ste«. 6.
O Ljubljani, g torek, Unč 8 januarja 1901
Velja po pošti:
i.t celo leto naprej K 26'— ia poi leta ,, ,, 15-Čitrt leta „ „ 6'50 en mesec „ „ 2-20
V uoravništvu:
:ta celo leto naprej K 20' — u pol lila „ „ 10' — na csjlrt kta „ „ 5- — en mesec „ ,, V70
fa pošilj. na dom 20 h na mesec.
■Posamezne Stev. 10 h.
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (7? tTin); za enkrat . . . . I) h za dvakrnt .... II „ za tri!<rat . . . 9 „ za je? ko trikrat . U „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
-----dvorišče nad tiskarno). - Rokopisi se
sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona štev. 74.
UpraVlliŠtVO ie ,J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188.
Jloronsiia zuezu."
(Dopis iz Poljske.)
V	starem parlamentu ie obstajal klub »Slovanska zveza«, ki je imel pa bolj obširno ime, kot vsebino, ker je združeval v sebi večinoma le bolj iiigDsiovatiskc poslance. Za resnično »Slovansko zvezo« ni bilo toliko notreb, kot jih bo odsiei. V novem parlamentu bo potreba ustanoviti resnično »Slovansko zvezo« veliko večja in pogoji zanjo bodo ugodnejši. Radi tega je sprožil najprve krakovski »Sviat slovanski« v grudnovi številki misel, katero je ponovil še bolj emiatično v prosenčevi t. I., misel, da bi se v dunajskem državnem zboru ustanovil »Slovanski klub« ali slovanska zveza.
V	novi zbornici bodo imeli Slovani sicer dva glasa večine nad Ncmci in Lahi. Toda ta večina jc tako slaba in iluzorična, da sc o kakšni resnični večini niti govoriti ne more. Zamore sc samo reči, da bo slovanski vpliv v novi zbornici veliko večji, kot .ic bil v stari.
Močan slovanski klub bi bil veliko večje vrednosti, kot pa tako problematična večina. Potreba taccga kluba bo toliko večja, ker sc bo v novem državnem zboru češka delegacija, ki je doslej v prvi vrsti vodila boj z Nemci, razlila v celo vrsto sLrank iu strančic, ki bodo brez večjega vpliva.
»Slovanska zveza« bi sc v novem državnem zboru dala Ic tako narediti, da bi bilo njeno jedro: Jugoslovanska »Slovenska ljudska stranka«, češka »katol. narodna stranka« in poljski »centrum ludove«. Tak klub bi štel do sto poslancev. Verski iu gospodarski program imajo vse tri stranke približno isti, v narodnih vprašanjih ni nobenega nasprotja med njimi in bi bila medsebojna pomoč vsem tem strankam koristna. Sila dejstva bi povzročila, da bi morali s tem klubom iti ostali jugoslovanski poslanci, gališki konzcrvativci in morda še kakšne češke frakcijc. Tak klub bi bil v novem parlamentu odločevalna sila. V načelnih vprašanjih bi bili edini, v lokalnih zadevah bi imela vsaka stranka prosto roko in zagotovljeno parlamentarno pomoč so-drugov.
(Dopis.)
Kadar so liberalci v zadregi s svojimi cekvenopolitiškimi ideali, se redno sklicujejo na tega ali onega katoliškega duhovnika in eksjezuita, ki baje odobrava moderno lajiško postavodajo. Zato sc jc tudi Clemenceaujevo časopisje sklicevalo na ameriške škofe, ki se dobro počutijo v svoii svobodni, versko indi-iirentni državi ter celo odobravajo nove francoske »kulturne« postave na Francoskem. Ameriški episkopat pa jc ravno tc dni izjavil po ameriških časopisih, da sc lepo. zahvaljuje za tako prijateljstvo kot je Clemenceaujevo, še več: kardinal Gibbo.ns, ki ga v »svobodomiselnem« časopisju vedno slikajo za »reformnega« katoličana, jc javno povedal, da noče s francoskimi komunardi imeti nobenega opravka.
