ffzssr.. uto ul otv. jj. 0 imunim!, v soDoto 25. ftDrunrjo nzB. cena Din r ^^^^^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^^^M ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^mmm ^^^^^^^^hk ^^^^Mtt^fl^^B .^^HI^^^^^^I^fl^^H ^^H^^^fl^^^H fl^H^I^^^^I ^H|B^H|H ■. ~'*p^ ^^^^^HIR ^fl^^^^^^^^l ^^^^H^^B ^__^^^__^^^_^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^1^^^^^^^^^. Izhaia vsak dan popoldne, tiviemSi nedelje U) praznike. - Inserati do 80 p«tit ft 2— Din, do 100 vr«! 2.50 Din, *ecji inserati petit »rsta 4.- Dio. Popuši po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240,— Din, u inoxemsWo 420.— Din. UpravnfStvo: Knafiova unca St 5, prUitffe. _ Telefon 2304 Uredništvo: Knaflova ulica it 5. L nadstrople. - Telefon 2034. Izivalen nastop Italije proti Avstriji Italija grozi s prelomom diplomatskih odnošajev Razburjenje fašistov radi zaslužene kritike postopanja z na-rodnimi manjšinami. — Dragoceno priznanje Italije glede ko-roškega plebiscita. — Mussolini bo v ponedeljek odgovoril dr„ S ciplu. — Dnnaj, 25. februar ja. Kakor slovanske, iako je fašisticna Italija oropala tuđi nem-Ike narodne manjsine uan južnem Tirolskem •neh pravic in napravila iz njih popolnoma brezpravno rajo. To je dalo nedavno povod Ea obsirne razprave o položaju nemške manj-Sine v tirolskem deželnem zboru. Več de-Želnib poslancev je radi zatiranja Nemcev na južnem Tirolskem oštro obsojalo pocetje ta-šistične Italije. Italijanski krogi so se že radi tega razburjali in dunajski poslanik je dobil nalog, da intervenira pri avstrijski vladi ter zahteva, da pozove tirolske poslance na odgovor. Kancelar dr. Seipel je to seveda odklonil. Irzivalen nastop italijanskega poslanika pa je dal povod za interpelacije v avstrij-Bkem parlamentu, na katere je nato odgovo-ril kancelar dr. Seipel, ki se je v svojem govoru obširno bavil z razmerjem do Italije ter naglašal, da na nobeni drugi avstrijski meji ni toliko poblemov kakor na italijan-eki. Naglasil pa je tuđi, da Avstrija v Italiji tako dolgo ne more vi«ieM dobrega soseda, dokler ne bo rešeno vprašanje nemskih na rodnih manjšin na južnem Tirolskem. Avstrija doslej sicer ni vlagala proti Italiji no-benih pritožb, smatra pa se za upravičeno, da šriti in brani interese svojih narodnih manjšin. Nastop dr. Seipla je izzval v italijariskih fcrogih silno ogorčenje. ?noči se je vršila seja ministrskega sveta, po kateri so se razJi-riJe vesti, da namerava italijanska vlada od-poklicati svojega dunajskega poslanika. Alarm v fašističnem časopisu* — Rim, 25. februarja. Napadi avstrijskih poslancev proti Italiji radi zatiranja nemške narodne manjšine v Poadižju, odgovor kan-celarja Seipla v avstrijskern parlamentu, so dali fašističnem u tisku povod za oštre napade na Avstrijo. Vsi snočni rimski listi pri-naSajo dolge uvodnike o tej zaHevi. Prednjači jim oficijozni >Giornale đ*ltalia<, ki pravi, da se po Jugoslaviji hnli Avstrija pripravlja postati >precej razdražljiv sosed Italije«. Hrup, ki ?a dela Avstrija rndi Poadiž-ja, nadaljuie list, postaja Italijanom že nadležen. Italiji je bila priznana suverenost nad južnim delom Tirolske in zato se niru-e ne srne vmešavati v to notranjo zadevo Italije. ^Giornale d'ltalia«, ki je veckrat tnlil, da Jugoslavija preganja Nemce v svoji državi, je posebno zbodla izjava dr. Seipla, da ni na nnbeni drugi avstrijski meji takšnih vpra-Šanj, namreč rprašanjn zatirania nem?ke narodne manjsine — knkor je vprašanje Po-adižja. Nato govori rimski list o avstrijski nehvaležnosti in našteva razne usluge, ki jih je Italija izkaznla Avstriji. Zanimiv je zlasti eledeči odstevk: Avstrija se ima Italiji zahvaliti pred vsem ca to, da se je pri koroškem plebiscitu, ki w je vrsil pod vodstvom knpza Borghese, apoštovala volja avstrijskega prebivalstva. Ražen tega so bile pred vsem italijanske če-te, ki so praktično preprečile okupacijo in uasilja s strani nemirnih sosedov. >Tribuna< pravi, da za iašistično Italijo sploh ne obstoja nobe.no manjsinsko vpra-sanje in da drugorodne manjsine v kompaktnom italijanskem narodu že izginevajo, Italijanski narod bo postal z množenjem svojih sinov vedno bolj mogočen in bo izločil iz svoje srede neznatne drugorodne pritikline. ki bi mogle sosedne države zapeljati v moto glede nedotakljivosti italtjanskih meja. Snoči pozno zvečer se je v diplomatskih krogib razsirila vest, da bo italijanska vla-da odpoklicala svojega poslanika na Dunaju. Ob pol 10. zvecer je izšla posebna izdaja >Giornale d'Italia«, ki beleži to vest in med drugim naglaša: Položaj, ki je nastal po predvčerajsnjih protiitalijanskih manifestacijah v avstrijski poslanski zbornici in po govoru kancelarja dr. Seipla, ki je kršil, da ne rečemo druge-ga, običaje, ki so v navadi v mednarodnih orinosajih. je tvoril seveda predmet pozornih razprav v palači Chiggi. Posnemamo vest, ki se je noeoj razširila: Minister Mus-solini je baje sklenil odpnklirati italijanske-tia poslanika nm Dunaju Auritia. ITverjjeni smo. da bo italijjanski narod i sadošfeojjem Tzel na znanje ponosni odguvor na politiko. ki dokaiujje. da Arstrijci prav nič n« u važu je jo dosedanjega prijateljskepa postopanja Italije napram avstrijski republiki. Interpelacija v rimskem parlamentu. — Milan, 25. februaria. DanaSnii jutarnji listi posvečaio dolga poročila novemu sporu, ki je nastal med Avstrijo in Italijo povodom izjav avstriiskega kancelarja dr. Seipela v dunajskem parlamentu in nagla-šaio, da so te izjave presenetile rimske tne-rcdajne kroge, ker da je Italija doslej vedno zelo prijateljsko postopala napram Avstriji. Ogorčenje, ki so ga v Italiji izzvale avstrij-ske pritožbe radi zatiranja narodnih manj-šir, po fašističnem režimu, kažeio pač, da so obdoižitve Z2dele v živo. Ni še znano, ali bo rimska vlada izvršila svoio grožnjo in odpoklicala poslanika Auritia Vsekakor pa je razvidno iz pisave vodflnih fašističnih glasU, da so odnošaji med Rimom in Duna-jem zclo napeti. V političnih krogih priča-kujejo z velikim zanimanjem odgovor na irterpelaciio, ki so jo včeraj vložili nekateri fpsistični poslanci radi protiitaliianskih na-padov v dunaiskem parlamentu. Interpelacija bo prečitana že v pondeljek. na otvo-ritveni seji novega zasedanja poslanske zbornice. Mussolini bo odsovoril na njo najbrž v pondeljek. naikasneje na-v tojrek. Listi prinašaio tuđi poročila z Dunaja, v Va-terih naglašajo, da je vest »Giornale d' Italia« o nameravanem odpoklicu italijan-skega poslanika povzročila v dunaiskih političnih krogih veliko vznemirjenje. Društvo narodov proti Madžarski Izzvalen madžarski odgovor na noto Društva narodov. — Madžari računajo na Italijo. — Soglasna obsodba madžarskega postopanja v pariškem časopisju .. _ Zeneva, 25. fehniarja. Na brzojavko frtervencijo predsednika Društva narodov ČanK Loa je poslal madžarski ministrski predsednik grof Bethlen sledeči odgovor: »Madžarska vlada je bila radi vašega br-rojava zelo presenećena. Iz časopisnih vesti je bilo že več tednov znano, da bo zapjenjeni materijal v smislu obstoiech norm om'čen in potom iavne licitacije prodan. Ker je licitacija že razp'sana in se bo vršila pod nadzorstvom monnštrskih oblasti, je ni mo-geče več odpovedati. Bodi dovoiieno pn-pomnlti, da norme za investigaciisko posto-panje ne vsebujejo nikakih določb. ki bi se lahko nanašale na ta slučaj. Ne glede na to pa bo madžarska vlada iz uljudnosti napram g. predsedniku D. N. naprosila kupce, da puste kupljeno blago do nadaljnega na licu tnesta. — Orof Bethlen.« Odgovor Madžarske ie izval v tukaišmih ItTogih največje oeorćenie. ki ne bo ostalo biez posledic. Zastopniki Male antante so Imeli včeraj zvečer posvetovanie. po kate-rem io izjavljali novinarjem, da smatralo, da postrrpanie Maržarske hudo kr5I avtorl-teto Društvo Narodov. — Budimpešta, 25. februaria. Odmev, ki ga ie imelo postopanje madžarske vlade v monoštrski aferi v inozemstvu, zlasti ra zapadu, je povzročil v tukajšniih uradnih krogih velike skrbi. Pričakovalo se je, da se bo posrećilo spraviti vso afero na slepi tir. Zlasti so madžarski krojzi računali s tem, da bo s prodajo materijala zabrisana vsaka sled in onemočena nadalina preiska-va Razburienje je tem večje, ker ie prišla intervencija Društva narodov komaj par "5r pred zaključkom zasnovane komed?ie. Uradni krogi mrzli^no fSčejo načina, kako bi se izmazali iz neprijetne afere. — Budimpešta, 25. februar Ja. Ves madžarski tivk se bavi z včeraišniem umčenjem oružja v Monoštru. Listi nfcjavljaio mn«. nia Mioz-emskih d*ip'omatov in prmaiisku-jejo članke inozemskih listnv. V splosnem pa naglašajo madžarski listi, da inozemstvo nima nobenega vzroka xa razburienie. ter da je zauteva pq preiskavi proti Mad- žarski povsem neosnovana, ker je Madžarska postopala popol'naTva pravilno in korektno. Madiarska vlada je prepričana, da bo ofenziva Male antante končala i neu-spehom «n da n« bo rodila zaželjenih re-zultatov, ker bod« velesile priznale Madžarski pravice, ki ji gredo. — Dunaj, 25. februarja. Tzzivalno posto-P2nie madžarske vlade spričo Ititervenc'je Društva narodov je izzvalo v tukaišniih političnih in diplomatskih krosn'h veliko začu-denje. V levičarskih kro^ih oštro obsojajo nastop grofa Bethlena In se splošno dom-neva, da se Ie grof Bethlen odločil za tako izzivalen nastop še Ie po posvetovanju s svojimi italijanskimi prijatelji, ki so mu obljubili, da mu v slučaju potrebe krijejo hrbet. Splošno pa prevladuje mnente, da bo Društvo narodov izzivalno gesto Madžarske z energičnimi ukrepi zavrnilo. — Pariz, 25. februar]a. Tukajšnji listi se zelo obsirno bavijo z moiioštrsko afe- ro *n soglasr^o povj^arlaio, da Dru-Štvo narodov n« bo pustilo tako drznih provdo\\ bo dobila štr^i in resrcejšt značaj kakor pa se je dalo f>rvotrm domnevati. »Pet.it Parisien« nasla-šajo, da M-adžarska ae srne pozabiti, cia je Ie začasno rešena v*ojaške kontrole. »Ma-tin« objavlja izjavo orecJsednieka sveta Društva narodov Catnu-loa, ki pravu nred drugim: Društvo narodov ni držalo rok križem. V zadniem času se ie \*rsila tz-mena brzojavk merj rr.enoj in DroummoTi-dom, a tuđi z vsemi drujimi člani Društva narodov sem stopil tozadevno v stike. Razgovor z X. Bria-rnlom me i« prepr:čal, cJn sem na pravi poti- Meseca marca. ko se sestane Društvo na-rodov, bo situaciia raz-čiščCTa in ođ^tratijeiu vsaka dvo-uirtnosL Nacrti nove vlade Mesto žita in denarja pripravlja vlada gladnjočim nov zakon. __ Gosp. Vukičcvić predlaga zopet spremembo poslovnika, da onemogoci kritiko opozicije. — Kratek zastoj v političnem življenja. — Beograd, 25. februarja. V Beogradu }e tuđi danes vladalo pcpolno politično mrKilo. Vlada, ki bi rada se p-ed sestankom Narodne skupščine pokazala, da dela, je na svoji snočni prvi seji ministrskega sveta izvolila pose-ben odbor, ki ima nalogo, da izdela zakonski nacrt glede prehrane gladujo-čih pokrajim. Ta odbor se je sestal danes dopoldne v vlad-nem predsedstvu ter sestavril osnutek zak«>fia. Ka-ko-r se do-z-nava iz vladnih krogov, predvideva ta osnutek za prehrano pasivnih krajev kredit v znesku 150 mili'jonov Din, ki jih namerava vlada najeti pri Državni hipotekarni banki. Razdelitev posojil bo poverjena ministru za socijalno politiko. -Način vporabe tega kredita in razdeljevanje podpor pa bo določen v zakonu. Vlada upa, da bo Narodna skupščina, kateri bo predložen ta osnutek kot nujen zakonski predlog, resila to vprašanje naikasneje v dveh dneh, tako da bi zakon že koncem prihodnje- ga tedna stcypil v veljavo. V polHi'čnih krogih zelo skeptično sodijo o tej akciji in vidijo v njeij Ie poskus, s katerimi se hoče g. VukičeviĆ rehabilitirati pred narodom, boječ se ocitka, da za glada-joče ni mčesar ukrenil. V ponedeljek popoldne se sestane odbor šefov vladnih strank, ki ga tvo-rijo gg. Virkičević, Davidovič, dr. Ko-rošec in dr. Spahv. Kakor se zaznava iz vladnih krogov, namerava ?. Vuki-čević na tej seji staviti predlog glede spremembe skupsčinskega poslovnika v cilju, da onemo^oči pričakovano kritiko vladnega delovanja s strani opozicije. V ostalem je poiekel danaSndi do-poklan brez važnejšlli dogodkov. G. Vukičević je bil opcldne v krajši avdi-jenci na dvoru. Za popok'ne je povabil g .dr. Korosec novinarje v svoj kabinet, da jim poda izja-o o smemicah svoje politike kot notranji minister. Koncentracija ostane na dnevnem redu Vod ja zemljoradnikov o razvoju vladne krize in vzrokih, zakaj ni že sedaj prišlo do sestave koncentracijske vlade. — Sedanji režim ne bo mogel resiti velikih nalog. — Beograd, 25. februaria. Predsednik zemlioradniške stranke z. Joca Jovanovič-Pižon, ki je stal ves čas zadnje krize ob strani', je podal snoči novinariem daljšo izjavo, v kateri razlaga svoje poglede na politično situacijo in v kateri pravi med diugim: Koncentracije Se nimatno, Ver stvar Se ni dozorela. Toda koncentraciia bo prišla, ker mora priti. Kdo ie kriv, da do koncentracije še ni prišlo? Krivi smo pravzaprav vsi. Se vedno prevladuje vprašanie številćnejta odno-šaia in vpraSanje portfeljev ter nestTpnost političnih voditeljev. Ce bi bil oni (Davidovič), ki bi moral biti nosilec koncentracije, in ki mu ie bilo ponovno ponuđeno vodstvo, malo odlornejši, bi imeli danes mesto koal. naiširšo koncentracijsko vlado, v kateri bi bile vse stranke, in ki b? jo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci pozdravili z največjim za-devolistvom. inozemci pa s spoštovanjeTi. Vsi problemi bi bili Mtreie in larie remeni. Pobijanje glađu, prehrana do nove ž>tv*», redukera proračunski izdatkov. vora$in;e kmetskih dolgov, poljedel. krediti in vpra-5anje zadružništva — za vse to bi se izdalo dvakrat manj kakor pa sedaj. Vpra-šanja, kakorSna so ratifikaci'a nettunskih konvencii in inozemsko posolilo, bo nam težko resiti tako kakor bi bilo potrebno. Krrza, ki te trajala tri tedn*, je imela rudi svojo dobro stran. Vođilni ljtH*je so se pokazali, kakšni so v resnici in kakšen )e njihov program. Predvsem pa i« stavljeno z d»n*vne*a reda takozvano vpraSatiie pre-čanske frourt«. Iskazalo se le, da je mo*na samo narodna fronta. Pokazalo pa $« je tuđi, da bo trefn 'skati novih ljudi, ki bodo vodili akcijo za koncenrracilo v Narodni skupini, ki i>o gotovo oživela v naikraj. «sem času Jasneie kot kdaj poprej se je po-kazak> pri tej prilita. kako m*rodnr> je, kadar (K>Iicija voli \*ladrfo več'no. Č« bi bila Narodtna skupščina zbor svobodno tacvrrije-nih fK>siađKev, bi bila koncentraciia že dav- no ustvariena. Strah od policije Izvollenih Poslancev pred novi mi voHvarrri je mnogo 4apr"M>ese4 k termu, da zdravo delo na u-stvaritvi koncentracije Še ni ko-nčano. Nova vlada je stara Vukičevičeva vlada. To, kar ie ta vlada storila doslei, nudi malo garancij, da bi se pok>žaj izboli^al. Četvorka (včeraj ustanovi ieni odbor šefov vladnih strank) obljublja nekak progrram. Todla pro. £ramov imamo dovolj, pokazati bi bi'o treba dela. Stradaioče pokrajine, zadolženi kmeti'e in za eksstertco se boreče d«lovno ljudstvo pričakujejo in zahtevajo deja^ij. ARETACIJA MADŽARSKEGA OFICIRJA NA SLOVA-ŠKEM — Praga, 25. februarja. Na zahtevo državnih oblasti v Košicah je bil v Brati lavi aretiran pri prekoračenju meje bivši lionved^ki potkovnik Rakovski. Vzrok njegove aretacije še ni znan. OBSEDNO STANJE V CfflCAGU — "Newyork, 25. februarja. Rarfi nepre« gttanih bombnih atentatov 90 čikaSke oblasti razglasile nad me^toin in bližnjo okolico ob-sedno stanje. Položaj je zelo resen. Med prebi valstvom vlada veliko vznemirjenje ,tako «1a »o se premežnejse rodbiae že začele seliti iz mesta. Oblasti so podv žele vse mere, da anarhistični pokret v kali zaduše. REORGANIZACIJA AMERI-ŠKIH FAŠISTOV — VPashingttm, 25. febr. Organi««cij* Ku Kluks Klan ob javlja, da. se bodo njeni člani od sedaj naprej imenovali «Vitezi velikegt gazda*, in da oe hodo več hodili maskirani. ČUni bodo izjavili, da se bodo odrekli vsake politične ambicije^ Doscda« nii vrhovni predsednik organizacije je iz» dal proglas, ki veli. da je organizacija iz« vTšilft svojo veliko nalo£o, namrec da ome* j^ priscljevanie v Zedinjetie države. Nien cilj je sedaj, d* vae priseljen* elemente Asimilira Usoda dveh izgubipk Ljubljana, 25. februarj«. Ena je br!a včeraj odgonskim potom rt* pnana iz Ljubljane, druqa