Poštnina plačana v gotovini SREDA, 25. NOVEMBRA 1953 10 dinarjev Leto vi LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZ.HA - VSAKO Skl, ,.ev. 47 Ob izjavi bivšega predsednika bivše JRZ-jevske vlade bivše kraljevine .Jugoslavije DOKTORJA MILANA STOJADINOVICA, Pomembne izjave morala biti meja med Su-šakom in Reko, so vsi Jugoslovani enodušno potrdili to njegovo mnenje. Saj se še vsi dobro spominjajo, da bi bil slavni dr. Stojadino-vič pripravljen ne samo Trst, temveč tudi vso Jugoslavijo prodati prvemu, ki bi jo hotel plačati — njemu. Da bi pa tudi ostali veliki državniki stare Jugoslavije ne bili prikrajšani, se je naš specialni reporter obrnil tudi na nekaj ostalih vidnejših politikov. Najprej je poiskal slavnega PERO ZlVKOVtCA. ki je izjavil v Buenos Al-. resu (kako »daieč« pripelje ' pot sposobnega politika!!!), bi za časa njegove vladavine gotovo ne prišlo do £ake napetosti med Italijo I« Jugoslavijo, ker je on še ve«s-*~ 1 skih bitk in prvoborec za kraljevsko samovoljo, »če bi bil še jaz gazda v Jugoslaviji, bogami se Italijani ne bi upali nikoli tako nastopati! Oni bi prišli lepo okolo pa naokoio in bi lepo ponižno dejali: Gazda Pero/ bi rekli, kaj ko bi nam ti odstopil Trst* In tako dalje bi rekli, .seveda za kakšno proliusiugo!' Eee, bi jim jaz tedaj dejal dejal, .bračo po Isusu. kako da ne — seveda odstopim, samo pod enim pogojem — da Trst ni srbski!« Najprisrčnejc je sprejel našega reporterja BOGOLJUB JEFTIC. Ponudil ma je stol in hudomušno pripomnil, da je po njegovi zaslugi sedelo že mnogo Jugoslovanov in da je zelo žalostno, da se sedaj prav nič ne spomnijo več na njega. »Zato,« je dejal vzpodbudno, »zelo pozdravljam lepo gesto To-tega lista, da se vsaj na njegovih straneh zopet pojavim v javnosti. Drugače me tako noben pes niti ne povoha!« je potožil. »In če ne bi imel-svoj čas varno in daiekovidno naloženih milijončkov v tujini, bi moral nazadnje še celo delati — kot na primer sedaj njegovo kraljevsko veličanstvo kralj Peter II. — vsaj škandale, če že drugega ne! Kar pa se tiče Trsta«, je pristavil gospod Jeftič, »Man’te se toga! Jaz sc ne bi nikoli boril niti za ped jugoslovanske zemlje — saj je vsak nov držav- Ce enkrat demonsir rajo Tržačani... junaka legendarne januarske bitke. »Eeee, boga mu ljubim,« je dejal sedaj sivolasi ve teran najhujših diktator- sesto- Q. Oj Ijan pomenil za mojo vlado novega opozicionalca in pri volitvah — saj se še spomnite — smo imeli že tako več kot dovolj truda, da falzlficiramo volilne rezultate!« Mnogo manj prisrčen je bi) sprejem pri DRAGIšI CVETKOVIČU. »Le kako si predrznete zahtevati'Trst zase!!!« je-razburjeno dejal. »To vendar ni v skladu z mojim zgodovinskim podpisom marčne pogodbe z ducejevo Italijo In Hitlerjevo Nemčijo, ki jasno predvideva, da je ne samo Trst, temveč tudi vsa Istra, Dalmacija, Črna gora in Slovenija interesna sfera kraljevine Italije! Jaz sem to podpisal!« je patetično vzkliknil gospod Cvetkovič, »in zato tudi umrl junaške politične smrti! De mortuis nil nisi benc!« »Razen tega,« je dejal in se trudil spomniti. »— Toti list? Ali že nisem jaz nekoč prepovedal izhajanje temu listu zaradi protivladnih in protifašističnih — kar je bilo takrat isto — Izpadov?