Naj vam poročam samo najvažnejše odstavke (iibbonsovih izvajanj, objavljenih v ameriških časopisih:
»Ameriški narod ne razume sedanje krize na Francoskem. V letih sem žc in mislim, da razumem Američane. Američani ljubijo svobodo in pravičnost. Zadnja leta so pokazali, da sovražijo vsako krivico, nasilje in nečlovečnost. Francoska je proti svojim ua.iplcuie-nitejšim državljanom krivična in brutalna in \zhc temu se Amerika, ki sočustvuje z vsemi zatiranimi narodi, ni vzdignila, da proti temu protestira in izkaže francoskim katoličanom svoje simpatije . . . Naše časopisje je prevarala pariška proticcrkvena žurnalistika ... Jaz svoje besede dobro premisilm, pa pravim, globoko prepričan, da vodi sedanjo francosko vlado zgolj sovraštvo do vere. Pri nas nimamo v deželi tega sovražnega duha. V Ameriki sicer vlada tupatam velika verska brezbrižnost, toda nobene frakcije in nobene velike stranke ni pri nas, ki bi hotela izpodriniti vero iu jo zamoriti med ljudstvom. Na Francoskem pa še ni zamrla jakobinska stranka . . . Hočete izvedeti nagibe proticerkvencga boia na Francoskem ?
V poslanski zbornici jč dejal Jatires: »Četudi bi Bog sam, preoblečen za papeža stopil pred liudi, prva dolžnost ljudi bi bila, odreči mu pokorščino in ga ne priznavati za gospoda, kateremu sc ima človeštvo podvreči, ampak ga smatrati za ljudem enakega.«
Delavski minister Viviani ie v zbornici dejal: »Mi vsi, naši praočetie, naši očetje iu sedaj mi opravljamo delo protiklerikalstva.
Opr avili smo s človeško vero v posinrtuost. Pravo naše delo se je šele pričelo.«
Briand je nedavno, nagovarjajoč učitel.i-stvo, dejal: »Prišel ie čas, da izkoreninimo iz src francoskih otrok staro vero, ki je opravila, m na njeno mesto postavimo luč svobo-domiselstva. Cas ie, da sc iznebimo krščanske misli. Izgnali smo Jezusa Kristusa iz armade, mornarice, šol, bolnišnic, sirotišnic iu sodišč iu sedaj ga je treba izgnati še iz cele države.«
K;'j bi rekli v Ameriki, če bi si pri nas kakšen minister stavil take cilje? . . . Kar bo posebno žalilo Američane, je to, da je francoska vlada popolnoma prezrla lastninske pravice katoliške cerkve. Kai bi bili mi dejali, ako bi bila pri nas vlada prevzela posestva menihov na Filipinih, ne da bi jili bila odško-dovala? . . .
Zadnje dni se je ameriško časopisje cmancipiralo od francoskega ter obsoja francosko vlado. Vzrok ic razun Gibbonsove izjave ta: Katoliški nadškof ne\vyorški M. Far-lei je poslal celemu nevvyorškemu časopisju protest proti nasilju francoske vlade, ki so ga vsi listi brez pomislekov objavili. Najvažnejši odstavek iz protesta Farleyevega jc tale:
»Da razumemo stališče francoske duhovščine, moramo pomisliti to, da francoska republika od katoliške duhovščine zahteva, naj ta privoli v oropanjc cerkev. Cerkev pa jc zgolj uprav itel.iica zapuščin vernikov v verske in dobrodelne namene. Pomislimo sledeče: Ne\vyorška uprava naj izda zakon, ki veli n. pr. odboru cerkvene občine sv. Trojice, nai upravo cerkvenega premoženja stavi pod nadzorstvo drugovernikov in ateistov. Ce bi se pri nas taka postava uvedla, bi morala duhovščina državi iz verskih in etiških razlogov odreči pokorščino, ker duhovščina upravlja zapuščine drugih oseb. Tako postavo bi Američani smatrali za krivično in nemoralno. Seveda v naši veliki in svobodni republiki je taka postava nemogoča ... S kratka: Francoska duhovščina brani krščanstvo in zato zasluži simpatije vseh krščansko mislečih elementov.«
Gibbonsova izjava je Clenienceauja in Brianda že tako spekla, da sta izdala neko izjavo na ameriški narod. Kaj porečeta k izjavi Farlcycvi, šc ne vemo toliko je gotovo, da treznih Američanov ne bosta spravila iz ravnotežja. Ameriške eerkvenopolitiške postave in Briandove združev alne postave so nasprotja, ki jih zgovornost pariškega kabineta nikoli ue združi.
Da se v Ameriki pripravlja velika pro-
um
mmm nn pariški nadškofijski stoiki.)