je sefila po ste« klenici HzoJa in se je skušala za.strupiti. V zadnjem h'pu so jo resili. Prva je stara £rešnica in stalen gost rdeče hišc na Bici« weisovi cesti po imenu M. B. Marija je bila služkinja. Še pred leti j« bila pošteno dekle. Služila je v Zagrebu in se preživljala s poštenim delom. Nato jo zašla v slabo družbo. Po slabi tovarišiji pa rada glava boli in to je izkusila tuđi Mari* ja. Začela je propadati, udajala se je pro» stituciji in se vedno bolj poqrezala v blato nemorale. In nekejja lepeza dne so jo v Z.i« grebu aretirali radi tajne prostiucije. Pri telesni preiskavi so ugotovili, da js vene« rično okužena in morala je v bolnico. Ne* kaj tednov se je Marija lečila v bolnici, ivato so jo izgnali vi Zagreba. Vrnila se je domov, toda njeno življe* nje se ni izpremenilo. Mariji se ni ljubilo delati in raje je pohajala v družbi z mo< škimi, In ker se samo s prostitucijo ni mo« jjla preživljati, je scgJa tuđi po tuji lastni* ni. Zopet so jo priieli in zanrli. \Ti« njena nadaljna življenjska pot je bila pot propa« dajočega, izgubljene^a dckleta. Policija, so# dišče. zapor, bolnica... Večna pesem! Neda\*no se je >\aria spet spozabila !n prijela je za tujo lastnino. Tla %o ji posta« la prevroča in mahnila jo >e na Hr\fatskr>. Prišla je samo do Siska. Tu so jo prijali in odgonskim potom poslali v Ljubijano. Marija je morala zopet v bolnico, od tu ▼ zapor. po prestani knzni so jo pa izpnali rs Ljubljane. Na sodišču so imeli zahcleženo: Marija B., osemkrat ksznovana radi tatvi« ne iti vlaćuganja, je skrajno delomržna, tu« jetnu imetju silno nevarna vlačtiga. In po« hciia je dobila nalog, da jo izžene odem* skim potom v njeno pristojno občino. Davi je Marija odsla. V sprrmstvu orožnika in s po\ešeno 2'ax*° ■ • • Morda ji je bilo žal izjnibljene mladosti, izgubhene svobode . .. Se slabša je dru^A. Ta je zn.nia po imenu Skolastika, sama pa pravi, da ji je ime Via« sta. Skolastika iin-a sicer sele dvajset lct# vendar je totalno izprijena in ima pisano> in pestro zgodo\*ino zx seboj. Na polici 1 i imajo ž njo opravka že ćelo vrsto let. Tuđi pri njej je vedno stara pesem: N'laćuganjo in tatvina, Skolastiki delo smrdi, njoj so hoće svobode. To svojo s\robodo je dra« gič in poslali nazaj v zavod, V četrtek ja Skolastika pobegnila drujjč. Dva dni jo blodila po mestu. včeraj »o jo n^šli neza« vestno na ulici. Baje je pila lizol. Ho-tela je storiti konec svojemu bednemu življe« nju, toda usoda je hotela drugjče. Mard* bi bila sanrt za njo re>itev ... RAZBOJNIKI V PUŠČAVI — Basora, 25. *ebruarja. Skupina Vaha# bitov je napadla dve karavani, pomorila vsa ljudi in oropala kamele. Pri napadu na tretjo karavano so jih napatili an^zle^ki aeroplani ter jih razpršili z bombami. POVIŠANJE UVOZNE CARINE V FRANCIJI — Pariz, 25. februarja. Zbornica je dim nes pričela razpravo o carinski noveL. Socijalisti so oštro nasrrvpiH proti natnera-v&fiemu povišaniu uvozne carine na slad-kf>r. Projektirano je povišanje od 9 na 1hr Posebna mnr* rarišV« komisija je proučili vzrokc, ki si dnvcdli do znane katastrofe podmornico «S 4». Komisiia je dngnala. da je zikri^ il nesrećo poveljnik rušilca, ki je radel ob podmornico in povzročil s tem katastrofo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Lhiblianska borza danes ni poslovna. V prostem prometu so notirali: Duna.i 8111.3, Berlin 13.5S, M;!an 301, London 277.5*1. New. vork 56.86. Pariz 2>3.8O. Praga 168.70, Cii-rih 10.95. ' 'y\ ; t ZAGREBSKA BORZA. ZaKrebSka borza danes ni poslovala. V * prostem prometu so notirali Dunaj 801.5, Berlin 13.59, Milan 301. London 277JG, Newyork 55.86. Pariz 223.PO, Praga 168.7(X Curih 10.25. INOZEMSKE BORZE- Cnrlh: Dnnaj 73.20. Berlin 124. Milan 27 51, London 25.345, Newvork 519.5, PaiiX 20.45, Praga 15.40, Beozrad 9.13. Stran 2. fiSr?>VESrSKf ftXROD» Sne 25. fefiniarj* 1928. Btev» 47 Klerikalna blamaža v ljub-ljanskem občinskem svetu SLS usvojila predlog večine za volitvc v odseke. — Mnogo hrupa za nič. — Predlog o najetju posojila za stanovasjske svrhe soglasno sprcjet, — Zgradba vodovoda na Barje. — Zanimivo vprašanje na župana« Včerai se le vršila izredna seja Ijubljan-«kega občinskega sveta, na kateri so se nanovo izvolili odseki. katerih volitev je raz-veliavil veliki župan. Ob tej prii;ki se je pokazalo, da je imelo razveljavlienie volitev odsekov samo namen popraviti taktično tierodnost SLS, ki jo je zagrešila s svojo abstinenco na zadnji seji in ji omogočiti povratek v obćinskj svet. To se ni vidclo na včerajšnji seji občinskega sveta samo iz vedenja članov kluba SLS, ki so hoteli s krčanjem preglasiti argumente, s katerimi so govorniki većine pobijali odlok velikega župana, ampak tuđi iz dejstva. da je včeraj SLS sama obnovila predlog o načinu volitev, ki je na zadnji seji občinskeica sveta fošel iz socljalističnlh vrst in ki ea je osvo-jil tuđi napredni klub, namreč da se naj volitve t odseke izvrše po proporcii na podlaci občlnskega reda z omoKočcnjem za-stopstva manjšine v ni'h. Ta predlog je ob-stojal v tem, da nai dobi SLS v odsekih, ki štejejo po 9 članov, 4 mesta. od katerih naj odstopi gotovo število mest radikalom, napredni klub pa po 5 mest, od katerih naj odstopi gotovo število mest socialističnim (skupinam ter dr. Gregoriču, oziroma da se ustvari v odsekih med SLS skupno z radi-kali, naprednim klubom in sociiarstičnima skupinama razrnerie 4 : 4 : 1. Ta predlog so včeraj, kakor rečeno, klerikalci sami obnovili, s čemer so sami obsodili svoje do-četje na zadnji seii občin. sveta. Klerikalci so 5icer včeraj skusali zakriti svojo blamažo s trditvijo, da je bll na zadnji seii stavljen predlog, nai dobi vsaka socijali-«rična skupina po eno mesto v odsekih, vsled česar bi dobila SLS samo po 3 mesta, toda ta trditev je bila takoi ovržena od strani večine kot izmišljena in tuđi v zapisniku seje nikjer ni tak predlog zabele-žen. Kler kalci so pač spoznali, da je sabo-tiran'e dela v občinskem svetu rodilo splo-£no med ljubljanskim prebi valstvotn obsod-bo in zato so se promislili, pri čemer jim ie cdlak velikesa župana služil samo kot orodje za povratek na pametne'šo pot. To bi jirn bilo seveda mogoče tuđi brez klicanja policije nad avtono.nijo občinskega sveta, ker je na zadnji seii občmskega sveta izjavil načelnik naprednega kluba gosp. TavČar. da volitev v odseke ne smatra za "definitivne in za oviro skupnega sodclova-nja, ker se lahko revidiralo. Iz vsega je razvidno, da so klerikalci prav po nepotrebnem izzvali mnogo hmpa za prazen nič, ker so končno sami osvojili predlog, ki je prvotno izšel iz večine in čegar izvedba je bila samo zato onemogo-čena, ker so se člani SLS abseiuirali od volitev. Omentti bi bilo kot zanimivost tuđi to, ikre be-fcede o ponesrečeni stanovanjski akciji vlad-nega komisarja, o kateri so nekateri govorniki napovedovali senzaciionalna od-kritia. Pri tem ie bilo zlasti zanimivo to, da Ro klerikalci odklanjall odgovornost za delo vladnega kom'sarja, kljub temu pa so ga yneto zasovarjali. V razpravi sta tuđi župan Jn poročeva-lec stavbnc-ga odseka na-glašala, da je Že uvedena posredovalna akcija pm hitnih lastnikih za omiljen je stanovanjskih odpo-f\'edi. Prav tako lc bil sotflasno sprejet nujni predlog obč. svetnlka Likarja, naj občtna izposiuie Iz fonda borze dela za brezposel-ne posojilo 2 milijonov dinarjev za zidanje cJdavsklta hi§. V smis'u p-ravilnika za borze dela se tozadevna posojila morajo v prvi vrsti dati samoupravam, predvsem cb-činam. Zato je potrebno, da tuđi ljubljanska mestna občma tirja svoi d«Iež iz tega fonda. ObC tvet. Likoiar je vložil predlog, naj se izdela na5rt za izpeljavo vodovoda v Crno vas in v Hauptmance, kjer vlada veliko pomanjkanje pitne vode, zlasti ob suSi. £upan Je ta predlog odktizal vodovodnomu odsek u, da preskrbl podrobne podatke ia nacrte. — Predlog obi. svet. L o v 5 e t a, naj se na Trnovsbem pristanu napravi dvoje stopnic k Ljubijanici za parice, In sicer pri Jelovškovi lopi ter pri Nagrlarovi tovarili, je župan odkazal gradbenemu odjeku. Ob konru seje je prišlo na vrsto vprala-uje obč. svetnika Fr. Orehka, zakaj je izdal tajno okrožnico na vse občinske urade in podjetja, v katerih fini prepoveđuje dajati občinskim svetnik om razna pojasnila, otiro-ma odre ja, da se morajo za dovoljenje iz-dajanja teh pojasnil obračati na podžupana g T u r k a. Župana vpraša, ali ve, da je samo on od govoren za obeinsko upravo, in kako je mogoče, da je samo elanom SLS oneraogočeno dobiti potrebna pojasnila v občinskih u rad ih. Župan dr. Puf Je v svojem odgovoru pnvdarjal. da je takoj, ko je nastopH svojo službo, sklical načelnike uradov, ki jih je poleg drugega opozoril, da morajo vljudno obvevati s strankami, kakor tuđi na to, da morajo varovali uram*ga delokn^ga V koli-kor pa je mogoče. bo občiaskim svetnikom vedno rad na uslugo. Podrobnejse porobilo o v5erajšnji seji občinskega sveta je ie objavilo današnje . Naše mnenje je, da bi bilo redno delo v občinskem svetu prav lahko mogo-Če. ako bi posamezne skupine imele vedno pred ocrni stvarne interese občine in nje-nega prebivalstva. To velja predvsem za SLS, ki je s svojim postopanjem od 2. oktobra lansK^ga leta dalje ie najmanj za 5 me-secev onemogočila redno poslovanje občinskega sv«>ta. Otvoritev razstave češkoslovaškega stavbarstva Danes dopoldne ob enajstih Je bila tvećano otvorjena razstava češkoslovaške arhitekture, ki jo je priredilo prosvetno ministrstvo čeikoslova-ške republike v JakopiCevem paviljonu. Zbrali so se v paviljonu, ražen zastopnikov Ce$koslo-vaške s konrulom đr. Reslom na Ćelu odličoi za-stopniki slovenske javnosti. Svečani otvorit vi predstave so pnsostvovali veliki župan dr. F. Vodopivec s soprujo, ra oblastni odbor dr. Na-tlačen, ljubljanski iupan dr. D. Puc, častna dvorna dama Franja dr. TavČarJeva, narodn.} i>o-slanec dr. A. Kramer, konzula t- Dular in s. Struceli, ter stevilni druri ljubitelji češkoslova-škega naroda ter zastopniki naših umetniskih in inženjerskih društev. Navzoče Je % kratkim rovorom potdravH Ce-skoslovaški konzul dr. Resi poudarjaioč prijateljske strke med našo državo m Seš-koslovasko repjbliko, katere bo razstava nedvomno še po-globila in doprinesla k ie globljemu medseboj-nemu spoznavanju. Predal j« nato beseodpro po svojih močeh lepo in častno pnzadevanje Imenovan ega odbora. V tem oziru vidimo n. pr^ da prednjači poleg sokoiske^a dru$tva LJub-ljana-maticat ki je razpečalo vse poslane mu blokc, Se posebno sokolsko društvo Liti ja-Smartno s prispevkom od 801 Din. Ti dve druSrvi naj bos ta v Sipodbudo in vzgled oaitn druitvom (ki iifi J« prav malo), fci le nišo storila te svoje dottnostl. Naj ne bo pri končnem zaključnem semamu daroval-cev za spomenik niti etieza druStva. ki bi izostalo. Spomenik, ki bo v ponos Ljubljane m Slovenije, bo pnčal. da so ga pomagala zgraditi tuđi vsa naša sokolska društva v Sloveniji. — Vse prispevke je poSiljaii na naslov; Društvo rezervnih oficira i ratnika v Ljubljani (odbor za postavitcv spomeB&a kralju Petru I.). — Kral|«v!£ TomBlar Je sprele* s privoli enj em svojega o£eta kralja Aleksandra med članstvo sokolskega društva Beocrad I. in je dobi] ob tej prtiiki sokolsko odelo v dar. Tuđi presiolonaslednik Peier, stare]Si brat Tomislava, je član istega društva. — Za gladulo^e v obmoćin sokolske žu* pe Mostar Je voturalo starešinstvo JSS znesek 5000 Din m je dokazak> s tem svoje čuieče srce za svoje brate in sestre, ki gla. dujejo. — Skupštine Sokolskih fup JSS. V ne- deljo 26. t. m. se vrie skupsčine naslednih žup: Bania Luka, Bt^ogra-d (v Rumi), Celje, Ljubljana, Marir»r, Novi Sad, Novo mesto. Nis, Skoplje, Zagreb. — Vse župne skupšči-ne se rr.orajo izvršiti do začetka marca, nakar se bo vršila slavna skupšč-na Jugo-srcvenskesa So-kolskega S^'^za 18. marca v Kragujevcu. QomAmm Cvvajtt ivo'o lepoto kafcor Čuvate ivo • sđravjc { V«i« 1 ct le vale bogastvo, kl gm ne smet« lauicmarjatl 1 CfttMS S MOM obvaruj« polt pred n-prdom In jl Ohranjuje lepoto, gladKost In *oljno>t Cc ravnate t njo po prelzkuie- ni metodi. Ona jl deje bellno In clstoit In *Clt< ko&o pred gubaml. Puder In milo SIMON. Parir. Pisane zgodbe iz naših krajev Ljubavna idila 80-letnega starca« — Lažni upravitelj zoološkega vrta. — Težka tramvajska nesreća. — Koparski napad pri Novem Sadu. — Lov za banatskim roparskim poglavarjem. Iz Mostarja poročaio o ljubavni idili, ki se je dogodila v neki vaši med 80-letnim starcem in 18-letno devojko. 80-letni starec Bečir Spajić, čeprav že iz-žet, je vendar čuti!, da ima Še mlado srce, pa se je rad zagledal v kako mlado žensko. Bil je večletni vdovec in ker ie tuđi bogat, so mu vedno vsiUevali kako mlado vdovico ali starejše dekle. Bečlr je pa zamahnil z roko in ni nikogar poslušaj teinveč je pogledoval za ISletno Fejso Sulagćevo. Nedavno sta postala prav dobra prijatelja in starec je dekle nagovarjal. naj postane njegova žena. Pripovedoval ji je bajke o zakonski sreči, Ijubezni in radosti zakonskega življenja. Fejsa se je starcu stneiala in se šalila ž njim, ko je pa pomisl la, da je zeio bogat in bo kmalu umri. se je polakomnila njegovega denarja in pri-volila v zakon. Prve dni sta bila sreč-na in zadovoljna. Kasneje je pa Fejsa, kakor ptič'-ta v Weti, pol-na življenja in strasti ter mladeniškega zanosa, začela ohupavati in starca sovražiti. Bečir je bil sikio ljuhosumen in svoji mladi ženici ni pustil, da bi se pogovarjala s sosedi. Držal jo je kakor kako ujetnico. Netoe noči je mlada Fejsa pobrala svoje stvari in pobegnila od starca k staršem. Starec je zato popolnoma obupal. Ša-ljivci so mu svetoval-i, naj se gre pomladit k Voronovu na Dunaj. Ta misel se je starcu zdela zelo pametna in ker je bogat, se je takoj napotil k pomlaje-valcu v veliko mesto. • Na podlagi Stevilnih prjav zaradi prevare je zagrebska polici;a aretirala Viktorja Kolica, k»i je zelo originalno sleparil j>o Zagrebu, predstavljajoč se kot uradnik pri regulaciji Save in kot upravitelj zoološkega vrta. Tako je pri-šej pred meseci k mesarju Viktorju Murnu in naroČH suhega mesa za 250 delavcev. Denar da bo dobil pri upravi regulacije. Ko je Murnova žena z mesom odšla na označeni foraj, je prišel k trgovcu Kolić in naročil mesa se za 250 Din, ki mu ga je trgovec osebno izročil. Ko je žena dospela do Savskega mostu, je zvedela, da mesa sploh nihče ni naročil. Tako so odkrili prvo Količevo slepariio. Istega meseca je Kolić prišel k peku Franu. Kosu. Dcjal mu je, da rabi za delavce na zoološkem vrtu dnevno 20 kg k»ruha, dal je peku tuđi neko potrdilo in pri tej priliki izmaknil še nalivno pero. vredno 250 Din. Cnako je Kolić prevaril peka Grgo Pavelića. Predstavi! se mu je kot upravitelj zoološkega vrta in naročil za svoje delavce 20 k& peciva. Pri Paveliću se je zadržal 3 ure in ko se je pek odstranil, je iz-vabil od negove žene se 500 Din. Cetr-tič je Kolić osleparil čevljarja Ljudevita Blažička. Odn^sel mu je 400 Din vredne Čevlje. Nadalje je prevaril kmeta Pol-drugača pri r>lačevanju davkov. Od njega je vzel denar, izginil z njim v davčni urad in se ni več vrnil. Zadnja Kolićc-va žrtev je bil mesar Stjepan Prstašić. Izmamil mu je suhega mesa za 600 D*n. Kolić se zagovarja, da je bil brez službe in primoran da se na nepošten način preživi. Policija ga le izručila so-dišču. • Na oglu Bregovite ulice in Ilice v Zagrebu se je včeraj pripetila težka tramvajska nesreća. Žrtev je bil ^odni kanelist Rudolf Pećek, ki je dobil težke poškodbe na levi nogi in si je zlomil desno nogo. Sodni kanelist je imel opravke na Savski cesti. Okoli 2. ure se je hotel odpeijati s tramvajem po opravk.h. Na oglu Bregovite ulice je skočil na zadnji del voza. Nesreća je hotela, da se je s suknjo zataknil na plinski kandelaber in treščil je z v^-o silo na tla. Imel je pa srečo, da ga tramvaj ni povozil. Padel je med tračnice in rob pločnika in so ga koiesa samo malo obrsnila. Miinoidoči so neza-vestnejra pone^rečenca dv gnili in ga položili na kraj ceste. Med tem je do-spei poklicani rešilni voz in ga odpeljal v težkem stanju v Zakladno bolnico. Predvčerajsnjim je bil izvršen ro-parskt napad na cesti med Pašičev'm in Temerinom pri Novem Sadu. Mina Igrački, 22-letni prodajalec jaje, se je vračal z vozičkom, natovorjenim s pc-rutnino in jajcj proti Temerinu. Proda-jal je v bližnji vaši. Blizu Temerira ga je na cesti ustavil neznanec in mu za-grozil z revolverjem, če mu takoj ne izroči vsega denaria. Ker se je I^r^čki protivil, je repar neanj ustreiil in ga tež-ko ranil. Napadalec je trgovcu pobral denar in izginil z vozom vred. Težko ranjeni Igrački se je z velik'm naporom priplazil do neke pristave, kjer so mu nudili prvo pomoč. Potem so ga odpe-ljali v bolnico in o razbojn!:škem napadu obvestili orožnike, ki za^ledujcjo drznega napadalca. • Državno pravdništvo v Bdi Cerkvi je dobilo pred dnevi zaupno poručilo, da se Nikola Bajić, ki je nedavno po-begnil iz kaznilnice v Beii Cerkvi, skriva v svoji domovinski ohčini Krusćica. Oblasti so zato ukrenile vse potrebno. da končno ulove nevarnega roparja. Orožniki so izvedeli tuđi za hišo, kicr je Bajić navadno prenočeval. Moćna orožniška patrulja je obkolila hišo, toda ropar je slutil nevarnost in se ni već vrnil. Orožniki s-o bili nato obveščeni, da se Baiić skriva v nekem kozolcu pri Krušćicah blizu rumunske meje. Ropar je bil res tam, vendar je pravočasno zavohal nevarnost in pobegnil. Ko 50 orožniki obkolili kozolec, je skočil s 4 metre visokoga okna med Čredo ovac in odnesel pete. Ovce so tako begale som in tja da orožniki nišo mogli dobiti begunca na muho. Noben strel ga ni pogodil in orožniki ga nišo mogli več dohiteti. Najbrž je pobegnil na rumun-sko ozemlje. Gospodarska in studijska potovanja v 1.1928 V tekočem letu priredi Gospodarski Procvit tiaslednia potovanja: 1. Po Balkanu od 4. do 15. aprila. Ljubljana, Zagreb, Beograd, Nil, Cari-brod. S^cfija. Svilenrrad. Carigrad. Nazaj ik> Črnem morfu v Konsranzo, BukareSto, Subotico, Zagreb, Ljubijano. StroSki za vožnjo v III. razr. brznvia-ka ozit. II. razr. parnika, prehrano in prenočišče ter orifentacij. vožnje zna-Sajo 4000 Din. Prijave $c sprejemajo do 1. marca. 