« Da bi dobili Izjavo še od. samega DOKTORJA ANTONA KOROŠCA, se je moral napotiti naš reporter na kratek izlet v nebesa — saj drugje si prečastitega gospoda niti misliti ne moremo. Res ga je tam našel, toda zelo zelo 3 *Ma oštija, ne ozirajte se nanje, signor .o ms:, senco in polente ...!« ui mli naši, bi kričal: oajte nam nevoljnega in jeznega, tako da mu najprej sploh ni hotel dati izjave. Sele na ponovne prošnje in obilno napitnino iz reprezentančnega sklada Totega lista (Nadaljevanje na 2. strani) 'Vremerasltat napovedi EVROPA: Hladen val zraka iz severovzhoda je prisilil zahodne diplomate, da 6o se končno vendar odločili za kratek c.opust na Bermudih — če ne bo dež. PERZIJA: Spremenljivo oblačno — Tir arnost krajevnih nevihti Streljati proti nevihtam še niso pričeli, čeprav je napetost okrog Mosadika zelo velika! AMERIKA: Izredno močna depresija Je legla na Severno Ameriko, tako da so nekateri Američani nagnjeni k znani bolezni »Fašitis«, začel! gledati vse rdeče. Ta pojav imenujejo v zdravniških krogih tudi »makartitis ideoti-ca« .. AZIJA: Dočim je nad Korejo vreme 6e vedno spremenljivo, se nad francoskim delom Indokine vedno bolj množe padavine. V Parizu sicer pravijo, da so poslali v Saigon chamberlainsko mare-lo, vendar je baje ta prišla v roke cesarju Dao Baju, ki je že tako prišel iz dežja pod kap! KENIJA: Vztrajno slabo vreme brez lzgledov na izboljšanje, vsaj dokler bodo Angleži še ostali tam TRST: Zapihal je krepak veter, ki je razgnal oblake italijanskih aspiracij, čeprav se opažajo še vedno močni proti-vetrovi, ki bi radi prenesli depresijo iz Italije tudi nad to ozemlje. Dočim si na zahodu obetajo od teh premikov večje olajšanje, si v Trstu ne delajo prav nobenih iluzij. »Slabo vreme,« pravijo Tržačani, »pride pr! nas vedno z italijanske strani!« UUBEZENSKE IZJAVE VELBKtH LJUDI GLUHA SERENADA Ubožec straSen je maestro Pella, na eno stran Je revež čisto gluh, posebno še za klice: »Daj nam delal Cuj, Pella, daj nam naš vsakdanji kruh!« V naknado pa za to maestro Pella odlično čuje vse na drugo stran, ge drobno miš, ki cvili iz krdela: »Vogliamo Trst, Ljubljano ln Jadran!« UGANKE Zakaj Ima zajec dolga ušesa? (•BirefOA Bg33i§\31 13Z i}ECU0UIBZ BUJ 01 -ouiod sjoui au ajmu e3 ep ‘o;bz) Zakaj ima petelin samo na repu ko-Sato perje? (IJailSBSJ9q — 39AUI3} ‘ujisjad ?aA jjq au jq eu ijsoo ug tq 03) Zakaj imajo makaroni v sredi luknje? (ledureA ESaujod psopEZ bu*tu oupsA a; Ep ‘ajaa o^bj }js ipn> ep ‘ojez) BREZ SKRBI Le s čim bi se republikanci prali, če živel bi še rajnki Dexter-Wight? I, dedu Trumana bi dokazali, da v hiši ruse je imel Ali right! HVALNICA KLERIKA (Spesnil Don Lopov) Espaiia, srečna blažena dežela, l:er si sklenila z Rimom konkordat, justica tvoja je lahko vedela, hvaležna Vatikanu tisočkrat, ker bo ostala skorajda brez dela, saj kler ji sodni je odvzel primat, Justica bo odslej samo skrbela, da bo obešen le — kak majhen tat! Ameriški diplomat (lahko je tudi Anglež): .. in sklenila bova, draga moja, nenapadalni in obrambni pakt. Vsem pa, ki bi se proti vili tej najini interesni skupnosti, bova poslala protestne note. Tvojim