lavska Poštnina plačana v gotovini 7. oktober-DAN NAŠE ARTILERIJI GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto VI. — štev. 41. Ljubljana, 0. oktobra 1950 Izvod 4 din NOVA UREDBA O NAZIVIH DELAVCEV Vč4ZEN ČINfcTEU ZA DVIG STROKOVNOST! KADROV Z našo socialistično revolucijo so se izvršile tudi velike spremembe y gospodarstvu. Te spremembe so takoj po osvoboditvi narekovale ureditev plačilnega sistema, da bi vsak delovni človek dobil za svoje delo primerno nagrado. To je bilo rešeno z uredbo o plačah delavcev že leta 1945. Po^ tej uredbi so bili delavci razvrščeni v glavnem v štiri skupine,_ in sicer nekvalificirane, pol kvalif ici ran e, kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Ker pa je naš socialistični razvoj šel v teh letih z velikim tempom naprej, je tudi ta uredba hitro zastarela in postala ovira nadaljnjemu in uspešnemu razvoju. Zaradi tega je naše državno vodstvo leta 1948 izdalo vrsto novih in dopolnilnih uredb o plačah delavcev in učencev v gospodarstvu za vse važnejše panoge našega gospodarstva. Vendar so tudi te uredbe imele nekatere pomanjkljivosti zlasti v tem. da niso dovolj upoštevale strokovne sposobnosti delavcev in ni bil upoštevan delovni staž kot družbeno potreben čas za priučitev oziroma izučitev določenega poklica. Do sedaj veljavne uredbe o plačah upoštevajo v glavnem razvrstitev določenih del v posamezne skupine po zapletenosti dela, ki ga mora delavec obvladati, upoštevajoč tudi delovne pogoje na doiičnem delovnem‘mestu (težino dela, zdravju škodljivo delo itd.) Tako so bila večkrat čisto 'navadna dela, ki jih je z lahkoto opravljal vsak delavec ob vstopu v tovarno, uvrščena v višje skupine im je tak * delavec dosegal višjo plačilno skupino, kakor njegov sodelavec, ki je imel veliko večje strokovne kvalifikacije. Tak način določanja skupin je bila velika ovira za strokovni razvoj delavcev, ker m nudil zadostnega stimulansa za nadaljnje usposabljanje. Vse to je zahtevalo nujno razvijanje našega plačilnega sistema in čimpravičnejsega nagrajevanja delavcev. . . Na podlagi praktičnih izkušenj in navedenih dejstev, je gospodarski svet vlade FLRJ sprejel uredbo o strokovnem usposabljanju in nazivih delav. cev, katera v osnovi spreminja dosedanjo prakso v našem tarifnem sistemu. Nova uredba poudarja zlasti, strokovno izobrazbo delavcev, pri čemer upošteva družbeno potreben čas za pridobivanje strokovne izobrazbe določenega poklica, Ta uredba predvideva dve poti za pridobivanje strokovnega znanja in sicer potom šolanja (strokovne šole, šole učencev v gospodarstvu, delavski tehnikam itd.) in potom praktičnega dela v podjetju ter opravljanja predpisanih izpitov. Uredba v svojem drugem poglavju »Posebne odredbe« v čl. 15 določa, katere nazive ima lahko strokovni delavec znotraj določenega poklica, ki so razvrščeni v IX grup in sicer v pomožne delavce, polprhičene, priučene, izučene, samostojne delavce, specialiste, višje specialiste, mojstre in večkratne mojstre. Vsak strokovni delavec mora z dokumenti dokazati svojo pravico do uvrstitve v določeni naziv svojega poklica. Taki dokazni dokumenti so diplome o opravljenem strokovnem izpitu. spričevala, potrdila organov ljudske oblasti, pismene izjave prič, delavske knjižice in drugo, kar bi lahko služilo kot dokazni material o uveljavljenju svojih pravic pred komisijo za prevedbo delavcev. Zato morajo uprave podjetij in ustanov ter sindikalne podružnice opozoriti _ delavce, da takoj pristopijo k urejevanju tega dokaznega materiala. Člen 7 uredbe predvideva odrejeni in minimalni delovni staž, katerega mora imeti vsak delavec za pridobitev višjega naziva in ga je pri prevedbi treba brezpogojno upoštevati. Ta čas se ne more. zmanjševati, razen v primerih, kadar delavec z veljavnimi dokumenti dokaže priznanje njegove strokovne iisposbljenosti. Komisije morajo te dokumente pri svojem delu upoštevati. Nedvomno bo prevedba delavcev imela bistven Vpliv tudi na samo določanje plačilnih postavk za določene nazive, zato je treba tq delo opraviti z vso resnostjo, da se izognemo napa- kam in kasnejšim pritožbam delavcev, za kar jim uredba daje polno pravico. Komisije za prevedbo se postavljajo v podjetjih z nad 30 delavci im pri okrajnih ljudskih odborih. Komisija pri OLO vrši prevedbo delavcev podjetij izpod 30 delavcev in tudi tistih podjetij, ki ne bi imela za to delo sposobnih ljudi. Da bi delo prevedbe nemoteno potekalo, se morajo komisije natančno spoznati z uredbo in vsemi predpisi, zlasti s splošnim navodilom o izvajanju te uredbe. Pri svojem delu se mora jo držati predvsem dveh načel in ti sta: strokovna usposobljenost in delovni staž delavca. Delavca je prevesti v z vanj e po njegovi stvarni strokovni sposobnosti ne oziraje se, kakšno delo opravlja in kakšni eo delovni pogoji določenega delovnega mesta, (Težina* dela, vročina, vlaga in slično). Vprašanje delovnih pogojev določenega mesta bo rešil plačilni sistem s posebnimi dodatki za taka delovna mesta. Odrejeni oziroma minimalni delovni -staž kot družbeno potreben čas za priučitev in pridobivanje strokovne sposobnosti je drugi pogoj za določanje naziva v poklicu in ga je tudi treba upoštevati. -Posebno važna je v novi uredbi določba, da mora vsak delavec za pridobitev n-aziva izučenega delavca, specialista, višjega specialista in mojstra opraviti strokovni izpit -pred določeno komisijo po predpisih, -ki jih izda narejeni matični orga-n v soglasju s predsednikom sveta za zn-ano-st in kulturo vlade FLRJ in ministrom dela FLRJ. Nedvomno bodo taki strokovni delavci imeli večje znanje ter tako dejansko postali .mojstri svojih poklicev. Tako je ustvarjen stimulans, da bo vsak strokovni delavec stremel k čimvečjemu znanju v svojem poklicu ter si tako zagotovil tudi primerno plačo, ki bo naraščala z njegovim strokovnim razvojem in delovnim stažem. Upr-amn-i odbori podjetij bodo pri 7. oktobra le-ta 1941 je bila blizu Čačka v Srbiji ustanovljena prva partizanska artilerijska baterija. Ob ustanovitvi je injela le nekaj zaplenjenih poljskih in gorskih topov, vendar je svoj prvi napad na most na Moravi-Kamidžere uspešno izvedla in preprečila dvig sovražnih letal z aerodroma v Kraljevu ter tako onemogočila napad na partizanske postojanke. Partizanska artilerija je postajala iz leta v leto močnejša ^ in je doprinesla velik delež k osvoboditvi naše domovine izpod fašističnega jarma. Zaradi velike zgodovinske vloge, ki jo je artilerija odigrala v naši ljudski revoluciji, je bil 7. oktober po odredbi marša-la Tita imenovan ko-t »Dan artilerije«, ki se praznuje vsako leto. Predčasna Izpolnitev letne planske naloge je geslo naših delovnih ljudi v šestmesečnem tekmovanju moči, da bodo njihove proizvodne naloge predčasno izpolnjene, zato pa bodo izboljšali organizacijo dela in skrbeli za večjo storilnost dela. Svojo predanost Osvobodilni fronti bodo izkazali s tem, da se bodo v času tekmovanja borili za čimprejšnjo Vedno večje je število podjetij jn ustanov, ki se pridružujejo pozivu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Glavnega odbora ZSS za sodelovanje v velikem šestmesečnem tekmovanju. Med prvimi, ki so sprejeli obveznost šestmesečnega tekmovanja sp bili člani kolektiva železniške postaje v Ljubljani, Sklenili so, da bodo svoje napore povečali in s tekmovanjem pripomogli k izpolnitvi petletne planske naloge v štirih letih, to je do 29. novembra. Poleg te liajvečje in najvažnejše naloge so železničarji sprejeli obveznost, da bodo v času tekmovanja priredili vrsto predavanj na vasi in tako pripomogli k dviganju politične zavesti med člani OF. Poživitev kulturno-prosvetnega dela je ena izmed tistih točk tekmovan ia, kateri železničarji na ljubljanski postaji posvečajo vso pozornost, zato bodo skrbeli za množično vključevanje članov kolektiva v članstvo SKUD »Tine Rožanc« in fizkulturnega društva »Železničar«, s prostovoljnim delom pa bodo pripomogli k čimprejšr izvajanju te uredbe imeli važno vlo- zgraditvi novega fizkulturnega staro siar iih člen 7 pooblašča, da lahko dionn. Da bo izpolnjevanje obveznosti DRŽAVNO POSESTVO MARENBERG je v rokah poljedelskih delavcev Preteklo soboto zvečer so prevzeli delavci v svojo last guštanjsko železarno, v nedeljo pa poljedelski delavci državno posestvo Marenberg. V obnovljenem domu kolektiva so se zbrali ljudje iz Turiške vasi, Mislinje, Uršlje gore, Spodnje Vizinge in Marenberga, skratka od povsod, kjer se uspešno razvijajo gospodarstva, ki spadajo pod obsežno last Državnega posestva. Poprej hlapci in dekle, mali kočarji in kmetje — so postali solastniki teh stotin hektarov rodovitne zemlje, gozdov in pašnikov. Sposoben gospodarstvenik — upravnik tov. Kegl Franjo je pred poldrugo stotino ljudi razgrnil sliko nastanka in razvoja tega gospodarstva. Jasno je bilo videti, kakšen je bil napredek od leta 1945 do danes. Že arondacija sama je terjala precejšnje organizacijske sposobnosti, saj so. bile parcelice razmetane po vsej dolini in jih je bilo nad 800. Največje začetne težave tega gospodarstva so bile v pomanjkanju večjih in urejenih hlevov in ostalin gospodarskih poslopij — kar se tucli danes ni zadovoljivo. Imeli so le ma.o živine, zato je posestvo trpelo na pomanjkanju hlevskega gnoja. Znano pa je, _ da je marenberška zemlja zelo »lačna«, in da zahteva mnogo hlevskega gnoja — manjka ji tudi apna. Ob ustanovitvi je znašala skupna površina posestva 241 ha. Danes meri tO gospodarstvo 502 ha, priključilo se je nekaj privatnih kniečkih gospodarstev — ljudje so videli napredek v skupni obdelavi zemlje, pa tudi pašniki Uršlje gore in zemljišča v Turiški vasi in Mislinja so prešli y to lastnino. Poglejmo uspehe v živinoreji: Ob ustanovitvi je bilo v hlevih 19 konj, 87 govedi, 72 prašičev, 19 ovac in 140 kom. perutnine. Vse do 1. 