2. Salzbnri - Mflnchco od U Ao 3t. aula. OgVedovanje vseti rnan>enito$4 v obeh mestih. Stroški za vožnjo, prehrano. preno£iš£e, muzeie m orijeniac ]ske vofinje zaaSajo 1500 Din. Prijave do 5. tprila. 3. LJvbUaM - DmtJ - Btfttapeita ođLIo 7. JuUJa. Od Dunaji do Budimpešte % ptrailconi po Dona vi. Ogledovanie vseh znamenitosti. StroSki ta volnjo, prettočiSče* prehrano, orijentacfjslco vožnjo m ma. ze!e znašajo 1500 Din. Prijave do 15. maja. 4. Italija, franclja, Svlca od U. do 28. Jul. Ogled Milana, Geneve, Niže, Marseilla, Pariza,.Ženeve. Stroiki z* voinio. pre-hraoo, prenočišje in onjetitac*jike vož- nje ter muzeje znašajo 3000 Din. Prijave do 15. maja. Programi in natančnejši oodatki se dcfce pri družbi »Gost>ođarski Procvit«, Ljubljana, Reslieva cesta 13. " E 171-n f MA vi vRninoN SICJt MOGA vi« z/icom; Milit oajbol|iet naftrafneiše zato naicenejšet £Beiežnica KOLEDAR. Dane?: Sobota, 21. februar ja 192«, katoil-fani: Hiiarij; pravoslavni: 8. februar ja, G©-orgije. Jutri: Nedeljn: 22. februarja 1928, kato-licani: Vinko, pravoslavni, 9. februar ja, Teta r. DANAŠNJE PRIREDITVB. Drama: >Se.*triČna ix Var^ave«. Opera: >Mnrta<. B. Kino Malim: »Naprej Tom Mlff. Kino Dvor: >V mostu ljubavi in r^«m!<. Vali'UoT Tefer na Taboru. PRIREDITVE V N'EDELJO . Drtn'a: tSestrična iz \'ar.iave<. Opera: ob 15.: iProdaoa ooTf?ta<, ob pol 20. -*Polj>ka krir. Kino llatita: >Dobri vojak Svejk«, drugi del. Kino Dvor: >V mest u ljubavi in pe*mic DE2l'RNE LEKARNE. Danes in jutri: Bohinc, Rimska ce«U; Levstek, Re^Ijeva cesta. Življenjski jubilej dr. Ivana Lovrenčiča Slcn-ensko lovsko društvo priredi drevi v Kaz-inu prijateljski večer Povodom SOlet-niče svojega aglnega in po>Žrivo\'alnc«a prejsednika dr Ivana Lcnrenčiča. Domaje, prijatelj^ke proslave se bo pole2 lovcev so-tovo udeležilo tuđi šievilno druso općinstvo, da pokaže svoje simpatije možu, ki je vedno živahno deloval v na§i javnosti. Jubilant je hl roien 22 feruarja 187S pri S-odTažlci na Dolenj-kem. Posvetil se je advokaturi in se naselil kot samo$toIeTi advokat v Ljub jani. Kot sin vnetega love* je tud;. sam že zsođaj vzljubi1 ta tepi sport, ki se mu je posvetil s srcem in Ijirbeznijo. Bil >e kmalu \*plveri č.r.itrij v lovški d^u2. 4>i in pomagal osn-ovati Sl^n' lovsko dTu5-rvo, kateremu prcdsednje zdaj že sko-ro 20 'et. Njegoveinu delovanju, njegovim člankom in zlasti nj^ovemu osebnemu vzgle-du gre mnogo zaslu?, da se Je lovski sport pri nas v zadinjcm deserietju res popleme-iv.til in vsestran^ki razvil, naSa lovska or-gan.zacija pa izpopolni a do izredne \i-širre, tako da ie danes gotovo prva v državi. Sistematično pažnjo je in Še posveča dr. Lovrenčič tuđi srodnim panogam lova, zlasti vrsojii đr-brih lovskih psov; kot strok\7vnjak je priznan tuđi izven naSih državnih m r.arodTrh me}. Zato ni čudno, dA vživa e. jubihnt ncdclicne simpatije in ne-oporečno avtoriteto med vsem slovenski« mi lovci. V politiki &r Lvrenčič ne na^topa t1cw tivno, pač pa se udejstvuje v drugih pa-no^ah javresa življenja, zlasti na karita-tivnem p&'ju. Vevenljive zasluže si je pn-boril prej \sem za ruske emigrante, ka-terini je šel kot podpredsed^rk Ruske^a krož-ka na rr.ko, kjer in kakor je moite!. Kolikim je preskrbel službo, kolikim olajSa! njihovo gr>r-e, to bi mrrjtii pnvedati le neaSl Rusi, ki cen'o dr. Lovrenčiča kot svoieca oOetovskega prjatelja. Povcdcmi dana&ijesa časrneea večera »« pricltružujem-o eratulantom prav iskreno tu<» di mi. -------VALCKOV VEČER-------1 v sobeto 3. III. na Taboru. —4 Priredijo stari fantje in mlada :-: dekleta. :-1 Uvirne »raneoske pastilje itol „VALDA" »rotl prsaesi *renltđa "tioin, trloboln *Bet ■ krh ja. aka ntmn in krui catau . 1 tirji hri;l, icf.a^nci, niiihi. P'odajajo vse lekame in drogeri e Sport — Kotura^i Savez kraljevine SHS, vPododbor Ljubljana mesro«. Veliko župan-stvo ljubljanske oblasti je potrdilo z razpi-som z dne 31. lan. t I št. U. B. 1809/111 pravila »Pododbora Ljubljana mesto«. Pod-pisani pripravljalnn odbor sklicuje ustanov-m ob5ni ib?T na nedeljo 4. marca t. L ob pol 10. i>ri d|L>po^dne v Narodni kavami (zadnja so-ba). Kolesarsku klubi S^'cnije, ki se n3meravajo včlaniti v imenovanem Pododboru, naj zanesljivo posijelo na cbč, ni zbor dva delegata. (Paragraf 7 točka b pravil). — Rud. Za^okar 1. r Za pripravljalni Cfčhor Kotura-Skega saveza kraljevine SHS. »Podadbor Ljubljana m ljudje v zreli dobi zlahka prcbole in paraliziralo s treznim razsodkom. V vseh podobnih slu-Čajih ne moremo celokupnosti pripisati nikake krivde in odgovornosti, ker so samo-mori pod takimi okolnostmi popolnoma ne-pričakovanj in večji del plod trenutnih raz-položenj. Konkurzi, častne zadeve in podobno so ravnotako najčešće osebna krivda posameznika, dasi včasth nehote tuđi okolica vpliva odloeilno na sklep nesreč-nika. Lc mafhen odlomek saTn-omorov pada v breme pomanjkljivosti naših socijalnih in-stitucij. Nezmožnost dela in zashižka žene v smrt zlasti ostarelc in oslabelc. ki se jrm ni posrećilo v življenju preskrbeti si za stare dni udoben in varen kotiček. Nepri-n.erno Žalostnejša pa ie usoda mladih ljudi, ki iščejo dela in zas'užka, pa jih drugi, spretnejši in okretnejši, vedno prehite. Za ti dve kategoriji bi bilo potrebno, da se iz-boljšajo naše javne institucije, ki bi nudile pomoč tuđi iz lastne inicijative. Ako se ozremo na to zlo v drutfh . V svojem znniniivein predavanju je g. predavatelj podal ja?no sliko sedanfe-jra stanja, ki je vsekakor potrebno zboljša-nja. Ni pa mogoče misliti na sistelatično delo, raztegajoče se v dcpetletje, ako ne pokaže državna blagajna veo smisla za melio-rarijska dela in ođkaie dovoljen in stalen budžet a ren kredit. V Sloveniji imamo tri večje. vodotoke In to Savo, Dravo in Muro. Od teh sta že si-itematifno regulirani Sava in Mura. med-tem ko Drava ni; ima pa vpekakor okrog 46 mest z delnimi regiilacijami za zavaro-Vanje bresrov ter proti poplavam polja. Pricetek uravnave Mure seea v konec pre-teklega stoletja ter se je izvršil po projektih ing. Weberja, ki popolnoma dosegajo svoj namen t. j. zabraniti ve?ne poplave in voditi vodne mase v strugi, ki ni podvrzena velikim spremembam svoje oblike. Tstotako je Izpeljava bila projektirana za gotovo srednje stanje vode. S tem se razmere prilegajo mnogo bolj resnifnemu obstoju nego pri onih predviđenih za nizko vodo, kjer nasto-pa ob veliki vodi velika stesnitev profila in ■ tem posrpešena vlečna in raz/lorna sila vode. Tako se je obvarovalo tuđi karakter Vode. Velikega upliva »o bile tuđi terenske razmere. Od meje pri ftpiljah do Cmureka tede Mura v trdem hribovju, od tu dalje pa imamo aluvijalna tla in bregove tako, da je med vojno in po vojni naš de?ni. že regulirani bre£ voda do malega odnesla. S tem pa bo bili vsled poglobitve stntge pri-«ideti interesenti obeh odcepnib kanalov, katerib eden vodi v Apaško kotlino, ker jim j© bilo obratovanje omejeno le na nekaj meacev v letu. Med tem ko za prvega ni bilo pri danih razmerah nikake izdatne pomoći, p«» je uredilo dru^i kanal tako. da je dr-lavna oblast odkupila in podrlp prvo napravo ter kanal v tem delu porobila. Tako r bilo UPtrPŽeno rlrnpim de«otim interesentom, od katerjii je zadnji elektrarna y Ver- Pri regulaciji je delala velike neprilike dobava gradbenega materijala, ki se je moral dovažati od St Lovrenca na Pohorju Vendar bo pričeli v zadnjih letih uporabi ja ti z ugodnim! rezultati betonske kvadre, ka-tere izdelujejo na licu mesta. V nadaljnem se je g. predavatelj pe£a) tud i z uravnavo Savinje. To pa ii dveh raz-logov. Predvsem, da pokaže vzroke veznih poplav predvpem mesta Celja in pa Tsled tega, ker Savinja glede prometa ft splavi za-v/ema drugo mesto v državi. Na prvem mestu je Drina. Regulacija je izvedena od Celja do Pri-hove. Ker teče Savinja po terenu sestoje-£em zgoraj iz aluvija, spodnji n opeke, ki hitro razvetri. sp zato pri vežjem strmru zelo poelobi tako, da znasa pri Repici poglobitev že 3 m. Zanimiv je tuđi sluŽaj polzeiskega jeza, ki je dosegel ie visino 4 m z beton-skimi oporami ter služi za za^raditev pri odcepu vode; v svoji prvotni obliki pa je obstojal iz kamenitega nasipa dobiega pol £/i^ra visine. Vse to pa je posledica regulacije v sistemu ravnih prog, ki odvzema vodi njen znaCaj. Najizdatnej5e sredstvo bi bili po mnenju g. predavatelja Se mali 20 —30 cm pragovi, postavljeni v večjem šte-vilu. Ta poglobitev vodne struge šega do dr-žavnega mostu pri St. Petru. Od tu do izli va Volske, je struga neutralna v nadaljnem teku proti Celju pa nastopa gromade-nje. To se je skušalo prepreČiti na vse mo-goče načine. Kakor pa kaže kontrola pret-nih profilov v letih 1913 in zadnjega mer-jenja leta 1923, je nastopilo poleg drugih uplivov povišanje dna za 30 cm. Odstranitev nevarnosti poplav pa bi bila reSena radikalno in po mnenju g- predavatelja naj-uspešnejse, seveda pri dovoljnih denarnih sredstvih, da se nagromaden materijal eno* stavno odvozi. Sava je regulirana od Taena do HotfS, delno pri Litiji in od Krikega do Breiic tn od tu dalje sistematično, kar se je pricelo že leta 1907. Tuđi Sava je regulirana v •!-stemu ravnih prog. Zato kaž« tuđi Je zadnja etapa Tar^n—Črnuče kolosalno poglobitev struge. Na sanacijo se je mislilo ie 1. 19<>8 z ugraditvijo betonskih pragov, kar pa se je izkazalo kot neprikladno, ker bi jih voda obala, nadalje pa na raziiritev oro- Koho no] peremo umetno svilo ? Cnristaline, Crepe fasonnć. Satin Couffr^ — že imena dajo slutiti barvno prelest teh umetnih svil. Prva in edina tkanina, ki so jo došlej mogle ustva« riti človeške roke, ne da bi si izposodile vlakna od narave. Mojstrovina umetnostj, doceia različna od svile, voine tn pavole, nežnejša in občutlji* vejša od teh! Umetna svila se blešči v vseh barvah tako krasno, kakor no« beno drugo blago, ohrani si pa ta apartni blesk s pravilnim ravnanjem pri pranju. '. _ , t ^ " . . * V ■-..- • Umetna svila pri pranju izgubi na odpornosti dokaj dosti, več nego drugi blagovi, pa le, da jo zopet pridobi, ko se tkanina posuši. Krhka vlakna trpe pod vsakim ravnanjem, ki ga ni samo previdnost in čuječnost. Pranje na stari način bi svilo kmalu pokončalo. Namesto mila v kosih in urnih rok se sme tkanine dotakniti samo mehka pena, namesto navadnih pralnih pri* pomočkov samo nevsiljivo čiste milne pene žlahtnega izdelka — «LUX» — ako naj bo zajamčen uspeh pranja. Ni čuda, da se v današnjih ženskih oblačilih bolj in bolj uveljavlja umet« na svila. Dobrota, odlično, prekrasnih barv polno izgledanje ji ne dajo zaostajati mnogo dražji svili in jo usposab* ijp»^*-*^. . ^^-% Ijajo skoro za vse, kar polni gospodi* njino škrinjo za perilo in obleko. Umetno svilo pravilno prati — po* meni prati previdno in z «LUXOM». Se nikoH ne prrcxlaja o.......^w*- ■ m r ■ - • - ■ fila, kar se je do vojne med ujo tuđi zgodilo. Posebno pri Savi ©• je upoftevatl valno dejstvo, da s poglobitvijo struge pada tuđi nivo talne vode, katero zajema nafta »o-darna v Klecah. Sedaj ko so nasipi deloma porušeni, se zopet opala njen dvi^g ter »ta odstranitev dokaj resne nevarnosti za naše mesto. FiiSi V mestu ljubavi in pesmi Lya Mara im Bea Lvon. Lve Mare fe dol«po nismo videli t Ljubljani in filmski obiskovalci so jo fe »koraj pogrešali. Zato vlada za nj-en najnovejši film cV mestu ljubavi in pesmi* veliko zanimanje, tem bolj, ker igra v tem filmu tuđi simpatični American Ben Lyon, ki je zdaj ljubliener Amerike. Film sam je na-menjen Široki masi, po vzorcu ostalih Zel-nikovih filmov, ki kot znano režira većino filmov Lve Mare. V Nemčiii, kjer so ga predvajMi w*rtnie &»se, je lel velikanske usr«*»»e in fe zn^va populariziral ime slovite filmske dive Ni pa tamo Hejanie in Mljet dvignilo ta film nad povprečnostjo,* marve? ▼ prvi vrsti izredno okusen na?in inscenacije. Film vsebuje scene, pri katerih se je moral režiser poslufiti vneh oomofaih sred-stev moderne tehnike. Tzvrstno bo uspeli t filmu tndi nekateri tHki, ple« v operi pa je podan naravnost srrandijozno. Izvrstna je tuđi ostala zasedba. Med drusim iirra^ w>V«» i*» nm**n.i#nTor ga pred- vaja od danes dalje in opozarjamo nauj vse obiinstvo. „ , t Dobri vojak Svejk na bojišču Po vsem svetu znani in slavni film v Pragi) sestoji ix treh delov, ki tvorijo vsak zase popolnoma zaključeno delo. Prvi del te trilogije smo pred nedavnim časom videli v Ljubljani in od-krito moramo priznati, da smo od filma pri-čakovali mnogo več. Publika, ki je iskala Iiumorja in zabave, je bila večinoma razočarana, ker ni prišla popolnoma na svoj račun in tuđi svetovna kritika bi brei dvoma tepa filma ne sprejela s tak im odkritim in so-plasnim navduSenjem, če ne bi drusi in tretji del ftvejka cDobri vojak ftvejk na fronti> in d^v cela d^rastel nalogi in visini svetovnih filmov. Zlasti v drugem delu 'ftvejk na fronti> je ustvaril Karl Noll nenadkriljiv in ned.> segljiv tip, katerepa primerja svetovna kritika po vsej praviri Sancho Pansu in Don Quichotu v eni osebi, pa imenuje kloma po božji volji, kateremu se publika smeje do tolnz in plaka obenem prevzeta njei?ovp2^i fada. Njeipova SFetinasta glava, debeluharska znnanjost, njegove dobroduSne vedno se smehljajoce male od, nesristokratske noge in hoja vzbude pri gledalcu fe pri prvem pogledu ugodno raspoloženje. Njegov pored-ni nasraeiek. iz katerega od ševa sama do-brodusnost, njegove krepke roke s mesna timi prsti, njegova uniforma avstrijskega in Canterista ma dajejo cdostojanstveno> zuna njott, obenem pa veselost in smeh vzbujain lo pojavo. Ćelo dejj»nje drugega dela f* efektno, polno zabave \n udravecm h'imorj'* vfiled heenr je imel ta film povsod fenomf nalen uspeh. Kakor smo informirani, w> v Zagrebu in v Beograda pričeli predvajati film z drugim rielotn cftvejk na fronli>, vsled fesar nam jm ludi vaeajiloaai uspeh tega lilma tamkaj popolnoma umljiv. fivejk je pr>»tal v*l<=si svojega zdravega in privlačne^a humorja evetovni tip. ki vrbudi takoj r>b prvem na-stopu zanimanje vsakopar in drži človeka v napetosti do zadnjega trenutka. O švejku pi-Je ves tisk kot o svetovnem do^miku. Roman češkepa pisatelja Jarosiava Ha«eka ;e preveden skoraj v vse evropske jezike. V osebi K. Nolla kot Svejka pa je na rpnah- Izven. m C7. februarja,: pon*»delj>k: zaprto. 