje v spopadih z varnostnimi silami. To je "povsem nesprejemljivo", je dejal. Ameriško stališče je razburilo Mursijevo Muslimansko bratovščino. Tiskovni predstavnik gibanja Gehad al Hadad je včeraj ZDA označil za sokrive vojaškega udara. Hadad je ameriške prebivalce pozval, naj se dvignejo proti vladi, ki "izdaja njihove vrednote s podporo tiraniji in diktaturi". Medtem so se Mursijevi privrženci v Kairu tudi včeraj zbrali na protestih. Na ulice so se podali iz več mošej ter zahtevali ponovno umestitev Mursija. Egiptovsko notranje ministrstvo je sicer v četrtek pozvalo Mursijeve privržence, naj odidejo z dveh trgov v prestolnici Kairo, ki so jih zasedli. Ministrstvo je to sporočilo, potem ko je vlada v sredo popoldne naročila policiji, naj konča proteste, in s tem vzbudila strah pred novim nasiljem. Protestniki so poziv zavrnili. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na časnik Al Ahram, policija že pripravila načrt za pregon protestnikov iz njihovih taborov. Kdaj naj bi akcijo izvedli, pa še ni znano, saj začasna vlada še vedno upa na mirno rešitev. (STA)