Kolikokrat se je pač sivolasi starček, 88 letni nadškof pariški, kardinal Richard v teh usodnih dneh, ko ga je francoska vlada pognala iz nadškofijske palače, spomnil svojih prednikov inučcnikov na pariški nadškofijski stolici! V preteklem stoletju je pastirovalo pariškim vernikom, vštevši Richarda, osem nadškofov; od teli so bili trije umorjeni, eden grof Uueleii (1819—1839). jc moral zbežati pred revolucionarci iz leta 1830, ki so hoteli nadškofa obesiti s trikoloro, ki je visela raz notredamske stolnice, drugi, neposredni prednik.. Richardov kardinal Guibert (1871 1886) se jc cel čas svoje vlade boril proti framason-ski republiki. Obnovimo spomin na tiste škofe, ki so svoje mučeništvo na pariški stolici izpričali s krvjo.
Prvi jc bil Denis Affre, za pariškega nadškofa imenovan I. 1840, naslednik Ouelcnov, katerega bi bili revolucionarji leta 18,30 kmalu umorili. Affrc se ni uklonil ne kralju Lhidoviku Filipu, ki je takrat zavladal na Francoskem, ne revolucionarjem, živel ie zgolj za svoj poklic in za karitativno delo ter
*) Kircheniexikon; Zv. I. in IX. Sncija-lizcm: dr. Krek; str. 44.S iu 457.
se ni mešal v boje strank. Nastopil .ic Ic, kadar je vlada hotela zasužnjiti cerkev. Odločno jc zagovarjal proti kralju nedeljski počitek ter svobodo vzgoje. Ivo ie izbruhnila 1848 revolucija, je škof dobil neko pismo, kjer ga je nekdo pozval, naj gre na barikade: krvopre-lit.ic se bo takoj nehalo, ko on nastopi za mir. Nadškof jc odhitel proti barikadam; ko ga ie general Cavaignac svaril pred nevarnostjo, je odgovoril: »Moie življenje ni dosti vredno, hočem ga brez pomisleka žrtvovati«. Stopil je na barikado v ulici St. Antoine ter hotel govoriti. Kar ustreli mobilna garda na imorno množico; ustaši, misleči, da so izdani, namerijo puške na gardo. Nadškofa je zadela neka krogl.ia v hrbet. Predno je izdihnil je dejal: »Nikar za Boga se ne maščujte, zadosti krvi je že prelite; naj bo moja zadnja«. V Parizu so mu postavili I. 1856 spomenik z napisom: Doctor, Pastor, Martyr. (Učenjak, pastir, mti-čencc.)
Affrn je sledil Maria Dominik Avgust Si-bour. Ta nadškof je bil učen in blag mož, IS49 je sklical cerkveni proviucialni koncil. Ko seje 3. januarja I. 1857 vračal ob 5. popoldne in cerkve St. Ftienne, kjer jc vodil devetdnevno pobožnost na'čast sv. Genovcfi, v zakristijo, jc planil zaradi nemoralnega vedenja že v ečkrat suspendirani duhovnik Berger nani, potegnil iz šopka rož bodalo ter ga potisnil nadškofu v srce. Sibour je takoj izdihnil. Berger-ja je sodišče obsodilo na smrt. Predno so ga obglavili, sc ie, preje trdovraten in zakrknjen, skesano izpovedal, molil za škofa, katerega je
I, za cerkev, domovino in cesarja (Napoleona lil.), poljubil razpelo in izpovednika ter pod šafotom vzdihnil: »O jagnje božič, ki grehe sveta odjemljcš, usmili se me«.