28 februarja, torek; Zmagovalka oceanj^ opereta. Re«i D . Mariborska g!eda!;šče Edina novittta, ki nam jo bo nud:Ia v letošnji sezoni naša opera, je Verdiiev «PIes v maskjh*. Pravijo. da drugih optr. ki bi bile primernc za Maribor in za našo operne moči, ni več naiti. saj moramo res že tuđi pri tej operi računati samo na li u« bega nam gosta, primadono liubljanskega. gied^lišča, go. Ančico Mitravičevo. Gotovo je. da je pumenila ta opera v Mariboru ne* kak vrhunec, t>aj se je polagalo na njo naj# većjo pažnjo od uprave, od direktorja ope* re in od posam^znih pevcev. ki mi tuđi sa* mi želeli. da se nauče kake nove partije in s» tem pomnože svoj repertoar. Tako tvori ta opera res elitne večere v na^rm gledali* šču. Poleg nje ponavljajo še Massenetovo «Manon», ki je od lani i« nekoliko fineje in bolje ugUjena. Opereta ponavlja iz prejšnjih se/on a je od^i^en edino od Svejka samega. Pri nas ga ie dal g. Da» neš, seveda ta izborno, da ie prekosil p;i3 najsmelejša pričnkovan ja. Do-^ej sta bili sele dve predstavi, a o Seiku jj(v*'cri \\*s Maribor. Treba je, da si prid^hi cTledališro publiko s primerno in dostojno burko, da je ne izgubi, ako bi morali radi reducirano subvencije res prenehati opera in opereta« P St. Neđelja ▼ Ijubljan>kem £icđališ?a. V, drami se uprizori v nedeljo ob 20. prva repriza zabavne franco«;ke komedije >Sestri5-ua iz Varšave^. — V operi se po je ob 13. popoldne Smetanova »Frf^dana nevesta« V sTedoČi 7>asedbi: Kmeta KruSino poje g. Por-ko, Ljudmilo, njegovo ženo — <^a. Polif^va^ Marenko — pa. Ribičeva, ^!iHa — p. Janko. Kata — era. MedvHova. \'a^k — p. Moh\> rič-, Janko — jf, K^vaČ, mešetar Kecal — g. Rumpelj, vodja gluma?ev — p. ?imonM5, plesalka Esmeraldn — gd<5. HamSakova, In-dijanec — i?. Srkula. Pri pre^l^t^vi podeluia baletni zbor. Režiia in muzikalno vcMlstvo i© v rokah jj. Balatke. — Zvpfpr ob pol 20. se uprizori v operi v običnjni 7^»sedbi N'M-balova opereta >PoTj«!ka krir. Obf» ned^ljski operni predstavi pta ljudski pri znižanib cenah in brez oblastnejra davka. Spor^d klaTir«keca konrerfa piani><-k© Jadrip© PožrneloTf v ?etrtpk, dne 1« rr.arca Filharmonični dvorani: Gabriel Fau-re: I. Th>me et Vartalion«, TI. a) Les M'i-letiers devant le Cnrist de LTivia, b) Deodit rte Severar: Menetrier e* rilnnenres. ITT. Em. Cbabrier: a) Botirree fnnta«quen, b> Nfarij Kogoi: Andnntino »o«t<»nuto, c) 5>. Prokofjev: Marrhe. IV. MMirire Rnvel: a) Prelude, b) Tocrata is sui**» Tombeau de Couperin, V. J. Albeniz: Triana. — V«top-nice so v T>redprod«iji v ^fati?ni knii«xarnU Veseloirra , ki je do^errla povsod, kier ie bila d^s^daj iffrnns, porolea uspeh. Ijjra v?ebui» toliko izvrstnih sitna« rij, da se bo ob^instvn. od srca nasmejalo. Kdor ljubi prijetno zabavo in smeh, naj po-seti predstavo. Današnja predstava je na-menjena abonentom in drusremu občinstvu, jutriŠnja pa je izvpn abonmaja. Vstopnice se dobijo za obe predstavi v predprrwtaji v tr» po vini Peter Sterk, nasl. MiloS Karničnik, ua Starom trgu. Koncert v Mariboru. V srfdo, đn© 79. fetiruaria 1°?8 nastopi v Mariboru s sa-mostojnim koTicerrom ena naisbvnej^ih so« dobnih vijolinistini Bdta Lorajid. Pol«; ne. st«viln.«h krwKermih nastepov v vseh ve'i-krh evropskih mestih si je stekla posebno slavo s tem. da je odigrala za Kramofn-nske ploS-če doslej ravno 1000 sklacfb Krit-ke io venčajo z narveCjo slavo. Lorand nagona prvič v Jugoslaviji. 192-a Zbori. Reviia nove Khorovske plasbe. Ureja Zorko Prfl*>vfe, izdaje pevsko dru-?lvo Ljubljanski Zvon. Letna nnročnina 40 Din. Prra dvojna številk« j*» ▼ ti«ku in pri-na5a v glasbenem delu sledeče skladbe: J. Gotovac cBa^ari mi mto>. E Adami? «L# padaj dei»». dr. A. Dolinnr «Ii pi^a*a>. P. jereb «Prepelira», me^ni z-burl, S. ftantel cPesera*. moški iVvr. Književna rtrilr^ra. L Penizzi: Sonet ob 50 Irtniri Emila Ađami* ?a. Dr. A. Schmab — 8f*tđe-»etletnik. V. Vo-dopiT«* — petdrsetletnik. Dr. A. Scbwab: Ip*Tfi in jai. Tz naših orsrani^acij in dru$ter. Zpodovina ppvkih drti*tev. D^isi. List. Glapb*»ne novosti. Onera in kr>nrprti. Da nw iHwabimof Tz urednikove in urra\rn''koT<» liMnire. — Zbori inajo krasno novo o-premo in prin«5ajo na prvi strani posre?eno ?)iMnr, skladatelja Emila Adamioa t. la^tnoročiuiaj poćpi&om. — Naročite se na tZbore!* Strm *. G§r?5*7EW5KT WAROD» ^iž 25. FeVniffJi 105«. Stev. 47 KMDDDNT Dnevne vesti. — Vpoklic reknitov leta 1928. Rekruti. roje-n. leta 1907 in starejši, Materi pripadajo ijubljanskemu vojnemu okrugu in ki so bili pri nabaru spoznani za sposćbne, bodo letos vpoklicani na xlsluženje kadrske s!ui-be kakor sledi. Vsi rekruti, ražen refcrutov za pehoto, pešoafc kraljeve fearde in kcle. sarski fcataljon, se morajo j^iti 18. at 19. marca t. 1. v komandi Ijubljanskega vojne-ca okruga Rekruui, rekrutovani za pehoto, pešpolk in kraljevo gardo in za koles&rski bataljon. se morajo pa javiti na dan 26. in 27. marca t. 1. istotam Rekruti morna-rji ,n letalci bodo vpoklicani v dveh partijah, prva partija IS. marca, a druga 30. septembra C 1. Druga partija neborcev sedaj ne bo vpoklicana. Vsi ti rekruti dobe pozive, na katerih bo točfio naznačeno, katerega dne iti cb kateri uri $e imajo zslasiti v komandi liubljanskega vojnega okruga Vsi rekruti morajo počakati poziv v svrji domovinski občin-i, če se pa začasno odsiran.jo iz svoje občine, so do'.žni, da svoj natančen naslov prijavijo županstvu, da j m le to za. inore pravočasno dostaviti poziv. Opozarja-Jo se pa vsi rekruti. da «e priglase pravo-casno in trezrri. ker bndo drusače od voja. Ške ci)!asti stroso kaznovani. Vsi morajo priti roplo oblecen. in obuti. — Kaj ie z mesecnimi železniškimi kar-tami? Pišek) nam: Nedavno ie železniška direkcija objavila, da mede s 1. marcem posebne meseene železniške karte. Re-fltktanti so morali zato na dfrekciio vložiti posebne kolkovane prošnje. Do dancs pa še n'hče od proslcev ni preiel od direkcije odgovora, niti ni dobila nobena železir.ška postaja tnzadevnih direktiv. Do prvega fr.arca manjkajo samo še tri je dnevi, to državo m Ru-inunijo ie ureien potniski promet med naši-mi in rumunsk'mi obmeinimi kraji. To je neke vrste svobodna cotia, ki se razprosti-ra 15 km od ene in druge državne meje. Na tem ozetn'ju lahko ostanejo potneki pet dru brez potnega lista. S tem se bo potniski promet med obema državama zna.no po-večal — Katastrofa naše trgovske ladje. Blizu Gibraitarja je zavozd na pećino trzovski parnik »Ama«, last Led^ra Zdenkovića. Parnik se je razbil in potopil. Posadka se je resila — Po letalskl n^sreči pri Sarajevu. Vče. raj smo poročali o letaiski nesreći pri Sarajevu, kjer se je pdporočnik Lešni ubil. pilot Karlo Tr«leh >e pa zad-cbil težke po-škodbe. Trikh je bil openra.n in upati je, da ostane pri življenju. — Vpokojitev v prosvetnem mtnistrstva. Vpokojen je pravni referent prosvetnega ministrstva dr. Vojislav Rašić. — Prevedba kronskib vpokolencev. Na temelju čl. 8. uredbe o prevedbi državnih vpokojencev s kronske na dinarsko pokoj-nino je prosvetni minister pooblastil veli-kega Župana mariborske oblasti, da lahko v svojem delokrogu prevede kronske vpoko-jence da dinarske. — Obđavrenje Kraftčaih delavcer. Prvotna odredba, da bi morali erafični delav-ci plaćevati davke kakor privatni uradniki, hi bila kmalu povzročila stavko. Zato jo je finančno min"strstvo umaknilo in izdalo novo, po kateri se Steieio med nekvalificirane delavce tuđi grafićni in tem slični dciavci, ki bodo obdavćeni kakor ročni delavci. Ne-varnost, da priđe med graflčnimi delavci do stavke, je torej odstranjena. — Zajsreb^kl oblastni odbor za gladu}0. če. Vćerai se ie vršila seja zagrebškega ob« lastnega odbora, na kateri se ie razprav-Ijlo o pomožni akciji za gladujoče. Oblastni odbor je votirai za gladuioče 600.000 D.n, obenem pa vodi obSirno akciio za zbfranje živil, zlasti žita. ki ga pošilia v Bosno in Hercegovino. 2alostno je de'stvo. da se država sploh ne zmeni za nesrečno prebival-sfvo pasivnih krajev in da prepušča skrb za gladuvofe privatni in;ciiativi. V razme-roma krarkem času ie storila HSS za g'a-duioče več kakor oni krogi. ki bi morali v prvi vrsti priskočiti tem nesrećnežem na pomoć. — Prevozno olaHavo za poinike in blago, namenjeno na VIII. Ljubljanski medna- rodm vzorčni velesejem. ki se vrši letos od 2. do 11. junija. so dovolile sledeče države: Avstr.ja 23% popust. Boćarska po najnižji tarifi, Ceškosl"vaška 50% in Nemčija 25% popust. Zagotov'jene so prevuz-ne olaišave tuđi na italijanskih, madžarskih in rumun-sk;h železnicah. — Smrtna kosa. Včeraj je premrnula v Ljubljani hčerka uslednega veletrgovca in posestnika gdčna. Margareta S e v č i k. S svojo izrediio simpatičnostjo in blagim značajem si je prdobila mnogo iskrenih prija-tcliev, ki io bodo poleg bridko prizadetih rodbin težko pogrešali. Bila ie vzor agilne, značajne in poštene žene. le žal. da jo je po težki bolezni prezgodaj ugrabila smrt. Pogreb bo iutri ob 3. popoldne s Cankar-jevega nabrežja §t. JQ. Redi ii lahka domaća zemlja! Odličnim rodbinam ob težki izgubi naše iskreno sožalie! — Za Jugoslovensko Matico. Na nali severni meli v Kozjem, občina O.istrica, so zbralj sva'beni gostie ob priliki poroke g Tomaža MorHa v gostilni Petra Korber, p d. pri Potočniku. za Jugoslovensko Matico znesek Din 41.2a Iskrena hvala! — Sokolsko gledali&e v RadovlJIci vprizori v nedeljo dne 26. t. m. ob 19 ?n pol burko »Avtomobilist«. Igra se Donovno v ntdelio dne 4. marca t. 1. popoldne. lOOn — Družbi sv. Cirila In Metoda ie naklonila posoiilnica v Vuzenici Din 50 in poso-jilpica v Trebnlem Din 10O. Hvala! — De-narni zavodi, spomnite se CM. družbe! 1S9 — KrlstofiĆ . Bućar: Bluze, otro^ke oblekel SJ h Ljubljane *^:-\ —II St. Radić v Ljubljani. V pondeljek pri-de v Ljubljano predsednik KDK g. Stjepan Radne, kn bo istega dne zvečer preda-val v Akademskem društvu za ligo narodov v ve'.iki dvorani hotela »Union«. —lj O stanovan?skl bedl ▼ Ljubljani. Uredništvo le vedno prejema dopise, v ka-tenh razne stranke Iz svojega vid'ka raz-pravljajo o stanovaniski bedi v Ljubljani, zlasti o položaju, ki nastane po I. maju. Ne. kateii se ieze na hišne posestmke, drugi jih zagovarjajo, eni so za podaljSanje sta-novanjske zakite, drugi tahtevajo takoj§-njo uklnitev ftđ. Ker stolfmo na staliSča, da spada ta problem v kompetenco državnih oblasti, v kottkor to poklicane Wt\ti socijalno libkejše sk>je \n da bo praksa samt pokazala, kdo ie imel v tem pogledu prav, ne moremo ob;avVjati dopisov o stanovanjskem prrblemu. S tem se samo razburjajo duhovi, ki so jih stev-lne odpovedi stanovanj že »tak dovolj razbnrile. Stannvanjskemu vpraJa.n}n smo posvetili že dovolj pozornosti in mislimo, da bi ne bilo u me srno oada- Uevatl toiadevao Ja^^lo đskitfiSo. Ver dvo-mimo, da bi bilo s tem prizadenm kaj po magano. —lj Kožni nila daje Urad vele^ejma v Ljubljani. —lj Gozdovniki, Crn,. Mustong vas kliče k spreyemu. Phdite vsi! Prinesite s seboj odc;o Zberite se v sdboio, ko bo solnee za-hajaJo, ob 6. uri pred sportnim prostorom Primorja na Dunajski cesti. —lj Zantmivo in poučno predavanje. V ponde'iefc ob 20. bo predaval v Mestnem domu ministrsko pooblaščeni predavatelj 2. Herzl o okultizmu, spir'uizmu, telepatiji, televiziji, proroštvu itd. Predavatelj poda pregledno sliko celokupnega okultizma vseh časov. To le prvo predavanje g. Herzla v Ljiilja-ni o aktua'nih prcblemih, za katere se zanima ves znanstveni svet. Predavanja se lahko udeleže rudi učene vršiih razredov srednjih sol, ker ie strogo informativnega značaja in bo služilo izpopolnitvi njihove naobrazbe. —lj Zahvala. Pevski odsek »Grafika« se tem potom iskreno zahvaljuje slavnim urednrštvom liubhanskih dnevn.kov za pri-občenje brezp'.ačnih reklamnih notic II. za-bavnega ve^tra. Enako se zahvaijuše t^kar-ni g. Maks Hrova*ina za lično izdelane reklamne lepake in vabila, in kon£no hvala vsein, ki so s svojim ob.skom pripomogli do lepo uspelega večera. -1} Pevski odsek Glasbene Matice v .Ljubljani Danes, v sobo to 25. t. m. ob Četrt na 7. vaja in sesranek vsega zbora. Važni pomenki za nedeljsko slikanje. — Odbor. —lj Odbor za proslavo fOletnfce se. Franje Tavčarjeve, častne dvorne dame Nj. Vel. kraljice Marije in predsednlce raznih nacionalnih in karitativnih ženskih društev se naiiskreneje zahvaljuje vsetru ki so pripomogli k tako siiajno uspeli proslavi. Tuđi akcija s sllkami za postavitev »Dečjega dema Franje Tavčarieve ob moriu«, se je že doslet nad vse pričakovanie dobro ob-nesla. Poplaćani so že vsi stroški za slike in je čistega dobička 107.830 Dn. Ko dob> mo prispevke še iz nekaterih krajev Slovenije, borno priobčili tecnn. koliko je pri-spevala v ta namen Ljubljana in koliko po-s^mezni drusi kraii. 191 n —li Valčkov ve^er Sokola I. se vrši tuđi letos na Taboru dne 3. marca. Ta večer posetijo vse starejše in znane liubl'anske družine ravno radi priljubljenosti in domaće zabave. Kdor se hoće res neprisiljer.o žaba-vati in naplesati ob zvokih valčkov, bo si-Kurno posetil z znankami in prijatelji to ob-če priljublieno prireditev. 187-n —lj Sokol I. na Taboru priredi v soboto dne 3. marca »V a 1 ć k o v večeri za stare in mlade. Poleg društvenega orkestra bo v pavzah tuđi harmonika skrbela ia plesa-Žcljne goste. — Prijatelji valčka in pa So-kolstva, dobrodošli! lS6n —lj Sirota prosi dobre Ihidf za milodare. Oddaio nai se v upravništvu lista. —li »Moderni plesni večer«, na katerem se bo vršil tuđi »Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v letu 1928.«. bo prircm«r 5 stopinj pod ničlo, dočim se je barometer dvlg^iil na "55 mtn. 779 reducirano na morsfco gladino. Dunajske vremenske opazovaln:ce napovedujejo, da bq lepo severno vreme prevladao Se nekaj Časa —li Društvo sodnlh poduradnlknv in sluf v Ljubljani sklicuje svoi redni občni zbor na dan 4. marca 1.1. ob 13. uri v Justidnl palači, soba št. 28, v Ljubljani. Pozivamo gg. to-variSe, da se občnega zbora zanesljivo in ponoštevilno udeleže. — Odbor. 195n —Ij Higijena zakona, Danes ob 14.30 urf bo predvajala 2KD v »rostorih kina Matice higijenski film izredno zanimive in poučne vsebine. Ta film, kl ie posnet pod vodstvom medicinskih kapacitet na dunaj-skih in praških klinikah. obravnava ljudsko higijeno, v glavnem spolne bolezni. katere predočuft z vsenti grozni mi posledicami. Poleg filma bo na spo red u fzčrpno predavanje dr. Stavka Onima, zdravnika ljubljanske ženske bolnice. Prireditev te namenjsna zzo\] mo&kim ter je zaradi tesa damam pri-stop zabranjen. DolŽnost vsakega mola in mladeniča je. biti poučen 0 'en stvar eh, za* radi česar ogled tega filma vsak om or toplo priporočamo. Mladini tzpod 16 let ie vstop zabranjen. ZKD ponavlja ta program Se v nedeljo ob II. dopoldne. —lj Predavani« In đmžabnt vefer ▼ drn-itvn »Soča«. V društvu »Soča« oredava danes v soboto 25. t m. y Ljabljajiskem do- mu r. đr. A. Trt nit, zđravnlk hfgilenske-ga zavoda, »o r a h 11 i d i (angleški bo!ezn) in njene m razširjenju pri nas«. To zanimivo in podučno predavanje bo spremljano s slikami. Po predavaniu se vrši prosta zabava, pri kateri nasiopi prvič naš društveni mešani pevski zbor z več narod-nimi pesmami. Začetek točno ob 8. uri in pol. Pridite vsi člani in prijatelji na ta lep, podučen in zabaven večer. Vstop vsem prost in vsi dobrodošli. — Odbor. 