staršem pa, ki bodo ratificirali to najino zvezo, bom podaril kakšen kos tujega ozemlja .. Italijanski iredento-faši-Eto-demokrščanski-inform-birojevec: .. ljubim te, ca-rissima mia, bolj kot italia-nissimo Istro, italianissimo Dalmacijo, italianissimo Crno goro, Italianissimo tutto mondo, ljubim te sko-ro bolj, kot svojo celo kožo, če bi bilo treba bežati. .. I Angleški kolonizator v Keniji: . . O yes, I loveyou tako zelo, da dal zate in za tvojo ljubezen pobiti kar kakšnih sto ali pa tudi dvesto ali tristo teh prekletih niggerjev! Delegati na konferenci o Koreji: ... moja čustva do tebe so tako velika, tako močna in tako trajna, da bodo trajala morda celo dalje, kot naša pogajanja o miru na Koreji! McCarthy: ... O. K., dar- Mednarcdni labir nt: (Nadaljevanje s 1. strani) (»to je že bolj krščanski način razgovora z ministrom,« je pri tem zadovoljno vzdih.iil), je dal končno naslednjo Izjavo: »Jaz sem sploh nezadovoljen. Nezadovoljen zaradi tega, ker so me tukaj, ne glede na moje zemeljske zasluge, postavili za čuvaja stranišč — sicer res nebeških, toda sekret je se-kret! Pri tem pa niti niso demantirali glasov o tem, da so svoj čas tudi na zemlji dobivale take službe odslužene damice gotove vrste. Nadalje sem nezadovoljen s sedanjimi kristjani v Sloveniji sploh. Kruci-fiks!« je dejal jezno gospod doktor, »ko sem bil v stari Jugoslaviji jaz policijski minister, smo morali gnati ljudi s pendreki na volišča, sedaj pa ta drhal kar sama rine tja! Kaj hočete — plebs pači Edino sem še zadovoljen z obnašanjem In delom enega dela, predvsem višje prečastite duhovščine, ki se še vedno krepko drži moje preizkušene politike. Kar pa se tiče Trsta,« je na koncu izjavil gospod doktor in obrisal s krpo tla za obiskovalcem v zaupanem mu prostoru, »bi midva s svetim očetom v Rimu stvar hitro uredila. Trst bi dobila Italija, nam bi pa sveti oče najblagohotncje podelil kup odpustkov ln svetih podobic .. .« ENIG-MATS&I KOTIČEK POSE MUCA Kaj dela ta siunor? fl ('Ki'—mi ifiA®lsoanf A efoq eu eu|uiods cfnqo) Kje je tista ovira, ki onemogoča okupatorjem pot domov? (Po želji lahko vstavite namesto »Avstrija - SSSR« tudi »Suez-Anglija« ali »Maroko-Francija« itd. Itd.) (;ja aiapfuu of cpjoin — otuapfcu au |ui ojjao) V čem se ii dve siiki razlikujeta? \m mo ling! Tvoje oči so bolj iskra kot biseri, tvoji lasje bolj svileni kot svila in tvoja usta bolj rdeča, kot bi ja2 rad prikazal vse svoje po' litične nasprotnike! Malan: .. in ne daj, vsemogočni in pravični bog, d* mi postaneš nezvest, kajti sicer se boj mojega svetega sovraštva bolj kot kak najbolj črn zamorec ali I®* dljec! Nande Bula: SPECIALIST »In vino veritaa — in Bier ist auch etwas!« sl 10 dejal »SiidkSmtner Spe' zialist« graške »Kleine Zei* tung«, ko je z visokim pre* dujemom v žepu od dale* ogledoval »Krvavo mejo«-In še si je pomagal s sta' rimi resnicami: »Kdor trka, se mu bo odprlo!