Sibouru jc sledil na nadškofijski stolici pariški Nikolaj Morlot, temu pa Jurij Darboy, za nadškofa imenovan 1863. I/ oportunitetnih razlogov je želel, naj se proglašenje dogme papeževe nezmotljivosti odgodi za poznejši čas. Ko ic bila dogma proglašena, se je takoj uklonil. L. 1871, ko je po Parizu zavladala divja komuna, strahovlada sovražnikov cerkve in vsakega iiravnega in družabnega reda, ie napočila zadnja ura tudi za ljudomilega nadškofa. Veliki četrtek I. 1871 ga ic komuna z 38 drugimi duhovniki vred, med njimi pet jezuitov znanstvenikov, Olivaint, Ducoudray, Caubert, Clerc in Bengy, odvedla v mazasko ječo. V ječo iih .ie sprav ilo zgolj sovraštvo komune do cerkve, kaiti vsi so bili vzorni duhovniki, ki so se pečali ali z znanostjo ali pa s karitativnini delom. Ujetnikom so verni kristjani skrivaj prinesli v ječo sveto Rešuje telo; kakor kristiani v katakombah so ga sprejeli iz rok lajikov iu se med seboj obhajali. 24. maja zv. so ustrelili nadškofa Darboya in še pet drugih duhovnikov, ostale duhovnike so pa pognali med divjo drhal v vinccnski ulici, kicr jih ie tolpa pobila s koli in s sabljami posekala. \ telesu patra Bengvia ic tičalo .'U krogelj. Trupla so dan pozneje, ko ic bila komuna poražena, pokopali v cekv i japonskih inučcnikov. Trumoma so hiteli k njihovim grobovom Pariža.ni ter poklanjali spo-
testna akcija proti Francoski, dokazujeta dejstvi, ki sta se ravnokar izvršili: Vsi ameriški škofje so poslali protestno noto proti nasilju francoske vlade predsedniku Ziediujenih držav Roosevehii, kardinalu državnemu tajil.ku Merry de Valu, francoskemu poslaniku v MasHingtoiui ter na ameriški in angleški parlament. Društvo »Kolumbovih vitezov«, ameriška katoliška organizacija, ki šteje 10.000 članov, ie sklenila bojkotirati francosko blago.
'Tako se vrača Francoski v svobodni Ameriki.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Zanimivosti o vojaških krtačah.
Nadaljuje se posvetovanje o vojaškem rednem proračunu. Vojni minister Schflnaich, odgovarjajoč na interpelacijo Biankinijevo, izjavlja, da vojno ministrstvo odnekdaj stremi za tem, da se zgradi direktna železniška zveza z Dalmacijo; ker pa zahteva Ogrska za to gotove rckonipenzacijc, so potrebna med obema vladama pogajanja. Odgovarjajoč na interpelacijo Deluganovo naznanja Schonaich, da sc bo dveletna vojaška služba polagoma splošno uvedla iu je ta določba že davno podrobno izdelana. Mogoča pa je uvedba dveletne vojaške službe le tedaj, ako sc zviša število novincev, izboljšajo ter preosnujejo vse vojaške naprave, kar bo zahtevalo velikih stroškov. Mor. nariški poveljnik admiral Montecuccoli poroča o dragih cenah za železo in jeklo, ki jih nastavljajo železni karteli. Za meterski cent železa smo plačali za ladje »Vojvoda« 19 K. do-čitn so pri isti tvrdki železo za zasebne parnike zaračunali po 14 K za meterski cent. Za ladjo »St. Georg« so nam zaračunali železo po 19 kron 93 vin. met. cent; železo za druge naprave pa je stalo samo 10 K. Mi plačamo sedaj za železo že 22:50 22:75 K, v Trstu pa stane isti angleški materija! samo 17 K. 'Temu treba na ta ali oni način odpomoči. Pri popoludanski se.ii jc delegat Finspinncr prinesel v zbornico krtačo, vošilo, brisačo, robec in več takih stvari, katere dobe novinci, ko pridejo v vojašnico od polkovne uprave in morajo za to plačati 6 K. Finspinner med splošno veselostjo naznanja, da je za tc stvari (proprijetete) v neki budimpeštanski trgovini plačal 2 K 80 V. Vojaška uprava, ki to prodaja za 0 K, pri tej stvari na leto zasluži 400.000 K. Franko Stein graja dr. Lccherja, ki se je zavzel za demokratizacijo delegacij, oziroma za popolno odpravo delegacij. Stein prosi ministra za zunanje zadeve, naj cesarju predloži prošnjo, v kateri celi nemški narod prosi cesarja, naj mu vrne klcinodije nemškega cesarstva. Naposled
minil umrlih nebroj cvetlic, šopkov in vencev, kmalu nato jih je cerkev proglasila za služabnike božje; papež Pii IX., ki ie bil proslavil tudi spomin nadškofa Affra, katerega je pri-, merjal s prv itn pariškim škofom, svetim inu-čcnceni Dionizijcm, .ie označil tc žrtve komune za sv ete može, ki so bili umorjeni od sovražnikov vere. Darbov ie svoje premoženje zapustil pariškim dobrodelnim društvom. Njegov naslednik je bil Josip Fl i polit Guibert. nevstrašciii prvoboritelj za svobodo in pravice cerkve, I. I8S9 imenovan za kardinala. O njegovi priljubljenosti .ic pričal velikanski pogreb, katerega se vlada ni oficielno udeležila.