18-cn — lj Dve nezgodi. V bolmco so včeraj prepeliali 53-letnega delavca Janeza Ju-stina, ki je med d-elom tak-o nesrečm pade!, da si je zlomil d«€sno nogo. — Težka n^z-soda ie 6\>lete'a ?6-le:ne23 hlapca Antona Bernača iz Hrba pri Loškem potoku. Va-lil m spuščal je teil"ke hlrde v dolino, pri delu mu je pa spod'rsnilo, pa<3el je in en hlod ga je zadel v slavo Bernač je začo-bil precei re^ne po^k^dbe po glavi. —lj Policijski đrohii. VČeraj je policija aretirala tri osebe, ki so po mestu beračile I In nađlegorale pasante. Hađl goljuflje Je bll rrijet neki Ivan K.t radi kaljenja no^nega miru bo bile ovadene 4 osebe, radi nedo-».lojnega vedenja 1, 3 radi streljanja • pul-ko, 4 radi kršitve pa«jega kontumara, neki gostilniear je ovaden, ker je imel godbo brex policijskega dovoljenja, 7 oseb pa radi pr»» slepka cestnopolicijskega re-1a. —lj Se o Tlomu na MikloŠiferi eeiti. Ka-ker smo že poročali vreraj, je bilo na M1-kio^icevi cesti na podstrešju vlomljeno v shrambo zdravnice dr. Ele Grover-Jenkov« in so vlomilci odnesi i vefjo »alogo r a u jih pre<1metov. Policija je vlomilca iisledila v osebi nekega mlađega d i jaka, kar smo tuđi ie poročali, vendar ga, dr Groverjeva ni dobila vsega blaga nazaj, ker dijak ni vsega znesel v znstavljaluico, marveČ ga je nekaj prodal tuili Bosanrem. Policija je sedaj ta-slikala enega sina kršn*» Bo?ne, dočim ji drugi pravocasno oinesel pete. $koa okoli 3000 Din. Za povzdigo sporta med našo mladino Obscžcn program LNP. — Mlađe sportnike je treba vzgojiti tuđi duhovno. — Zavarovanje nogometašev in druge važne reforme. Naš nosrometni SDort > rr:živ^1 y rre-teklj sezoni prece>šnio krizo in ooa/ati :e bilo nekako dekadenc> nouonieta. Vzroki -j to s.) r>'li raziič.11 De.o•»••a se, r»!.i kr\i ztstrupljeni odnošaii med klubi, delo;na trzavice in de'oma nesuglasja v klubili nanulu na dru£i sirani oa slabo zanimanie publ.ke, ki ie bila dostikrat razočarana in dizjjusii-rana nad slabim sportom, ki se ii ie nudi!. a še boli nad raz/nerami v našem sportneni živiieain. Da odpomore tem nedostatkom, da sanira naš nogomet -n da ucled in DresiiŽ slovenskoga nogometa še bolj ne Dade. se ie Ljubljanski nogomeini Dcdsavcz odloC:! za nov korak. Uvede] ie energično, vse hvals vifdno akcijo, ki nai resi naš rioaomct. ki Pu nai tuđi naJo sDorino mladina privede na Dravo oot in ii dokaže, da sportnik. ki ie dober nogometaš, a nri tem brez srčne o.iiike. ni dnber soortnik. LNP ie siopil v stik z vsenii liubliaribkimi kiubi in j h opo-zoril na Droicktirano akcijo. Vsi klubi so uv;deli potrebo sanacije sedaniih razmer in so brez naduljnega pristali na oodsavezove predlože. O tei akcni LNP smo zvedeli nekatere Z3i)i;nivc Dodrcbnosti. Da posoesi zanimanje za sport, da mladino tuđi duševno iz-obrazi in da ta Dridob; na srčni om'ki in kulturi, ie podsavez sklenil prirediti ciklus zanimivih in poludnih predavani. B'stvene točke tega procrama so: zdravniška predavanja, pometi sporta za duha in telo. pedagoška predavanja, zsodovina sDorta, profilaksa, vpliv spona na zdravie, soort v teoriji in praksi. Sportni učitelii bodo predavali o razvoju sporta, o eoieniu družabnosti in tovarištva in soortu kot sredstvu za domo-rodno vz^oio. zlasti pa za vzsojo duha. Aktualno ie tuđi vpraSanie vzeoie dobr:h učiteliev. obenem ra skrb za dober nara-ičaj. ki si sa mora;o klub! privzuolili. O vsem tem bo podsavez še raznravlial, raz-niotrival Da ie tuđi sodniško vDrašanie. Kakor clrusod, tako je bilo tuđi Pri nas sodniško vprašanle rak-rana našeua riOgc)mcta Ln njegova Ahllova neta. Tuđi v tem po^le- du ie Dodsavez storil Drirnerne ukrepe. Piedvsem ie opažati porran^kanie sodn ške-ga naraščaja. Da temu odparnore. ie podsavez pruisnil na klube. da ddeciraio naj-mani in po mežnesti po 4 člane v sodn ško sekcijo. Ti člani bodo sprva fundirali kot srranbki sotlniki in kar ie naivažnei.še, ni-koli pri tek-nah svo^esa. marveč samo dru-stega kluba. SČasoma in čim pr'deio nekoliko v prakso, bodo sodili tuđi tekme. in na ta način borno kmalu imeli zadostno Stevilo sodnikov. sodniška sekciia oa bo zavaro-vana pred očitki. da ie namenoma delesi-rala tega ali on^ca sodr.ika. L. N. P. se ie tuđi bavil z vorasanjem svoiih igračev. Izde'an ie bil osnutek pri-rt'era za upravljanje po^kodbeneca fonda. Ta nacrt pa ie zelo kompliciran in n: ver-ietno. da b: se v doelednem času uveliavil. Zdi se. da bo LNP izvedel zavarovanie po vzorcu ZNP. ki ie dal igrače svoiih klubov zsvarovati Pri zasebni zavarovalnici. LNP ie spreiel razmeroma še precei ueodno po-nudbo od neke 1-ublianske zavarovali^e družbe, ki je stavila med drucim sledeče pogoie: V s!uča;u smrti ierača izplača za-varovalnica 20.000 Din odškodmne, v pri-meru traine invalidnosti 80.000 Din od^kod-nine. Igrači, ki so lažie ali začasno ooško-dnvani in nesposobni za delo. dobe po Din ?0 dnevne odškodnine. Zavarovanie igračev ie vsekakor vitalneea pomena in brez na-daljnega potrebno. Zato ie ta skleo LNP le pozdravliatt, obenem oa oom^ni to znatno razbremenitev za vse liublianske klubc. Ki so na ta način obvarovani rizika In rcJen! moralne obveznosti do svoieea fsrrača. Akcijo zavarovania bo LNP izvedel v nafkrai-šcm času. LNP ie razpravlial te dni o pomladnem teKmovariiu in procrainu letoiuie sezone. Pt.dsa\ ez mora izvesti letošnio spomlad okuli 100 tekem. od katerih odpade samo 24 na MOLNP. vse ostale Da na LNP. Ta pre-obilica tekem klubom, zlasti pa vodilnim klubom ne bo dobrodošla, ker Hm otežkoča delovanie. LNP mora izvesti do srede maja po nalozu JNS vsa orvenstvena tekmova-nia, potem tekme za pekal LNP. tekme za poškodbeni fond. za ormi>;!ski dan in 5te-vi'ne drime. Zato se LNP resno bavi z mis-lijo- da preuredi način prvenstvena tekmo« van'a in <:cer tako, da bndo v nrvem razredu med^eboino in po sistemu za točke tek-movali le vndilnj l'ublianski in vodilnl mariborski k'nbi ev. bi priSel v t>o§tev tuđi prvak celskeca ekro^ia. Na vsak način bo treba nekake rerr.edure. odnosilo reviziie prvenstvene^a tekmovania, če ne bo ekM-stenca večiih in ag:lneTših klubov. katerim prvenstvo okuorra vse termine pomladne seznne. resno oernžera. V orocrpmu imn LNP tud! več reore-zent3nCn:h in medmestnih teVcm. Vr*e se posaiania 7. Zasrrebom. vendar še ni ni kon-kr^*neca doenvora dočim so Doeajania f štajerskim Verbandom Se v teku in je upati, da se bo letns od:sera'a v Liiibl'ani tuđi medmestna tekma Gradec-UubUana. Maribor iera istotcikn z Gradcem na ti'di z L;ub-liano. Tud; letos bo LNP še nndalie vzdr/?f-va! stike s Celovcem. kl so bili dos!ei zelo prisrčni. — Kolesarske prfrcdltve. Zveza Vo!e-sarskih drustev v Ljubljani Se na svoi seli dne 19 t. m. sestavila sledeče termine za lctošr.je kolesarske prirećitve: 9. apnl izlet kol dr. ^Ljublja.n.ca« D>brunie: 22. april iz, let kol. dr. *?ava« Ljubljana; 20 maj otvo-ritvena dirka kol. dr. »Savat Ljubljana: 17, ianii dirka kol. dr. »TJubi'janca« Di-brunle; 24. junij dirka kol. dr. »Zarja« Zg. Kabeli; 1. julij Zverna d rka kolesarsk'h dri?5 evj 2Q. julij dirka kol. dr. »Sava« LjubljnTia: 5. avftust dirka kol. dr. »Ljublianicaf Dobni-nie; 12. av^ust dirka koJ. dr. »Zarja« Zg. Kaše!j; 9. septembra d.rka kol. dr. »Zarja« Zz. Kase'i: 16. septembra dirka kol. dr, »Sava« Linbltana: 7 oktober dirka kol. dr. »Sava« Ljubljana. Iz Celja —c Občnl zbar celjske podrtižnlc« »Fde^ čega križa« v Celju se je vrš;l v četrtele zvečer v sejn» dvorani mestnega magistrata pod predsed^tvom £. nourja Drukaria. Poročili s-ta podala tajnica ga. Zupančičevt i« blagajnik g. Kramar. Podružnica Je itela lani 6 ustanoviiih, 15 s:alnih, 104 redne in 104 pomožne člane, skupaj 229 članov. Pre-jemkov je bilo 13.913.-3«) Din, iz-datkov 2S tisoč 046 Din, ^e obstoječa naksžba v Mest-ni hranilnici znaia 18 1&4.62 Din, v poJtnl hranilnici 225.90 Din. Pri voVtvah je bil iz-vo'jen znova dosedanj. odbor pod predseđ^ stvt>m g. notarja Drukarja. —c Nočno lekamliko sluiho oprtvTja tt teden lekarna »Pn Mariji Pamasaj« nq Glavnem trsm. —c Važen obrtniškl »esttnek se vrli r torek, dne 28. t. m. zvečer v hotelu »BeM vol«, na katerejsa so vabljeni vsi obrmki i« mesta in okolice. Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani! vl Jutri velika premijera obi 3., 7j5 p 6, VjS. In 9. George O'Brien snani junak iz filma »Ob zori« v svojem nainoveiiem pustolovnem filmu Triie pošteni lopovi Piedprodaja vstopn?c od lt. do Vil. jn od 2. ure naprej. ELITNI KINO MATICA * r Telefon 2124. Stev 47. «5 E O V 2 N S1C T N X R O D» 3ne 25. FebruarJ« 1928. SFran 5 ----Moda---- Elegantne obleke za kopališča in letovišča -----------s----------• Idealno domaće ognjišče V novejšem času posvema tisk mnogo pozornosti praktični izobrazbi žen-skesa sveta. Gospodinje imajo na raz-polago publikacije, v katerih se govori © kulturi stanovanja, o pomožnih si1a.li v gospodinjstvu, o kuhinji, šivanju, pranju, higijeni, vzgoji, družabnem življenju, lepoii. sportu itd. Moderna ženska skuša v kratkem nadomestiti, kar je na tem polju zamudila in to se ji z malim trudom posreći. Ta pokret med ženskim svetom je treba pozdraviti, kajti samo ženska lahko obnovi, kar so zadnja leta unicila. Gre za kult rodbine in domaćega ognjišča, brez katerega si ne inoremo misliti kulturnega napredna. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da skrb za rodbino in domače ognjišče šc ni vse. Mnoge gospodinje vodijo go-spodinjstvo v zorno in racijonehio. Kuhinje in kopalnice so urejene po najno-vejših predpisih higijene, sobe bi laliko poslale na razstavo umetne obrti, vse je v stanovanju snažno in udobno, toda sreče in zadovoljstva kljub temu ni. Lju-dje hodijo po takih stanovanjih. kakor da so si tuji, za bogato obloženo mizo se nihče ne zasmeje, na mehko postla-nih posteliah počiva nezadovoljstvo, a često tuđi obup. Dasi gori pozimi v kaminu ogenj, ni v stanovanju nikomur toplo. Na drugi strani pa vidimo siromašna domaća ogujišća, stanovanja brez luksuznega pohištva, brez zaves, preprog in udobnih nus'.anjačev. Svet-lube je malo, toplote in jedi primanj-kuje, skrbi je pa ćez glavo. A ee vpra-sate moža, ki mora trpcti veliko pomanjkanje, vam odgovori, da je zelo srečen. V siromašnih stanovanjih naj-demo često več veselja in zadovoljstva, nego v razkošnih. Kje tiči vzrok? Vzrok je v tem, da se domaće ognjišče ne da urediti samo z razumom in smislom za praktičnost, red in lepoto. Kjer vlada samo razum, je domaće ognjišče mrtvo, ker nima srca. Samo rahločut-ne in srečne žene znajo spremeniti življenje v pravljico in vplivati na moža lako. da ne občuti svojih skrbi in te-žav. Samo take ženske znajo biti srce domaćega ognjišča. kajti iz njihove rah- locutnosti in notranjega miru se rodi oni prijetni humor, v katerem človek lahko prenaša vse krize in težave vsak-danjega življenja. Ves konfort nič ne pomaga, če vlada v rodbinskem življenju samo razum. V času spiošnega na-predka smo v enem pogledu daleč zaostali. Srčna kultura je izginila iz našega družabnega življenja. In zato je tako malo idealnih domaćih ognjišč. Zopet steznikl Izkušnja nas uči. da 'e moda s svo-jimi neprestanimi izpremembami in no-votarijaini samo zato na svetu, da se • rx>rejo krojači in šivilje preživi.'ati. Lastniki modnih salonov na Rue de la £*aix v Parizu so neizčrpni v iznajdlji-vosti raznih novotarij. ki pa v modi ne igrajo posebno važne vloge. Toda koncem koncev tuđi možgani pariškega krojača nišo neizčrpni in ćelo Edison bi ne mogel izumljati vedno nove kroje in vzorce. Kadar pariški krojači ne morejo spraviti na trg nič novega. se vrnejo v preteklost. Kratka krila so že dosegla vrhunec svoje slave in zdi se, da se bodo morala umakniti dolgim. Zaenkrat so se samo za spoznanje po-daljšala. toda kdo ve. če ne bodo se-gala v prihodnji sezoni že do gtežnjev. Med raznimi novotarijami. o katerih se govori po Parizu, je tuđi steznik. Vse kaže. da sport in dijeta še ne zadostu-jeta, da se dame obvarujejo maščobe. Kljub sportu in strogi dijeti je se mnogo dam. ki se moraio potiti pod težo pre-obilega telesa. Zato skušajo najti pariški krojači novo sredstvo, da bi pomagali damam izgubiti maščo-bo odnosno obraniti vitko telo. Med temi sred stvi se omenja v prvi vrsti steznik. ki naj bi odstranil zadnje ostanke maščobe. Seveda novi stezniki ne bodo taki, kakor so bili v starih časih. Prilagoditi se bodo morali modi. Modni stezniki bodo iz svile in gumija in nosili se bodo v visini bokov. Veliki Paul Poiret še ni opustil svoje ideje, da obleče dame v hlače. Razsta-vil je mnogo novih damskih svilenih hlač z zlatimi okraski večinoma turskih vzorcev. Tuđi rokavice ie temeljito re-formiral. Zdaj se no-sijo v Parizu usnje- ne Kucavice pestrih barv in slcer tako, da so prsti na rokavicali drugače po-barvani kakor dlan. Največji humbug našega stoletja Josefrna Baker se mudi zdaj na Sernmeringu, od koder bo hodila plesat na Dunaj, pozneje se pa namerava preseliti za nekaj časa v Prago. Zapustila je Pariz, ki je prav za prav odkril njeno plesno ^umetnost«. Zapustila ga je Pa samo zato. da bi se mogla pozneje vrniti. Zdaj hoče poizkusiti svojo srečo na Dunaju, kjer so dvign:li moralisti krik in vik proti njeni nagoti, a so se morali končno sprijazniti z mislijo, da bo temperamentna zamorska plesalka vendarle nastopila. Potem priđe na vrsto Praga. In ljudem se zdi da mora biti tako in da je vse v redu. V resnici se pa motijo. kajti Josefina Baker je največji humbug našega stoletja. Zmaga modernih plesov je zakrivila, da moramo od vseh strani slišati glasove o Josefini Baker, o njeni gracijoz-nosti in temperamentu. Josefina Baker je zaslovela po svoji vitki postavi in iz-redno mikavnem temperamentu. Znano pa je, da je lepota relativna. Kar se zdi enemu lepo, ni ferx) za vse druge. To velja za lepe in grde ženske. Josefina Baker spada nedvomno med grde ženske, ker ima naravnost ostudna usta in tuđi po obrazu bi se lahko merila z njo vsaka Še tako grda ženska. Da ni bilo pretirane, nelogične in naravnost blazne mode zamorskih plesov, bi nihče v Evropi ne vedel, da Bakerjeva sploh živi. S pravo plesno umetnostjo toliko opevana zamorska plesalka nima nič skupnega. Bakerjeva je plesalka narodnih plesov, kakršnih ima vsak narod nebroj. Za vsak narodni ples je predpi-san poseben temperament. Iz tega sledi, da Bakerjeva ni umetnica, kakor ni irmetnica nobena dama, ki zna dobro plesati narodne pleše. V slavospevih in oboževanju Josefi-ne Baker je mnogo gnilega. Vse, kar je gnilega, je pa treba odstraniti. Bolez-ni odstranimo najlažje na ta način, da se zavarujemo pred njihovim vplivom. Kaj storiti v tem primeru? Ce bi oblekli Josefino Baker, bi se laliko pritožila, Češ, da so tuđi njeni predniki hodili nagi. S tem bi sicer mikavnost njenega telesa izginila, toda ostal bi še ples, ki je pa kot rečeno samo humbug. Ce bi jo hoteli učiti klasičnega baleta, bi de-jala. da je njen ples že itak klasičen, ali pa da sploh ne ve, kaj je klasični balet. Zato je najbolje pustiti jo, naj se izpleše in navžije slave, ki itak ne bo več dolgo trajala. Cim pridejo iz mode zamorski plesi, bo tuđi njene slave ko-nec. Humoristični kotiček Dober perec. — Zakaj ne poješ več na koro, prijatelj? — Saj bi pel. pa samo eno nedeljo nisem prišel in me je znanec takoj vprašal kako to, dia to orgije že popravljene. Tehten razbg. — No, sinko, zdaj si pa že "dovolj star da se lahko začneš učiti glasbe. Za kaj se misliš odločiti, za gosli ali za kilavi r? —Za gosli, — se ie glasil odgovor, — te imajo vsaj samo štiri strune, do-čim jih ima klavir polno škrinjo. Proroški Kolutnb. Kolumb se ni proslavil samo s tem, dia je odkril Ameriko, marveč je bil tuđi velik prerok. Ko je odkril Ameriko, je vzkliknil: Suha zemlja! : Velika izguba. Meteorolog neke univerze je vpra-sal kandidata pri izpitu zakaj se luna vrti olorog svoje osi. Kandidat je ves obupan podpiral glavo, brisal si je pot-no čelo in na ponovno vp rasan je je od-govoril, da je poprei dobro vedel, toda v zadnjem hipu je pozabil. — Skoda, res škoda, — Je dejal profesor, — vi ste edini človek, ki je to vedel pa ste še vi pozabili. Kosa na kamen. . Ođvetnito zdravniku: — Šc svoj Živ dan nisem zavžil kiapljice lekarstva, pa sam vendar bolj zdrav, nego deset vaših pacijentov. Zdravnik odvetniku: — To 5e nič ni. Svoj živ dan nisem imel nobene tožbe, pa imam vendar več denarja, nego deset vaših klijentov skupaj. V zavarovaln'ci. Lastnik potujočega gledalSča je baS podpisal zavarovanje za slučaj požara. Nato se je obrnil k agentu in ga vpra-sal: — Koliko bi dobil, če bi gledališče jutri pogorelo? — MisVim, da deset let, — je odgovoru1 agent. V Času radija. — Zakaj imaš med obedom na mizi radio-aparat? — Zato, k»er mi nadomestuje goste. Zabava me, pri tein pa ne je in ne pije. Po stričevi Smrt). — Ali je umri tvoj stric pri popolni zavesti? — Tega §e ne vem. Oporoke še nisem videl. Pred oltarjem. Svatje so bili zbrani okrog oltarja. Družica je bih mlada nevestir.a nećakinja, zelo podobna svoji teti. Župnik je vprašal nevesto: — Ali vzamete tega mladeniča za moža? — Da, — je odgovorila nevesta. — Jaz tuđi, — je pripomnila hitro družica. Nesrečni zakoni. — V novejšem času je vse polno ne-srečnih zakonov. — Najhujše ie i>a to. da se mnogi zakonci tega ne zavedajo. Počakal bo. — KakSen obraz je naredil, ko si mu povedala, da si že oddai>a? — Sed*el je in izjavi), da bo počakal. 