« in ie trkal tako dolgo z vedno praznim kozarcem, dokler mu ga ni natakar znova na' točil. Tako se je v brihtni glavi statista celovškega teatra porodila »Krvava meja« in izpodrinila taro kronični vakuum ki se ie dosihmal umikal samo do' kaj redno nastopajočem11 »mačku«! Toda, po čudovitih poteh Je začela od teh prekomer-no izpitih kozarcev gospoda »Sudkarntner Spezialista«« urednika »Kleine Zeitung* Gc-nserja boleti glava, ln se je zato aboniral na sede* na zatožni klopi celovškega sodišča, kjer ima znatne težave pri dokazovanju re' sničnosti vinsko-pivski« fantazij svojega »speciali' sta« ... No, »specialistu« Je laž® — on je na profitu za en° »Leico«, čeprav trdi neki drugi, skoro še bolj slaven »specialist« — predvsem na vinskopivskem področju sam gospod Kozamurnlk' Muri, da bi ta »Leica« roj' raln po vsej pravici prt' pasti njemu, kajti o slavij i ln o koroških partl' zanih se pač še nihče ^ toliko nalagal in toliko na-fantaziral, kot on v svojen1 velelističu »NaS tednik ^ Kronika«. Nota bene, tega ne pozabimo, da st končno »Kleine Zeitung odnosno njen specialist* več prepisala iz »Našeg tednika — Kronike«, ko pa ta iz »Kleine Zeitung41 Kar se pa pitja tiče se ga gospodje okrog »N® šega tednika - Kronike tudi večkrat napijejo k° pa tista specialistovsko statistovska reva iz čelov škega teatra! Saj im^ vendar tradicije za sabo! In užaljen je odrinil g°' spod Kozamurnik-Muri mlademu Tišlarju na f‘a . Chiantlja, da bi laže obuLj spomine, kako ga je P f starem Tišlarju cukal Lahi... Mali John sprašuje — Cuj, daddy, kam pa lastovke jeseni odletijo? *— Tja, kjer je vroče, čez morje . . —- V katero kolonijo? — ?! — Je kje še kakšna hnjša zver kot rečni aligator? — Sevč. Se hujši na primer . . . •— Je bel civilizator? — ?! — Veš, nekaj mi še jasno ni . . . — No? — Kaj je to demanti? — Hm! Veš, če kdo kot nor beži . — In dere se: »Avanti!«? — ?!! — In kaj je »nonsens, da ga ni«? Razloži mi natanko. — Ce kdo ex cathedra trdi: .... MC CARTHY NA ODDIHU Ameriški park, sličen Tivoliju, z bazenom. Ob bazenu sedita na klopci dva Človeka. Na drugi klopci sedi McCarthy, ki v trenutku skoči v obleki v bazen in divje opleta z rokami »Kaj pa je McCarthyju?« »Ali ne vidiš, da Je zagledal v bazenu rdečo ri- — Nedolžen — kakor Franco? — ?!! — Zakaj pa smo izbrali si za znak miru »colombo«? — Ker v kljunu v znak miru dr2i — Lahko atomsko bombo? — ?!!! — Še nekaj brž razloži mi: kaj je razorožitev? — Ce kdo svoj pipec odloži . . . — In zgrabi raje britev? — ?!!! — Cuj. daddy . . . — Paglavec, miruj! Nikar ne rogovili! — Samo še to bi vprašal, čuj . . . — Fant, bralcev se usmili! — ???!!! NOVE KNJIGE B. Oig a Lu&recia za mladino Papeža Aleksandra VI. je Gospod blagoslovil z dvema sinovoma in eno hčerko. Seveda je pri tem tudi sam krepko pomagal. Vsi trije so odrasli kot pridni, zdra-vomisleči Borgijci, le Cezar je imel nekoliko morilske nagone, Lukrecija pa je bila — no, saj sami veste ... Lukrecija se je hitro poročila, toda v zakonu je bila nesrečna, ker ji je Cezar moža prekmalu ubil. Postavna ženska se je v globoki žalosti vdajala konjarju, ka- Izplača se Nekje v Ameriki Je visoko sodišče obsodilo večkratnega morilca in trepet vzbujajočega razbojnika na smrt. Po stari nadadi so ga vprašali še za zadnjo željo, preden ga popeljejo na električni stol. Razbojnik je dolgo razmišljal, potem pa dejal: — Rad bi sklenil — kakor moj kolega Franco — konkordat z Vatikanom. Sodniki so se počehljall