1948 se število ni znatno dvignilo. Danes imajo na državnem posestvu Marenberg 2, konj, 174 govedi, 845 prašičev. 259 ovc in 432 kom,, perutnine. Na vsakih 10® hektarov je prišlo torej do L 1948 t-7 konj, 40 govedi, 35 svinj in 8 ovc, danes se pa redi na sto hektarov kmetijske površine 8 konj, 43 govedi, 210 prašičev in 65 ovac, kar pa seveda še daleč ne predstavlja zadovoljivega stanja. Povečanje proizvodnje mleka je razvidno iz tega, da je oddalo ma-renberško posestvo v 1. 1946 samo 3000 litrov mleka, dočim ga je oddalo lani 64.000 litrov, letos pa do konca avgusta že nad 50.000 litrov, Dana je garancija, da bo doseženih 77.000 litrov planirane oddaje. Tudi v poljedelstvu so dosegli prav lepe uspehe, čeprav je žito klestila toča in prenaglo orumenila suša, so imeli pri pšenici 19 q hektarskega donosa, pri ozimnem ječmenu 21 q, pri krompirju 230 q, pn njivskem fižolu kot čistem nasadu pa tudi 15 q. Vrtnarstvo pomeni za državno posestvo ob skrbni roki veščega vrtnarja prav lep doprinos. Saj so dosegli pri paradižniku 160 q hektarskega donosa, pri v Sloveniji. Med kolektive, ki so že sprejeli obveznost šestmesečnega tekmovanja v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF, pa so se uvrstili tudi delavci in uslužbenci iz kolektiva tovarne^ kovanega orodja v Zrečah. Kljub težavam, ki jih imajo pri izpolnjevanju planskih nalog v proizvodnji, so sklenili, da bodo storili vse, kar je v njihovi tev naziva izučenih delavcev in višje nazive, posebno nadarjenim delavcem, kakor tudi za izstavljanje, potrdil za nazive pomožnega, polpriučen e ga, priučenega in samostojnega delavca na podlagi predlogov za to določenih..komisij. S tem se bo manifestirala široka demokratičnost naše ■ ljudske oblasti in dajalo priznanje vestnim, sposobnim in požrtvovalnim delovnim ljudem. izpolnitev proizvodnega plana, v izboljšanju delovne discipline, v pospeševanju kulturno-prosvetnega dela in v pomoči, ki jo bodo nudili frontnim organizacijam na vasi. Hkrati s sprejeto obveznostjo pa so napovedali tekmovanje najboljšemu kolektivu kovinske industrije v Sloveniji Tovarni verig v Lescah, Tovarni poljedelskega orodja in Livarni v Muti, Mariborski livarni in tovarni »Titan« v Kamniku. Ljubljanskim železničarjem in kovinarjem v Zrečah so s e pridružili tokrat tudi naši rudarji. Člani kolektiva živosrebrnega rudnika v Idriji so sprejeli obveznost, da bodo petletni plan v proizvodnji izpolniti do 27. aprila, t. j. do dneva zgodovinske obletnice ustanovitve OF. Poleg tega pa bodo posvečali še več skrbi in pozornosti kulturno-prosvetnemu delu. Poleg. idrijskih rudarjev, ki so se tokrat najbolje izkazali, je omeniti še trboveljske rudarje, ki so med drugim sprejeli obveznost, da bodo med tekmovanjem priredili 16 predavanj in 4 gledališke predstave na vasi. Poleg tega bodo v obliki strokovnih in poučnih predavanj seznanjati rudarje s higienskotehnično zaščito dela. Na Vzhodnem obratu bodo postavili spomenik padlim borcem NOB. Med obveznostmi, ki so jih sprejeli, je tudi prostovoljno delo. z nepravilnimi in nezakonitimi postopki se vprašanja odpustov ne rešufeio Pravilo, ki mora veljati ob veliki reorganizaciji, ko razbremenjujemo naš državni aparat vseh odvečnih ad- papriki pa 150 q, zeljaste glave so de- ministrativnih moči, lahko označimo -- T v * ilnlo vv.il rr Tl A 1 , . _ i _ bele kakor buče in so dale 260 q na hektar. Tudi strniščni posevki niso bili slabi. Ob takem umnem gospodarstvu ni bilo težko zadostiti tudi obveznim oddajam do skupnosti. Plan oddaje jajc je že skoro dosežen, plan oddaje goveje živine je pa že za 65 odstotkov presežen. Šibki so pa pri oddgji pitancev — tu je doseženih le 26 odst. letnega plana. Čeprav so že vidni uspehi v živinoreji in v rastlinski proizvodnji, bo moral novoizvoljeni delavski svet poprijeti z vso resnostjo in trdno voljo, da bo postavljeni plan ne samo dosežen, ampak tucli presežen. Perspektiva posestva je v. glavnem, selekcija rastlinske proizvodnje in živinoreje, čemur se tukaj korak za korakom približujejo. Nič ne bi škodovalo, ko bi pa bilo tudi tukaj na državnem posestvi^ več delovne discipline. Ob glavnih poljskih delih je rado največ izostankar-jev, kar se gotovo odraza v tempu življenja na državnem posestvu, tudi na to bo moral novoizvoljeni upravni odbor in delavski svet bolj gledati, saj je sicer neupravičena na drugi strani tožba, da imajo premalo delavcev. Z optimizmom gledajo novoizvoljeni člani upravnega odbora, znam udarnik Bukovnik Ivan, V renčur Anton, Ogrlic, Ternek, Krelj, Kauplež-Hedl Amalija in najstarejši član Ko-merički s predsednikom tov. Matjažem Feliksom v nove dni in že kar ob priliki prevzema podjetja so sklepali o bodočem delu in prijemih, da bo stanje še boljše. odpusti m,ora jo na zakonit in prav na kratko biti izvedeni hiter način. Podjetja in ustanove, ki ne upoštevajo prvega, namreč zakonitih odpustov, običajno ne dosežejo niti drugega. Zaradi popravkov in sprememb pri odpovedih, ki nujno sledijo vsaki nepravilnosti, navadno ni mogoče doseči plana znižanja delovne sile v določenem roku. Nezakonitosti pa se pojavljajo največkrat tam, kjer o odpustih odloča le en sam človek, morda direktor ali personalni referent, brez sodelovanja partijskih in sindikalnih organizacij ali drugih članov delavskega sveta. V številnih člankih so bili doslej namen in vzroki sedanje reorganizacije že obširno razloženi. Mnogi razumejo stvar že sedaj, dočim bodo ostali uvideli koristnost, šele. potem., ko bodo vidni tudi že dejanski uspehi tega postopanja. Neopravičljivo pa je, da mnoga podjetja vzbujajo slabo voljo pri svojih nameščencih z raznimi ■nezakonitimi postopki in malomarnostjo. Številni primeri so pokazali, da je marsikateremu personalnemu referentu malo mar, kdaj izroči nameščencu ali delavcu službeno odpoved — če ne prvega v mesecu, pa tretjega ali petega. Po delovnopravnih predpisih pa taka odpoved velja šele od prvega prihodnjega meseca dalje. Na okrajnem podjetju za odkup živine Ljubljana-okolica so delo celo tako »poenostavili«, da so tovarišici Janši Mariji, zaposleni v podjetju od aprila 1949, prvega avgusta letos kar ustmeno odpovedali službo, ji plačali še enomesečno plačo ter odtegnili ži- vilsko nakaznico. Na njeno pritožbo so šele 26. septembra sporočili odpoved personalnemu oddelku OLO. Ljubljana-okolica ter jim svetovali, naj izstavijo dekret o odpustitvi z datumom za en mesec nazaj. Tudi Pelc Silvi, statističnemu mSnip.ulantu pri mestnem prevoznem podjetju »Me-prom«, Ljubljana, so 3. maja izročili dekret o odpovedi, datiran s 1. majem. 7. maja pa ji je personalni referent »Meproma« še naročil, da ji ni treba več prihajati v službo. Zoper ta nezakonit način odpovedi se je imenovana pritožila'na MLO Ljubljana, vendar ji personalni referent. 1. junija, ko je prišla po plačo, ni izročil rešitve, ampak ponovno odpoved, datirano z 29. majem. Na IO MLO je dobila tov. Pelc Silva na ponovno pritožbo že drugo ugodno rešitev, s katero ji je bil odpust razveljavljen s. predlogom, da jo v okviru Poverjeništva za lokalni promet prestavijo v drugo podjetje. Poverjeništvo za lokalni promet pa tudi te rešitve nadrejene ustanove ni upoštevalo in je tako ostala tov. Pelc Silva od 1. junija brez prejemkov in živilske nakaznice, čeprav je še vedno v službenem razmerju s Poverjeništvom za lokalni promet. Nesoglasja povzročajo čestokrat tudi okolnosti, ker se ne upoštevajo zakoniti odpovedni roki. Tov. Ana Novak, nameščenka podjetja za promet z lesom v Kamniku, je^ bila že aprila odpuščena z enomesečnim odpovednim rokom, čeprav ima že 15 let službe. Omenjeno podjetje se je junija združilo z Lesnim industrijskim podjetjem Ljubljana, ki pa na pritožbo Novak Ane ni moglo ničesar ukreniti, ker mu baje zadeve niso znane. Ob takem primeru se vprašujemo, kako je mogoče, da z združitvijo dveh podjetij izginejo akti in dokumenti prvega podjetja ter ni več mogoče ugo- toviti službenih let in ostalih zadev bivše nameščenke. V nobenem primeru pa ne moremo odpustiti bolnega delavca ali nameščenca. Vendar pa je treba imeti tudi v primeru bolnega uslužbenca, ki ni na bolniškem dopustu, primeren in človeški odnos. Zelo težko bi bilo pritrditi bivši Glavni direkciji grafične industrije LRS, da je pravilno