2ensk se ćelo Indijanci boje. Poglavar indijskega plemena Parker je sprejel na stara leta razne običaje civiliziranih narodov, samo mnogo-ženstva ni hotel opustiti. Prezident Roosevelt, ki je bil njegov osebni prijatelj, ga je hotel tuđi v tem pogledu modernizirati. Posetil ga je na domu in pohvalil, da pošilja svoje otroke v ame-riške sole in da se oblači kot Ameri-čani. — Lepo je, — je dejal Roosevelt, — da daješ svojim bratom tako dober zgled, vendar te pa moram pokarati, da imaš se vedno pet zeri. Zakaj ne odslo-viš štirh in si ne pridržiš samo ene? Poglavar se je zamislil in odgovorili — Ti si moj veliki beli oče in storiti hočem, kakor svetuješ, toda samo pod enim pogojem. — Pod kakšnim? — Izberi mi ženo, ki naj jo obdržim in reci drugim, naj odidejo. Pot v Pantheon. Stric z dežele vpraša stražnja: — Povejte mi, prosim, kako pridem v Pantheon? — Ah, moj dragi gospodi nafprej morate postati velik mož, potem pa umreti. Na splošno željo še danes Naprei TOM MIX Razbojniki na ekspres TOM MDC je ▼ tem pustolavncm filmu gibčen kakor kaca, hraher kot lev, podjeten kot orel id bor* ben kot volk. TOM MIX ustavi ekspresni Tlak. TOM MIX resi devojko. TOM M!X lomi pećine. TOM MIX skače iz p«čine n* ekspret. TOM MiX meče razbojnike z ekspresa. Predstave danes ob: 4*, pol 6., pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA _Nove knjige in revije cRazg)ed>. Prejeli smo osmo Števttkđ domafe revije . Kakor ostale 6te-vilk?, prinaša tuđi ta razno in znnimivo nk-tualno pra^iivo. Stevilka j> iz^la tik pr"d pustom, žalo je deloma posvećena predpust-nemu rajnnju. Naslovna strnn je opromJiona s sliko harlekina, ki pa je na^likal slikar KocijanO:?, petem prinaša krasote slovenc^* zemlje, Jakarov portret pe«nikn Otona Zu-pančičn, kateremu je posvetil turor-ena fotografija naift prve filmske ipmlUe Me Kravanje. Rnzcl^i se naroca v Ljubljani v ftelenburjzovi uliH 7 in stane relolelno 60 Din. a posamezna *te-vilka 8 Din.. cLjubljan^ki Zvon>. V«ebfn« februarske Številke je 8lr»ortretom pe^nika in pi^atelja l'vetka Oo-larja v bakroti«ku. Ljubljanski Zvon irhaja v posameznih zvozkih tf»r stnne letno 120.—t polletno (ji),—, cetrtletno 3^>.—, za inozemstvo luO Din. Popamezn* >tevilka f»e dohi po Din 13.—^"arofa se pri 1 i«kovni ladru-pi. Mnenja smo. da Ljubljans!;i Zron kot meseonik zn knjiievnopt in pro^veto ne srna ninnjkati v noteni slovenski hi5i in ga lato toplo prirorofanio. Zbornik za iimefnn^fno irodnrino. Ts-daja Umelnostno - icoilovin^ko društvo v Ljubljani. (V?ebina 2.—4. zv^zka je *0erW»: Izidor Cankar: Stilni razvoj ^tarokr^&inske skulpture. — Anton Vodnik: Grndnja Rol>-bovega vod n ja ka ]>re-ljani. — Viktor Steska: I>om;ki rokopisi v Sloveniji. — France Mese-snel: Korespondenca Janeza in Juria Subi-ca. — Varstvo «!H)menikov, bibliografija, književnost, ri»z«tave, razno. — Frnnc«* Sle-le: Umetnostni »pomeniki Slovenije. — Zbornik za umetnostno Z2odovino izhaja Stiri-krat na leto. Narocnina za VII. letnik okupaj s članarino Unietnostno-Zgo«iovinskejn društva za Slovenijo zna^i samo tV) Din, 7.a inozemstvo 70 Din. Opozarjamo čitatelje na to številko, ki ima izredno zi*nimivo in. pestro gradivo in je polec? tecra opremljena s krasnim) zgodovinsko-kultuniimi slikami. cHenito 3fus»olini.> V založbi Ciril ^tetodove knjižuice v Zagrebu je iz^el essay Benito Mussolini izpo.i peresa hrvatskepa pisatelja Joe MatoSifa. Hrvatski pr.blii-ist j« v tej knjigi v 0 poglavjih opisal osebnost italijanske?;a diktatorja Mus«oliniia. Es?«iy je pisan plastifno v sofnem stilu, knjija parna je napisana ne samo na templju proučavanja fa5istov*ke literature in same povoj-ne Italije, marveč tuđi na [»otJlagi nepepre«!-nega proučevanja fašizma na licu mest.f. Take knjice so redke, zato jih mora vsak človek, zlasli pa intelektualer, prečitati. Ce-na knjigi je Din 15— in se iiaroča v Zagrebu, Preradovićt'V trg 4. V liiložbi , Peocrrad - Terazije 14;I in stana Din 20__, s požtnino tred Din '22.—. Jngot katerega vsebina je zelo pentra. Med druci-mi zanimivimi članki so objavljeni tuđi sl^-deti: , cVzgoja. učitelj, peilant>. Novljan se še ve<1ro vozi poroča v razmerah med ČeSkimi žt»i-rienti. je kramljanie c smucanju in zimskem 5portu. si privostijo tepra ali one^a, kakor rač kdo zasluži. Slede rubrike <\i srednje-šolskih organizacija, in *5a!'>. Leposlovje z;istopata M. Vrt.ifnik l'^o^la (•ialje), in Ivan Krsto Primožič (zapiski), • ^.esmimi pa Vladimir in Zvonko. Zunanja obiika li^la se je zboljšala. Naslovna gtr:m je orig. linorez mlađega plov. umetnika. List prinaSa tuđi dve krasni pliki z našiU planin. List v«em toplo priporočamo! Naroca se v upravi (PreSernova 4.) Celoletuo Din 20.—. Dobri vojak Švejk na fronti Pridc! Priđe! Priđe! Pridcl ELITNI KINO MATICA , Telefon 2124. ^ Pterre Nezelof: Ženska zvijača Rikette je dvignila kodrasto glavico In se zd^ramila iz zamišljenosti. Ne! Će ga poprosim kar naravnost, ne bo dovolil, koHkor Ka poznam. Naiđe tisoč izgovorov, da odkloni moio prošnjo. Saj vem že vnaprej, kai pore-če. Glejf dragica, nespametno bi bilo lioditi v Cannes v letošnji seziji. Res, l>umartinovi naju vabijo, tada kljub temu bi potrošila mnogo. Ti bi potrebo-vala nove cbleke. treba bi bilo kupiti to in ono, a moji trgovski opravki v Parizu, kdo jih bo vod'il? Rikette je razmišljala, kako najti iz-Iiod iz zagate. Kar se ji je obraz zjas- liil. Kaj, ko bi poizkusila to? Sicer pa preostaja samo ta pot do cilja. Cez dva dni, ko je mož po obedu pil crno kavo, je dejala Rikette flegmatično: Veš, kaj je novega? Gospa Rambert je zapustila svojega moža. — Res? Zakaj pa? — Ništa se razumela. Preveč se je Holgočasila pri njem. Rambert sicer ni slab človek, tod«a razumel je ni. Nobene zabave, nobenega izleta ji ni privo- SCil. — Pretiravaš. drasra moja. Vf^aka mati ima svoje dolžnosti, vsaka ZakoH-feka žena mora živeti v prvi yrsti za svojo rodbino. — Dolžnosti! Vi možje imate vedno to besedo na jeziku. O, če bi bili v naši koži! Mislite, da je prijetno sedeti vedrio doma, opravljati dan za dnem do-mače posle, skrbeti neprestano za go-spodinjstvo in čepeti od jutra do večera v kuhinji. Preživcti mladost v delu, ki bi ga morala opravljati Šlužinčad. Ne! Jaz gospe Rambertove ne obso-jam! Začuđeno je mož opazoval Riketto, njene rdeče ustnice, plamteče oči in zanos, s katerim je zagovarjala svoje stališče. — Bogme, dejal bi, da govor:S q sebi, da hočeš r.apeljati vodo na svoj mlin, — je dejal in ji pogledal v oči. — Ne, dragec, saj veš, da se to, kar govorim, ne tiče tebe. Mlada žena je skušala uganiti njegove misli. Dasi mu je za Žive in mrtve zatrjevala, da ne govori o sebi. je od-šel z doma zelo slabe volje. Ves po-polda ga je preganjal sporni« na ta pogovor. Zdelo se mu je, da mu hoče žena zagroziti. Kmalu se je prepričah da Je knel prav. Rikette se ie naenkrat zelo izprc-menila. Poprej je bila vedno vesela in zgovorna, zdaj pa je postala otožna in melaholična. Zdelo se je^da ji je lesrla žalost na dušo. Često jo je našel doma pri oknu otožno in zamišljeno. Pritiskala je vro-ča lica na steklo in zrla nemo nekarn v daljino. Včasi je pa sedela po cele ure y naslanjaCu iii zrla v strop. Njene jas- ne oči so postale motne, lica so ji oble-dela. — Na baj mish'š? — Na nič, — ie odgovariala in zđe-hala. Po večerji je pregledovala razne ilustrirane liste, po cele ure je občudo-vala Nico, Monton ali Monte Carlo, divila se je morju, palmam pod sinjim nebosklonom, krasnim ženam v razkošnih toaletah in raznim prizorom iz nji-hovega pravljičnega življenja. — Ah, tu vidim, da so na svetu 5e srečne ženske, — je zdihovala. Mož jo je začuđeno offledoval in skrbeti ga je začeio, kaj te z njo. Nekega večera je bila miza že po-grnjena, a Rikette ni bilo od nikoder. Mož jo je nestrpno pričakoval. Slednjič so se vrata odprla in Riketta je stala na pragu vsa prerojena. Radost ji je odsevala z obraza, oči so se ji iskrile in zadovoljno se je smejala. — Dober večer, drasri možiček. Oprosti, bila setn na fiajanki pri prijateljici X... Tam je bila tuđi gospa Rambertova, mala Delara in tvoj prijatelj Robert Devos. Odpeljali smo s« na izprehod in tvoj prijatelj... — Kaj! Moj prijatdj! — Nu, vztrajal je odloSno na tem, da moramo z njim na čašico likerja. Imel je svoj avto in odpeJjal je nas v Bulonski gozd. — Ah! In ti si se peljala z njim? — Da, kraj njega sem sedela. On je šofiral.,, izborao zna Šofirati« Mož si je nervozno vihal brke. — No. m kako te je zabaval? — Ah, z raznimi glupostmi. Bil je zelo galanten. — Saj ga poznam. Vsak predpasmik mu je dober. To mi ni všeč. Povej mi vendar, s kakšnimi glupostmi te je zabaval. — Prizanesi moji skromnosti, dra-gec. Riketta se Je na ves glas zasmejala. še nikoli ni slišal iz njenih ust takega smeha. — Zelo zabaven Je bil. Dejal ml je: Va§ mož ima pa res srečo. Tuđi on je eden tistih, ki se ne zaveda, kako dra-gocen zaklad ima za ženo. In ko sem se mu zasmejala v obraz, je pripomnil: — Ah, da trt imel jaz tako cflvno ženo, kakor ste vi, bi vse življenje Vle-Čal pred njo. Kaj vse bi si izmisiil, da bi jo razvedril in zabaval. Z menoj bi se nikoli ne dolgočasila... Toda, kaj ti je, dragec, da si tako bled? — Nič, nič, to je od rane, ki sem jo | ocktesel \z vojne. Sprememba vremena, — je odgovori], a nohti so se mu žarili v mizo. — Oh, dragec, nlkar se ne razbur-iaj. Saj se imava rada. Sledila te dolza pavza. Ko Je slul-kinja pospravl'ala z miže, je mož po-vesil oči in vprašal z zamoUV.lim glasom: — Mislii sem, da preživi U Devos zimo na, jugu« — Ne ve»m, — je odgovoriia R.kette neprisiljeno in ponudila možu sadja. — Spominjam se, da mi je mimogrede omenil, da namerava ostati v Parizu do aprila. — Ne, hvala, sit sem, — Je dejal mož in portnil krožnilc od sebe. Zvečer dolgo ni mogel zaspati i rt Rikette je čutila, kako se premetava po postelji. Cez dva dni je bila Rikette $ svojim možem pri Dumarnetovih. Na-enkrat je stopil Dumamct k njeneinu možu in ga potrepljal po rami, .ekoč: -T Torej. na svidenje v Cannesu. Mi-dva odpotujeva jutri. Prid^ita za narna čim prej. Saj se kmalu vidimo, je-li? Mož se je ozrl na svojega prijatelja. Zdelo se je, kikor bi mu hotel pasti okrog vratu in se mu zahvaliti, da ga. je rešil. — Hvala, dragi, rade volje se ođv zovem vabiiu. Cim bodo Rikettine obleke narejene. odpotujeva v Cannes. Sirota že nima kai ofcleči. Ta čas pa opravim v Parizu najnujnejSe posle. Rikette ni črhnila niti besedice. Vsa' srečna se je zleknila na preprogo Hi kakor mačka je zasadila svoje prMke v blazinico. Za*isnila je oči in začela obujati sDomine na zvijače, s katerimi je dosegla Dri naivnem možičku vse, knr je hotela. Izlet z Robertom Pevosorn si je gladko iz-mislila, da doseže svoj cilj. In ponosna je t>ila na svoj uspeh, zavedajoč se, da je ženska mo£ ne* ocnejena. Stran 5. rSrOVENSKT NXKOD» 3ne 25. FebroarJ* 1921 Štev. 47. Zenite se, da si podaljšate življenje Ameriški učenjak Wilko pravi, da je zakon najboljše sredstvo za podaljsanje življenja. — O tem pričajo statistični podatki o umrljivosti med oženjenimi in samcL Eliksir za podaljšanje življenja, ki so ga za-man iskali srednjeveški uče-njaki, je odkril ameriški profesor Wil-ko. Kdor hoće doigo živeti, naj se oženi odnosno ornoži. pravi ameriški učenjak. Do tega zaključka je prišel na podlagi dolgoletnega studija in staristič-nih podatkov, ki jih je zbral za leto ]909. in 1910. Podatki se nanašajo na umrliivost sameev in zakoncev v Ze-dinjenih državah. Na podlagi točnih sta-tističnih podatkov je ameriški profesor dokazal, da si z zakonskim življenjem TK>dai.išaTno življenje. V starosti od 20 do 30 let umre. 4.2 odstotka oženjenih rnoških. neoženjenih pa 6.6 odstotka. v starosti 30 do 40 let umre 13 odstotkov neoženjenih moških, oženjenih pa ko-inaj 6 odstotkov. V poznejših letih, v starosti od 40 do 50 let. umre 19.50 od-stotfta neoženjenih. oženjenih pa komaj 9.5 odstotka. Sele v visoki starosti se razl;ka med trmrl.nvostjo oženjenih in neoženjenih zmanjša. Kako naj si razlagarno te statistične podatke? Ameriški profesor pravi, da so moški. ki se oženijo. večinoma zdra-\i in dobro razviti. Slabotni moški ne rooreio vzdržati v zakonskem življenju in zato se ne ženijo. Važno je tuđi, da žive oženjeni moški večinoma zmerno, da ne pijancu je jo in da je med nj! mi neprimerno manj ponočnjakov, kakor med samci. Neoženjeni moški se pa rad! udajajo pijančevanju, ponočevanju in razuzdanosti. kar vph'va na njihov or-ganizem. Oženjeni se boje, da bi ostala rodbina brez opore in zato pazijo na svoje zdrav je, dočim se samci navadno za svoje zdravje ne zmeniio. Ameriški profesor se je o tem prepričaj v prak-tičnem življenju. Opazoval je mnogo ločenih mož in vdovcev in ugotoviL da so postali lahkomiselni in da jim ni bilo več do rednega življenja, čim so izgubili žene. Največja je umrljivost med ločenimi zakonci in vdovci. Vdovcev umre dvakrat toliko kakor oženjenih. Obenern z ženo izgube tuđi mnogo na dolgosti svojega življenja, pravi ameriški profesor. Pri ženskah razlika med umrljivost-jo omoženih in neomoženih ni tako velika. V starosti od 20 do 30 let umre ćelo več omoženih, nego starih devic. Sele v poznejših letih je umrljivost med starimi devicami mnogo večja nego med omoženimi. Izguba moža ali ločitev ne vpliva na življenje žene tako. kakor na življenje moža. Zanimivo je, da odpadejo 4 petine samomorilcev na neoženjene odnosno neomožene. Iz teh podatkov je razvidno, da je zakon kljub vsem bridkostim in težavam še najzanesljivejše sredstvo za podaljšanje življenja. Senzacijonalna tajnost v dnevniku maršala Haiga Angleški maršal Haig je pisal med vojno dnevnik, v katerem so kompromitirani odlični zavezniški politiki in vojaški dosto- janstvenlkL — Dnevnik bo objavljen sele 1- 1940* Sele po smrti angleškega maršala Haiga se je zvedelo. da so mu opetovano prigovarjali. naj objavi svoje tajne zapiske iz svetovne vojne, v katerih so va^ni podatki o vojni sami in o njenih junakih. Maršal Haig je odklonil objavo svojega dnevnika, o katerem se trdi, da vsebui« senzacijona!ne podrobnosti, tičoče se raznih vojaških in civilnih do-stojanstvenikov zavezniskih držav, zla-sti Anglije. Med druerirni je dobil maršal Haig ponudbo tuđi od nekega ameriškega milijonarja. šefa največjega novinarske-ga sindikata v Ameriki. Dotični milijo-nar je nalašč v ta namen odpotoval v Evropo, da sklene pogodbo o objavi spominov maršala Focha in maršala Haiga. Toda Haig je njegovo ponudbo jrladko odklonil. Pozneje je dobil angleški maršal še več sličnih ponudb in razni bogataši so mu predlagli. naj sam določi odškodnino za avtorske pravice. Ponujnli so mu ćelo ček, na katerem bi lahko sam zapisal, koliko zahteva. Toda Haig je tuđi to ponudbo odločno odklonil. Najbolj se je zanimal za Hai-f:o\'Q spomine ameriški milijonar. Ko je spoznal. da je Haig nedostopen^ je skušal svoj cilj doseći na drug način. Prigovarjal je maršalu, da bi objava rtjegovega dnevnika vplivala na razne izmišljotine, ki so se širile o njegovi vlogi med svetovno vojno. Pa tuđi to ni nič pomagalo. Med pogajanji se je zvedelo, da so v Haizovih spominih nekatere tajne, ki bi vzbudile senzacijo po vsem svetu. Haig je zabeležil v svojih zapiskih vsa fakta, tičoća se dramatičnih dogodkov svetovne vojno. Brezobzirno je raz-krinkal intrige nekaterih diplomatov in politikov onih držav, ki so v svetovni vojni zmagale. Maršal Haig se namreč* ni strinjal z ne-kaierimi angleškrmi in franeoskimi politiki, pa tuđi z vodstvom zavezniške armade je prišel opetovano v konflikt. Sam priznava, da bi zadal angleškemu javnemu mnenju globoko rano. če bi obiavil svoje spomine. Mnogi politiki in državniki, ki še zdaj igrajo odlično vlogo, bi prišli ob ves ugled. Angleški narod bi se razdelil v dva tabora, čim bi zagledali Haigovi spornim luč sveta. V svoji oporoki je Haig doloeil, da lahko objavijo njegove spomine sele leta 1940., ko bodo oni, ki bi bili s tem kompromitirani, že mrtvi. Kot rečeno, se Haig na noben način ni dal pregovorili, da bi objavil svoje spomine iz svetovne vojne. Tri tedne pred smrtjo so mu prigovarjali. da bi imela od objave njegovih spominov veliko korist aneleška legija, ki bi ji bila zasigurana bodočnost. Haig je odgovo-ril. da bi sicer rad pomagal legiji, na