za ušesi: — Ce mu dovolimo, da sklene z Va- tikanom konkordat, bo mož s tem avtomatsko najboljši kristjan in najbolj pošten človek na svetu! Kako naj potem takega človeka obsodimo!!! Sodniki so bili v resničnih škripcih. Takrat pa se je eden od njih spomnil: — Jo že imam! Razbojniku lahko mirne duše dovolimo konkordat z Vatikanom. Res, da s tem pravici ne bo zadoščeno, toda kaj je to v primeri z dejstvom, da bomo s tem dobili Američani svojega — prvega svetnika! bico? Kako si kdo zamišlja evropsko vofsko... r & ohn Buli bi rad vsem komandiral Talijan po svoje kalkullral. Yl Strle Sam zadevo finansiral. Rus sline mastne bi poliral. \ C Nemec čim več profitiral, Francoz pa brce bi pobiral. pitanu telesne straže In še nekomu, pozneje pa se je poročila z večkratnim veleposestnikom Avrelijem Ar-ragonijem, toda ko je Cezar ubil tudi tega, se je zopet poročila z nekom, vendar je Cezar tudi tokrat moral ubijati. Da bi odvrnil sum, da ubija izključno može svoje lepe sestre, ubije tudi lastnega brata, toda to zve oče, papež Aleksander VI., in za kazen Cezarja nekaj dni sploh ne pozdravi, temveč ga imenuje za kardinala. To je Cezarja tako prevzelo, da nekaj ur ni ubijal. Sedaj pa se zaradi tega oče papež razjezi, tako da od jeze umre. Lukrecija je hitro rodila tri otroke. To je storila tako hitro, da brat Cezar ni utegnil intervenirati, pač pa je samo tu in tam lahko ubil katerega izmed mnogih očetov trph otrok. Vse to ga je tako razburilo, da je pobegnil v Španijo, vendar tudi tam ni imel sreče in uspeha, ker je tam že našel Franca, ki ,4e bil še hujši kot on sam. Nič drugega mu torej ni preostalo. kakor da se je vrnil v Italijo, kjer še danes pod raznimi imeni (Pella. De Gasperi, Pacelli) dobro živi iz ameriških dolarskih kreditov in ukradenih daril. Lukrecija pa se je — razumljivo — preselila v Hol-lywood. kjer v zadnjem času režira večje in manjše B. orgije.. VELIKA ZELJA Ko se je Truman po izvolitvi Eisenhowerja za predsednika ZDA vrnil nazaj v mesto Independence, je v družbi prijateljev pripovedoval o velikem fiziku, specialistu za atomsko • tehniko. Na Trumanovo vprašanje, kako porabi svoj čas. Je fizik odgovoril: »Ves dan delam v laboratoriju, zvečer pa razpravljam s svojimi kolegi o tem, kako je treba pripraviti atomsko bombo za eksplozijo...« Tedaj ga Je Truman vprašal: »In ponoči?« »Ponoči? Prosim, da sprožilni mehanizem bombe ne bi funkcioniral.« EKSPLOZIVNOST Nekoč je v laboratoriju stopil k velikemu fiziku Justu Liebigu mlad asistent z dvema retortama v rokah in dejal: »Ali ne, gospod profesor, če pomešam sedaj vsebino teh dveh retorfc dobim visokoeksplozivn® pokalno živo srebro?« Liebig pa je suho odgovoril: »Vi ne več ...« DOMAČI CUDEZ1 Telefonski narodnih, ki Je dobil takoj prvi« pravo zvezo . Gostinsko podjetje, ki nekemu pijancu ni hotelo več točiti vina .. Igralec, ki je dobil Šopek, pa ga ni sam naročil... Nove mussealife (Specialna reportaža z originalnimi umetnimi slikami za »Totega«) NaS etnografski muzej je te dni znatno obogatil zbirko dragocenih zgodovinskih predmetov, ki bodo služili še poznim rodovom za Študij našega časa. Dan po volitvah so namreč prišli h kustosu muzeja