poštnina plačana v gotovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
@
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upr aval Maribor. Ruška cesta S, poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Dt* lavska zbornica •-* Celje. Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali oglasi, ki slutijo v. social,<« namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0
Štev. 54	*
Maribor, četrtek, dne 16. junija 1938
• Leto XIII
Od gospodarske anarhije k umnemu, načrtnemu gospodarstvu
Konsument je podlaga gospodarstvu
Današnje gospodarstvo krevsa in bo krevsalo od krize do krize, ker ni ure-leno, ker je v njem prava anarhija. Organizirano ni po potrebi in ne z name-tom, koristiti splošnemu, vsemu človeštvu. O tem smo že pisali v našem "*tu. Tudi socialistične stranke in naše svobodne strokovne organizacije se bore proti temu.
'Prav sedaj je izdala mednar. zve-
zasebnih nameščencev, ki šteje nad 800.000 članov v 19 deželah, oklic, v katerem opozarja na nujnost načrtnega Gospodarstva, ker vodi gospodarstvo to sedanjih metodah zopet in zopet v vedno hujšo krizo.
Mednarodna zveza zasebnih nameščencev ve, da se more ozdravljenje Svetovnega gospodarstva doseči samo 2 mednarodno ureditvijo trgovinske Politike, v kateri sodelujejo vsi narodi. Zaradi . tega se morajo demokratične države upreti avtarkičnim težnjam (težnjam po zaprtju mej napram inozemstvu in uvozu iz inozemstva) onih dežel, ki ogrožajo svetovni mir in konsolidacijo svetovnega gospodarstva.
V apelu opozarja zveza na londonske sklepe mednarodnega strokovnega kongresa (1936) glede načrtnega gospodarstva. Zveza bo imela meseca julija Bernu (v Švici) svoj mednarodni kongres ter bo razpravljala o tem problemu. Vse svobodne strokovne organizacije so obljubile podporo v tem boju, toda podjetniki so za gospodarske Načrtne ukrepe samo v krizi, sicer pa ne, ker hočejo večinoma le. da bi se »socializirala izguba«. Ko pa se posli °brnejo na bolje, tedaj pa zahtevajo brezbrižno pravico »svobodne igre«, Kravico kartelov in monopolov, da diktirajo cene in da vsilijo svoj izkorišče-Valni režim množicam. To surovo stremljenje po dobičku ogroža razvoj gospodarstva in povzroča nevarnost za obstanek delovnih množic.
Sedanji položaj nalaga vladam, da Pravočasno ukrenejo, kar je potrebno za preprečitev nove krize. Državna politika je potrebna, ki bo vnaprej preprečila samovoljnost glede gospodarstva. Vse kar ovira razmah svetovne trgovine se bo moglo premostiti le, če se demokratične dežele zedinijo glede odklanjanja deviznega Urejanja (plačevanja naročil v inozemstvu po predpisih), kontingentiranju (določanju višine uvoza) in carin. Svetovna produkcija (proizvodnja) in svetovna potrošnja se morata spraviti v Soglasje. Izvozu je treba nuditi vse mogoče olajšave. Promet blaga v svetu se pa podpre toliko bolj, v kolikor se v posameznih deželah krepi notranje Gospodarstvo in notranja 'potrošnja. Zato mora biti naše stremljenje,
da se kupna sila množic dvigne s porastom nominalnih in realnih (kupna vrednost) mezd.
Javna dela, dela s pomočjo državnih Investicij so v interesu ohranitve sedanje konjunkture, ki sicer peša.
Mednarodna zveza končno apelira, da so tudi nameščenci dolžni s pristopom v zvezo podpreti svobodne strokovne organizacije in jih jačati, ker je ^d razvoja tega problema odvisna bodočnost vseh delovnih ljudi, delavcev 111 nameščencev.
If L	i v J
lirah	bo se d
VII.
razni
Kdaj pride 1000 vagonov pšenice?
Z žitnih tržišč v Vojvodini prihajajo za konzumente malo razveseljive vesti.
Cena pšenici se ponovno dviga. Po majhnem padcu sredi maja je sedaj ponovno narasla na Din 245 za 100 kg, torej na višino, ki jo je dosegla okrog 9. maja t. 1.
Cena moki Og pa je poskočila na Din 360 za 100 kg postavno mlin v Bački. To se pravi, da je cena moki poskočila od Din 340 na Din 360, torej za Din 20 nad ceno, po kateri so tržili moko mlini 12, maja, ko je dosegla navišjo ceno in potem padla.
Jasno je, da bo moka v nadrobni prodaji porasla ogromno, ker se podraži za stroške prevoza in pa za zaslužek, ki ga imata veletrgovec in prodajalec.
Kot vzrok novemu porastu cen se navaja,
da je vlada sicer sklenila uvoziti 1000 vagonov pšenice, da pa je ostalo samo pri sklepu in da »Prizad« tega sklepa enostavno ni izvršil.
Nadaljna posledica neizvršitve sklepa o uvozu pšenice iz inozemstva bo, da se bo penovno podražil kruh, da bo reven konzument ponovno moral
plačati tribut špekulantom in nategniti svoj pas, da bodo matere mogle dati svojim otrokom še manj kruha kot doslej.
Kaj naj rečemo,na vse to? Ali res ni nikogar, ki bi zaščitil konzumenta? Ali res ni mogoče, da se prepreči spekulacija s kruhom?
. - ,---------------- iilU
Ponavljamo še enkrat našo zahtevo, ki je zahteva delavskih množic:
Dajte ljudstvu cenen kruh — odprite meje!
Edino to je ljudska politika!
Žitni Špekulanti na ..delu*
Gospodarski krogi javljajo, da se dvigajo za letošnjo žetev visoke cene za pšenico. V Bački se pšenica že sedaj prodaja po 160 do 170 Din meterski cent. Te cene so baje nastale, ker se obeta po svetu slaba žetev. Tudi pri nas je posejanih 48.000 hektarjev manj kakor lani. V podunavski banovini, ki je glavna pridelovalka pšenice, pa je le bilo posejanih 17.000 hektarov več kakor lani.
Kaj pomeni objavljanje takih vesti, ki niso brez »gospodarskega« ozadja?
Veliki žitni magnati so letos pognali žitne cene do neverjetne višine. Te ali vsaj približne cene bi radi obdržali, zato objavljajo, kako drago plačujejo novo pšenico. Poznamo pa običaj, kako in kdaij se pokupi večino žita, zato sma-
tramo, da je »visoka cena« le pretveza.
Pri nas imajo žitni prekupci in vele* mlini navado, da pokupijo žito ob po-setvi, ali še prej, ker rabijo preducenti denar za obdelanje svojega polja. Takrat plačujejo bodočo žetev slabo, kakor pač zahteva kmetiška beda. Nova žetev je torej že last veleposestnikov in velemlinov in če sedaj razglašajo, da kupujejo žito po 160 do 170 Din, to lahko store, ker so žito že prej pokupili cenejše. Nakupovanje žita sedaj je tako minimalno, da niti ne pride v poštev.
Zadnjič smo povedali, kako so gospodje opravičevali oderuške cene mlevskim pridelkom, danes pa povemo, kako še vedno opravičujejo svojo »dobro kupčijo«. Ni jih pa sram!
Zaključene občinske volitve so ponovno utrdile iehoslovaSko demokracijo
Vršile so se v znamenju popolne svobo-	de	in	so	potekle	v	redu.
Za v nedeljo, dne 12. junija so bile razpisane občinske volitve v 8291 občinah na Češkem, na Moravsko-Šle-skem in Slovaškem. Od teh občin ima 5833 čehoslovaško večino, 1898 nemško, 5 občin poljsko in 535 občin madžarsko večino. V 4398 občinah ni bilo volitev, ker je bila vložena samo po ena kandidatna lista; od teh občin je: 3235 čehoslovaških, 1003 nemških in 160 madžarskih, v 64 občinah pa ni bilo volitev iz raznih drugih razlogov. Volilo je tedaj 3829 čehoslovaških, 891 nemških, 5 poljskih in 373 madžarskih občin.
Socialni demokrati obdržali svoje postojanke.
Socialni demokrati so tudi pri teh volitvah obdržali svoje postojanke. Napredovale so vse demokratično usmerjene stranke, fašisti in poHašisti so propadli popolnoma.
Najznačilnejši je poraz hlinkovcev (klerikalcev) v Bratislavi, kjer je dobil j blok čehoslovaških demokratskih stranki
25.105 glasov, pater Hlinka pa 8133.
V	dveh mestih, skozi katera so se vozili naši sodrugi v Prago, pa je rezultat za socialne demokrate tak-le; Jih-lava: 4705 (pri zadnijh parlamentarnih volitvah 3152); Kolin:	2762 (napram
2473).
To so seveda uradne številke!