katero ga veže toliko spominov iz svetovne vojne, vendar se pa boji, da bi s tem škodoval Angliji. Kot dober patri-jot je sklenil obvarovati Anglijo notra-njih trzavic." ki bi nedvomno nastale, če bi prišla na dan njegova odkritja o čudni vlogi. ki so jo igrali nekateri angleški državniki in vojaški dostojanstveniki med svetovno vojno. Zato je razumljivo, da vlada v angleški javnosti veliko zanimanje za Haigove spomine. ki bodo ležali nedotaknjeni do leta 1940. Bombe smeha in krohota izzove sele drugi del filma Dobri vojak Švejk na fronti Priđe! Priđe! Priđe! Priđe! ELITNI KINO MATICA Kdo je zakrivil katastrofo pamika „Maf alda" Komisija strokovnjakov, ki ji je bila poverjena preiskava katastrofe ita* lijanskega parnika «Principessa MafaU da», je predložila italijanski vladi po« ročilo, iz katerega je razvidno, da je prišlo do katastrofe vsled defektov v strojnem oddelku. Prvi inženjer, ki je pri katastrofi zaglavil, je imel že spo* četka vtis, da parnika ni mogoče resiti. Komisija je izjavila, da ne more izreci sodbe o Navigazione Italiana in o raz* merah na parniku samem, ker bi se mogla njena sodba sodnim potom izra* biti. Nasprotno pa komisija ugotavlja, da je kapetan izpolnil svojo dolžnost do zadnjega. Tuđi Častnikov se ne mo* re obdolžiti, da so bili v službi malo* marni. Isto velja za moštvo, ki je sto* rilo vse, kar je bilo mogoče. Komisija ugotavlja, da so bili stroji na «Mafaldi» poškodovani že na pred* zadnji vožnji, kar je povzročilo 2(Vurno zamudo parnika. Stroje so popravili po prihodu v Genovo, toda med zadnjo vožnjo so se defekti znova podavili in povzročili še 20urno zamudo. Po mne» nju komisije so imeli ti defekti nepo* sređen vpliv na katastrofo Mafalde. Ka* tastrofa je nastala na ta način, da se je zlomila opora levega vijaka, ki je napravil luknjo v ladji, tako da je za* čela voda teci v strojni oddelek. Po* stavili so sicer takoj dve sesalki, toda odprtine nišo mogli zamašiti. V 25 mi* rutah je priteklo v ladjo 350 ton vode. Vendar bi pa ladjo še lahko resili, če bi bili mogli zamašiti odprtino, ki vodi v krmarjev oddelek. Tuđi sesalke nišo brezhibno funkcijonirale. To je pripi* sati dejstvu, da je bil prvi inženjer s svojim moštvom prepričan, da parnika ni mogoče resiti. Stoletnica pisalnega stroja Letps bo praznov^al stoletnico pisal-ni stroj, ki je nedvomfio eden najko-ristnejših in najbolj razširjenih izumov. Leta 1828 je sestavi] American W. Burt prvi pisalni stroj. Tako važni izumi so navadno delo mnogih ljudi, k* streme k is'temu cilju, ne da bi vedeli dru? za drugega. Tako je bilo tuđi s pisalnim strojam. Ideja pisalnega stroja je zelo stara. Še predno so prišli ljudje na idejo se-staviti praktičan pisalni stroj, so st ukvarjali s pisalnim aparatom, ki bi na-g^o izpreminial misli v pisano oblikp. Starorimski stilus, s katerim se je pisalo zelo počasi in težk«o na voščene deščice, je izpodrinilo že 1. 100 pred Kristusom bronasto pero, s katerim se je dalo razmeroma lahko pisati na pergament. V srednjem veku so bile raz-mere za iznajdljivost nepovoljne, kajti človeštvo je živelo v poCasnem tempu in nihče se ni brigal za napredek na tehničnem polju. Zato tuđi način pisa-nia ni bil posebno izpopolnjen. Sele okrog 1. 1700 so začeli ljudje razmišljati o praktičnem pisalnem stroju in že L 1714 je dobil Anglež Henry Mili patent za svoj primitivni pisalni stroj. Tekom prihodnijih desetih let so skušali mnogi sestaviti prakt čnejše pisalne stroje in tearetično so predlagali mnogo sistemov, ki se pa ni^o obnesji. Sele 1. 1828 se te oglasil American W. Burt z okomim pisalnim strojem, ki sicer ni bil za praktično uporabo, pač pa je postal vzorec poz-nejših izpopol-njenih pisalnih strojev. Burtov pisalni stroj lahko smatramo kljub njegovim nedostatkom za prvi pisalni stroj, po katerem so bili izdelani drugi. Skoraj istočasno z Burtpm je sestavil pisalni stroj Italijan Corfi, ki ima torej tuđi veliko zaslugo za izum prepotrebnega pisalnega stroja. L. 1S33 je sestavil Fran-coz Frogrin nov tip pisakiega stroja, ki pomeni v primeri z Burtovim in Corti-jevim znaten napredek. L. 1843 sta iz-delala Francoz ing. Foncault in American Thurber dva nova pisal na stroja, ki sta bila določena v prvi vrsti za slepce. Znatno boljši je bil pisalni stroj, ki ga Je sestavil Danec MalHnj: Hansen leta 1842. Pa tuđi ta stroj še ni imel naprave za avtomatčino premikanje papir ja, ni imel barvanih trakov, niti malih črk. Avtomatično premikanje papirja in bar-vasti trak je izumil liansen sele okrog 1. 1865. Leta 1867 sta sestavila tiskarja Soule in Sholes v Milwaukee pisalni stroj, ki sta ga prodala tovarni orožja Remington and sons v Ilionu v Zedi-njenih diržavah. Ta stroj je bil izpopolnjen po zaslugi g. Josta in 1. 1873 je prišel na trg. Tovarna Remington se je pozneje preuredila skoraj rzključno za izdelovanje pisalnih strojev, ki jih je sčasoma zelo izpopolnila. Zdaj imamo že vse polno tovam za izdelavo pisalnih strojev in tuđi število raznih tipov se je znatno pomnožilo. Barbarstvo madžarskih šovinistov Koncem januarja se je odpeljal di« jak V. razreda realne gimnazije v Le* vicah na Češkem, Otokar Behounck, brez potnega lista v Beograd, kjer je hotel poiskati nekega jugoslovcnskcga majorja, prijatelja njegove rodbine, da bi mu omogočil sprejem v solo vojne mornarice, kar je bila že davno njego* va želja. Ko je prispel v Segedin, so ga madžarski pandurji zadržali. Vcs pre* strašen jim je deček iziavil. da je kro* jač. Pandurji so ga odvlekli na straz« nico, kjer so ga do krvi pretepli. Ko je priznal, da je sin češkega častnika in dijak, so mu vzeli vcs denar, češ da je češki vohun in zločinec. Deček je v strahu potegnil revolver, ki ga je vzel na pot v Beograd, in si pognal kroglo v glavo. Odpeljali so ga v bol* nico. kjer je kmalu podlegel težki rani. Ko so roditelji zvedeli, kaj se je zgodilo z njihovim sinom, so se takoj odpeljali z avtomobilom v Segedin. Težko ranjeni deček je imel še toliko moči, da je prosil mater odpuščanja, ker je odpotoval brez njene vednosti v Beograd. Solznih oči je pripovedo* val, da bi se nikoli ne bil ustrelil, ko bi ga ne bili madžarski pandurji dob žili vohunstva. Sele ko so ga hoteli zno* va pretepsti. se je ustrašil in segel po samomorilnem orožju. Da prikriiejo to sramoto, so madžarski listi obdolžili Hletnega dečka in njegova očeta vo* hunstva. Pisali so, da je Behounek na* lašč poslal svoiega sinčka v Segedin, da bi vohun'l. Dečrk je bil zelo inteli* genten. navdusen Sokol in velik prija* telj jugoslovenskega naroda. Zubkov hoče v filmu Gospod Zubkov in njegovi skandali zanimaio vso nemško javnost, zlasti pa se živahno komentira dejstvo, da hoče policija Rusa kot nadležnega gosta iz« gnati. Policija je namreč dognala, da Zubkov pravzaprav nima pravice biva* nja v Nemčiji. Njegov potni list je po* tekel že lani v decembru. Zubkov je brezdomovinec. Imel je tako zvani Nansenov potni list, ki je lani potekcl, Zubkov se pa ni pobrigal, da bi ga po* daljšal. Zato ga je policija obsodila na denarno globo 300 zlatih mark, oba enem pa je državno pravdništvo vio« žilo tožbo radi telesne poškodbe. Će ga policija res izžene, bo morala ž njim tuđi njegova ženica, ker je $ poroko izgubila svoje državljanstvo. Zubkovu pa roje povsem druge mi* sli po glavi. Policiji je povedal, da je prišel z ženo v posebni misiji v Berlin; kakšna pa je ta misija, ni hotel pove* dati. Rekel je, da gre za kupčijske za* deve. Berlinski listi pa poročajo, da bi Zubkov rad prišel k filmu. Mož bi se rad kazal na platnu in njegova arnbi« čija je res velika. Baje je dobil že prav lepe in z^apeljive ponudbe iz filmskega paradiža Hollywooda, toda za skok preko velike luže se Zubkov ne navdu* šuje. Pa pa je v Berlinu stopil v stik z raznimi filmskimi podjetji in zdi se, da mu bo res uspelo priboriti si dostop k filmu. Zubkov je tuđi izjavil, da bi šla k filmu magari njegova žena, ne to* liko iz želje po senzaciji, marveč iz Iju* berni do njega, Tgrala bi samo neznat« ne brezpomembne vloge ... Zubkov se bavi tuđi z drugimi faru tastičnimi projekti. Rad bi frčal. Sicer ne tako kot iz bara «Casanova», marveč po zraku. Baje resno špekulira na pre« kooceanski polet. Mož je torej sila nodjeten, talet za frčanje ima in ni \7» ključeno. da dobi svet še letos novega prekooceanskoga junaka... Sleparija vojvodinje Porcia 2e včeraj smo poročali, da so zlati in rožnati čaši za prince in princese minuli in da so madžarske oblasti iz« gnale ženo turškega princa, dočim so vojvodinjo Aladar Porcia zaprli. \Tojvodinja je po prevratu izgubila večino svojega premoženja. deloma ga je zapravila, deloma je bilo zaplenje« no. V Budimpešti je imcia srečo. kajti dobila je v najem trafiko na eni naj« bolj prometnih čest. Kupčija je sprva prav lepo cvetela, frekvenca v trafiki je bila velika, ker so se ljudje za voj« vodinjo precej zanimali. Sčasoma pa se je zanimanje poleglo. nazadovala na je tuđi kupčija. In vojvodinja, ki je živela zelo razkošno. je začela razmi^ liati. da si na drug način zviša dohod« ke. Začela je z inserati. Zbirala ie oglase za liste in ljudje so ji plačcvali vsakovrstne zneske, ćelo do visine 1500 penao (okoli 14.(XK) Din v naši valuti), Toda inserati nišo bili nikoli objavlje« ni, ker je vojvodinja denar zapravila. Čim so ljudje uvideli. da so nasedli, so zahtevali denar nazaj. O denariu pa ni bilo duha ne sluha in ko so se ljudi« večnih obljub in zavlačevanj naveličaH so vojvodinqo ovadili policiji. Voivodinja je morala na kriminalni urad. Priznala je sicer, da je res jemaf* denar za inserate, vendar je pa z njim samo izpopolnila zalogo svoiega blaga. Ljudje da so vedeli za to. Policija y>2. ji je predočila številne pohotniee, ki jih je izdala za inserate. ob:ncm p« preiskala trafiko. Do^naln je, da v tra» fiki ni nobenih zalog in da vojvodinia laže. Zato jo je izrt čila državnomu pr;ivdništ\ii. \Tojvodinja ie !udi osle« parila več ljudi na ta način, da jim \e> natvezila, da jih vzamc kot delničarjc svojega podjelja. Kaj je svetopisemska mana Kot mana se označujeio razni slađ-ki rastlinski soki. ki teko \z nekaterih rastlin in se na zrak« strdijo. Eksotič-na, grmu podobna rastlina, znana pod imenom alhagi maurorum izloča na sohneu sladek sok, ki se strdi. Ta mana se naziva perzijska ali svetopisemska in je doiso veljala za mano, s katero so se hranili žtdje v pustinji. Za svetopi-semsko mano so smatrali tuči sok. kl jra izloča v poletnih mesecih tamariška. Na rastlini se pojavijo kapljioe. ki se ponoći strdi jo in padejo na tla. Rastlina tamarix galiica mannifera raste na si-najskem polotoku in v n-ekaterih k*rajih Arabije. Arabci zelo radi jedo to mano. Pa tuđi ta mana se ne pojavlja v tolikih množinah in ne pada z neba, kakor ona, ki jo ie poslal Bok židovskejnu ljudstvu. Zato se je zdelo najbolj verietno, da je razumeti pod sve top i sem stao mano sok mahu lecanora esculenta, ki raste v azijskih puščavah. Ta mah raste v velikih množinah daJeč naokrog, kjer pada na zemljo kot nekako suhe snežinke. Židovska univerza v Jeruzalemu je poslala nedavno na sinajski polotok znanstveno ekspedicijo, k*i je ugotovila* da je razumeti pod svetopisemsko mano sok, ki ga izločajo neke posebne mušice. Ta sok pada v obliki drobnih kapljic na zemljo. Množina soka je od-visna od vremenskih razmer in prehrane mušic v času ko polagajo jajce* ca. Citn u^odnejše je vreme in Čim več hrane imajo mušice, tem večje so kapljice njihovega soka. Pred 12 leti je bila letrna svetopisemske man^ tako obilna, da jo je nabral vsak Beduia dnevno najmanj 2 k>g. Vladimir Poljanov: Zadnja komedija Med raznimi Iepaki se je pojavila nekega dne cirkuska reklama, ki je po-sekala vso konkurenco. Na ogromnem Jepaku je bilo načećkano z velikimi, oKurmmi črkami senzacijonalno nazna-nilo, glaseće se: — Danes zvecer. Mož na vešalih. i Sledile so podrobnosti: — Največji čudež sveta. Mckž se fcbesi vprićo občinstva, potem pa vsta-ne od mrtvih, da bo slišal ploskanje. Vsakemu Kiedalcu je dovoljeno otipati smrtonosno vrvico in obešenčev vrat, da se prepriča, da ne gre za slepanjo. Cirk v predmestju je pričakoval zvećer goste s slavnostno razsvetljavo. Vehke električne obloini^e so odseva-le daleč naokrog in vabile občinstvo. Občinstvo je kar drlo v cirk. Reklamni clowni in nadute poze atletov, ki so vabile vsak večer občinstvo k blagajni, so bile ta dan odveč. Vseh se je prijela hipnoza napovedanega čude-ža. Ljudje so kupovali vstopnice, zase-dali naglo sedeže v okrogli areni in ne-Strpno čakali, da se prične predstava, Nastop Bobija in drugih clownov, Jrakor tuđi b-letna pantomima očarljivih žensk je š!a mimo občinstva skoraj ne-opaženo. Ćelo ljublienec občinstva, crni jockev, ta večer ni imel sreče. A atle-ta Jimmija, ki je dvignil tristo kilogra-mov težak železni drog in ga držal na prsih, je občinstvo izžvižgalo. Liudje so bili nervazni ia sitni, Rav-^ nateljstvo jim je obljubilo čudež, ki so ga hoteli videti. — Ali veš, — je vprašal nekdo od zgoraj svojega znanca v prvi vrsti, — da se ta čudak sploh ne bo obesil? — Na vrat si natakne stekleno cev. — Sad vem, da je to samo reklama. Vsi so govorili o »obešencu«. — Mora imeti neka] v vrvici. Ca-kaj, prepričam se. r. Neka ženska je vzdihovala: *:- — Bože, a če se ne obesi! > « Mož se je smejal: — Kaj misliš, da je res tako bedast? Nihče ni gledal v areno. Ravnatelj cirka je stal ves razbur-jen pri blagajni. Bil je vajen izpolniti obljubo. Toda tišti večer ni mogel ver-jeti, da bo pokazal občinstvu čudež. S takim pompom napovedan obešenčev nastop, ki je privabil taliko občinstva, ni bil siguren. Vsaj ravnatelj je mislil tako. Mož. W se ie hotel vpričo občitistva obesiti, je služil že prej pri cirku. Poznali so ga kat čudaka. Bil je zelo pri-jazen, a še bolj okoren in omejen. Opravljal je navadno službo pri konjih. Ravnatelj ga ni mogel trpeti. Nekega dne ga je spodil iz službe. Nesrečnež je zbral svoje culice in izginil. V cirku ga potem dolgo nišo videli. Naravno, da ga ni nihče pogrešal. Toda zdelo se je, da mož ne more živeti brez cirka. Vrnil se je znova. Prosil je ravnatelja, naj ga spre>me v staro službo. Bil je ves razeapan in sestradan, Tovariši so ga sprejeli z zaničevanjem. — tla, ha, dobro si gladovah druže 1 — Zelodec mu je prirastel k hrbte-nici. — A njegova obleka! Kakor potujo-či žid. On je pa molčal in povešal očL Nekdo se je oglasil: — Ta je menda dobro redil svojo deco. Tedaj je bivši hlapec odgovoril tiho: — Deca gladuje, kakor moja žena. Te besede so pomenile zanj rrmogo. Zadrhtel je, se ugriznil v spodnjo ust-iiico in komaj je zadrževal solze. Tam nekje daleč od srečnih ljudi, morda v napol podrti bajti brez strehe se odigrava stara, znana tragedija. Vsi so to čutili in zato so utihnili. Samo ravnatelj ni bil gmjen in ni hotel sprejeti ne-srečneža v službo, češ, da ne zna stre-či konjem. Mož je solznih oči izjavil, da bi bil še najbolj prrmeren za pajaca. Vsi so se nehote zasmejali. Toda mož je predlagal preizkušnjo. Ne da bi ča-kal na odgovor, je počenil in nakrem-žil obraz. Ravnatelj je počil z bičem in ga spodil. Drugo jutro se ie mož znova zglasil pri ravnatelju. Čez nekaj ur so IepiH po ulicah le-pake s senzacijonalno reklamo o Čude-žu sveta. Ravnatelj se ni mogel takoj odločSti. Po dolgem razmišljanju je prrstal na ponudbo. Za ta nastop ni bik) treba nq-bene prei/kušnje, nobenih posebnih pri-prav. Ravnatelj je gojil edino nado: znani so mu bili razni fakirski triki. Fakirji se dajo živi pokopati in poziralo o«enj. To mu ie zadostovalo, A mol mu je zatrjeval, da je bil v Indiji, kjer je živel med čarovniki. In Še ena nada je tolažila ravnatelja: videl je v blagajni kup denarja, ki je bil tišti večer izredno velik. Ravnatelj je stcrnil k areni. Med vrati mu je izročil cirkuski sluga pismo, v katerem ga je mož prosil, naj mu izpla-ča dogovorjeno nagrado. Ravnatelj je prečital pismo rn vprašal prestrašeno: — Kaj pa počenja ta človek? Sluga je skomignil z rameni. — Caka v kabini. Dejal je, da me po prejemu denarja nekam posije. Prosu da mu to dovoiite. — Mož te lahko posije, kamor hoče, — je odgovoril ravnatelj. Vrnil se je k blagajni m odštel obljubljeno nagrado. Prvič v življenju je plačal vnaprej. Je pać vedel, zakaj. Treba je bilo moža z denarjem pomiriti, da se v zadnjem hipu ne skesa. Po gadjem plesu so se zaČele v areni priprave za senzacijonalni nastop. Občinstvo je kar poškakovalo od veselja. — Glej no. saj nišo lagali. — Zares. — Moram pogledati njegov vrat, — se je oglasil nekdo. — Gotovo si je nataknil kad na vrat. — Ne, mož je v sami srajci. — Vrat mora pokazati. Ravnatelj ]& srdito godrnjM. Z obe- šenčevo toaleto rri bil zadovoljen. Vendar je .pa stal mirno in pozval občinstvo. naj si ogleda vrat in vrvico. y areno ie stopilo več gletiatcev. Gledali so in otipavali. Nič posebnega. Vrvica, vrat. Vrnili so se na svoja me-sta. Mož je zlezel na stol, oči so se mu zaiskrile. Vtaknil je glavo v zanko in se zagledal nekam v daijavo. Općinstvo je obšla nepopisna gro-za, V\sj so izbuljili oc\ in začeli kričati. Neka dama si je zakrila oči. Nekateri gledalci so zbežald iz cirka, Nekdo je zakričal: — Poglejte, kako čudno gleda! Ta ne bo čudež. Mož je sunil z nago srtol, da se jo pre vrnil. V tistem hipu je planii v cirk sluga. za njim pa neka ženska, ki je obupno kričala in mahala z rako, v kateri je držala pismo. Vsem gledalcem je za-prlo sapo. Mož je že vise!. Njegovo telo je na-pelo vrvico in se takoj skrčik>. Nesreč-než je iztegnil roke s krčevito stvsnje-nimi prsti. Potem je odprl usta in pokazal se je jezik. 