ravnala, ko je odpovedala 1. junija z enomesečnim odpovednim rokom službo tov. Alič Veri, pisarju I. razreda. Februarja letos je bila namreč omenjena tovarišica pred zdravniško delavsko strokovno komisijo I. stopnje v Ljubljani spoznana za težko bolno. Predlog komisije res ni bil povsem jasen, ker med bolnimi in zdravimi ne ločimo še delno sposobnih bolnikov. Komisija je predlagala podjetju ali štiriurno zaposlitev za tov. Aličevo ali pa eno leto bolniškega dopusta. Po tem predlogu je tov. Aličeva opravljala dnevno 4 ure dela. Zato je zelo dvomljivo, če je bila rešitev o njeni odpovedi sprejeta v soglasju s partijsko in sindikalno organizacijo, ali pa ni morda to le sklep enega samega človeka v tem podjetju, kajti predlog za leto dni bolniškega dopusta izključuje vsak dvom o njeni bolezni. Skoraj nerazumljivo bi namreč bilo, da se pri resnem pretehtan ju take odločbe, ne bi nihče spomnil, kako si bo bolna tovarišica iskala novo službo, oziroma ali ima smisel, da pride na breme socialnega skrbstva, ker ji je odvzeta možnost štiriurne zaposlitve. Navedli smo le nekatere primere napak, ki se često ponavljajo pri reorganizaciji naših ustanov. Vsi, ki opravljajo po podjetjih to odgovorno in težko delo, se morajo zavedati, da bodo vse krivice popravljene ter bo izdajanje nepravilnih odločb le otež-kočalo in zavlačevalo reorganizacijo. MPHEDM1 AMiRšSKS SLOVENCI bodo vedno pomagali rojstni domovini Slovensko narodna podporna jed-nota in njeno članstvo je v preteklosti veliko doprineslo za jugoslovanski narod, zlasti ob času njegove najkri-tičnejše ure, prav tako naj mu po svoji moči pomaga tudi v bodočnosti, kajti narod, ki se tako trudi, da se dvigne iz svoje gospodarske zaostalosti kot se jugoslovanski, zasluži vso moralno in materialno pomoč. Jednotne publikacije naj še nadalje simpatično pišejo o naporu jugoslovanskih narodov za zgraditev boljšega socialnega in gospodarskega reda. podpirajo Jugoslavijo v njenem boju za neodvisnost in seznanjajo naše članstvo in naše rojake v splošnem o takih razmerah v stari domovini kot so. Resolucija je bila brez debate z največjim navdušeni jem sprejeta tako, da je še tistih par opozicionalcev pozabilo glasovati proti. Referent za resolucijo, ki je to resolucijo tudi predlagal, je v svojem govoru zlasti poudarjali junaško borbo narodov Jugoslavije v prizadevanju za svojo neodvisnost in svobodo in da je tak narod, ki se je sam osvobodil suženjstva, vreden vse moralne im materialne podpore ameriških naprednih Slovencev. Dejal je med drugim: »Danes si piše ta narod sodbo sam in ker je zdrav, bo našel pravo pot v svojo lepšo bodočnost.« Konec avgusta se je vršila v Detroitu 14. konvencija Slovenske narodne podporne jednote. To je največja, najbogatejša in najbolj vplivna podporna organizacija ameriških Slovencev. Bila je ustanovljena leta 1904, svoj sedež ima v Chicagu — podružnice pa po vsej državi, Nj je slovenske naselbine v Združenih državah, kjer 'ne bi bilo društva SNPJ. Poglavitni pomen SNPJ ni samo v tem, da izplačuje samo zavarovalnine in posmrtnine, temveč v tern, da tudi duhovno združuje vse napredne Slovence. V okviru društev SNPJ se razvija tudi Skoraj vse kulturno življenje naših rojakov, SNPJ pa je tudi ogromno storila za pomoč svoji rojstni domovini. Zadnje čase so se pojavili v nekaterih društvih .te organizacije reakcionarji, ki so, nahujskani po izrazitih sovražnikih ljudske Jugoslavije, kot so to Molek, Pogorelec, Jomtez, Prašnikarjeva in maloštevilni nekateri drugi člani, hoteli vnesti v to najmočnejšo zapadno trdnjavo ameriških Slovencev neslogo, razprtije in razbiti sedanjo eksekutivo. Molek, Jomtez in Pogorelec so v ta namen izdali celo spomenico na vse delegate SNPJ (Molek, Jon tez in Pogorelec so bili člani ameriške socialdemokratske stranke, pa -so prešli sedaj v tabor slovenskih Merofa-šistov), v kateri na najbolj o-studen način blatijo staro eksekutivo, jo dolže komunizma in v kateri še huje kot informbirojevei napadajo Jugoslavijo kot deželo, od katere se morajo odvrniti vsi ameriški Slovenci, Omeniti moramo, da šteje SNPJ skoraj 80.000 članov, da je do sedaj izplačala svojim članom nad 60.000 milijonov dolarjev na račun raznih zavarovalnin in posmrtnin in da ima 15 milijonov, dolarjev premoženja. Na letošnji konvenciji je doživela reakcija tak poraz, kakršnega miti največji optimisti niso pričakovali. Z ogromno večino je bila izvoljen« stara eksekutiva in so bili odobreni vsi predlogi in resolucije. Reakcionarna opozicija je dobila samo nekaj glasov. Nas Slovence v domovini pa zlasti zanima resolucija, ki je bila sprejeta kot še prav posebna resolucija za pomoč Jugoslaviji. Ta resolucija se glasi: RESOLUCIJA O ODNOS A TIH SNP J DO JUGOSLAVIJE Slovenska narodna podporna je-dnota odnosno članstvo SNPJ je simpatično sledlilo borbi jugoslovanskih narodov za osvoboditev izpod nacističnega jarma, prav tako danes z velikim zanimanjem spremljamo napore jugoslovanskega ljudstva, ki se trudi, da si ustvari boljše gospodarske in socialne razmere, hkrati pa si_ ohrani neodvisnost, za katero je prelilo toliko krvi. Mi smo ponosni, da izviramo iz tega naroda. Ponosni smo na svojo domovino, katera je ob najkritičnejši uri Evrope »našla svojo dušo«, medtem ko jo je večina evropskih narodov izgubila. Mi smo sinovi in hčere tega naroda, istočasno pa smo zvesti državljani Zedinjenih držav, kamor smo se zatekli za kruhom, katerega nam ni mogla dati rojstna domovina. Kakšno naj bo stališče naše jednote do rojstne domovine, katera se trudi, da ne bo treba iti več njenim sinovom in hčeram v tujino za večjim Kosom kruha? Dejstvo je, da smo ameriški držav- eden "izmeči roditeljev padlega borca umre, liani, dobri državljani, kajti svojega drugi na še vedno prejema invalidnino za V v i»- i . • • joba itd. Nadalle ic treba sKrbetl, da Inva- državljanstva Si nismo pridobili samo ]1™asklt „pravlčenrl redno prejemajo živil-Z državljanskimi papirji, pač pa tudi ske nakaznice in da Živijo V zdravih sta-z delom trdih rok, katero je bogatelo novanjskih razmerah. Murski in bogati našo novo domovino. S tem pa ni rečeno, da se moramo obračati prav tako moralo javljati vse nepravilnostmi! od svoje rojstne domovine, ka- sti plede zdravstvene nese in ^skrhe tež-4. i v_ .i kih invalidov. Naloga organov ljudske In- tera prav V teh časih potrebuje vso spekcIjc 1e tudi nadzirati delo okrajnih in-moralno in tudi materialno pomoč. validsklh referentov, ki so v številnih pri- Pismo Glav it ega odbora Z v ege sindikatov S l o v e n i j e liiaiMililm organizacijam Slovenile ob prprauah za »TEDEN TEHNIKE« Družbenoekonomske preobrazbe v naši domovini, značilne po tako smele-m uresničevanju načel socialistične demokracije, kakor so zbori volivcev, organi ljudske inšpekcije in delavski sveti, vse bolj izrazito zahtevajo usposabljanje delovnih množic za uspešno neposredno reševanje vseh sodobnih problemov. Eden izmed temeljnih sodeb-nih problemov, " pravzaprav eno izmed najvažnejših sredstev za zmago novega družbenega reda, je stalen dvig proizvodnosti dela. ki ga je mogoče uspešno zagotoviti samo z izpopolnjevanjem tehnike in organizacije družbenega dela. In prav zato, ker ima tehnika in njen razmah tako pomembno vodilno vlogo v borbi za uresničevanje teženj naše ljudske revolucije, je nedvomno potrebno, da zavzame tudi temu primerno mesto v vzgajanju delovnih množic. Približevanje tehnike delovnim množicam, vzbujanje zanimanja za posamezne tehnične probleme, tehnična vzgoja in vse mno-žionejše vključevanje posameznih delavcev in celotnili delovnih kolektivov v reševanje raznih tehničnih problemov, je zato trajna naloga sindikalnih organizacij. V cilju čimuspešnejšega približevanja tehnike in sodobnih tehničnih problemov delovnim množicam pa je Glavni Organ liu ske inšpekcije morajo posvetiti več pozornost! socialnemu skrbstvu Odveč bi bilo, če bi uvodoma razpravljali o važnosti in vlogi ljudske Inšpekcije v vseh panogah naše gospodarske, politične in kulturne dejavnosti. Do sedaj doseženi uspehi dovolj zgovorno pričajo o tem. da bo sodelovanje ljudskih inšpektorjev v bodoče vedno več prispevalo k demokratizaciji državne uprave. Na področju socialnega zavarovanja naj ljudski Inšpektorji ugotavljajo, kakšen je stinlež bolnikov v podjetju; raziskujejo naj vzroke nadnormalnega števila bolnikov in predlagajo primerne ukrepe. Skrbeti morajo za to da bodo v podjetjih opravljali posle v zvezi s socialnim zavarovanjem izvežhanl In stalni uslužbenci, ki se naj ne menjavajo. Ugotavljajo naj ali podjetja pravilno In redno Izplačujejo dajatve socialnega zavarovanja In ali se te dajatve redno obračunavajo z Narodno banko. Kontrolirati morajo poslovanje komisij za delovne spore in gledati, da podjetja točno in tekoče vodijo vse evidence v zvezi s socialnim zavarovanjem, ker so te evidence važne osnove za ugotavljanje pravic iz socialnega zavarovanja in za izdelavo ekonomskih planov v zvezi s smotrno razporeditvijo delovne sile (Minrad I ln II). Pazijo naj na to, da