nekateri vidni predstavni Ki preteklosti in predali v varstvo muzeja nasledje predmete: Izredno lep eksemplar dolgega nosu je prinesel gospod Peter Bivševič Dejal je, da mu je tako zra-stel ob priliki tokratnih volitev, ko je dokončno da je njegov čas spoznal. mimo Polno vcdrico iskrenih solz je oddala gospodična Klera Tercijalčičeva. Se z mokrim nošam je zaihtela »Pretočila sem jih zaradi tega brezbožnega časa, ko ljudje Gospodove besede sploh nič ne obrajtajo in čisto brez vsa Rega božjega strahu volijo antikriste!« Smičlkias je direktor Smičiklas ima avto. Seveda služben. In ta avto se je pokvaril. Pokvaril kot nalašč sredi poti! — Daleč naokrog nobene žive duše, kaj šele mehanika. In k vsemu temu takrat, ko je'Smičiklas na službenem potovanju brez šoferja! Tako stoji sedaj avto že polne štiri ure sredi ceste — pred njim pa obupani Smičiklas, z izvijačem v eni in s kleščami v drugi roki. Stojita in gledata — avto v Smičiklasa, Smičiklas pa v odprt avto. Seveda oba brez uspeha Prekrasen primer glasovalne kroglice je predal v varstvo muzeja gospod Izidor Reakcionarski, ki jo Je hranil za črno skrinjico, pa mu žal usoda tokrat ni bila naklonjeno Veliko zavezano naglavno ruto je izrodila gospa Koprnela Klepetavčičeva. Ta ruta ji je služila za zavezovanje njenih sicer neumornih govorilnih organov, ko se ji od presenečenja, da se pri teh volitvah ni nič »zgodilo«, niso več hotela zapreti. Dejala je še, da za njenega moža opravljajo isto funkcijo kot ruta volilni rezultati, ki so rau do kraja zave/Hti usta. Močan, »olidcn klin je prepusti! muzeju gospod Ntedislav Mandatovič Na ta klin ga vežejo lepi spomini, je dejal, kajti nanj je obesil svoje upanje na to, da bi se še kdaj vrnila stara Jugoslavija in z njo njegov lepi poslanski mandat J Zgodilo se Je da Je prosvetni delavec storil nekemu mogočnemu duhu uslugo in mogočni duh mu je dejal: »Človek, ker si mi storil uslugo, si lahko zaželiš kakšno povsem nemogočo stvar — in izpolnil ti jo bom!« Prosvetni delavec se je najprej prestrašil: »O, mogočni duh!« Je izjecljal, »nikarl Ne bi rad imel opravka z gospodarskim kriminalom — saj veš, da nisem komercialno izobražen'« »Hoho!« se je zasmejal mogočni duh, »le brez skrbi, črviček človeški, jaz sem daleč vzvišen nad takimi rečmi! Le kar zaželi si!« Tako pomirjen je nato začel prosvetni delavec razmišljati: »Želim si .,« je končno dejal, »da bi bile knjige tako poceni, da bi si lahko od časa do časa tudi kakšno kupil... če ne zahtevam preveč!« je še naglo in boječe dodal »Hohoho,« se je nasmehnil duh in dejal: »Zaželi si o človek, kaj bolj nemogočega! Pocenitev knjig je vendar v dosegu človeških moči!« Prosvetni delavec je razmišljal in razmišljal, končno pa dejal: »Prav potem si pa želim si želim, da bi imeli toliko šolskih poslopij, kjer bi imeli prostora vsi šolski otroci!« »Hohohoho!« se je nasmejal mogočni duh. »zaželi si, o človek, še kaj bolj nemogočega! Tudi to je v dosegu človeških moči!« IMemogoče želje (Pravljica za odraslo mladino) Tedaj je prosvetni delavec globoko zajel sapo in še globlje pomislil. Končno se mu je zjasnil obraz in dejal je: »Ze vem, o mogočni duh, željo, ki mi jo Izpolni! Želim si. želim si... želim si .. da bi bile dvorane ob predavanjih Ljudske univerze vedno nabito polne poslušalcev!