S temi besedami koimentira opoldansko glasilo »Slovenca« izid občinskih volitev v Bratislavi, s katerim seveda ni zadovoljen, ker so Hlinka, Henlsin in madžarski revizionisti pogoreli. Ta vzklik dokazuje, da »Slovenec« o u-radnih številkah nima dobrega mnenja, pozablja pa, da je Čehoslovaška demokratična republika, kjer so volitve svobodne in tajne in se vrše pod kontrolo svobodnih političnih strank. Tudi štetje glasov se vrši pod kontrolo udeleženih strank in se tudi volilni rezultati takoj objavijo. I ;	*- '•*>» f,>"-
«010	lil
Japonci v poplavljenem ozemlju
Nasipi Rumene reke porušeni.
Na osrednjem- bojišču v pokrajini Ho-nan (in ob lunghajski železnici) so zastale vse japonske vojne operacije. Kitajci so porušili nasipe Rumene reke, ki se je razlila po pokrajini in izpreme-nila vse frontne predele v močvirje, preko katerega Japonci ne morejo na-prej.
Iz teh razlogov so pričeli Japonci z operacijami na reki Jangce proti Han-kovu (zapadno od Nankinga).
Japonski bombniki še naprej sejejo smrt in razdejanje na neutrjena mesta.
Proti trustom v Ameriki
V	Zedinjenih državah bodo preiskali poslovanje trustov.
Najboljšo žetev imajo trusti v Zedinjenih državah v Ameriki, Predsednik Roosevelt hoče dati nekoliko pregledati njih poslovanje in račune. V ta namen je za raziskovanje delovanja kartelov podpisal kredit pol milijona dolarjev (okoli 23 milijonov dinarjev). Radovedni smo, če bo komisija mogla dobiti vpogled v njih poslovanje ter predložiti jasen pregled tega poslovanja Rooseveltu.
Svetovni ženski kongres se je vršil nedavno ^ Marseillu v Franciji. Udeležilo se ga je 700
*en> pripadnic 20 narodorv.
Roosevelt 2eli pojasnila o ooloiaju v Evropi
Fronta demokracij?
Ameriški poslanik v Londonu je pozvan k predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu, da mu poroča podrobno o položaju v Evropi.
Iz tega povabila sklepamo, da so v Angliji pričeli misliti na zvezo z Zedinjenimi državami. Storili so pa to šele sedaj, ko gori okoli in okoli.
Nazori in problemi
Čehoslovaška je verzajska laž.
Hitlerjev namestnik Rudolf Hess je govioiril vpričo Hitlerja v Stetinu in rekel, da so zadnji tedni prinesli veliko
nevarnost za svetovni mir, zlasti v eni državi, ki obstoja, pa je nastala samo na temlju verzajskih laži. In ta država
ne stori ničesar, da bi ublažila krizo, ki prav lahko dovede do katastrofe. Pojasnil ni treba.
S proslave 60-let-nice čehoslov. soc. demokrac. v Pragi.
V loži prezidenta republike (od desne na levo}: dr. E, Beneš, želez, minister s. Bechvne, predsed. soc. dem. stranke s. Hampl, “inister pravosod. s. dr, Derer, predsednik senata s. dr. Souikup, bivši min. s. F. Meissner po-zdravlajo sprevod 150.000 socialnih demokratov.
Angleška J
Irank
•%p
a stranka za mir v Španiji
Angleška delavska stranka se je v ladje ter uničuje nezaščitene kraje, spodnji zbornici zopet odločno zavzela Anglija protestira in Franco se ne me-za republikansko Španijo. Dogodki jasno kažejo že danes, kako je stranka imela prav, ko je zahtevala ponovno energične korake za pomiritev Španije in nje demokratično rekublikansko vladavino, zakaj, dogodki že smešijo vladavine zahodnih velesil. Vse akcije, vsi dogovori so zvodeneli in so imeli nasproten učinek, kakor so ga želele miroljubne velesile. Stališče delavske stranke je torej postulat, ki mora odjekniti v angleški in svetovni javnosti najugodneje.
Nova akcija Anglije zaradi Španije
Franco potaplja angleške in druge
ni za proteste.
Anglija hoče s Francijo odstraniti prostovoljce iz Španije. Akcija se vrši v tem tednu.
Kaj pa pravi italijansko časopisje (»Tribuna«)? Tako pravi:	Anglija ni
priznala Francove vojske kot vojujočo se silo, zato za razmerje med Anglijo in Francom ne velja nobeno mednarodno pravo. Anglija se nima pravice sklicevati nanj in se pritoževati zaradi po-j topljenih ladij.
Nacisti zavzeli Castellon
Po hudih bojih za posest Castellona ob obali Sredozemskega morja so nacisti zavzeli to mesto, ki bi po njihovem računu moralo pasti že v aprilu t. 1.
Izgube nacistov so velike.
Republikanci so se umaknili južno od mesta, proti Saguntu in Valenciji.
Anglija prizna Franca
kot vojskujočo se silo da se ne bo mogel več izmikati zaradi razdejanj ki jih vrši z uničevanjem angleških ladij in bombardiranjem nezaščitenih krajev.
D&fna in pa svetu
Ob zaključku XVIIIL mednarodnega vzročne- Še nismo dosegli števila zaposlenih, ki je bige velesejma, ki je trajal od 4. do 13. junija t.1 lo leta 1929. V marcu je imel OUZD v Ljublja-1., nekoliko pregleda: Razstavilo je 619 tvrdk, I ni 92.317 zavarovancev. Napram istemu mesecu med njimi 145 tujih. Obiskovalcev je bilo 105 leta 1930 je to še vedno za 672 manj. Med tisoč. S svojim načrtnim delovanjem in s svojo tem pa je število prebivalstva porastlo za velikopotezno propagando pospešuje velese- kakšnih 60.000.
jem izmenjavo gospodarskih dobrin, predvsem' Indusirijski velekapital za izkoriščanje naših domačih izdelkov, obenem pa je velesejem tu-j zemeljskih zakladov. Družbe:	Trepča Mineš
di važen tujskoprometni činitelj. Kupčije so Ltd., Kopaonik Mineš, Novo Brdo Mineš in bile sklenjene v pohištvu in pohištveni opremi, j Zletovo Mineš se bodo združile. Njih glavnica avtomobilih, motorjih in dvokolesih, poljedel-' znaša 2,146.597 angleških funtov šterlingov ali skih strojih, kovinski industriji, hladilnih na-i poj milijarde dinarjev. Vsa navedena podjetja pravah, stavbenem materijalu, športnih pred- j izkoriščajo svinčene in cinkove rudnike. Po metih, živilski industriji, glasbilih, tekstilni in- j združenju bo tako nastalo enotno podjetje dustriji, v vseh predmetih razstavljajoče male gradil0 topilnico cinka v Šabcu, topolnico svin-
dbrli, umetnem kamenju in v najrazličnejših j ca v Svečani. Obenem bo povišalo del. glavnico za 95 milijonov dinarjev. Glede povišanja delniške glavnice ne bo težav, ker se ne
j šib |
tehničnih novostih. Kupčijski uspeh je v celoti zelo zadovoljiv. Društvo za ceste v Ljubljani je priredilo »Razstavo cesta« v zvezi s kongresom za ceste. Razstava je imela namen, da u-pozna široko javnost z važnostjo ureditve cest za gospodarski in kulturni napredek in obram-beno važnost države. Z razstavo »Francoska knjiga« je bila Francija prvič oficijelno zastopana na ljubljanskem velesejmu. Razstava je bila vse dni zelo dobro Obiskana in je predstavila naši javnosti v zgoščeni obliki to,
jonov Kč na odpravninah preostaLim in 180,3 milijone za dečjo opremo.
Madžarski vojni proračun za letošnje leto znaša 155 milijonov 'pen,gov, to je za 27 milijonov več kot lansko leto. Razen tega so za armado postavke tudi še v drugih poglavjih proračuna, to so zlasti za gradnjo cest, telefonskih linij itd. Od milijardnega posojila, ki ga najame vlada, se bo porabilo 600 milijonov v čisto vojaške svrhe.
Radio Madrid oddaja vsak dan ob 8.15., 20. in 22. uri na valu 30.43 m.
Avstrijske novice
Bivši, od Dollfussa imenovani dunajski župan Scchmitz, je, kakor poročajo angleški lisi1'
umrl, v koncentracijskem taborišču Dachau, kamor je bil po »anšlusu« prepeljan.
V istem koncentracijskem, taborišču je glasom istih virov •umrl« tudi Schuschniggov propagandni minister polkovnik Adam.
Zadnje dni je bilo odpuščenih iz službe pet višjih sodnikov dunajskega deželnega sodišča. Predviden je odpust iz državne službe še glede večjega števila državnih uradnikov. Z a vzrok odpusta se navaja, da dotičniki ne dajejo zadostnih jamstev, da bi vršili službo v smislu narodnega socializma.