Tem iiiučenikoin po krvi iu boju za cerkveno svobodo jc sledil Franc Maria Benjamin Richard, I. 1886 za Guibertoni imenovan za nadškofa pariškega, 1889 od Leona XIII. pov zdignjun v kardinalsko čast, duhovni nad-pastir triinpol milijonov pariških katoličanov. Richard ie tudi žc zdavna nastopil niučcniško pot svojih prednikov; svobodomiselstvo dan na dan cerkvi zadaja udarec za udarcem, zcdn.ie dni pa ie starčka, ki sc že bliža svoji stoletnici, pognalo iz domačije. Najlepša tolažba pa mu je edinstvo vesoljne katoliške cerkve, združene z njim v goreči molitvi za Francosko. Kajti malokdo tako goreče ljubi svojo domovino, kot kardinal Richard, ki je povsod priljubljen. Izgled inučcnikov prednikov na pariški nadškofijski stolici pa starčka bodri na njegovi trnjevi poti v večnost, kjer ga čaka plačilo in rešitev. Speclatoi.
apelira Franko Stein na člane gosposke zbornice, naj pazno zasledujejo počenjanje tistih strank, ki hočejo vse podreti. Sploh ne bo za državo napočila boljša bodočnost, dokler se ne združimo s celini nemškim narodom. Predsednik pozove Steina k redu. Schonaich zavrača trditve Einspinnerjeve ter pravi, da bo stvar še bolj natančno pojasnil. Vojaki plačajo za proprijetete 6 K, ker se jim nabavijo še druge stvari. Nato delegacija sprejme še izredni vojaški proračun 30 milijonov. Konečno sprejme delegacija z veliko večino sledeči predlog: Poslovni red delegacije se izpremeni tako, da bodo vsi člani avstrijske delegacije imeli pravico udeleževati se vseh posvetovanj delegacije, da ima delegacija pravico stavljati na resortne ministre vprašanja in zahtevati od njih odgovore in pojasnila. Nato se delegacij-sko zasedanje zaključi.
TRGOVINSKI MINISTER KOSSUTH O MA-2ARSK1H MATRIKAH NA REKI.
Dunajski poročevalec italijanskega časopisa »Corriere della Sera« je dobil od Kos-sutha glede na prepir o imainkulaciji na Reki naslednje pismo: »Velespoštovani gospod! Ogrska vlada ni nastopila proti razmeram v Reki. Pač pa bi ravno nasprotno nikjer ne bilo mogoče boljše varovati avtonomije mesta in italijanskega jezika, kakor stori to ogrska vlada. V tem konkretnem slučaju gre za določitev zakona o spisovanju matrik v Reki, kjer živi tudi mnogo ogrskih državljanov, oseb mažarske narodnosti in jezika. Sporazumno z zakonom se je odločilo, da se v Reki po želji strank imatrikulacija vrši v ogrskem ali italijanskem jeziku. Do sedaj se ie vršila matri-kulacija nepostavno le v italijanskem jeziku tudi za osebe mažarske narodnosti. Iz tega ie razvidno, da se ni nič storilo ne proti mestu Reki, ne zoper italijansko narodnost, in da se je v javnosti vsa stvar napačno poročala, kakor sploh vse, kar se je v občinskem svetu v Reki zadnje dni dogodilo. To dokazuje tudi dejstvo, da sta šla naslednji dan reški župan in gospod Ossojnack k reškemu guvernerju izjavit, da se razkritja o imenovani stvari ne vjemajo z dejstvi. Ker Vam kljub temu, da sem s svojimi uradniškimi posii preobložen, dajem pojasnila, Vam obenem dajani dokaz svojega največjega spoštovanja do italijanskega časopisja in svoje neizpremenljive ljubezni do Italije. Franc Kossuth, m. p.«
HRVAŠČINA V AVSTRIJSKI MORNARICI.