ne bodo vodstva podjetij lahkomiselno odobravala bolniškega stanja. Podjetja morajo voditi tudi evidenco o zaposlenih upokojencih; ker tl prejemajo otroške doklade že hkrati s pokojnino, jim te doklade ne pripadajo iz naslova zaposlitve. Invalidski upokojenci prejemajo pokojnino na osnovi ugotovitve zdravniških komisij, da so nad 75% nezmožni za delo. če torej invalidski upokojenci še kljub temu delajo, s tem sami dokazujejo, da ocena zdravniške komisije ni bila pravilna. Zaradi tega .lili je treba predlagati za ponoven zdravniški pregled. Ljudski inšpektorji morajo skrbeti todl za redno in pravilno funkcioniranje zdravniške pomoči za zavarovance v zdravniških ordinacijah ln bolnicah. Paziti morajo na to, da nimajo zavarovanci pri tem prednost pred osebami, ki niso zavarovane. Na terenu naj ljudski inšpektorji nadzorujejo dodeljevanje živlskih kart upokojencem, ki večkrat ostanejo brez njih čeprav jim pripadajo. Navajati morajo sindikalne svete k temu, da bodo skrbeli tudi za zavarovance privatnega ln zadružnega sektorja. Na področju Invalidskega skrbstva je zlasti važno, da so okrajna poverjeništva redno obveščena o vseli spremembah premoženjskega stanja vsakega posameznega invalidskega upravičenca, ki vplivajo na višino odnosno na nadaljnje prejemanje invalidnine. Zasledovati morajo vse morebitne zlorabe invalidskih izplačilnih knjižic. N. pr. vojna vdova se poroči pa še vedno dviguje invalidnino s knjižico ;— ali merili premalo usposobljeni ali pa z delom preobloženi — ter predlagati izvršnim odborom primerne ukrepe katerih cilj naj bo, da se bode Invalidski predmeti člmlii-treje In čimtočneje reševali. Glede izvajanja splošnega skrbstva (za stare in onemogle, civilne Invalide, slepe in gluhoneme) kakor tudi skrbstva po specialnih predpisih (za žrtve fašističnega nasilja In družine kadrovcev) naj organi ljudske inšpekcije ugotavljajo, ali Izplačujejo KLO podpore splošnega skrbstva. OLO pa podpore po specialnih predpisih redno vsak mesec. Ljudski Inšpektorji hi morali vsaj enkrat na leto pregledati okrajne domove za stare ln onemogle in ugotoviti stanje v pogledu redu in čistoče, zdravstvene nege, prehrane, preskrbe z obleko in obutvijo ter kulturno-prosvetnega dela. Na področju skrbništva ln skrbstva za mladino naj ljudski inšpektorji ugotavljajo, kako se brigajo skrbniki za preskrbo zdravje, vzgojo, izbiro poklica in premoženje svojih varovancev. Nadalje naj ugotavljajo. kako vršijo skrbniški organi nadzor nad skrbniki ln rejniki, ali zahtevajo redna poročila o razvoju njljiovih varovancev, ali zahtevajo obračune o upravljanju njihovega premoženja, ali se skrbniški organi brigajo za otroke pod varstvom države v domovih, ali obiskovalke redno Izvršujejo svoje dolžnosti. Kontrolirati morajo tudi. če otroci pod varstvom države redno prejemajo živilske nakaznice. Pri razdeljevanju 'pomoči Mednarodnega dečjega fonda (MI)F) naj sodelujejo ljudski inšpektorji v skladu s tendenco, da je v plan razdeljevali ja te pomoči treba zajeti vse pomoči potrebne otroke do 18. leta starosti ter noseče ln doječo matere v mestih Industrijskih in pasivnih podeželskih krajih, kjer ul mleka. Predvsem ic treba nadzirati. da podrobni delilni načrti ln plani razdelilne mreže, ki jih sestavljajo okrajni (mestni) koordinacijski odbori, ne bodo šablonski ln birokratski, ampak realni In življenjski, tako da bodo pomoči deležni res vsi najpotrebnejši. OBVESTILO Začasno vodstvo sindikata delavcev In uslužbencev metalurgije Jugoslavije, je na svoji seji 28 septembra 1850. po odločbi XII plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije sklenilo, du se vrši USTANOVNI KONGRES SINDIKATA DELAVCEV IN US LUŽ REN CEV METALURGIJE 5. NOV. 1950 V BEOGRADU z naslednjim dnevnim redom: , 1. Naloge sindikata delavcev In usluzben cev metalurgije Jugoslavije. 2. Pravila sindikata delavcev ln usiuž bencev metalurgije Jugoslavije. 2. Volitve centralne uprave in finančne kontrole. 4. Sklepi. Za ustanovni kongres bodo volitve dele gntov v vseh sindikalnih podružnicah, pod jetjih in ustanovah črne metalurgije, pisanih kovin, nekovin v podjetjih In ustanovah zn geološka raziskovanja 1" globinska vrtanja. V ČASU OD 1. DO 15. OKTOBRA 1950. LET X po navodilih, ki se bodo dostavila vsem organizacijam. . ... . , , , Začasno vodstvo sindikata delavcev In uslužbencev metalurgije Jugoslavije odbor Ljudske tehnike Slovenije tudi letos začel pripravljati organizacijo »Tedna ljudske tehnike«, ki bo v času od 5. do 12. novembra. V tem tednu Ljudske tehnike je težiti k temu, da sindikalne organizacije skupno s klubi Ljudske tehnike temeljito prouče dosedanje načine in metode tehnične vzgoje delovnega kolektiva, da ugotove plodove in slabosti dosedanjega dela, da izdelajo vsaj osnovne obrise tehničnih problemov, ki so lastni njihovim proizvodnim podjetjem, s katerimi bodo spoznavale kolektive in jih zainteresirale za njih reševanje in da razširijo zanimanje za tehnična vprašanja na čimširši krog delavcev v posameznih koletivih, predvsem pa, da posvete prvenstveno pozornost tehnični vzgoji delavskih svetov. To se pravi, da sam teden ljudske tehnike nima nekih posebnih nalog, oddvojenih od tekočih tehničnih problemov v posameznih podjetjih, ampak ima, nasprotno, nalogo, da prav v tem času poveča zanimanje za ta vprašanja. V pripravah na »Teden ljudske tehnike«, ki jih vodijo klubi Ljudske tehnike ob pomoči vseh množičnih organizacij in strokovnih vodstev, ter v tednu samem, naj sindikalne organizacije posvete pozornost predvsem sledečim vpra- • šanjem: 1. Vzbuditi je treba zanimanje delavskih svetov, predvsem upravnih odborov za ekonomsko tehnične probleme, kot so organizacija dela, norme, tehnološki proces, problemi racionalizacije itd. 2. Spoznati je treba delovne kolektive s celotnim tehnološkim postopkom njihovega podjetja v težnji, da bi vsak delavec dobil pregled čez celoten delovni proces in tehniko dela. Poleg tega bi bilo priporočljivo spoznavati delavce tudi s tehnološkim procesom podjetij, s katerimi so v medsebojnih odvisnih odnosih. Za spoznavanje delavcev s temi vprašanji se je potrebno posiužiti vseh mogočih oblik, kot je ogled celotnega podjetja, proučevanje poedinih delovnih mest in razlaga tehnične opreme poedinih delovišč, kakor tudi predavanj, tečajev itd. '3. Smetje kot doslej se je treba lotiti reševanja problema racionalnejše razporeditve tehnične opreme poedinih podjetij in težiti k temu, da na čelu te razporeditve stoje že delavski sveti kot upravno operativna vodstva. 4. Odpirati je treba v večjem številu kot doslej klube racionalizatorjev, v katerih naj se proučuje predvsem problematika tehnik naše proizvodnje, kot so ozka grla itd.; v obstoječih klubih ra-cionalizatorjev je treba delo razširiti. 5. Skupno s tehničnimi vodstvi poedinih podjetij je potrebno organizirati predavanja iz domače in tuje tehnike, vzporejati probleme iz prve in druge in nakazovati na potrebo reševanja osnovnih tehničnih problemov, od katerih je odvisen hitrejši tempo proizvodnje. 6. Kmetijsko-obdelovalnim zadrugam je treba v tem času predvsem nuditi mnogo pomoči pri organiziranju tehnike dela, kot je normiranje del, pravilno uporabljanje strojev, spoznavanje zadružnikov s strojnimi napravami. 7. Skupno z aktivi predvojaške vzgoje v podjetijh je potrebno delavce spoznavati s problemi sodobne vojne tehnike, ki je nedvomno eden od pomembnih elementov krepitve obrambne moči naše domovine. 8. Začeti je treba s široko popularizacijo zakonodaje s področja delovnega prava, o racionalizatorstvu in novator-stvu, o častnih nazivih delovnih kolektivov in posameznih delavcev. 9. Na področju lokalne industrije in obrti je treba povečati zanimanje za odkrivanje novih virov surovin in težiti za obnavljanje zamrle lokalne industrijske in obrtne dejavnosti. 10. S problemi tehnike naših podjetij pa ne gre spoznavati samo delavce naših delovnih kolektivov, ampak tudi široke ljudske množice izven kolektivov, zato je v tem smislu treba organizirati razstave, predavanja o tehniki naših posameznih podjetij. Za izvedbo vseh teh nalog, ki jih postavlja »Teden ljudske tehnike« pred sindikalne organizacije, je treba sprostiti široko iniciativo delovnih kolektivov in nuditi čimizdatnejšo pomoč klubom Ljudske tehnike, ki bodo nosilec akcij v samem tednu. Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije Z USTANOVITVIJO REPUBLIŠKEGA ODBORA KOMUNALNIH DELAVCEV SE BO IZBOLJŠALO TUDI DELO SINDIKALNIH PODRUŽNIC V PODJETJU KOMUNALNE DEJAVNOST! V nedeljo je bila v Ljubljani ustanovna skupščina republiškega odbora sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij LR Slovenije. O važnosti ustanovitve novega republiškega odbora je govoril tov. Kerle Jakob, ki je poudaril doslej dosežene uspehe komunalne proizvodnje pri izpolnjevanju planskih nalog in hkrati opozoril, da bodo morala komunalna podjetja v naši republiki izpolniti v letošnjem in prihodnjem leto pomembne naloge. Za izpolnitev petletnega plana bodo delavci v komun, podjetjih morali zgradili nad 140 km vodovoda, 74 km kanalizacij ter 87 km ulic in jih opremiti s potrebno električno razsvetljavo. V diskusiji so sodelovali številni delegati iz sindikalnih podružnic. Govorili so o doseženih uspehih, kakor tudi o pomanjkljivostih pri dosedanjem delu. Delegat skupščine Kolesa je govoril o sodelovanju sindikalnih organizacij pri izpolnjevanju planskih nalog v proizvodnji in o nadaljnjem utrjevanju sindikalnih podružnic, ki bodo morale posvečati vso skrb poverjenikom sindikalnih skupin ter jim z dobrim politično vzgojnim delom pomagati pri uspešnem izpolnjevanju postavljenih nalog. Nič manj važna naloga sindikalnih podružnic pa bo vključevanje novih članov v sindik. organizacije, saj imamo v naših komunalnih podjetjih še vrsto delavcev, ki niso člani sindikalne organizacije. Tudi plačevanje članarine je boleča točka marsikatere podružnice, saj je bilo v letošnjem avgustu plan plačevanja v vsej Sloveniji dosežen le s 34%. Predsednik komiteja za komunalne zadeve pri vladi LRS tov. inž. Marjan Tepina je govoril o pomenu komunalne dejavnosti v naši republiki in pozdravil ustanovitev republiškega odbora sindikata komunalnih delavcev, ki bo nedvomno pripomogel k uspešnejšemu izpolnjevanju planskih nalog v komunalni delavnosti. Po obširni diskusiji je skupščina sprejela sklepe, v katerih so nakazane najvažnejše naloge, ki stojijo pred novoustanovljenim republiškim odborom. Najvažnejša naloga, kateri bo moral republiški odbor posvečati čimvečjo pozornost, je organizacija utrjevanja sindikalnih podružnic v podjetjih. Druga prav toko važna naloga pa je politična in kultur-noprosvetna vzgoja članov sindikalne organizacije. Skupščina je sprejela tudi sklep o šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10 obletnice Osvobodilne fronte Tekmovali bodo v izpolnjevanju planskih nalog v proizvodnji, v idejno političnem delu in pri mobilizaciji članov sindikalne organizacije za delo izven podjetij. Nemšlc5 de!awtfi razred se o^esa mos^v^e Itimasde Zaradi neštetih primerov škodljive politike vodstva Enotne socialistične partije Nemčije v vzhodni coni in njene ekspoziture v vodstvu KP Zapadne Nemčije v zapadni coni, ko sta se obe partiji v celoti podredili politiki imperialističnih interesov Sovjetske zveze in pa zaradi dvolične vloge Socialdemokratske partije, ki se je udinjal0 zapadnim imperialistom, danes v Nemčiji iz dneva v dan raste število samo stojnih nemških socialistov, ki zato _— ker samostojno mislijo — niso včlanjeni v nobeni od delavskih partij. Posebno po ponovnem valu NKVD-jevske »čistke« vseh »titoističnih elementov« (čitaj: komunistov, ki so si drznili prav tako kot jugoslovanski komunisti samostojno misliti in razširiti pravico kritike tudi zoper moskovske poskuse revizije marksizma-leninizma), se je po številnih pobegih že zasledovanih komunistov iz vzhodne v zapadne cone, 23. julija letos v Ratingenu pri.Diis-seldoriu sestalo na posvetovanju 58 znanih predstavnikov nemškega delavskega gibanja, ki so ob tej priliki položili temelje za ustanovitev nove, neodvisne delavske partije Nemčije. Med važnimi sklepi, ki so bili na posvetovanju sprejeti, je bil sklep, da je treba organizirati novo in takšno socialistično gibanje nemškega delavskega razreda ki naj bi temeljilo na osnovnih postavkah ženstvenega socializma. Končno so sklenili, da bo kot borbeno glasilo izhajal nov »neodvisni tednik za socialistično politiko — »Frrio Tribune«. V času ko po vseh deželah sveta raste število komunistov, ki so se pričeli upirati papeško nezmotljivi ko- mandi Vsezvezne komunistične partije boljševikov, je zanimivo — ni slučajno! —, da se polej; obstoječega jugoslovanskega organizira šc podobno in neodvisno delavsko gibanje prav — v Nemčiji. Za to je več razlogov. V novejši zgodovini se je že večkrat zgodilo, da je Moskva, hladno računajoč z nemškim vojnim potencialom, vabljivo in otipljivo koketirala z nemškim militarizmom v tem smislu, češ »če se mi Rusi in vi Nemci združimo, lahko osvojimo ves svet!« Ko se je porajal nemški fašizem na čelu s Hitlerjem, je v letih 1928. do 1933 Moskva preko Kominterne dajala vodstvu KP Nemčije direktivo, naj se KP Nemčije poveže v borbi ^proti so-cial-demokrntom z nastajajočim nemškim naciona! socializmonu Nemško delavsko gibanje je bilo več ali manj razdeljeno na desničarsko Socialdemokratsko stranko in na KP Nemčije. Kljub vsemu upiranju je takrat Ernest Thiilmann končno popustil in n-godi! zahtevi iz Moskve. Tako se je zgodilo, da so tedaj šli na volitve skupaj — nemški komunisti in socialisti proti socialdemokratski vladi v Prusiji. Jasno je. Ra so tako usodno napako nemški komunisti kmalu drago plačali, deloma ker so izgubili velik del svojega članstva, še bolj pa je pokazala vojn »nehvaležnost« nacistična stranka. ki ie razumljivo začela komunike ereffanjati z vsemi sredstvi. Moskva je potem v času. ko je bil Hitler na višku svoje moči in ko je popolnoma razbil KP Nemčije ter pognal najvidnejše komunistične funkcionarje z večino članstva v koncentracijska taborišča in v smrt — v kolikor se nekaterim med njimi ni posrečilo pobegniti v emigrantstvo — ne-ženirano in bučno sklenila z istim Hitlerjem zvezo, katero so (na srečo!) nacisti prelomili in s tem izzvali drugo svetovno vojno. Ko so Sovjeti po drugi svetovni vojni v vzhodni coni Nemčije vendarle združili KP Nemčije in Socialdemokratsko stransko v Enotno socialistično partijo Nemčije (ESPN), je kazalo, da hočejo popraviti svojo zmoto iz to^ ta 1928—1933, ko so bili odločno proti takšni združitvi nemškega delavskega razreda. Toda tudi ta videz je bil varljiv. Kljub prvim poskusom nemarksi-stičnega vnašanja duha nemškega nacionalizma in militarizma v mlado ESPN, se je kmalu. pokazalo, da ta nova partija za Sovjete ne bo dovolj široko torišče, kjer bi mogli zbrati poleg komunistov in socialdemokratov tudi ves bivši nemški Wermncht . in vse »male« naciste. Zato so Sovjeti dali v svoji coni poleg ESPD Liberalnodemokratske stranke. Krščanskode-mokratske stranke in Demokratsko-kmečke stranke še ustanovili »Nacionalistično demokratsko stranko«, na čelu s štirimi bivšimi Hitlerjevimi generali. Kot protiutež remilitarizaciji Zapadne Nemčije so ustanovili tudi oboroženo silo svoje cone — »Narodno milico«, katere komando naj prevzame- ta bivša višja Hitlerjeva oficirja Mark-graf in Becher, ki sta se pred kratkim vrnila z eooietnega specialnega šolanja iz Moskve. Pri vseh takšnih podvigih Sovjetske vojne uprave za Nemčijo mora ESPN v vsem sodelovati. Sovjetsko snubljenje nemškega militarističnega duha, pa je prišlo do izraza tudi v poslednjem času. To je bilo lani ob ustanovitvi Demokratične nemške republike, ko je Stalin osebno pisal predsednikoma ESPN Piecku in Grothewolu pismo, kjer je rečeno; »Izkušnje zadnje vojne so pokazale, da sta nemško in sovjetsko ljudstvo dala največje žrtve in da imata v Evropi pač moč za uresničenje velikih del svetovnega pomena.« (Vsebine tega pisma Sovjeti, razen v Nemčiji zaratft njenih izključno notranjih potreb, niso objavljali nikjer v drugih svojih satelitskih deželah, ker bi miroljubne množice ne mogle razumeti tako visokega Stalinovega poklona nemškemu militarizmu). S prav posebnim ogorčenjem pa odbijajo nemški samostojno misleči komunisti' ponudbe, da bi jih kdor koli potegnil v vojno, pa naj te ponudbe prihajajo z vzhoda ali zapada. Namenoma smo se . nekoliko ^več zadržali samo na enem izmed mračnih posegov VKP(b) v nemški delavskj >azred, ki je končno začel spoznavati vso to umazano igro in zaradi tega izločil iz sebe zdravo seme, ki naj rodi novo in zdravo nemško socialistično gibanje. Na omenjenem sestanku za ustanovitev nove neodvisne nemške delavske partije, pa je bilo tako v referatu bivšega glavnega urednika centralnega partijskega organa Zapadne Nemčije (»Freies Volk«) Josipa Scha-peja, v diskusiji in v sprejeti politični deklaraciji novega socialističnega gibanja v Nemčiji iznešenili — poleg navedenega — še kopica drugih tehtnih argumentov, ki nujno kličejo v življenje novo nemško delavsko partijo. — Govora je bilo o borbi proti eksploataciji kapitalističnega kapitala, ki kontrolira tudi nemški kapital: govorili so o težkem položaju nemškega delavskega razreda in o njegovi bodoči borbli, o vladajoči birokratski kasti Sovjetske zveze, ki je zapustila proletarski internacionaiizem ter mesto tega nastopa v deželah svoje sfero kot »vodeča sila«, o naraščajočem slabljenju vpliva KP Nemčije zaradi njene brezpogojne povezave z zunanjo politiko Sovjetske zveze, o potrebi resnične borbe za mir, borbe proti za-snžnjevalcem z zapada in vzhoda itd. Posvetovanje je končno ugotovilo, da niti soeial-demokratska stranka, ki odklanja marksizem - leninizem, niti centrala KPN, ki izvaja njegovo revizijo, nista mogli okrniti pravilnosti osnovnih smernic znanstvenega socializma, Prav tako je bila poudarjena potreba po mednarodni solidarnosti delavskega razreda na podlagi enakopravnih odnosov Podoba ic da se gradi novo nemško delavsko