Na dunajskih živilskih trgih je prišlo do lZ" gredov gospodinj zaradi naraščajoče draginje, tako da so morali vmes poseči oddelki SS m j SA. Jajca so se podražila od 10 grošev na do 15 grošev. Izdan je tudi ukaz, da se SItie prodajati kruh, ki je najmanj 24 ur prej pečen. V prodajo je prišel riž, kateremu so primešam manjvredni nadomestki.
Državni komisar je razpustil vse avstrijske katoliške študentovske in starešinske organizacije in zaplenil vso njih imovino. K razpustu katoliških organizacij kardinal Innitzer dosk! še ni dal nobene izjave.
Princ Lowenstein, ki je pred prihodom Hit' lerja na oblast igral veliko vlogo v nemški k*' toliški mladinski organizaciji, je izjavil ifl°’ zemskim novinarjem, da kardinala Innitzefl® osebno d,obro ipozna, da je Innitzer še 1935 izjavljal, da pomenjajo rjavi nacisti H0’ čin nad nemškim narodom. Sedaj pa je Inn1' tzer počel izdajstvo in je novoipaganski nauk o krvi in rasi vpeljal v katoliško prakso.
bo noben inozemski kapitalist branil kupiti' i •	i	.	■	,. v. ,	.	.
, , .	,.	,	,	,	,	.	.	.	,	krnilo, da torej ne velja vec in da jo je
delnic, ki se mu tako bogto obrestujejo, d -	-	-	-	--	'	-
v enem, najkasneje v dveh letih dobi povrnjen
ves vplačani kapital.
Sreske učiteljske knjižnice ne dobivajo več podpor. Učiteljske knjižnice so za nadaljnjo izobrazbo učiteljstva silno potrebne, ker se tuldi
vzgojne metode z napredkom razvijajo. Učitelji kar je francosko'ljudstvo ustvarilo V desetih fami..si dra^ih knjig ne morejo nabavljati, ker
stoletjih svojega narodnega življenja. Prepri, čani smo, da bo na prihodnjih velesejmih v Ljubljani francoska republika zastopana v še večjem obsegu. Ženska diomača obrt je bila pokazana na IX. razstavi Zveze gospodinj v Ljubljani na ljubljanskem veelsejm«. Razstavljene so bile slovenske klekljane čipke, slovenske bele vezenine, pestre vezenine za dom in oblačila po narodnih motivih, pleteni izdelki ih keramika. Letošnji mednarodni jesenski velesejem v Ljubljani bo odi 1. do 12, septembra.
Sodr. Melhior Čobal je težko zbolel in se nahaja v bolnišnici v Ljubljani, kjer je bil operiran. Upati je, da bo njegova krepka narava kljub njegovim letom premagala bolezen in želimo, da bi ga kmalu zopet videli čilega in zdravega v svojih vrstah.
je njih socialni položaj neugoden. Z ozirom na te razmere menijo nekateri, naj bi se sreske učiteljske knjižnice opustile ter ustanovila v Ljubljani centralna knjižnica, ki bi izposojala knjige učiteljem. Po našem mnenju je nekaj treba u-kreniti. Boljše bi bile sreske knjižnice, toda brez podpor so nemogoče. Centralna knjižnica v Ljubljani bi bila lahko bogata in dobra, toda poslovati bi morala brezhibno in incijativno. Vsekakor pa je treba več skrbi in žrtev za tako važna vprašanja.
V 12 letih je izplačalo socialno zavarovanje 1,6 milicrde Kč. Od leta 1926 je izplačalo so cialno zavarovanje v Čehoslovaški
Uredba o omejitvi nožnega dela
v pekarnah Se velja
Pekovski mojstri so se v zadnjem ča-,ve tega zakona še niso izvršene. PraV' su na raznih svojih zborovanjih, pa tudi [tako se mora ustaviti tudi postopek drugače ponovno sklicevali na to, da uveden radi navedenih kaznjivih dejanj je ministrstvo uredbo o omejitvi noč- do uveljavitve finančnega zakona, to nega dela v pekovskih podjetjih že u- se pravi do 1. aprila 1938.
Pekovskim mojstrom so torej le odpuščene kazni, katere so jim upravni oblastva naložila radi tega, ker so kr-
ukini! tudi novi finančni zakon. Vendar o kaki ukinitvi te uredbe ni govora.
Novi finančni zakon določa le, da sej šili uredbo. Enako je ustavljeno kazen-
odpuščajo vse kazni iz izvršnih razsodb, ki so bile izrečene na podlagi točke 2 § 124 zakona o zaščiti delavcev v zvezi z odstavkom 1 čl. 8 uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega o-sobja v pekovskih podjetjih št. 41.603 z dne 27. maja 1936 in ki do uveljavit-
Kongres esperantistov
Slovenska esperantska zveza priredi v nedeljo, d!ne 19. junija svoj drugi kongres, ki se bo vršil v Kranju v »Narodnem' domu«. Na čast gostom iprirede domači esperantisti akademijo s pričetkom ob pol 11. uri v »Narodnem domu«.
Da boste slišali esperantsko besedo, posetite akademijo, obenem pa pristopaje k esperant-skeffl društvu in se učite esperanta, ki je jezik republiki j mzru’ bratstva in svobode. Ta jezik že govori
1,68 milijard Kč na raznih podporah in sicer: j na mil9one 'inči v seh delih sveta, zato je to 1,02 milijarde Kč na invalidskih rentah, 225,16, H^ki, obenem pa proletarski jezik. Proletar-milijonov Kč na starostnih rentah, 102,95 mi-1 ci Pa smo vsi, fizični in duševni delavci! lijonov Kč na sirotinskih podporah, 63,34 mili-1	---------------
sko postopanje proti njim, v kolikor je bilo uvedeno
pred 1, aprilom t. 1.
Uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah pa še v celoti velja in se je morajo mojstri držati; pomočniki naj zato vse kršitve uredbe stalno javljajo oblastvom, ki bodo morala mojstre ponovno kaznovati.
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
>OGENJ<
MARIBOR
oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorija v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15,—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na•
»Ogenj", Maribor, Koroščeva ulica 8
Poletje.
.Maksim gorki
(Prevel Tone Maček.)
20
V	zemljanki se je kadilo, se parilo, gosti zrak nas je dušil in po strehi je bobnal dež. Gozd je tulil in pospešilo kakor bi babe klepetale, se je od nekod slišale, grgranje in stekanje deževnice. V kotu na ognjišču je trepetal in umiral sinji plamenček. Jegor je s prsti vzel žareč ogelj, da bi si prižgal cigareto in v medlem odsevu se je zdel njegov obraz tuj in divji.
— Ustavimo jih — je tiho predlagal Vanja.
— Počakaj! Saj se bodo kmalu izčrpali! — je rekel Jegor. — Malo bodo še poprasketali in pokadili, potem pa bodo sami od sebe ugasnili.
Milov je priložil drv na ognjišče in si je brisal solzne oči. od gorja ali od dima, — kdo ve.
— Ob rekah babilonskih smo sedeli in plakali!
—	je zamišljeno deklamiral Vanja.
Meni se je vrtelo v glavi, oči sem imel motne in zdelo se mi je, da nismo v jami pod zemljo, ampak v tesni barki na razburkani reki.
Gozdar je z visokim glasom nekaj pripovedoval o svojem sinu, Savelj in Milov sta preklinjala kmečko banko in Kuzin je na ves glas pravil razburjenemu Aljoši:
— Res je, dragi moj tako! Preobjedla se je gospoda, njeno drobovje je opešalo in ne more več prebavljati sladnkusne in obilne hrane!
Iz vsega tega vznemirjenega šuma in prereka-
nja. napojenega z vonjem dvakrat prekuhane vodke, je bilo najbolj razločno slišati bučni glas Gnjed-ka. Zamižal je, zamahnil z rokama in kakor da bi mu bilo vseeno, — ga posluša kdo ali ne.
— Videl sem ves ta red, videl! Ko smo končali z uničevanjem Kitajcev, smo se začeli mi puntati,
— hajd, vozite nas domov! In smo se odpeljali. Tri do pet ur smo se vozili potem pa cele dneve stali,
— glad nas je mučil. Razjezili smo se in smo začeli vse lomiti, šipe smo razbijali, ljudi, ki so nam prišli v roke, smo pretepli in še sami med seboj smo se pretepali, nismo mogli več potrpeti, vsi smo bili kakor pijani, kakor da smo znoreli. Naenkrat -— poslušajte me, fantje! Pripeljemo se do neke postaje in ni bilo na njej nikakega načelnika, nikake oblasti, vse sami delavci različni umazani ljudje, ki nas nepričakovano začno opominjati: »Stojte tovariši! Kaj pa delate? — Mar je dovoljeno skupne dobrine lomiti in uničevati? Čigave roke so vse to ustvarile?«
Zasopi je.n se je ustavil in nas pogledal vse po vrsti z začudenimi očmi. Ves se je razmršil, kakor petelin v dvoboju, — ki mu vse perje stoji pokoncu.