Dunaj, 7. januarja. Admiral Monte-cuccoli ie odgovarjajoč na neko interpelacijo Biankinijevo izjavil sledeče: Hrvaščina je obligatni predmet v mornariški akademiji iu v kadetnem tečaju. Vsi častniki jo znajo. Vsako leto ie v Pulju za štabne častnike hrvaški tečaj, ravnotako na ladjah. V mornariški akademiji je bilo lani .39 Hrvatov. Resnica jc, da se za akademijo oglasi veliko manj Hrvatov, kot je zdaj mesta. Mornariška uprava želi, da vstopi v akademijo čim več Hrvatov iz Pri-morja.
ŽELEZNlCARSKI ŠTRAJK NA BOLGARSKEM.
Sofija, 7. januarja Vlada je vpoklicala štrajkujoče železničarje k vojakom.
POLOŽAJ V SRBIJI.
»Tribuna« poroča, da je izjavil neki srbski diplomat, da vesti o zaroti proti kralju in norosti prestolonaslednikovi niso resnične. Pač pa je kralj vsled male civilne liste precej siromašen. Italija si v Srbiji in na Balkanu pridobiva vedno več simpatij.
VOJSKA V MAROKU.
Sultanov vojni minister E1 Gebbas je razpisal ceno na. glavo Rajzulijevo. Nekega mladoletnega nečaka Rajzttlijevega so vojaki umorili. Baje ic neki sorodnik Rajzulijev Rajzulija vjel in ga izročil 1:1 Gebbasu.
Biseang novice.
4 Važen sklep dežel, zbora kranjskega z dne 20. novembra 1905 za h"šne posestnike.
Deželni zbor kranjski je sklenil, da se deželnih doklad (.proste vsa ona poslopja in na isto dobo, katera in kakor so oproščena v smislu zakonov z dne 23. junija 1895, 24. junija 19U0 in 23. maja 1905 od hišno-najemnin-skega in hišno-razrednega davka. Pred letom 1905 za opravičena poslopja plačane deželne doklade naj sc hišnim posestnikom vrnejo. Utemeljuje se ta preulog, da jc pravično, ako sc tudi dežela postavi ua stališče, katero jc zavzela država glede olajšav. Na ta način so stavbe, ki se postavijo do leta- 1908 2. julija 18 let hišnega davka proste, toraj tudi deželnih doklad 18 let. Hiše pa, katere so sc v rc-gulačne namene, vsled potresa ali iz zdravstvenih ozirov morale v Ljubljani podreti, in so sc nanovo zgradile, do 2. julija 1910 so 25 let državnega davka, toraj tudi 25 let deželnih doklad proste. Hiše pa, ki so sc že 23. junija 1895 zidale, so pa že oproščene 18, oziroma 25 let državnega davka in pa tudi deželnih doklad. Deželni zbor ie sicer 1895. leta sklenil, da takim hišam da oproščenje od deželnih doklad, pa za najdaljšo dobo 5 let. Leta 1905 je pa deželni zbor sklenil raztegniti to oproščenje od deželnih doklad na 18, oziroma 25 let, kakor država, ter onim hišnim posestnikom, ki so v dobi 1900—1905 žc pričeli place-
.... ti	,!.,l.l„.i . ... .—.;»; TI..:*. .1.......I:
v dti uC/-i.It[v UUKiaUC, iv. vrnili, i i i\.«ir\OV iiu SO
posestniki v L ubliani in na deželi, da deželni
odbor objavi ta sklep. Toda preteklo je več ko eno leto in deželni odbor še vedno molči in ne prijavi davčnim uradom tega sklepa. Ti uradi še vedno izterjavajo povsod deželne doklade, irizadeti hišni posestniki se pa branijo te doklade plačevati; češ saj imamo tu prav omočili sklep deželnega zbora. Deželni odbor ie eksekutivni organ deželnega zbora in nima nobene pravice inhibirati sklepov deželnega zbora, nego jih mora takoj razglasiti. Deželni glavar sme inhibirati sklep deželnega odbora, nikdar pa ne pravilno sklenjenega sklepa deželnega zbora, ki v svojem področju glede doklad lahko sklene kar če. Dr. Ivan Tavčar je bil poročevalec, on je poslanec ljubljanskega mesta, in tako zastopa interese svojih volivcev, da niti teh olajšav prizadetim hišnim posestnikom v Ljubljani in na deželi ne privošči. V društvu hišnih posestnikov v Ljubljani se jc ta zadeva na občnem zboru razpravljala. Kolikor smo čuli nameravajo prizadeti hišni posestniki tožiti deželo, oziroma deželni odbor, ker ta, ne izvršuje sklepov deželnega zbora m iih s tem zavlačevanjem gmotno oškoduje. Skrajni čas ic že, da se naredi konec takemu deželnemu odboru, ki na eni strani jednoglasno glasuje v zbornici za predlog glede olajšav, na drugi strani pa nima toliko čuta dolžnosti v sebi, da izvrši sklep. Moti se pa deželni odbor, če misli, da bo ta stvar zaspala. Prizadeti hišni posestniki bodo tirjali svoje pravice, a tudi klicali kmalu take zastopnike na - odgovor. Res čudne razmere vladaio pri naši deželni upravi! Skrajni čas, da se izroči v druge roke.