gibanje na zdravih temeljih. Š. Ha zagrebškem ¥elcsejmu so proizvodi naše težke indusifije Pinci li ilogi ičiečcta brila po osvoboditvi Iz majhne industrijsko zaostale države. ki je nekdaj izvažala v tujino svoje kvalitetno bogate surovine, se Jugoslavija razvija v industrijsko državo z modernimi tovarnami in hidrocen-tralami, potom katerih že sami predelujemo naše rude v pol in gotove fabri-kate. Še več! Danes že proizvajamo komplicirane in težke stroje ne samo za domače potrebe, ampak jih lahko tudi izvažamo .Ne čudijo ste zastonj tujci na zagrebškem velesejmu, kako smo vzbujali pozornosi vseh obiskovalcev strije. Med tujci so pa razumljivo tudi taki, ki jim naš razvoj ne gre P/fpeč o račun. Zavedajoč se, da izgubljajo svoja tržišča o naši državi, osovraženo gledajo na napise: »Prvič izdelano doma* in 'Začeli smo s serijsko proizvod- Kwiii Velik rotor turbine, delo kolektiva »Litostroj« iz Ljubljane mogli iz nič ustvariti, v tako kratkem času reči. za katere so potrebovan drugje dolga desetletja. Velika Franci-sooa turbina 7500 KS in Kaplanova turbina, ponos Litostroja na razstavi, zgovorno pričata o visoki vrednosti domačih strokovnjakov in solidnosti naših mladih proizvodov. Tujci se ustavljajo pred moderno izdelanimi obdelovalnimi stroji kolektivov »Ivo Lole Ribarja*, »Prvomajskec, »Jedinstoa*, »Rade Končara* in desetinami drugih. »Kaj, tudi to že delate sami?* »Da! Tudi to proizvajamo sami!* pojasnjujejo predstavniki delovnih kolektioo Jugoslavije na velesejmu Delovno ljudstvo tovarn in vasi si s ponosno radostjo ogleduje razstavljene izdelke domače proizvodnje. Tujci, ki mislijo z nami, ki vedo o kakšnih pogojih gradi delovno ljudstvo Jugoslavije svojo boljšo bodočnost, čestitajo našim ljudem povsod in izražajo laskava priznanja o visoki vrednosti naše indu- V TOVARNI»TOKO« - DOMŽALE so uvedli industrijski način dela Delovni "kolektiv tovarne kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO v Domžalah je po svojih Izdelkih edino tovrstno podjetje večjega tovarniškega obsega v Jugoslaviji V tem letu so začeli uvajati v hro.zvodn.o industrijski način dela. Največja težava je bila V tem. da doslej še niso imeli dovolj izkušenj za industrijsko organizacijo (leta v takem podjetju. , , , . . Kljub vsem težavam pa je delovni koieK-tjv uspel uvesti nove načine dela ter dosegel doslej še nepoznane izkušnje, predvsem v tračnem in verižnem sistemu pr°~ izvodnje. S tem so dosegli znatno skrajšanje delovnega procesa pri posameznih artiklih. Uspešno so začeli izdelovati drobne galanterijske predmete, torbice, aktovke itd. Za izboljšanje dela imajo velike zasluge raeionalizator.ii podjetja. Vodja oddelka za navadne kovčke tov. Uršič Franc je skupaj s Cernikovcem Francem skonstruiral poseben stroj za barvanje iri likanje pasov, s katerim se je ročno delo povsem mehaniziralo in so prihranili veliko delovne sjle In zmanjšali tudi režijske stroške. n jo c. Traktorjev »Rakovica*, katerih serijska proizvodnja se je pravkar začela, bomo dobili že drugo leto 1500. Nekoč smo o naši državi proizvajali samo pluge, danes pa že serijsko izdelujemo vse vrste strojev za potrebe naših vasi; razne sejalnike, mlatilnice, selektorje in tudi razna ročna orodja. Kdo bi našteval imena vseh tovarn kot so »Zmaj*, »Proleter*, »Šumadija*, »Mura* itd., ki so zrastle iz majhnih zaostalih tovarnic o moderne tovarne. Livarna o Osijeku, ki je nekoč izdelala letno le nekaj sto plugov, jih izdela danes na tisoče. S proizvodnjo 332 novih proizvodov, katere smo začeli izdelovati sami, so se ogromno znižali uvoženi proizvodi. Tudi bogastvo naših gozdov je letos na velesejmu zelo bogato razstavljeno. Prikazane so številne vrste lesa, ki raste o naših gozdovih in ki ga predelujemo o naši lesni industriji, kot deske, par-keti, vezane plošče, razni furnirji, pohištva, galanterija itd. Vse to kaže velik porast kvalitete naše lesne proizvodnje. Produkti iz Vrbovške tovarne, ki dela zaoijalni les za izdelavo instrumentov in pohištva privabljajo domače in tuje obiskovalce. Tovarna Pesnica pri Mariboru pa razstavlja svoje lesene cevi raznih premerov, kakršne že danes zelo koristno uporabljamo za vodovode in turbine. Naše gospodinje si z zadovoljstvom ogledujejo razstave Celjske tovarne emajlirane posode, tovarne iz Gorice in tovarne »Lirn* iz Zagreba. Koliko je lepih reči, ki že prihajajo na trg. Jedilni pribori, tovarne >Veco Holjeoca« iz Karlovca, razne tehtnice, mlinčki za kavo itd., tovarne »Titan« iz Kamnika, so predmeti hvale vseh obiskovalcev. Radioaparati »Tesla«, »Kosmaj«, gramofoni, brezžični telefonski oddajniki, tramvajski in drugi elektromotorji ter veliki elektro generator ji in transformatorji »Rade Končarja* in drugih tovarn, kažejo velik napredek naše elektroindustrije. Težko je na kratko ose opisati. Ogromno je vseh proizvodov lokalne, tekstilne, keramične, metalne industrije itd., ogromni so razstavni paviljoni domačih in tujih podjetij. Vsepovsod se vidi veliko nov gg a in lepega. Pavi-Ijorl' naših ladjedelnic, v katerem raz-stavlja ladjedelnica »Aleksander Ran-kovič« iz Reke, Dieselmotor 450 KS, razne črpalke, kompresorji itd., ladjedelnica »Mosor* iz Trogirja — ladjo za raziskavanje morskega dna do tri tisočpetsto metrov globine, ima še posebno veliko obiskovalcev. Rezultati ladjedelnic, prikazani na velesejmu in na jadranski razstavi so taki, da niso ponosni nanje le delovni ljudje ladjedelnic, temveč se divi tem uspehom sleherni obiskovalec. Vsi ogromni uspehi, prikazani na zagrebškem velesejmu, z uspehi naših razstav na mednarodnih sejmih v Trstu, Stockholmu, Dunaju, Chichagu, Frankfurtu itd., najboljše dokazujejo naš veliki napredek v kratkem času industrializacije naše domovine. Jugoslovanski narodi so že od začetka narodnoosvobodilne borbe kazali brez-primerno požrtvovalnost do ranjencev narodnoosvobodilne vojske v prenosih, pri zbiranju raznih živil, obvezilnega materiala itd. Tako so delali v duhu najlepših idej Rdečega križa, še predho je bil Rdeči križ pri nas organiziran. To delo je dobilo svojo organizirano obliko šele marca 1944 v Drvarju, ko je bil na osnovi sklepov NKOJ osnovan Rdeči križ Demokratične federativne Jugoslavije. Malo kasneje, 18. junija 1944, je bil v Gradacu pri Črnomlju ustanovni občni zbor Rdečega križa Slovenije. Že v tistem času, kmalu po ustanovitvi Rdečega križa Slovenije, je bil organiziran »Teden Rdečega križa«, ki je dobro uspel tako na osvobojenem kot na okupiranem ozemlju. Aprila 1945. leta je imel Rdeči križ v Sloveniji organiziranih že 418 enot Rdečega križa s 25.273 člani, članarine pa je bilo zbrane 294.428 lir in 8.645 RM. Prostovoljnih prispevkov pa je bilo zbranih 188.585 lir in 10.700 RM. V prvih mesecih leta 1945 se je Rdeči križ Slovenije povezal z opolnomočencem Rdečega križa Jugoslavije v Bariju (Italija),' dr. Robertom Neubauerjem, da bi le ta posredoval povezavo z Mednarodnim Rdečim križem. Tedaj je propaganda Rdečega križa za Jugoslavijo v. inozemstvu rodila prve sadove in so začele prihajati k nam prve pošiljke pomoči v sanitetnih potrebščinah, hrani in obleki. Po osvoboditvi je Rdeči križ svoje delo nadaljeval bolj načrtno in organizirano. Med člane Rdečega križa se je v nekaj mesecih po osvoboditvi vključila ena tretjina vsega odraslega prebivalstva Slovenije in več kot dve tretjini šolskih otrok v Podmladek Rdečega križa. Zaradi opustošenosti, v ^ kakršni se je tedaj nahajala Slovenija,’ je Rdeči križ v prvi dobi po svoboditvi usmeril vse svoje sile v pomoč ljudski oblasti pri obnavljanju obubožanih vasi in mest. Na pomoč so mu priskočila skoraj vsa nacionalna društva Rdečega križa na svetu. Zato je lahko Rdeči križ Slovenije v prvem času po osvoboditvi razdelil nad 250 vagonov hrane, vitaminskih preparatov in obleke. .Jugoslovanski izseljenci v Ameriki so polom posebnih komisij za vojno pomoč Jugoslaviji zbirali vse, kar je moglo pomeniti v težkih povojnih razmerah kakršno koli pomoč. Naši izseljenci so imeli tudi velike zasluge za pošiljke, ki so jih pošiljale inozemske organizacije Rdečega križa, ker so prikazovali v okviru Rdečega tvriža težko stanje v Jugoslaviji. Skupna vrednost pošiljk, ki jih je Rdeči križ Slovenije prejel od jugoslovanskih izseljencev, znaša 80 milijonov dinarjev. Prejeto blago je Rdeči križ razdeljeval potom svojih odborov, ob sodelovanju organov OF. S sanitetnimi potrebščinami je Rdeči križ pomagal dečjiim domovom, protituberkuloznim dispanzerjem, ambulantam itd. Leta 1949 je prejelo pomoč Rdečega križa 18 bolnic, 24 proti-tuber-kuloznih dispanzerjev, 19 zdravstvenih postaj, 47 dijaških internatov, 31» dijaških kuhinj in 42 domov za stare in onemogle. Rdeči križ je v novi družbeni ureditvi moral postati tudi mobilizator širokih ljudskih množic za zdravstveno in zdrav-stvenoprosvetno delo. V ta namen je Rdeči križ organiziral tečaje za prvo pomoč, tečaje za zdravstvene aktiviste, tovarniške higienike itd.. Od osvoboditve do danes je končalo uspešno samo tečaj za prvo pomoč 8.000 oseb. S