Kuzin ga je skušal ustaviti:
— To si nam že stokrat povedal.
Oha! Počakaj! To je treba razumeti! Kaj se je zgodilo? Stroge oblasti nismo poslušali, nje pa smo poslušali in jih ubogali! Bil je nered, zmešnjava, punt. — nobene oblasti, a vsi tovariši! Izkazovali so nam vso skrb. jedli smo brez nehanja, bili smo siti, gledali in videli — povsod preobrat delavci sami skrbc za upravo vseh poslov, a drugih ni bilo nikjer nikogar. Tedaj smo se začudili — kaj naj to pomeni? Govorili so nam nagovore, take. da nas je ganilo do solz in smo kričali — hura! V1 nekem
kraju nam je mlada gospodična, ki je imela naočnike, skuhala zeljne juhe in kaše — kdo je ona? Tovarišica naša! In govorila je: vse kar je, je rekla* je skupna last ljudstva, vsa zemlja in njeno izobilJe mora pripadati — ljudstvu! Imenitno, kaj?
— Mihajlo! — je obupan kriknil Kuzin — tak nehaj že, za Kriščevo voljo! Napraviš burje za ves gozd — a vse staro, kar smo že davno slišali!
Vojaka je kar kvišku pognalo:
— Da, vi tega, tudi če stokrat slišite, ne razumete! Tolovaji, — saj to vendar preobrača vse naše jmokleto življenje! Vsi ljudje tovariši, vso upravo ie treba vzeti v skupne roke in — nič drugega ni treba!
Obrnil se je proti nam.
-— Fantje, saj vi to stvar tako razumete, ne?
S tem vprašanjem je pogasil prerekanje iri šuiu, kakor da bi ga bil pokril s kalupom. Spet je bilo slišati veselo prasketanje ognja šum dežja v gozdu in padanje kapelj vode skozi jireperelo streho.
— Daj meni besedo! — mi je šepnil moj so-imenec in z rezkim glasom predpostavljenega je začel govoriti:
— Da, ravno tako tudi mi mislimo in v to verujemo: vsi ljudje bi si morali biti tovariši in moral) bi prevzeti vse zemeljske posle v svoje roke. Rab’ tega pa smo dolžni najprej sami sebe zvrstiti venotno vrsto in red, — ti, stric Mihajlo, si bil vojak, ti bi moral to razumeti bolje ko drugi. Delo se Jie opravi s šumom, ampak z umom. volka ne ubiješ z besedovanjem, izba iz trhlega lesa — ne bo dolgo
stala.	,	...,
(Dalje prihodnjič■>
Štev. 54
mmHa, kuiiev
TRBOVLJE
Protidraginjski shod.
Za v nedeljo, dne 19. junija ob 9. uri dopoldne sklicuje ZRJ velik protidraginjski shod v dvorani »Delavskega doma«. Referent s. Lovro »skomin, predsednik Delavske zbornice iz Ljubljane. Vabljeni so rudarji, delavci, nameščenci iz Zagorja, Hrastnika, Trbovelj, da se zborovanja vsi udeleže. Dvignimo svoj glas Proti draginji.
»Taboriti«. Kljub veliki agitaciji širom Slovenije se je zbralo na tabor komaj nekaj nad ‘000 ljudi s šolsko mladino vred. V sprevodu, ki ie trajal četrt ure, je bilo 18 konjenikov, 32 kolesarjev, 37 narodnih noš, 133 slovenskih ‘antov, 140 deklet v uniformah. Največ je bilo šoloobveznih otrok, ki pa skoraj ne smejo Manjkati. Na taborovem prostoru, med mašo, le pridigar zašel iz verskega govora na politično Dolje in je z vso vehemenco treskal po ®arksistih. Po maši je ibilo zborovanje. Govornik g. Terseglav je dejal, da je .bil Karl Marx Jud. Čudimo se gospodu, da je pozabil povedati, da je bil •- -•	... w Ksi
Marx radi svojega nauka izobčen iz judovske Verske zaiednice. Vsi nadaljnji govori so bili Samo treskanje po marksistih. S tem je bilo Prosvetno delo opravljeno. Napovedi, da se bo udeležilo tabora na tisoče ljudi, so se izkazale set neutemeljene. Ako vzamemo, da imajo Trbovlje 15.000 prebivalcev in da so na tabor Prišli iz vse Slovenije, je udeležba 1000 ljudi v sprevodu, s šolsko mladino in tercijalkami, Polomija. To naj bi bil objektiven odgovor na Poročilo o tem dogodku, ki so ga prinesli znani listi.
HRASTNIK
Rudarji bodo zborovali.
__ »Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica v Hrastniku, sklicuje dvoje važnih zborovanj .in Sicer se bo vršilo prvo v soboto, 18. t. m. ob 4. uri popoldan. Na dnevnevm redu je poročilo o stanju Glavne bratovske skladnice, ki ga bo podal delegat s. Kladnik. Drugo zborovanje pa se bo vršilo v četrtek, dne 23. t. m. ob 4. uri Popoldan z dnevnim redom: Poročilo v poaeku mednarodne konference v Ženevi o skrajšanju delovnega časa v rudarski industriji. Poročal bo s- Arh iz Zagorja. Ker bodo poročila gotovo zanimiva, pozivamo rudarje, da se zborovanj Vsi udeleže. Na prvo zborovanje pa zlasti vabimo upokojence, sai ie zan^e trenutno ta snov tudi najaktualnejša. Zborovanja se vrše v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Odbor.
O krizi, ki je ni. Kakor se suče naša zemlja okoli solnca, tako se suče oko.li nas kriza. To Pa ne tslede na to, ali ie na svetu res kriza, ali le ni. Finančno močnejši ljudje v imenu te krize ge boli kopičijo svoie diobičke, dočlni velik del naroda porioada. Tako ]e tudi pri nas v steklarni, če pride s kakšno prošnjo radi povišanja plače, tedaj lahko izveš, da boš dobil, ali to šele tedaj, ko bo madridska vlada zma-Sala, ali pa^ ti jo takoj odklonijo iz razloga, ker ne znaš delati. Tovarna dela samo zato, da steklarji nismo brezposelni, direktno v zgubo. In vse to, se ve, samo radi krize. Če pa gleda človek malo okoli sebe, pa vidi, da se gradi na vseh koncih in krajih. Celo cele tovarne kupujejo, tako, da Hrastničani kmalu ne bodo več bodili tam, kjer sedaj hodijo. Proti vsem tem delavci nimamo nič; zelo nas veseli to, Vemo, da bo radi tega imelo več ljudi kruh. Ne razumemo, pa tega, od kod toliko denarja, ki gre v milijone, če se dela samo v izgubo? Ali naj sedaj delavstvo še naprej veruje v podjetnikove izjave? Bilo bi neumno. Delavci delamo res v svojo izgubo in za tuje državljane. Hn del teh državljanov pa pri nas pridno razširja hitlerjevske ilustracije. Delavci, ali kaj razmišljate o vsem tem:	Opazovalec.
LJUBLJANA
Kaj je z bolnicami?
Dobro	urejene	bolnice	so zrcalo	kulture.
Kjer se	premalo	brigajo	za bolnice,	taim ni
čuta za socialnost, za higijeno in ne zmisla za sočloveka, ki ga doleti bolezen pri delu ali drugje.
Za razširjenje in izpopolnitev ljubljanske bolnice so bile že razne akcije, obstoja posebna akcijska organizacija, ki je pred nekaj časom zakričala, klicala, na pomoč, sedaj pa je zopet vse tiho.
Ljubljanska bolnica bi .morala biti vzoren in dobro opremljen zavod z mnogo več posteljami kakor jih ima.	Prej kakor	ua
   bi bilo	potrebno posvetiti
vso pozornost prostornosti in opremi bolnice.
Kaj pomaga, če se zgradi majhen paviljon, pa ni denarja za njegovo opremo? Ljubljanska bolnica je bila z zdravilnim instrumentarijem še nekako oskrbljena. Toda danes imamo že alizmom.
Pomislimo samo! V bolnico pride mlad zdravnik, ki se je z idealizmom posvetil zdravništvu, hoteč res koristiti človeštvu. Pride pa v zavod, ki nima ne prostorov, ne instrumen-tarne opreme in pomočkov, ki jih je ta zdravnik videl drugod, kjer se porabljajo z uspehom in sigurnostjo za človeško življenje kar najbolj pospešuje bolnikovo ozdravljenje. Kakšen občutek mora imeti ta idealni zdravnik, ki bolniku ne more pomagati, ker nima pomočkov, čeprav bi rad pomagal? Kakšno skrb mora imeti zdravnik, ki nikdar ne ve, če ne bo hotela nesreča, da bo njegova briga brez uspeha?