+ Prihodnje volitve. 'Ministrski predsed-nnik baron Beck, ki se jc danes povrnil na Dunaj, sc je izrazil, da bodo prihodnje držav-nozborskc volitve meseca maja.
+ Dr. Schvveitzer nam piše: Znanec me ie opozoril na poročilo v »Slov. Narodu« z dne 31. decembra 1906. »Narod« ie šele v tej številki poročal o shodu,ki se je vršil že dne 9. decembra 1906 v St. Rupertu. V umevni naglici, s katero je torej moral krpati svoje poročilo, ii rinila se mu je majhna pomota, trdi namreč, da sem jaz dejal, da uradnik ne plačuje nobenega davka, tega pa jaz sploh nikoli in tudi na omenjenem shodu nisem trdil. Ker pa »Narod« sani o sebi trdi, da je »lojalen in zanesljiv«, izvaja iz svoje - trditve, da sem lagal — jaz.
+ Osebne vesti. Povišan je v višji čin sedmega činovnega razreda g. Ivan Steklasa. profesor kr. realne gimnazije v Zagrebu. — Poročil se je g. Albin Zakotnik, kolodvorski restavrater v Postojni z gdč. Pepico Kraigher. — V pokoj sta stopila sodna nasvetnika gg. Krušič in Kodrič v Trstu ter odpreta odvetniški pisarni v Trstu. — Dvorni svetnik gosp. De.iak z Dunaja prevzame predsedništvo trr govinskega in pomorskega sodišča v Trstu.
+ Družbe sv. Cirila in Metoda »Vestnik-Koledar« za leto 1907 se je vsled nepričakovanih ovir neljubo zakasnil. Izide pa takoj te dni. Vsak narodno čuteči Slovenec naj ga sprejme — vsebina tint jc izredno zanimiva in za našo slovstvenost važna. Namenjen je naši družbi v korist in kdo bi nas ne podpiral!
+ Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila »Podpornega društva izučenih strojarskih pomočnikov« v Tržiču.
+ Sorška aiera. Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo .Janeza Luštreka, Franca Wencla in Marije Bukovec iz Sorc.
—	Predavanje je bilo vnedeljo v Dobre-poljah. Pri ustanovnem zboru »Izobraževalnega društva« je govoril L. Smolnikar. V enotirnem govoru je navdušil za društvo in mladeniče, kateri so napolnili prostore v »Zadrugi« do zadnjega kota. Vsi so rekli, da takega govornika v Dobrepoljah .še tiiso slišali. Društvo bo začelo takoj delovati. Predsednikom je bil izvoljen Anton Jakopič, odbornikom državni poslanec Anton Jaklič, Anton Erčul, J. Žagar, Ivan Baloh. Tamburaški zbor že imamo, pevski zbor tudi, s predstavo pričnemo prihodnjo nedeljo.
Strašna nesreča se jc zopet dogodila v Sesljanu. Dne 4. t. m. je v Faccanonijevcm kamenolomu porival velik kamen proti ladji na malem vozičku neki Endrighetti Luigi, rodom iz Italije. Ker pa so bila tla mokra, se mu je spodrsnilo iu težki kamen jc padel nanj ter ga zmečkal. V Strašnih bolečinah jc izdihnil dušo. Zapušča vdovo in dve hčeri.
Pri županskih volitvah v Devinu, ki so se vršile 4. t. m. jc bil za župana izvoljen g. Jožef Pahor iz Medjevasi.