svojim delom na zdravstvenem, socialnem in zdravstveno p posvetnem polju je Rdeči križ prispeval in prispeva k naši splošni graditvi in je zaradi tega treba to delo vsepovsod podpirati. Borbe za higieno trs c stoco je borba za zdrav je ? srečo del orat ih ljudi - V naši družbeni ureditvi je Rdeči križ prevzel tudi vzgojo prostovoljnih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih aktivistov, ki so med ljudstvom organizatorji zdravstvenoiprosvetnega dela. Nalezljive bolezni, vrsto nevarnih drugih obolenj, zlasti razna gnojenja, prisade in zastrupi j en j a povzroča nečistoča, v kateri ljudje živijo. Nehigiensko življenje je posledica neznanja in nepoučenosti, le malokje malomarnosti in brezbrižnosti. Umrljivost novorojenčkov in dojenčkov v prvem letu je v glavnem posledica nepravilne nege in prehrane. Veliko krivdo za to nosijo matere same, ki nasedajo vražam, ki z alkoholnimi pijačami, nepravilno prehrano in z drugimi takimi ukrepi pehajo malčke, če že ne v smrt, pa vsaj v slabotnost, rahitič-nbst, včasih pa tudi v duševno omejenost. Rdeči križ kot množična humanistična organizacija je pri nas prva poklicana, da se bori proti vsem tem pojavom, in sicer s tem. dg poučuje ljudi, kako je treba pravilno pomagati sočloveku ob nezgodi, kako je treba negovati otroka, da bo odporen in čil, kako je treba živeti, da se ubrani nalezljivih bolezni. Prav posebno važna pa je še zdravstvena in higienska vzgoja delavstva, zlasti pa še v tistih industrijah, kjer imajo delavci stik z zdravju škodljivimi surovinami ali elementi. V tečajih za tovarniške higienike, za zdravstvene aktiviste in za aktiviste prve pomoči je Rdeči križ Slovenije izšolal več kot deset tisoč pomožnih prostovoljnih zdravstvenih delavcev. Rdeči križ je izdal zdravstvenopro-svetno literaturo v nakladi nad 100.000 izvodov. Posebej naj omenimo dragoceno knjigo dr. M. Derganca o prvi pomoči. Malokateri narod ima tako izčrpno, tako bogato ilustrirano m nazorno podano knjigo, kot je omenjeni učbenik za prvo pomoč. Rdeči križ ima danes v Sloveniji nad 360.000 članov in pomlad-karjev (220.000 odraslih in 140.000 mladine). Ti člani, zlasti še njihovo jedro, ki ga tvorijo izšolani zdravstveni delavci, predstavljajo danes tiste organe, ki bodo vodili med ljudstvom zdravstvenoprosvetno delo, ki bodo navajali ljudi na pravilno, zdravo, higienično življenje, ki jih bodo poučevali, kako je treba delati, da se obvaruješ pred škodljivimi vplivi. Borba za mir in skrb za zdravega in vedrega človeka je naloga nas vseh. Brez čistoče, higiene in pravilnega načina življenja in zdravja, brez zdravja ni dela, a brez dela ni etvafjanja, ni sreče in ni življenja. Zato je dolžnost vsega članstva sindikatov, da Rdečemu križu pri njegovem delu pomagajo in da ga vsestransko podpirajo. L. F. Ladjedelnica »Aleksander Rankovič« v Reki razstavlja Diesel-motor 450 KS NA JESENSKO POGOZDOVANJE treba dobro pripraviti s e o V letošnjo jesensko akcijo pogozdovanja ee bodo vključili tudi člani sindikalnih podružnic, saj se dobro zavedamo, kakšne koristi nam daje gozd in kako ogromne so surovinske osnove, ki "jih črpamo za našo industrijo lz teh naših največjih naravnih zakladov. Smotrno gozdarjenje pa ni samo v preudarnem izkoriščanju gozdov, temveč v še večji meri v njegovi umni gojitvi, varstvu ter zaščiti. Nase gozdarstvo se vrača na pot upoštevanja naravnih zakonitosti v vseh panogah svojega udejstvovanja. Posebno v gojitvi gozdov se naši gozdarski strokovnjaki učinkovito borijo proti napakam preteklosti. Na področju naše republike v državnih in v nedržavnih gozdovih je mnogo površin, ki so ptHrebne pomladitve oziroma pogozditve. To so predvsem tisti predeli, ki sc stali zanemarjeni, opuščeni, poseki »na golo« ali ki so nastali zaradi gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč, kakor vetrolomov, snegolo-mov itd. Pa tudi območje hudournikov, razne goličave — posebno na kraških tleh — in tista gozdna področja, kjer hočemo spremeniti gozdne sestoje, uvesti nove drevesne vrste, ali pa snovati gozdno-zaščitne pasove, so potrebna smotrnega pogozdovanja. Letošnje jesensko pogozdovanje ne bo izvajano toliko količinsko kot kakovostno. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so bili uspehi pogozdovanj, ki niso bila dobro pripravljena,, problematični in neznatni. Tako se je' odstotek prejetih sadik gibal od 25—95 odst., kar pomeni, da je pogozdovanje v glavnem odvisno, od kakavosti dela. Da bodo uspehi bodečega pogozdovanja večji,, bodo vsa strokovna dela in nadzorstvo Vodili gozdarski strokovnjaki gozdnih gospodarstev m njihovih gozd- nih uprav ter okrajna poverjeništva za gozdarstvo; na kraškem področju pa tudi sekcije za pogozdovanje Krasa. Po-gozdovalna dela pa bodo poleg eta-lnih pogozdovalcev, gozdnih uprav in okrajnih gozdarskih poverjeništev opravljali tudi člani sindikalnih podružnic in drugih frontnih organizacij kakor ZB, LMS, AFŽ. šolska mladina, lovci, gasilci itd. Pod posebnim strokovnim nadzorstvom bo tudi manipulacija z gozdnimi sadikami, kajti ta specifična dela zahtevajo skrajno previdnost izkopavanja sadik v drevesnicah, pripravo in prevoz bodisi z železnico, kamioni ali vozovi. Kakovost dela pri pogozdovanju je odvisna tudi od pravilnega kopanja jamic, sajenja, ravnanj a s sadiko in podobno. V ta namen bodo gozdarski strokovnjaki priredili za prostovoljce na njihovih področjih kratke tečaje, da se bodo pogozdovalci res dodobra seznanili z namenom in načinom pogozdovanja, obenem pa spoznali ogromen po-men naših gozdov, vedno večjo potrebo po sposobnem lesu za našo industrijo ter tako ocenili naraščajočo vrednost lesne gmote doma in v tujini. člani sindikalnih in drugih frontnih organizacij bodo točno seznanjali s plani pogozdovanja na svojem področju, t. j. s površino, številom sadik, drevesnimi vrstami itd. Tako bodo ob neposrednem sodelovanju dobili pregled nad jesensko akcijo kot soodločajoči izvrševalci velikih nalog našega gozdarstva. (a.) Uspehi najboljših brigal s zadnjem tekmovanja tekstilcev Drugo republiško tekmovanje za naslov najboljše brigade predilnice in tkalnice Slovenije je bilo zaključeno 30. IX. 1950. Borba za prvo mesto je bila izredno -ostra, zato se odraža tudi v uspešnem izpolnjevanju piana tekstilnih podjetij Slovenije. Izmed 950 brigad, ki se je udeležilo tekmovanja, so doseg-le najboljše rezultate sledeče bri-gade: PREDILNICE: Podjetje: brigada: a) b) O Predilnica Litija Rime 13.2 21.69 113.0 Predilnica Litija Pajer 13.2 21.50 111.9 Predilnica Litija Andžur 18.9 20.7 109.4 Mariborska teks. tov. Mrh. Korošec 18.81 20.01 106.5 Mariborska teks. tov. Mrb. Podgornik 19.16 20.31 106.0 Preti. tkal. Maribor Simenčič 15.1 18.0 108.3 Pred. tkal. Maribor J elen 18.3 19.5 105.7 Tiskanimi, Kranj Jarc 16.39 17.74 108.23 V zgornji tabeli pomeni: a) planirane graim-e preje na vreteno v eni uri, b) dejansko povprečje izvršenih gramov preje in c) povprečno izpolnjen plan od 1. do 30. IX. TKALNICE: Podjetje L!P v Slov. Konjicah ima petino delavcev udarnikov Podjetje LIP Slov. Konjice je bilo osnovano šele v začetku letošnjega leta. Vodstvo podjetja se je moralo vseskozi boriti z raznimi težavami, ker niso imeli nobenih praktičnih izkušenj. Izpolnjevanje planskih nalvrr je bilo v prvem delu leta Se precej per»če' predvsem zaradi neopravičenih izostankov in slabe storilnosti dela. To se ie opažalo zlasti v gozdni proizvodnji. Direkcija je bila zato prisiljena v aprilu odpustiti nad 100 največjih izo-stamk-arje-v. S tem ukrepom je bil napravljen velik korak naprej. Kaj kmalu ee je dvignila tudi sto-rilnost dela in utrdila delovna disciplina. Poleg teg-a so uvedli še tekmovanje med posemeznimi brigadami v gozdnih manipulacijah in uvedli prehodno zastavo za najboljšo gozdno, žagarsko itd. brigado. V zadnjih mesecih so tako usjjfiji Panske naloge celo presegati. Poleg rednega dela pa so delavci organizirali tudi razne prostovoljne delovne akcije ki so znatno pripomogle k uspehom. Predvsem so sekali drva za potrebe JA in za industrijske kraje, da je bila s tem zagotovljena kurjava vsem. potrošnikom v teh krajih. Za dosežene uspehe pa so si posebno prizadevali nekateri delavci, ki jih ne smerno noža bi ti omeniti. Med najboljšimi je tov. Sega Jože iz manipulacije Slov. Bistrica. Izkazali pa so se tudi Oporekal Jurij, večkratni udarnik in desetar najboljše dese- tine v direkciji ter Topolšek Rudolf. Vsi ti delavci so izponllli tudi že svoje petletne planske naloge. V manipulaciji Poljčane pa je med najboljšimi tov. Šurbek Jurij. Tudi žene-delavke so se dobro izkazale. Zelo podjetna pri delu je tov. Kaj tu a Marija iz Poljčan. Da je delovni kolektiv LIP Slov. Konjice z aprilom, ko so odpustili vse neredne delavce, naredil res veliko prelomnico, nam dokazuje tudi to, da je bilo v tem času proglašenih nad 200 udarnikov kar pomen; skoraj petino vseh delavcev, zaposlenih pri podjetju. OBVESTILO 15. oktobra 1950 bo ob 9. uri dopoldne v Domu sindikatov Ljubljana, MikloSHfeva cesta 22 (sejna dvorana v