Zdi se nam, da so take razmere mučne za bolnike in zdravnike. Za bolnike, ker ne morejo imeti prave sigurnosti in zaupanja do nege, za zdravnika pa, ker mu temeljito zamore čut in ga izpremene v marioneto brez volje in želje, da bi vršil svojo nalogo s prvotnim ide-
novejše zdravilne priprave. Toda v ljubljanski bolnici jih premalo naročajo. Celo za popravo starega orodja je tako majhen kredit, kakor ga rabi skoraj čevljar ali krojač pri svoji obrti. Ni čudno potem, če v bolnici ni tako uspešnega zdravljenja, kakor bi lahko bilo, da nastopa sepsa, da odganjajo nege potrebne bolnike, da morajo bolniki spati po tleh, kakor klade ob cesti.
Ne bomo navajali več nedostatkov, ker jih javnost pozna. Pač pa moramo še nekaj pripomniti glede moralnega vpliva teh razmer.
Vprašanje bolnic ni le vprašanje kulture, ni le vprašanje nege bolnikov in krušno vprašanje zdravnikov. Dobre bolnice so zahteva kulture, higijene, zatočišče bolnikov, ki stavijo vanje svoje zadnje upanje, Zato morajo bolnice biti dobre, prostorne in moderno opremljene, s čimer se zlasti tudi zdravnikom omogoči, da vrše svojo službo vestno in z idealizmom. Zadnji čas, prav zadnji je, da se te stvari urede, izpremene in izboljšajo, ker za zdravje državljanov ne sme nikdar manjkati potrebnih sredstev in tudi ne potrebne volje.
Speclaliit za kožne in spolne bolezni
UNIV. MED.
Dr. VLADIMIR MILAVEC
vodja dermatološkega oddelka splošne bolnice
Maribor, Gosposka ulica St. 36
(Palača banovinske hranilnice) — Telefon 27-38 Ordinira od 11. do 12. in od 13. do 15. ure.
MARIBOR
Ali kaj slišite na to stran? Pišejo nam: Letos enkrat je bilo, če se ne motimo par tednov pred proračunsko debato, ko smo čitali v »Slovencu«, da so gospodje pokrenili veliko
Kam pa to vodi? V številki 44. »Delavske Politike« na strani 3 je izšel članek z naslovom »Kam pa to vodi?« Ta članek sem pre-čital gotovo štirikrat in sem prišel do zaključka,
akcijo za to, da pride Maribor v I. draginjski da pisec tega članka ni dovolj poučen o ma-razred, s čemer bi se državnim nameščencem i lem obrtništvu, ker drugače ne bi bil proti
izboljšale plače. Ako je bila zadeva tedaj nuj na, je danes še mnogo, mnogo bolj. In vendar ne čujemo o tem niti besedice več. Le zakaj ta molk? Dajte, povejte vendar, zakaj ste pustili to stvar tako v nemar? Zastavite vendar
temu, da se omeji, ker škoduje obrti in pomoč nikom. Naj omenim samo krojaško stroko, tako da bo pisec tega članka imel pravo sliko, kam privede porast imale obrti. Leta 1914,, ko je imelo mesto Maribor 28.000 prebivalcev in nič
svoj vpliv, ki ga imate, da se bo zadeva rešila ! breposlenih, je bilo v našem mestu nekaj nad v prid državnim nameščencem, ali pa izvajajte 32 krojaških mojstrov, ki so zaposlovali do 100
konsekvence, ako se tj*. 4iti ne ozirajo na vas. Če pa ne boste storili niti eno, niti druigo, potem ne bodite hudi, ako vam rečemo, da se nam zdi, da ste nas potegnili!
Zmotil se je. Preteklo nedeljo se je mudil v Mariboru na obisku nek tujec iz Nemške Avstrije. Z začudenjem je opazoval fantiče s krivci za klobuki, v sivih uniformah in z rdečim pasom, ki jih je srečaval na cesti. Mimo njega je prišel nek Mariborčan. Avstrijec ga nagovori: »Sagen Sie mir, das ist doch Starhemberg seine Heimwehr; wie kommen denn die daher?« Naš znanec se mu nasmeji in reče: »Kaj še, to so vendar naši slovenski fantje!« Tujec:	»So
eine fatale Aehnlichkeit, ich hatte geschworen, dass es die Starhemberg Heirmvehr ist, bloss die roten Giirtel kamen mir spanisch vor!«
kolektivni obisk umetniški razstave priredi »Vzajemnost« v četrtek, na praznik dopoldan. Zberemo se ob 9. uri v Delavski zbornici. Sodna ulica 9 in potem gremo skupno na razstavo v dvorani »Union«, ki je vredna, da si jo vsak delavec ogleda, ker so razstavili vsi slovenski umetniki svoje najboljše slike, risbe in plastike. Vstopnina bo samo dva dinarja za osebo, sicer je pa 10 Din. Vsi člani »Vzajemnosti« in drugih delavskih kulturnih in strokovnih organizacij vabljeni.
JESENICE
Beseda neorganiziranim kovinarjem. Neorganizirani so coklja vsemu napredku. Mnogo slišiš zabavljanja čez krivice in šikane, toda Vse to samo pri kupici vina v zakajeni gostilniški sobi. Raztrgani smo in zato nemočni, kot razčlenjena veriga. Malodušnost in aezauplji "Vost vladata. In vendar je treba, da se zamislimo samo par let nazaj, pa da ugotovimo, kakšna velikanska razlika medi tedaj in danes. Takrat je organizacija branila pridobitve in Priborila še novih. Danes vsega tega ni, sam stojiš sredi organiziranega obrata, da bi se pa spomnil, da je tudi tebi in vsemu delavstvu potrebna organizacija, zato so preplehki tvoji rnožgani. Ne bodimo šleve, postanimo misleči ljudje, ne kregajmo se s pametjo. Skrajni čas ie ako nočemo iti še globlje po poti nazvdiol, da se vzdramimo! Članski prispevek ne igra vloge, tega mi treba praviti, ker bi sicer morali osramočeni utihniti pred trpini, ki so plačani še slabše od nas. pa so organizirani. Razen tega mora imeti bojevna organizacija tudi sredstva. Združimo se, bodimo kot voda, ki Bsda čez strme peči, bobni in šumi ter se peni, ostaja pa sveža in čista kot kristal. Posne-niaimo jo, združimo se v Savezui Metalskih “adnika Jugoslavije!
LITIJA
Protestni shod proti draginji.
Strokovna komisija sklicuje za v nedeljo, 19. t. m. ob 9. uri dopoldne protestni shod s||od proti draginji. Shod se bo vršil v prosto-T k Vojka Šlibarja; referiral bo s. Murn iz rbovelj. Dolžnost slehernega delavca in de-avke je, da se tega shoda udeleži! Pridite, da j. Pr>o protestiramo proti draginji, ker posa-, ®Zr,ik ne pomeni nič!
startno pri Litiji
n;jfor°č*l se je s. Maks Krhlikar, podpredsed-rri._ Podružnice Zveze lesnih delavcev in na-
z gospode. Pepco
Perilo, kravate, ugodno pri
pri Jakob Lah, Maribor
Radi procesije se premeste 16, t. m,: Mesarske stojnice na Vojašniški trg; spodnji del kmečkih stojnic z Vodnikovega trga na Vojašniški trg; gornji el stojnic pa na sipodnji del Vodnikovega trga.
Celjski zastopnik Rožetove Privredne zadruge Leskovšek Alojzij, ki je bil osumljen sokrivde nepravilnega poslovanja te zadruge, se je te dni javil mariborskemu sodišču. Preiskovalni sodnik ga je pridržal v preiskovalnem zaporu.
pomočnikov. Od teh jih je bilo 90 odstotkov včlanjeni v svobodni strokovni organizaciji. Dandanes ima Maribor 34.000 prebivalcev, mnogo brezposelnih in nad 100 krojaških mojstrov, pa samo 60 pomočnikov, odi katerih jih je bore malo organiziranih. Sedaj pa hočem orisati, kdo in kaj so ti mnogi mojstri. Mojstri ,iz predvojne dobe so v Mariboru kakšni štirje, vsi ostali so siami novi. 30 mojstrov je takih, ki so bili še leta 1922, v organizaciji. Vsi dVuigi mojstri so pa prišli v Maribor od zunaj. Največ jih je iz Prekmurja. Mnogi mali mojstri uganjajo umazano konkurenco in so veliki sovražniki strokovne organizacije. Nočejo plačati pomočnika, ne priznajo niti socialno zavarovalnih niti zaščitnih zakonov, kratko rečeno so največja nesreča za našo stroko. In pomočniki pri teli mojstrih so ljudje brez vsake zavednosti, metle, s katero mojster lahko pometa, kakor hoče. Tem ljudem je kolegijalnost, solidarnost, delavski tisk ali kakšen sestanek nekaj popolnoma tujega. Oni poznajo samo svojega mojstra in »štokerl« na katerem sede, drugega nič. Ne vprašajo, ali so zavarovani ali ne, to je za nje najmanjša briga. Pa tudi drugače nam škodujejo ti mali mojstri, ker nimajo dovolj odjemalcev, zato izdelujejo obleke za druge večje tvrdke po naravnost smešnih cenah. Tvrdke si prištedijo izdatke za pomočnike, na dohodkih pa sta prikrajšana tudi davčni urad in bolniška blagajna. Parola krojaških organizacij iz pred' vojne dobe je bila:	Čim manj malih mojstrov
in vajencev. Upeljati se mora osemurni delov nik in tedenske plače (pa ne takšne, kakor so danes). Od te parole jaz tudi danes ne odstopim niti za en korak!	V. F.