2ena je zatulila rn padla k rrjegovtm nogam. Nekaj gledalcev je skočilo k vešaiom, da bi prerezali vrvico. Bilo je prepozno. Iz pisma, ki ga je držala onesveščena žena v roki, je z\ e-delo občinstvo za vzrok strahotne tragedije. Obe§enec je pisal: — Odveč sem na svetu. Zame v Živ* ljenju ni mesta. Trpljenja nedolžnc de-ce in žene ne morem več prenašati. Odhajam. Moja smrt je komedija, s katero zaslužim vsaj nekaj denarja. Vze-mi ta denar, draga žena. Zbogom. Od-pustite rrri. &iedik> ie njegovo too. Stev 47 •SrOVENSKI NAROD, dne 25. februar]« 1928. *trt?i Petr Solfjur*: žBoljševiški vohun Roman Kako dol20 je sedel zatopljen v mračne misli sam ni vedel. toda čez nekaj časa mu je postalo nekam nepri-jetno. Nekaj neviđnega se ga je dotika-lo. dražilo mu je živce in ga prisililo, da se je ozrl. In glej. na nasprotni klopici je sedel tuđi osamljen mlađenio tridesetih let. ki je položil roko, v kateri je držal novine, na kolena in zri nepremično na Georga. Ko so se oči obeh mladeničev sreča-Ie. se je neznanec zasmejal in še bolj napeto gleda-1 Georga tako. da je le-ta proti svoji volji vstal in stopil proti tuj-cu. Toda sredi po ti se je ustavil in obr-cil. Bil je v zađregi in zajeclial je: — Oprostite, zmotil sem se. Pozdravil je neznanca in se hotel Vrniti na svojo klopico. Neznanec se je na ves glas zasmejal. Vstal je in stopil h Georgu. rekoč: — Jaz se moram opravičiti, gaspod. ker sem vas tako napeto gleda], da ste nehote vstali in stopili k meni. Dovo-lite. da se vam predstavim: Mac Lean. S tem vam sicer nisem mnogo povedal in prepričan sem. da vas prav nic ne 7anima. kdo sem. Pač pa se zanimam jaz za vas. Dovolite. da sedem k vam. V leiovišču smo pač vajeni občevati brez posebnih ceremonij. Georg se je začuđeno ozrl na tujca, toda njegov nastop )e bil tako simpati-čen, njegove besede tako iskrene in srlas tako prikupljiv. da je Georg po-d-legel zaupljivosti in povabil neznanca, naj prisede. — Pr'sel sem pred dobre pol ure v park, — je dejal Mac Lean in si prižga! cigareto, — da se malo odpočijem. Saj veste, človek se naveliča sedeti doma ali hođiti na izpreho-d v okolico. Včasi 3*e treba posedati tuđi v parku. Videl sem vas tako globoko zamlšljenega. da nisem mogel premazati izkušnjave. Smilili ste se mi in rad bi vara poma-gal, če bi le vedel, kaj vas tako teži. Spočetka me je zelo kratkočasilo ugibanje, kaj vam tako intenzivno roji po glavi, da se prav nič n-e zmenite za svojo okolico. Zdelo se mi je. da vas tarejo težke skrbi, a morda tuđi brid-kosti. Imam pač čudno navado, da rad opazujem ljudi, zlasti če so osamljeni in zamišljeni. Na takih Ijudeh najJe bistro oko vedn-o kaj zanimivega. Upam, da mi tega ne boste šceli v zlo. Georg Clowy je še vedno molčal in g'edal ves očaran priiazn-ega tujca. Vleklo ga je k njemu, kakor vleče dete v materino naročje. Brat bi mu ne mogel biti bolj sim-pat'čen. Georg 'e čuti, da se izpolnju-je to, kar je često čital v knjigah, da namreč čutimo veliko simpatijo do člo-veka, ki ga vidimo prvič v življenju in o k»aterem sploh ne vemo, kdo in kaj je. Georg je moral nehote priznati, da imajo prav on? rroderni pisatelji. ki tr-dijo. da smo živeli v prejsniem £iv-Ijerru v intimnc:n prijateljstvu z litid-mi, ki jih srečamo v sedanjem življenju kot tujce, h katerim nas vleče neka nepremagljiva sila. Isto velja tuđi za antipatijo. V življenju naletimo na Dudi, ki so nam skrajno zopemi, n-e da bi se zavedali, zakaj. Georg Clovvv jo dorastel v najvišjem nadstropju stričeve palače. Svoja naj-lepša leta je presedel v stričevih psar-nah. Sveta sploh ni poznal. Bil je kakor dete, ki se je sicer marsičemu privadi-lo, ki pa nima nobene izkiišnie, ki je ljubilo ali pa ostalo apaf.čno. toda sov-ražiti se še ni nau'ilo. Georg je molčal. toda Mac Leanova prisotnost mu jo bila prijetna. Prepo-dila mu je iz glave neprijetne spomine in težke skrbi. Georg se ie začel zelo zanimati za simpatičnega tujca. Mac Lean je opazil to, kajti položil je Georgu roko na ramo ter mu pogleda! v oči. — Moje ime vam ne pove mnogo, — je dejal smeie in si prižgal drugo cigareto. — Več vam pa pove moja strast, kateri sem posvetpj većino svojega brezplodnega življenja. Brez last-ne zasluge sem dovolj bogat, da mi ni treba delati in da se lahko samo žaba-vam. Vedno me je zanimalo vse, kar je na svetu skrivnoštnega. Se močnejse je pa bilo že od mladih let v meni hre-penenje, da pridem vsemu do dna. 2e kot deček sem bil opetovano te-pen, kajti doma ni bilo igrače, orodja ali aparata, ki bi ga ne razdrl in pre-gledal. Oče mi ie zato često navi] uše-sa. Moral sem vedeti. zakaj razbija pa-jac po bobnu, zakaj bulji lutka oči, zakaj se parni stroj vrti in piska, zakaj šviga:o iz električnoga stroja iskre, skratka vedeti in videti sem hotel vse. Toda imel sem imolo. Po temeljitem ogledu se je vsak stroj ali aparat usta-vil. — Ko sem btl star dvajset let, sem si izbral popolnejše igrače. Proučeval sem njihov mehanizem in zagotavljam vas, da so ljudje naičudovitejše in naj-zanimivejse igrače. Da so me zanimale tuđi tajne veđe, kakor a^trologia. al-kimija, mesmerizem, spiritizem, tele-patiia, prese'jevanje duš in druge take zablode. za katerimi se goni človeštvo že od pamtiveki, je razumljivo, kaiti kot rečeno sem hotel vse videti in vedeti. Georg C!owy se za Mac Leanovo pripovedovanje ni kdove kaj zanimal, pač pa je pri zadnjih besedah začuđeno pogleda! tujcu v oči. Naenkrat se je ogla.ila v nem netai čudna slutnja in nehote se je spomnil zloelasnega dr. Ibrah ma Mnrdeta. ki je povzroiil njemu in Luisi toliko gorja. Zazdelo se nv ie, da sedi na klopici kraj njega v obi-ki mladejra tuica mož, ki mu je hotel iztrgati ljubljeno Luiso. Toda takoj ga je postalo sram te misli. Tujec ga ;e ffleđal tako prijazno te rovoril z njim tako iskreno, da pač ni imel nobenega povoda misliti, da ima z njim kakte podle namene. Mac Lean se je znova prijazno na-5mehnil. Vrgel je cigareto prchi in nadali e val: — Zakaj me tako za3udeno gledate? Da. priznam, da sem napravil z va-mi nedolzen teknar čen poizkus. Videl da sem sklenil prisiliti vas. da dvigne-te glavo in me pogledate. Kar priznajte, da ste imeli občutek. kakor da bi vas nekdo siiil dvigniti glavo. — Zares. — je pnznal Georg, — imel sem prijeten, tod« podzaveden občutek. — če vas kdo obvlada ali če vam iemlje prosto voljo, imate vedno ne-priieten ohčutek. Nekateri liudie so v takih primerih tako občutljivi, da se onesvestijo. Ali se «pom:njate. kai se je zgodilo z miss Kingheadovo v Den-veru? — Z Luiso? — je vzkliknil Georg: — Da. z Luiso Kingheadovo! Vidim, da imate dober spomin Ste čita!? današnje nov'ne? Dr. Ibrahim Mordet ki je napravil z miss Luiso tako drzen poizkus, je včeraj cpoltine pobeznil iz Icaznilnice. — Iz kaznil-nice v Canon City? Ni mogoče! — se je začudil Georg. — Na svetu ie vse mogoče, dragi gospod. — ie odgovori! Mac Lean. — Ta pobeg me zelo zanima. Kot privatni detektiv hočem najti vratca in tičarja. ki je spustil tička iz kletke točno ob napovedanem času. Dr. Mordet je namreč še pred aretaciio napovedal, kdaj bo aretiran in kdaj pobegne iz kaznil-nice, kamor je šel baje prostovoijno. Georg C!owy se je začel ner\ozno o-zfrati. Dr. Mordet, zopet ta vražji dr. Mordet! In baš zdaj, ko pretl morda od strani brezvestnejra šaHntana Lui=i največ'a nevarnost. je Kmghead pre-povedaJ Georgu ostati v njeni blizini! Georg se ie spomnil vseh domnev in slutenj. o k^terih je govorila Betsy. Ko ie pršel nekega dne na vrt stričeve vile, je Betsy pripovedova!a. đa Je ra-sačila dr. Mordeta v kabinetu gospe Kingheađove v inumnem pogovoru, v katerem se je opetovano omenjalo ime miss Lui^e. Oba, dr. MorJet in roNpa KinghcaJova sta covoriLa o misi Lui,si v sovražnem tonu. Pi>Ie£ teca je bila ^umlji\.o, da je dr. MorJet dvakrat vkri\aj posetil grofa Ei£elir...r.: j in šc-le dobrih še>t tednov pozne.ie je pr;šd dr. MorJet v K nsheadovo palačo k ;t gost, ki je prired i predavanje o spiri-tizmu in napravil z miss Lui>o tako nevaren poizkus. Bctsy je javno dolžil^ dr. Morieta. gospo KiniihtaJovo in grofa Enj:e!manna, da strežeio mi^s Luisi po življenju. — Ah, že zopet sanjate, draži ?o-spod! — je dejjl Mac Lcan. ki je opa-zoval Georga tako napeto, ku-ior bi hotel ugar.iti njegove mi.^li. Geor2 Ck>wy n[ bil navdušen za pogovor in zato je vstal. — Zgovorni pa res ni«te. eo«podf — je de al Mac Lean. — Vidim, da va* tarejo skrbi in rad bi vam po.naga!. Saj s€m vam Že rckel, da sem privatni detektiv. Kaj res ne potrebujete mo-je pomoći? Gecr^ je malo pomislih rotem $e je pa odločil povedati vse, kar mu je sililo iz srca na jezik. — Če bi bi dovolj bogat, bi va« prosil, da mi storite veliko uslugo. kajti priznati vam moram, da se res bojim za nekoea. ki mi je vse na svetu. Mac Lean ;e priiel Georga za rame Ln ga posadi! nazaj na klop. — 5aj sam vam že rekel. da sem dovolj bo^at in da sem amater, k* se peča z detektivskimi posli za zahavo. Kdo pa pravi, da bom zahteval za u-slugo ptačilo? Niti na misel mi ne priđe. Denarja mi še nikoh rv primaniko-valo. Kar poveite mi, kaj \as tare. morda vam pa lahko pri-kočim ra ponio*, ^eveda brez v * T Senzacija dneva je ■ ■ ',. ■■•■ ■ ■■ ■■ --n '•' ' ■.-.-.. f .".;;.'^ .,, ^'^r^^^^^^^^^^^^B^^^^^^ ** Avtentičen opis voza dobite novi &s07iSG£/ razstavi ■ X * * v hotelu „Union", Zelena dvorana Sobota od 9. do 19. ure Nedelja od 9. do 16. ure American Motors Ltd., Ljubljana Telefon 24-77 Dunajska Cesta ŠteV. 9. Telegram: AMOT Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Selenhurgova 6. — Kupujem in pre« vzemam staro orožje v komisijsko prodajo. 2 leti kredita! VSEH VRST iisli m koMi Mi posamezni in univerzalni z vgraje* nimi motorji ali brez njih Polnojaremniki Welker Werke I. Wachstein, Wien X/II, LAXENBURGERSTRASSE 12 Resnična uieha za živčno bolne je moje pravkar izišlo delo. V njem so zapopa# dene vse mnogoletne preizkušnje o povodu, o na* stanku in zdravljenju živčno bolnih. Jaz razpo« šiljam vsakomur rade volje, in sicer brezplačno zdravstveni evangelij samo, če mi piše na spodnji naslov. Tisoee in tisoče zahvalnih pišem dokazuje, da eđino na podlagi mojih preizkušenj za dobrobit splošnega človeštva lahko vsakoinur pomagam. KDOR PRIPADA VELTKI VOJSKI 2IVCNO BOLNIH, kdor je raztresen, kogar mueijo skrbi ali ima »lab spomin, nen'ozen glavoboi, slabo spanje, težkooc v želodcu ali v udih. ali je preveč občutljtv in trpi ni splošni slabosti ter na mnogih drugih bolezenskih pojavih, SI MORA NAROČITI MOJO KNJI2ICO, katera mu bo nudila mnogo tolažbe! Kdor bo to knjižico pažljivo prečital, bo pomirjen, zavedajod se, na kako lahek način bo dosegel svoje zdrav je. Ne odlašajte in pišite še danes: ERNST PASTERNACK, Berlin, S. 0., MichaelkTchplatz Nr. 13, Abt. 758 — 15 letna garfcnclji ;«Slonlni stroii in holeso znamke ORITZNER In AđlOT za dom, obrt in industrijo. NOVOST!! $iva]ni stroj kot: Damska pisalna miza Samo pri JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA 71 blizu Prešernovega spomeniKa ob vodi Pouk v vezanju brexplačen Ceu« niske Spretno deklico za ves hišni posel ražen pra* nja, ki zna samostojno kuhati, potrebuje boljša rodbina. — Ponudbe 9 fotoguafijo na: Sa* vo Niševića, trgovca, Novi Sad, Vojvodina. 347 G, Flux, Ljubljana, Gosposka 4/1. Strokovna, 35 let o-bstoječa posredovalnica za boljšc službe in osobjc — se najtopleje priporoča. — Sezon« ske službe vsake vrste naro* čene. 342 Pisarno dvch sob v pritličju ali L nadstropju v blizini centruma mesta, iščem. — Ponudbe pod «G. 101/348» na upravo «Slov. Naroda«. Siiiiile se latiiiia! UreinjtG si prs&avo. da vam mineio tioleini1 Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtie, fflavobol, pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje sparna, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si prebavo s preizkušenim eleksirjem *PI» GOL*, da premine bolezen. «F1GOL» eliksiT urejuje prebavo in m vrača zdravjc. «FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja $ poštnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIĆ, DUBROVNIK 2. Izvirni zaboiček s 3 klenicami, omotom in pošN nino Din 105—, z 8 stckl 245 Din, ! stekl. pa 40 Din LJUBLJANSKI ZVON je izdal JUBILEJNI ZBORNIK za petdesetletnico OTONA ŽUPANČIČA Uredil Fr. Albrecht. 121 strani in 8 slik v bakrotisku. Zbornik obsega 10 člankov, ki 50 jih spisali Fr. Albrecht, B. Borko, W. Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jare, Ivan Lah, Janko Glaser, A. Debeljak in Janko Slebinger in ki osvetljuje z raznih strani pesnikovo življenje in de* lovanje Pridejana so zanimiva pisma Dragotina Kerteja, Ivana Cankarja in Jos. Murna 2upančiču. — Slike kažejo pesnika, njegove starše, ženo, družino, rojstni kraj in rojstno hišo. Knjiga veljad>roširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—, post* nina Din 3.—. — Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54, ali njeni podružnici v Mariboru, Aleksan* druva cesta 13. Znižane cene in oajvečje gkladišSe dvokole«, torjev, otroSkib vozičkov fiivalnib etrojev, vsako vrstnih na<1omest. delov pneuraatike. Posebni od delek za popoloo popravo, emajliranje in poniklanje dvokolesu otroJkih vozjč kov, šivalnib etroje« itd Prodaia na obroke.— Omki franko. >TR1BUN4< P. B. Ls to-varoa dvoknl«»«i in otroikih vo7.i?kov. LjubljHna. K^rlovgka «. 4 Za dom! Zm tlvil): krojače, čevl)ar)e Ud STOEVVER šivalni stroj Le ta Varo poleg Šivanja entU (obšiva). veze (Štika). krpa pe» rilo in oogavice Brez vsakeg* preminianu plošč io drugo je stroj; v minuti pripravljen ali zb vezenje in ravno tako hitro zopet zs navadno Šivanje — Polea vseh prednosti, ki tih za» vzenia šivalni stroi STOENVER. trn tudi naicenejSi Ne zamudite ugodne prilike in Ofllejte Vi to urednost pri Lađ. Baraga, Ljubljana, Setenburuova Brezplačeo pouk v vezen to, m bi aparata* itd. — Ugodni pla* 6fi. čiloi popoit — 15letno |nmstvo Din 40.—) daieio \Viener Messe Aktien-Gesellschaft. Wien VII, Messeplatz 1 a. za časa lipskega pomladneca velesejma tudi Auskunltstclle In Leipzis, Oesterr. Messhaus, Hainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški tre 4 Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska c. 1 (Palača Ljubljanske kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta Št. 31. 1ADRUZNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeliuie vsakovrtne kredite, eskomtira menlcc, taka- Spreicma hranllne vloge 01 knftftce ali v tekoćem Kot pooblaščenl prodajaiec srećk Državne razredne loterli« sira fakture ter Jzvršute ražen deviznih In valutnih vse računu ter ilh obrestuie po dogovora najugodne e. vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja v banćno stroko spada oče posle - tud* «r^k* Ratne itete na obroke pod zelo ueodmm) oogo » SJ£cjujc; J06ID Zuo«a6i& «9 Zft «NacodiM» tiskamo»; fcaa Jeseriek. ~m Za Opiato in inseratoi ckl iistiu Oton Chnstoi, mm V« f Ljubljaa* 8l-