I. nadstropju) ustanovna skupščina RO sindikata delavcev in nameščencev cestnega, rečnega in zračnega prometa za Slovenijo z dnevnim redom: 1. Izvolitev vodstva, skupščine, 2. Neposredne^ naloge sindikalnih organizacij v zvezi s sklepi XII. plenuma ZSJ 3. Izvolitev ''epubliškega odbora. Centralna uprava_ Pripravljalni odbor v Ljubljani Podjetje: brigada: aj b) c) d) Navadne statve Mariborska teks. tov. Mrb. »Prva« 68.6 87.8 81.53 118.9 Mariborska teks. tov. Mrh. Kozara 69.0 71.4 81.20 117.7 Mariborska teks. tov. Mrb. Katjuša 69.0 79.3 78.4 Ul.6 Jurlšna 60.5 87.2 85.27 141.0 Inteks, Kranj Udarna 66.5 87.2 81.07 133.95 fttibeij 63.8 86.4 81.2 122.6 Tiskanina, Kranj Hafner 72.9 83.6 114.7 Pred. tkal. Tržič Videtič 79.6 91.1 81.6 102.6 Tkal. hlač. Celje Savinja 6S.0 72.7 77.3 113.7 Tekstilna tov. Medvode Merse 72.0 91.0 83.0 115.2 Statve za h a č e vin o: X Mariborska teks. tov. Mrb. Voh. bataljon 72.5 92.0 93.1 124.2 .Mariborska teks. tov. Mrb. Prešeren 78.3 91.8 90.8 116.0 Mariborska teks. tov. Mrb. Cankar 72.5 85.6 87.9 121.2 Tkal. hlač. Celje Poreč 68.0 82.8 83.6 123.0 Polavtomati: Mariborska teks. tov. Mi*. Hilda 79.4 >7.6 91.1 114.7 Mariborska teks. tov. Mrb. Roza 75.8 35.5 86.4 114.0 Mariborska teks. tov. Mrb. Štefka 79.4 90.0 86.9 109.4 Avtomati: Prebold Strgar 82.0 38.5 91.8 111.9 Teks. tov. Prebold Pianko 76.3 94.2 89.3 117.0 V gornji ta-beJi pomenijo številke pod a) odstotek izkoriščanja tkalskih strojev (statev), na katerega je postavljen osnovni plan brigade, b) odstotek dnevnega izkoriščanja strojev 30. IX. 1950, c) povprečno izkoriščanje strojev od 1. do 30. IX. 1950 in d) odstotek izvršitve kumulativnega plan‘q. Gornji rezultati so vzeti iz zadnjega biltena, katerega so dnevno prejemala vsa podjetja, zato ne predstavljajo vrstnega reda brigad. Ocenitev bo izvršena v nekaj dneh, v prihodnji številki pa bomo objavili dokončni vrstni red najboljših brigad in najboljših delavcev na posameznih delovnih mestih v tekstilni industriji. Antifašistična fronta žena pred novimi nalogami 28. in 29. oktobra bo v Zagrebu III. kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije. Na tem kongresu bodo sprejeti sklepi o reorganizaciji AFŽ, prav tako pa bodo razpravljali <, novih nalogah, . ki so postavljene pred \se osnovne organizacije. AFŽ se bo kot množična organizacija žena priključila Ljudski fronti in bo postala ena izmed njenih sekcij. Centralno vprašanje, ki ga bodo obravnavali na tem kongresu, bo vprašanje, ki ga mora imeti AFŽ organizacija pri vzgoji mladega naraščaja. Kongres bo dal tudi pregled splošnih ka itd, Dosedaj so prejemale organizacije AFŽ direktive iz enega centra, ki pa so bile več ali manj iste za vse organizacije. To je zaviralo iniciativo žena in so pri tem često pozabljale na reševanje perečih problemov. Organizacija AFŽ se bo še v bodoče zanimala tudi za ustanavljanje hi delo otroških jasli, domov igre in dela, mlečnih kuhinj, otroških restavracij itd. Formirani bodo posebni aktivi, ki bodo nadzirali prehrano otrok. Organizacija AFŽ bb pomagala tudi pionirski organizaciji. Članice AFŽ bodo pri pionirski organizaciji političnih vprašanj in oceno doseda- * vodile izlete, nadzirale krožke pionir-njega udejstvovanja žena pri izgrad- jev, skrbele za nabavo igrač. lutkov. nji socializma v Jugoslaviji. nih odrov, dobrih knjig itd, Že sedaj se opuščajo plačane funkcije v AFŽ organizaciji, kar gre v korist demokratizacije in razširitve delavnosti organizacije Plačane funkcionarke so nehote in iz objektivnih vzrokov zoževale aktivnost žena in bodo v bodoče izvrševale v AFŽ odborih vse delo le izvoljene članice. Članice in aktivistke AFŽ bodo morale biti odslej tesneje povezane s frontnimi odbori, kamor se bodo vključile za politično delo in lastno politično vzgojo. Še posebej pa se bodo zanimale za naloge, ki jih žene najbolje razumejo, kot n. pr, vzgoja otrok, skrb za čistočo matere in otro- GUŠTANJ IN „MSKLOVA ZALA“ Guštanj je bil svoj čas središče nemške protislovenske in protijugoslovanske propagande ne samo v Mežiški, temveč tudi v Mislinjski in Dravski dolini, tja do Ribnice, Leglo je bilo v skrajno šovinističnem vodstvu jeklarne, ki je bila vojni dobavitelj bivši avstroogrski armadi. To vodstvo se je povzpelo v svoji naduti nemški nacionalni zagrizenosti celo tako daleč, da je pri deželni vladi v Celovcu izposlovalo, da je bilo otrokom osnovne šole v Guštanju prepovedano celo pozdravljanje v slovenskem jeziku. Danes, ko se razvija in raste Guštanj o novi Jugoslaviji, ni v njem nobene zle propagande več, ki bi netila nacionalno mržnjo. Vodstvo železarne je danes v drugih rokah: v rokah delovnega ljudstva. V kulturnem tednu pred glavnim festivalskim dnevom, so še nekajkrat ponovili uprizoritev -Miklove Zalet, ki jo je gu--tanjski SKUD v te namene naštudiral. Način uprizoritve te priljubljene ljudske igre je o marsičem nekaj prav posebnega. ;■<: ureditev scene, na za to zelo prikladnem prostoru, je posebnost, ki nedvomno presega po svoji originalnosti vse podobne dosedanje uprizoritve pri nas v Sloveniji iv drugod. Zelo drzno in velikopotezno jc urejen prostor za gledalce: v enem samem tednu so delavci »Gradisa« v prostih urah postavili nad 2000 sedežev. Ko gledali vse gledališče, ne veš, ali bi občudoval krasno sceno, ali pa prostor za gledalce, pogumno — amfiteatralno v breg postavljenih 25 dolgih vrst sedišč. Krajevno posebno zanimivo jc zgodovinsko dejstvo, da so se ob času, v katerega je postavljeno dejanje --Mi kl o v e Zalet, odvijali prav v Guštanju, na >Petračevem vrtu« in okolici burni dogodki. Med močnim oddelkom turške vojske, ki se je vračal s pohoda in gonil s seboj koroške Slovence v suženjstvo ter med domačo kmečko vojsko, so se odvijali hudi boji. Mnogo naših Ifudi je bilo takrat osvobojenih. Miklovi Zali takrat sreča res ni bila mila — toda z zvestobo do svojega ljudstva, ki jo je pokazala v suženjstvu, je postala neumrjoča v zavesti naših preprostih ljudi. Zato jo hodijo danes trumoma obiskovat iz najoddaljenejših hribovskih krajev, pa čeprav se je treba po predstavi vračati sredi noči ure in ure daleč domov. Na novem gledališkem prostoru, kjer se tako uspešno uprizarja ta igra pa je bila zadnjo nedeljo velika kulturna revija, na kateri so sodelovali nc/ši najboljši pevski zbori in folklorne skupine. Gl Kaj pravijo Jeseničani o gostovanju SKUD »Svetozarja Markoviča« V četrtek dne 28. septembra je Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Svetozar Markovič« iz Novega Sada zaključilo turnejo po naši republiki z gostovanjem na Jesenicah. Dvorana Titovega doma vsega občinstva žal ni mogla sprejeti in je bil marsikdo užaljen, ker so bile skoro vse vstopnice razprodane že v predprodaji. Izvajanje posameznih skupin je želo p-ri poslušalcih burno odobravanje, ki se je stopnjevalo od točke do točke. Sicer je res, kakor piše kritik »Ljudske pravice’. da je bil simfonični okeeter od vseh nastopajočih najšibkejši, vendar ga opravičuje dejstvo, da je komaj leto dni star in da sestoji iz samih delavcev, do-čim sestoje druge skupine v pretežni večini iz intelektualce/. Kakor solistka Ema Popov, je tambu-raški orkester in folklorna skupina doživela polno odobravanje, višek programa pa nam je nudil vsekakor mešani zbor, ki je zapel pod vodstvom Save Vujkova Kmetičevo »Jesen« in Mokranj-čevo »XI Rukovet«. Slednja je bila podana tako precizno in dovršeno, da lahko smelo trdimo, da nam podobnega užitka ni nudil še noben pevski zbor naših in tujih sindikalnih društev. Up. »ČLOVEK ČLOVEKU« je francoski film, ki ga je izdelalo filmsko podjetje P. I. C. It. A. C. I. 1948. Zrežiral'ga je Christian Jacque, glasbo je komponiral Joseph Kosma, scenarij je napisal Charles Spaak, igrajo pa: J. L. Barrauit, Helenc Perdviere, Bernard Blier, Louis Seigner, Alel Japquin in drugi. Film opisuje življenje in delo Hen-rgja Dunanta, ustanovitelja Rdečega križa, od prvih začetkov, ko se je odločil ustanoviti tako pomembno mednarodno organizacijo, do svoje starosti, to je do KAKO BO ORGANIZIRAN OBISK SLOV. NARODNEGA GLEDALIŠČA Letos b» način obiskovanja gledališča nekoliko spremenjen od lanskega leta in sicer takole: 1. vse predstave v operi in drami bodo 'izven-:: razen zaključenih predstav LMS (srednješolska mladina). LŠM (visokošolska mladina), vojaštvo in druge množične organizacije, ki bodo prosile za zaključene predstave. 2. Za predstave, ki bodo javljene kot »Izven in za sindikate«, bodo lahko sindikalne podružnice v Ljubljani za svoje člane nabavile vstopnice en dan pred predstavo med 1.0. in 12. uro pri operni blagajni m lo le delavnkio in nekatere sobote. 3. Sindikalne podružnice s podeželja hod-lahko naročale vstopnico za svoje elane z ; nekatere sobote in nedelje — pismeno a!' telofonično. i. Dovolj močne sindikalne podružnice • Ljubljani in na podeželju bedo lahko n are falo zase ali v zvezi s kako drugo podri! nieo zaključene predstave, seveda bodo ra< rale pri naročilu položiti vse znesek vstop oic (opera ima prostora za 700 ljudi.