Vsa mariborska delavska kulturna društva se
naprošajo, da zberejo čimprej Statistične podatke (vsaj približno) o svojem delovanju, ki jih rabimo za jubilejno kulturno razstavo »Mariborskem tednu« in jih izroče s. Tancu ali pa naši upravi. Čimprej, čas hiti!
Zaključna predstava mariborskega gleda lišča v tej sezoni je bila minuli torek.
p°očnjk »Delavske Politike Pikovo. Obilo sreče!
Velik uspeh tezenskih kovinarjev
Dne 10. junija ]e bila sklenjena med »Sploš- Din 3 do Din 3.50; učetnci imajo v 1. letu no stavbeno družbo d. d.« na Teznu in »Sa- i učenja Din 0.50, v 2. letu Din 1, v 3. letu Din vezom metalskih radnika Jugoslavije« kot za- j 2 na uro. Določene so posebne montažne do-stopnikom delavstva kolektivna pogodba, ki j klade za delo izven kraja po Din 15, Din 30 in jo lahko smatramo kot velik uspeh razredno | Din 40; oženjeni dobe za 15 odstot. višje do-organiziranih kovinarjev. Temeljne mezde zna- klade. Tudi ostale določbe pogodbe so za de-šajo za preddelavce od Din 8 do Din 12, pro-fesioniste in vajence pod 20. leti od Din 4 do Din 4.50, nad 20. leti od Din 4.50 do Din 9.50, priučenih delavcev od Din 4.50 do Din 6, navadnih delavcev: pod 18. leti od Din 2.50 do Din 3, nad 18 let in do 20 let od Din 3.50 do Din 4, nad 20 let Din 3 o Dn 4; za delav
lavstvo zadovoljive. Pogodba se more odpovedati trimesečno, vendar se mora obenem z odpovedjo predložiti nova, ker sicer odpoved ni veljavna. Podjetje je s sklenitvijo pogodbe pokazalo, da mu je ležeče na dobrih odnošajih z delavstvom, SMRJ pa je ponovno potrdil, da je v resnici pravi zastopnik razredtaih interesov
ke pod 18 leti je mezda Din 2.50, nad 18 leti
. | delavstva.
CELJE
Le morale ne hliniti! V celjskih kavarniških krogih se v zadnjem časiu mnogo šušlja o neki nemoralni aferi, v kateri igra glavno vlogo nek gospod in neke sestre, katere so morale takoj, ko se je za stvar zvedelo, zapustiti prijazno vilo, v kateri so stanovale in se preseliti za pokoro v neki samostan, Dotični gospod je specijalist za vzgojo mladih deklet, kako postanejo vzorne krščanske matere; snov baje
temeljito predela. Ko bi gospoda manj pobožno zavijala oči, bi se takih dogodkov niti ne izplačalo zabeležiti. Stvar naj ostane v spominu za v bodoče, kadar bodo gospodje zopet imeli korajžo in z velikim loparjem udarili po kakšni grešni duši radi nemorale.
Obveščamo vse čitatelje knjižnice »Delavske zbornice«, da knjižnica od 20. t. m. do 20, julija ne bo poslovala. — Uprava knjižnice.
ZABUKOVCA
Bili smo in bomo!
V zelenoglavem glasilu se je nek »bivši« spravil nad marksiste. V dopisu grozi, podtika in sumiči, kakor je že v navadi pri takih ljudeh. Človek bi rekel, da se ne izplaač s te vrste dvoživkami, ki se pojavljajo po vsaki spremembi političnega vremena pod nazivi »bivši«, mmogo pečati. Da bo pa naša poštena delavska javnost vedela, s kom ima opravka, naj navedemo par stvari: Zelenoglavec si domišlja, da ima le on pravico nad ljudstvom, socialisti pa •bi imeli k večjemu pravico, d!a ljudstvu razkladajo zakone, v kolikor bi bilo to zelenoglav-cem ljubo. Na te želje se mi ne oziramo, zato je delavstvo 90-odstotno z nami, ne pa s klečeplazci, denuncijanti in kameleoni.
Za vero se mi ne tepemo, vsak se izveličaj kakor več in znaš.
Za funkcije v javnem življenju se nam ni treba boriti, kakor to nazorno povedo številke glasov pri raznih volitvah, Ako ibi bili zeleno-glavci tako mogočni kot govore, bi jim ne bilo . relia dve leti »dela« do ustanovnega občnega zbora, ki so ga morali nato ponavljati tri nedelje, da se je zbralo toliko naroda, da so si lahko »izvolili« odbornike, .dočim za namestnike ni bilo dovoli navzočih.
Glede tisočakov, za katere nosijo odgovornost naši zaupniki nismo v zadregi. Toliko jih je, kolikor jih je bilo in še nekaj več, kolikor znašajo obresti. Toda zelenoglavi »bivši« pozablja, da je kriv, ako so se ti tisočaki naložili v hranilnici, kjer leže še sedaj zamrznjeni. Kako je .prišlo do tega, da je denar po zavodih zamrznil, naj vam povedo gospodje, ki so gospodarili, mi marksisti smo po izjavi ze-lenoglavca itak sami nemaniči. Edino kar ibi po mišljenju zelenoglavca smeli je, da bi »otepali« krizo, ki nam jo petični podrobe s pomočjo zelenoglavih podrepnikov.
Da smo pa socialisti dobri funkcijonarji in zmožni vpravljati poverjene nam naloge, vedo ožji somišljeniki zelenoglavcev, ki so delali velike oči, ko smo razkrinkali, kako se je zidala farovška pristava. Še bolj pa se zanimajo občani za ugotovitve preiskovalne komisije o poslovanju ‘bivšega šolskega odbora, s čemer se bodo pečali še drugi za to poklicani faktorji. Ko boste vse to pospravili in počistili ter med svojimi štirimi stenami temeljito prezračili, potem pa se spravite nad marksiste, —
Svetovni dogodki nas tudi učijo, da tam, kjer vlaajo socialisti, je delov, ljudstvo zadoovljno, ni nasilja, ne pritiska,	i.	,» t» . t-er
’ '	— To je tudi vzrok, zakaj se delavstvo
po težkih preizkušnjah oklepa svobodnih strokovnih organizacij, ki so mu z desetletja dolgim bojem priborile socialno zakonodajo u>
1 ' '**	~ “	Zaenkrat skrbite,
gospodje, za to, da naše delavstvo ne bo vseh podpor, ki mu jih daje zavarovanje, plačevalo iz svojih žepov, ampak da bo prispevala k temu tudi država, kot je to povsod na svetu običaj. Naše delavstvo pa ve, kod mu je mesto in tudi to, da je »Delavska Politika« njegov list, list, ki ga mora citati in naročiti vsak, kdor hoče zvedeti resnico, katero se trudijo delav-stvu prikrivati.	 ec.
S proslave 60-letnice čehoslovaške socialne demokracije v Pragi.
Mladina socialističnih organizacij v sprevodu, V rokah nosi balončke.
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie no, Izpolni svojo dolžnosti
Desetletnica SDSZJ podružnice v Kranju
Kranj, 13. junija 1938. | poma izgubljajo priborjene pravice.
Glavna krivda je bila pač v tem, da je podjetje ie deloma obratovalo,
V nedeljo, dne 12. junija je proslavila SDSZJ podružnica v Kranju desetletnico obstoja. Že zjutraj ob 6. uri so se začeli zbirati kranjski sodrugi na kolodvoru, da sprejmejo goste, ki so se pripeljali z vlakom v večjem številu iz Ljubljane, Litije in Hrastnika. Iz Ljubljane se je pripevljala tudi godba »Zarja«, iz Hrastnika pa pevski zbor »Vzajemnosti«. Čeprav že v Kranju dalj časa ne obstoja delavski pevski zbor, so se kljub temu na peronu zbrali delavci pevci, večina iz vrst pevskega zbora bivše »Svobode« in pozdravili goste z delavsko pesmijo. V odzdrav je odjeknila delavska pesem hrastniških sodru-gov. Ker sprevod ni bil dovoljen, se je s kolodvora odšlo v skupinah skozi mesto na vrtni prostor g. Graiserja na Primskovo, kjer je za 8. uro bilo najavljeno slavnostno zborovanje. Med tem časom so prispeli tudi sodrugi s kolesi in sicer v večjem številu iz Kamnika in Smlednika; v manjših skupinah pa tudi iz vasi ljubljanske okolice.