« Mogočnemu duhu se 1e zmračilo čelo, iz oči so mu švignile strele in besede so bile podobne grmenju, ko je jezno dejal: »Poslušaj, človek! Tako nemogoče želje pa ti- zopet ne morem izpolniti, vsaj tako dolgo ne, dokler boste vlagali vi ljudje vedno nove milijone za odpiranje novih in renoviranje starih gostiln in kavarn... 1« DOHTARSKA Doktor Kosmač je mož, ki ne trpi ugovorov. Odprl je vrata čakalnice in videl čakati mlad par. »Naslednji, prosim!« je dejal. Mlada žena vstane in gre boječe proti vratom. »Tudi vi lahko vstopite!« je dejal doktor mlademu možu, da bi ženici bilo laže. Zenica je skušala nekaj reči, toda doktor Kosmač ne trpi ugovorov. Tako je vslopil tudi mladi mož. »Slecite se!« je dejal doktor mladi ženi. Ko jo je že nekaj časa pregledoval, je vprašal moža: »Je bila zadnje čase kaj nervozna?« »Ne vem!« je. izjecljal mladi mož, »sem jo prvič videl šele tu v čakalnici pred petimi minutami...« Smičiklas preklinja, prosi, grozi in obljublja v mislih rešitelju lepo — kaj lepo — prekrasno nagrado, večno' hvaležnost in zlate gradove. Toda rešitelja ni in ni! Ko mine že peta ura, šeste pol. se prikaže rešilni angel. Nič ne de, da je to mlad fantš na gnojnem vozu s starim kljusetom. Glavno je, da je rešitelj — on oziroma njegov konj. »Ne gre?« je popolnoma po nepotrebnem vprašal rešilni angel. »Ne gre!« je odgovoril direktor Smičiklas v zadregi kot šolarček. »Dajte malo!« je nato dejal zopet rešilni angel, vzel Smičiklasu izvijač in klešče iz rok, se nagnil nad motor in tam dvakrat, trikrat nekaj privil. »Poizkusite sedaj!« je de-, jal nato mladenič in Smičiklas je zazijal: »Kes gre!« — Veste, to še ni račun za popravilo! To je šele račun za predračun . . . je dejal, ko je motor zabrnel, zabrnel nežno in pojoče kot zvonček »Ali sem vam kaj dolžan?« je vprašal Smičiklas fanteta, ko mu je ta vrnil orodje. »Petstopet dinarjev!« je dejal robavs in ni bil nič več podoben rešilnemu angelu »Kako? Petstopet dinarjev?« je vzkliknil Smičiklas. »Ta je pa krepka! Petstopet dinarjev samo za to, da ste pritegnili en vijaček!« Toda obveza je obveza — in končno, je pomislil Smičiklas, saj tako plača podjetje! Toda za podjetje potrebuje račun! »Napišite mi račun!« je dejal Smičiklas, ko je plačal petstopet dinarjev, »zaradi knjigovodstva!« »Seveda!« se je zarežal nesramnež »Imate morda košček papirja in svinčnik?« In je napisal: Pritegnil en vijak 5 din vedel katerega in kle BOO din skupaj 505 din Znesek hvaležno sprejel. .- Smičiklas pa Je sedel v avto in pritisnil na plin z nejasnim občutkom, da je spoznal skrivnost nekaterih obrtniških računov ... ZAOSTALO PODJETJE »Kako to, da nisi sprejel službe pri podjetju POLEN-TAPROM?« »Podjetje Je še preveč zaostalo. Pomisli, niti eden še ni od tam sedel zaradi gospodarskega kriminala.« SLABE IZKUŠNJE — Očka, ali je morda tisti človek, ki tako jezno prebira »Toti list«, zato tako jezen, ker o njem kaj pišejo? — Ne, pač pa je to neki dopisnik »Totega«, kateremu že dalj časa niso ničesar objavili, pa mu je žal, da ga )e zastonj prebiral... Jurij Golida: Njeno %el l imeli garantirano popoln mir! POGOVOR OPOLNOČI »Halo, ali je tam številka 22-07?