Slavnostno zborovanje je otvoril s. Kerč, ki predseduje podružnici ves čas njenega obstoja. Jubilejno prireditev so pozdravili: za Delavsko zbornico s. Jakomin; za ZLD podr. Št. Vid s. Demšar; za ZRJ podružnica Trbovlje s. Čatar; za ZLD. podružnica Litija s. žužek; za ZRJ podružnica Hrastnik s. Kladnik ; za S GR J podružnica Ljubljana s. Berdajs; v imenu kamniških delavcem s. Šturm; v imenu smledniških delavcev s. Rozman; v imenu vseh podružnic SDSZJ s. Sova in za Strokovno komisijo s. Mlinar,
Zgodovina kranjskega strokovnega gibanja.
Št. pavelski delavci m kmetje za Čehoslovaške
republiko
Za izvajanje socialne zaščite v Jugoslaviji.
S. Kerč je nato poročal o zgodovini strokovnega igibanja v Kranju, ki pa je sieveda še mlada. Pred vojno v Kranju sploh ni bilo strokovnega pokreta. Iz-vzemši kulturne organizacije, ki se je ustanovila leta 1912., in sicer je bila to podružnica »Vzajemnosti«, katere predsednik je bil Grašič Jože, Po vojni so se začeli dramiti najprej živiljski delavci v Majdičevem mlinu; za njimi pa usnjarji v Pollakovi tovarni. Potom organizacije so si izbojevali tudi lepe u-spehe, ki pa so bili plod delavske enot" nosti. Organizaciji živilcev je predsedoval s. Brenk Jože, usnjarjem pa s^ Hreščič Anton, katera pa že nista več med živimi. Svojo podružnico so si u-stanovili tudi železničarji, kateri je predsedoval s. Eržen Ivan. Po železniškem štrajku je postal žrtev svoje zavednosti. S tem je bilo konec železniške organizacije, obenem pa tudi organizacije živilcev in usnjarjev, kajti Majdičev mlin je prenehal obratovati, pri Pollaku pa je nastal zastoj. Leta 1921 je začela obratovati tovarna za gumi jeve izdelke pod imenom »Vulkan«. V tej tovarni se je zopet posrečilo organizirati kemične delavce in se je doseglo tudi kolektivno pogodbo. Ker pa je bil podjetnik velik »nacionalist«, je pripomogel k temu, da se je pojavila v podjetju tudi NSJ, katere obstoj pa je bil potreben le toliko časa, da je s svojim delom razbila organizacijo kemičnih delavcev. S tem so bili delavci oropani tudi pravic, ki jih je organizacija kemičnih delavcev dosegla. Šele leta 1926. je Polc organiziral tekstilne delavce. Ta mlada organizacija pa se je postavila takoj v odkrito borbo za svoje pravice, toda vsled neizkušenosti sodrugov, ki so delali velike taktične in organizatorične napake, je bila ta borba na vsej črti izgubljena. Predsednik Polc je postal žrtev, podružnica pa je vsled neuspeha ostala brez članstva. Pred desetimi leti pa se je ustanovila podružnica SDSZJ, v katero so se organizirali delavci tovarne »Semperit« (prej »Vulkan«). V SDSZJ so se ponovno organizirali zopet Pollakovi usnjarji, za njimi pa postopoma tudi tekstilci. Organizacija si je v »Semperitu« že marsikaj priborila, predvsem pa to, da podjetje izvaja socialno zakonodajo. Tudi v Pollakovi tovarni so bili lepi uspehi, toda delavstvo je počasi zapuščalo organizacijo, s tem pa je pošto-^
, v presledkih pa tudi za dalj časa zaprlo obrat. Leta 1936. je bila usodna tekstilna stavka, ki je zadala podružnici velik moralni in materijalni udarec. Tekstilno delavstvo je z malo izjemo v celoti zapustilo SDSZJ, tako da je podružnica padla od skoraj 1000 članov, ki jih je štela pred stavko, nazaj na 200 članov. Nato je s težkim trudom začela zopet pridobivati na članstvu. Vendar pa je tekstilno delavstvo v splošnem še vedno ostalo mlačno do onganizacije, čeprav so strokovni forumi spor, ki je nastal po stavki v strokovnih organizacijah, načelno že izravnali. Ob zaključku svojega govora je delavstvo izročilo s. Kerču lepo darilce, katerega so mu kupili člani v »Semperitu« v zahvalo za njegovo požrtvovalno delo.
Slavnostni govor
ie imel s. Svetek, kot predsednik SDSZJ, v katerem je obrazložil pravi zmisel strokovnih organizacij in moralno upravičenost borbe, ki jo vodijo za pravice delavskega razreda. — Ko je s. Kerč zaključil zborovanje, se je zopet začula delavska pesem, nato pa je zaigrala godba »Zarja«. Po par komadih pa je odšla v mesto, kjer je na Glavnem trgu priredila promenadni koncert, na katerega je privabila precejšnje število publike. Popoldanska veselica pa je bila vsled slabega vremena preložena na prihodnjo nedeljo.
Kaj pa tekstilci in njihovi zaupniki?
Pripominjamo, da prireditev ni uspela, kakor bi bilo želeti. Žalostno je dejstvo, da se tekstilno delavsto valbilu ni odzvalo. Kaj le mislijo sedanji zaupniki v tekstilnih tovarnah, da so popolnoma pasivni, dočim smo na prireditvi videli skoraj vse svoječasno iz SDSZJ izključene člane. Krivda na neudeležbi tekstilcev gre v celoti na račun novih obratnih zaupnikov, ki vodijo posebno strokovno politiko, ki je pasivna do vsega razrednega delavskega gibanja in akcij, bodisi strokovnega ali kultur nega značaja. Treba bo iti na drugo pot, kajti slovenski delavec potrebuje ibolj kakor kdo drugi aktivnih delavcev v strokovnih in kulturnih organizacijah, da bi se skupno borili proti krivicam, ki se nam gode. Kdor od slednjih lega ne želi, naj gre v tiste vrste, kamor po svojem početju spada, ker drugače samo s svojim položajem mami delavstvo in ga ovira, da ne more naprej. Menda ga ni danes v tekstilnih tovarnah delavca, ki bi ne bil zmožen voditi funkcije obratnega zauipnika v taki meri, kakor jo vršijo letošnji obratni zaupniki, brez izjeme barve in sposobnosti. Zato kličemo vsem tekstilnim delavcem: Iz mrtvila v življenje; iz teme na svetlolbo!
V nedeljo, dne 12, t. m. dopoldne se je vršilo v prostorih gostilne Josipa Basleta predavanje, katerega je otvoril in vodil s. Novak.
O obrambnem zakonu Čehoslovaške republike je obširno govoril s.‘ dr. Reisman, ki je s (pomočjo velikih zemljevidov, na lahko razumljiv način, obrazložil položaj Čehoslo-ške republike, ki leži kakor otok demokracije sredi Evrope. Iz določb obrambnega zakona, ki je v veljavi že od leta 1936., je razvidno, da čehoslovaška vlada ne vidi državi nevarnih
pokaizali dogodki zadnjih tednov.
Zbrani kmetje in delavci so nagradili predavateljeva izvajanja z dolgotrajnim oobravaniern.
Nato je govoril s. Jelen o socialni zaščiti prt nas in sicer o minimalnih mezdah in življenjskih prilikah delavcev, starostnem zavarovanju in končno o pomenu istrokovne organizacije in delavskega tiska.	t
Predsednik s. Novak se je v lepih besedah zahvalili predavateljema in pozval navzoče, da se oklenejo svoje strokovne organizacije
elementov v delavcih in kmetih, ampak ne j SDSZJ in širijo (delavski tisk ter nato zaklju-zaupa državotvornosti veleposestnikov in pod- j čil lepo uspelo predavanje. Na predavanju s® jetnikov, zlasti v obmejnih krajih. Kako o- | je priglasilo tudi 20 novih naročnikov za »De-pravičeni so bili varnostni ukrepi, ki jih je s lavsko Politiko«, vrhu tega pa so delavci 111 tem zakonom podvzela republika, so najbolje kimetje darovali Din 57,— za tiskovni sklad.
V ogledalu
Komu neki veljajo svarila iz Amerike? »Slovenec« piše, da so vse napetosti v Evropi kriva irancoska ljudska fronta in Moskva, Te dni (10, junija) pa je priobčil članek »Svarilo iz Amerike«, v katerem piše: »Zato pa je bilo nadvse presenetljivo, da je sedanji ameriški državni tajnik ali zunanji minister Cordell Hull v razdobju 30 dni kar trikrat zaiporedno dvignil svoj glas ter naslovil na Evropo značilne tehtne svarilne besede. Prvič je to bilo ob času Hitlerjevega obiska v Rimu, ko so tamkaj proslavljali zvezo dveh fašističnih držav in so takrat Hullove besede nekoliko neprijetno u-darile na ušesa nekaterih evropskih državnikov. Drugič je Rooseveltov zunanji minister govoril dne 28. majnika, ko je srednjeevropska napetost zaradi odnosov med Nemčijo in Če-hoslovaško dosegla svoj višek. Tretjič pa pred par dnevi, dne 3. junija, ko se je po iprestali hudi krizi začela oglašati želja po obsežnem sodelovanju, da se podobne ali še hujše krize ne ponove več.«. Komu je torej veljalo svarilo: Franciji, Moskvi ali komu tretjemu? Po logiki »Slovenca« bi morali zapisati:	Ameriški dr-
žavniki v službi Moskve.
Prevoz poljskega svetnika. Skozi Ljubljano so vozili iz Rima truplo poljskega svetnika Bobole, o katerem smo čitali v klerikalnih listih, da je samo v zadnjih desetletjih storil neverjetne čudeže. Med drugimi naj bi bil premagal boljševike pred Varšavo, dasi piše sodobna poljska zgodovina, da gre ta vojni uspeh na rovaš poljske armade in njenih generalov. Toda pustimo to poglavje o čudežih ob strani in razmotrimo nekaj drugega. Cerkev uči, da je treba mrtvo truplo pokopati, ga izročiti zemlji,
da v njej razpade in tako ipočaka vstajenja.. ki bo poslednji dan. Ali mislite, da ni proti besedam svetega pisma, ako se skuša mrtvo telo konservirati in preprečiti, da bi razpadlo-Saj vendar pravi cerkev v svojih nagrobnih molitvah:	pulvis	es et in pulvere reverteri?
(iprah si in v prah se povrneš).
VELENJE
Razveseljiv pojav,. Na državnem premogov' niku Velenje je do sedaj obstojal običaj, da kdor je hotel dobiti delo na rudniku, je moral vlažiti pismeno in kolkovano prošnjo na ceO" tralno direkcijo v Sarajevu, katera je pote® prošnjo odobrila ali zavrnila. Nato je prosile*' moral čakati še toliko časa, da se ga je ni rudniku res rabilo ter je šele nato dobil poziVi da naj pride na delo. Sedaj pa, kakor se sliši, )e tega mučnega postopanja in birokratičnega cincanja vendarle konec, kajti ljudje povedo, da gospodje od rudnika sedaj že kar sami nagovarjajo ljudi, da bi iprišli delati na rudnik. Pot sebno se gre tu za zidarje. Nekega zidarja« kateri ima stalno delo v tovarni Woschnagg v Šoštanju, že dalj časa hodi nagovarjat neki go' spod iz rudnika, da bi naj spustil delo v tovarni in prišel na rudnik, To je vsekakor zelo raz* veseljivo in delavstvo, posebno še 'brezposelni rudarski sinovi, upajo in pričakujejo, da se od* sihdob tudi njim ne bo več treba obračati » prošnjo na Sarajevo, kajti kar velja za enega, bo veljalo gotovo tudi z k vse. V slučaju pat da to ne bi držalo za vse, bomo primorani iz* pregovoriti o »posebnem poglavju« onega posredovalca za službe, ki hodi delavce iskat na dom za delo pri rudiniku.	Fks.
Vrtna veselica podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije se ibo vršila v nedeljo, dne 19. junija z istim sporedom pri Graj-serju.
Delavski pravni svetovalec
Poroka v Belgijo (Mežica)
Vprašanje: Kam naj se obrne za potrebne dokumente moja hči, ki se hoče poročiti s fantom v Belgiji?
Odgovor: Za krstni in samski list naj povpraša pri župniku, ostale dokumente kot potni list, dovoljenje za izselitev, dobi na okrajnem glavarstvu, morebitna potreibna dovoljenja za
naselitev v Belgiji pa naj ji preskrbi njen za-	in	ce]o	javno	,0(slašem.	Zahtevajte	pri	hra-
ročenec ipri belgijskih oblastvin.
Kaznivost beračenja (Ptuj)
Vprašanje:	Osemdeset	let	stara	žena	bfrez
par sto dinarjev. Ali sem upravičen zahtevati od hranilnice celo vloženo svoto?
Odgovor; Če hranilnica ni ipod zaščito,^V»» je dolžna izplačati celo svoto naenkrat; če pa. ji je bila dovoljena zaščita od pristojnega ministrstva, je dolžna izplačevati stare vloge le v delnih zneskih po določenem izplačilnem načrtu, ki pa mora biti vsem. strankam na vpo-
BOROVNICA
Vprizoritev »Cejskih grofov«. Kot smo že
objavili vprizori naša »Vzajemnost« zgodovinsko dramo Bratka Krefta v ipetih dejanjih »Celjski grofje«. Na podeželskih odlrih je bila drama doslej radi režijskih težkoč le redko kje vprizorjena. Naši diletanti jo bodo igrali prvič v nedeljo, dne 19, junija ob 8. uri zvečer, in sicer na prostem (na dvorišču gostilne Mavec). Zanimanje za to predstavo je velikansko in pričakujemo velik obisk. Bo pa to res tudi doslej največja dramska vprizoritev v Borovnici. Zato vabimo tudi prijatelje iz drugih krajev, da se potrudijo to nedeljo k nam. Opozarjamo na ugodno železniško zveizo. Pridite pogledat, ne bo vam žal! — Družnost!
vsakega premoženja je navezana zgolj na svojo hčer, pri kateri živi ter na podporo svoje domače občine. Ker hči ni stalno zaposlena in je občinska podpora le malenkostna, je starka prisiljena prositi po mestu milodare. Policija pa ji to prepoveduje ter ji grozi z zaporom. Ali je tako postopanje upravičeno?
Odgovor: Po § 159 k. z, je kaznivo le beračenje iz delamržnosti, kar ipa pri osemdesetletni starki ne more priti v poštev. Sicer pa bi ji morala domača občina dajati tolikšno podporo, da ji ne bi ibilo treba prositi milodarov.
Izplačevanje hranilniških vlog (Brezno)
Vprašanje: Imam v hranilnici 30.000 Din in sem jo ponovno prosil za izplačilo celotne svo-te; izplačuje mi le mesečno po 100, kvečjemu1 ga odtvetnika.
Londonska seja za nevmešavanje v
v špansko vojno je zopet odgodena, ker so v odboru preveč različna mnenja, kako bi se vmešavanje preprečilo. N >
9CflA Hill potrebujete, da zaslužite 1000 Din &3UU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi: ,Anos‘, Maribor,Orožnova 6.
I
MALI OGLASI
Front Kormonn n nisi. Kori RDM
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup.
PO PRAVILA, EMAJLIRAN JE,
pokromamje,poniklanje B. DIVJAK
KUUČAVNIČAR5KA1	MAR IB 0 R
FRANC REICHER, MARIBOR
nilnici tozadevna pojasnila.
Oprostitev od vojaške službe (Črna)
Vprašanje: Skrbeti moram za mater, katere edini sin sem in katera nima nikake imovine ni nikakih dohodkov. Kam naj se obrnem, da dosežem oprostitev od vojaške sluižlbe?
Odgovor:	Obrnite se na komando za Vas
pristojnega vojaškega okrožja. Prošnji priložit® družinsko polo. Vse ostalo izveste na občini.
Žena ne jamči za moževe stroške (Celje)
Redoma žena ni dolžna plačevati moževih1 dolgov, torej tudi ne stroškov za njegovo1 pravdo :pri odvetniku. Ako pa je mož zapustil kako premoženje in ga je podedovala žena, Je dolžna žena plačati tudi tiste stroške moževe-
Naši eitatelll kup#' je(o naicene)Se pr* nušiti tnserentlBi
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvi' za izdelavo oblek za gospode in dame po naj' nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava-Bogata izbira modnega blaga.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja do' bro in po kulantnih cenah znana tvrd»s' JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnic* MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. Shramb* koles čez zimo.
HRANILNO IH POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU
reg.
zad
ruga z omejeno zavezo
Frankopanova ulica It. 37 (ir lastni Hill) — Telefon 26-35
Račun pri Poštni hranilnici štev.: 13.143
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/0 odn. 5% proti odpovedi.
Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. — Zadružni delež znaša Din 200	.
Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure
UMfle n in povsod kruh in pecivo iz Delotske pekarne»Haribons. g-gs«
X« kwrctj izdala in urelule 'Adolf Jelen v Mariboru, r-. Tiska: Lladska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Eržen v Maribora.