« »Ne, tukaj je številka 25-94'« »Oh, oprostite, da sem vas tako pozno vznemiril!« »Nič, nič hudega! Sem tako monl vstati. Klical me je namreč telefon PoSKfeMlEME: »No, poglej, Floki, tako se to naredi!« VPRAŠANJE V nedeljo zvečer. Skupina vnetih nogometnih kiblcev pričakuje ob radioaparatu Izid tekme, ko eden ljubiteljev nogometa odpre vrata, pokuka v sobo in resno vpraša: »S kakšnim rezultatom so naši izgubili?« »Veš, postrvi so silno nezaupljive živali...« VELIKOMESCANSKA — Veste, moja hčerka se bo učila tuj jezik! — Tako? Kakšnega pa? — Kakšnega čim bolj tujega seveda! DOBRA RAZLAGA Izletnik je prišel do koče gori v hribih. Pred hišo je dobil kmeta: »Ali bi lahko dobil kaj mleka?« »Sevedal Kar tjale k ženi h kozam pojdite!« »2e, samo jaz vaše žene ne poznam.« »Jo boste že spoznali! Tista s coklami na nogah 'jel« OJ TI ČASI! »Da, da! Casi se spreminjajo! Včasih so se ljudje prehladili, če so hodili v gledališče. Sedaj pa hodijo v gledališče, če so se prehladili...« PO KONCERTU V gneči ob izhodu se preriva tudi dvoje mladih teles. Končno se on ojunači: — Ali vas smem spremljati, tovarišica? Ona ga pogleda ln odvrne: — Ne igram nobenega inštrumenta! BREZ NARKOZE V dvorani' Na dnevnem redu je predavanje tovariša Cveke, po domače »Brez repa in glave«. Delovni predsednik naznani začetek predavanja: — Tovarišice in tovariši! Nikar ne dremajte, prosim. Predavanje se bo Sele pričelo! CIGAN NA SODIŠČU Nekoč je cigan ukradel puško. Pripeljali so ga pred sodnika. — Na kaj lahko prisežeš, da puške nisi ukradel? — Lahko prisežem na vse svetnike, da je ta puška pripadala od pamtiveka mojemu stricu. Videl sem jo pri njem že pred mnogimi leti, ko je bila še čisto mali revolver. RAZLOG »Kako pa to, Jakec, da se danes ne pretepaš in prepiraš s svojim bratcem?« »Ker sem danes skregan z njim!« ŽIVČNOST »Moja žena je strašno živčna. Venomer mi dela očitke!« »Najbrž zaradi histerije?« »Ne, zaradi Melanije!« NE VELJA! Dva ribiča sta stavila, kdo bo ujel več rib. Eden sc postavi na obalo potoka, drugi pa sede na panj, ki je stal ob vodi. Naenkrat se panj prevrže z ribičem vred v vodo. Prestrašen začne mahati okoli sebe. Drugi ribič, ki je to videl, pa mu zakliče: Ej, ti, tako se nisva zmenila. Ce boš lovil z rokami in ne s trnkom, stava ne veljal DVE ŠTUDENTOVSKI Profesor biologije je pokazal dijaku rep ptiča in ga vprašal, kakšen je to ptič. Ta seveda ni vedel in profesor mu Je dejal: »Nezadostno, sedite! Kako se pišete?« Dijak pa se je obrnil, nekoliko privzdignil zadnji del suknjiča in odgovoril’ »Uganite, gospod profesor!« Študent z juga naSe domovine je študiral na Dunaju germanistiko. Da bi dokazal očetu, kako je že napredoval, Je pisal domov pismo v nemščini. Pismo se je glasilo takole: »Sende Dampf am Zwlrn des Mondes!« Pa ni bilo tako hudo — fant Je samo s pomočjo slovarja prevedel: »Salj1 pare na koncu meseca.. ■* Izdajo Novinarsko drultro Slovenije, poverjeništvo Maribor — Ureja urednliki odbor, odgovorni urednic Dragan Flisar — Letna narofnina 400 dinarjev, polletna 200, Setrtietn* 100 din Uredništvo in nnr