Nesrečno je padel v soboto na državnem kolodvoru v Gorici 20lctni kurjač Viktor Lukež. Ko jc metal stoječ na tender.iu premog v ogenj, je omahnil, padel in sc na glavi tako pobil da so ga morali prenesti v bolnišnico usmiljenih bratov.
—	Slap Peričnik v ledu. Iz Mojstrane se nam poroča, da jc slap Peričnik z galerijo sedaj krasno z ledom okrašen. Občinstvo naj bi v nedeljah ogledalo si to krasoto.
Umrl jc 4. jnuaarja 1907 gospod A rtu r Ručiga.i iz Mengša, vnet čebelar. Bil jc zvest ud ondotuega izobraževalnega društva, zato mu ie društvo izkazalo zadnjo čast in se kor-porativno udeležilo pogreba z zastavo. Naj v miru počiva!
Novice iz Belokrajine. Na Suhoru si jc krajni šolski svet izbral za načelnika g. Jakoba Pavlovčiča. Čestitamo. Nagle smrti je umrl v Laščah v suhorski župniji vrl mož Marko Gornik, dolgoletni cerkveni ključar. I Svetila mu večna luč. Na Belokranjskem i
smo imeli v soboto teden 20° C pod ničlo, v nedeljo pa 15°. Snega je zapadlo toliko, da se je pod njegovo težo marsikatero slabo stanje podrlo. Ljudje so hiteli sneg ogrebati s hiš, da ne bi jih sneg pokvaril. Zadnje tri dni smo imeli južno vreme. Sneg se joče, da je joj. Bati se je povodnji. Ceste in pota so silno slabe. — V Drašičih je izvoljen za načelnika krajnega šolskega sveta vrli mož Anton Bajuk, brat g. Markota Bajuka.
— Iz Višnje Gore. Dan 3. decembra je bil znamenit za mesto Višnjo Goro, ko se je izvršilo slovesno dejanje blagoslovljenja in otvoritve nove šole. Sveto mašo je daroval župnik Konrad Texter. Maše se je udeležila šolska mladina z zastavo pod vodstvom učiteljskega osob.ia, okrajni šolski nadzornik, krajni šolski svet, več učiteljev in učiteljic iz sosednih krajev in zastopniki v Višnjo Goro všolanih občin. Po maši je nagovoril v cerkvi župnik udeležnike slavnosti ter v vrsti lepih misli kazal na namen šole, ki naj po božjem ukazu dela človeka sposobnega, da si podvrže in gospoduje nad naravo, kako je cerkev od nekdaj ustanavljala in podpirala šole in le z njeno pomočjo so se mogle v zvezi z materatnim napredkom nove dobe tako visoko razviti. Nato se je obrnil do mladine s spodbudnimi opomini. Potem je šel sprevod k novi šoli. Po blagoslovu se je vršila slavnost v šolski dvorani. Udeležnike je pozdravil krajni šolski nadzornik Jaklič in izročil v kratkem, a jedrnatem in ognjevitem govoru ključe nove šole nadučitelju, želeč, da bi se mladina vzgajala v katoliškem duhu v čast in korist domovini. Nadučitelj Janko Skerbinec ie v daljšem govoru opisal mučne razmere, v katerih je bila šola doslej. Ko je prišel 1. 1876 v Višnjo Goro se je bila šola ravno razširila iz enorazrednice v trorazrednico, letošnje leto je postala štiri-razrednica in sedaj ie vendar enkrat — hvala stavbenemu odboru in požrtvovalnosti krajanov — dobila tudi primerne prostore v novi stavbi, ki je kras mestu in čast celemu kraju. Mladini je posebno priporočil na srce spoštovanje: spoštuje naj šolo in učitelje, spoštuje naj stariše in spoštuje in ljubi naj domovino. Zeli, naj bi šola vzgajala dobre katoličane, značainc Slovence in zveste Avstrijce. — Otroci so zapeli par mičnih pesmic - eno ljubko božično — pod vodstvom nadučitel.ia. Ena deklica in en deček sta deklamovala po eno pesem. Sklepni govor je imel okrajni šolski nadzornik Ljud. Stiasny, ki jc izrazil svoje veselje in priznanje nad novim domom pro-svete za narod in mladino, priporočal mladini pridnost, bogaboječnost in ljubezen do ožje in šir.ie domovine kažoč na vzgled presvetlega cesarja. Učenci so nato zapeli cesarsko himno.
- Potem so bili vsi učenci primerno obdarovani. Naj jim ostane ta dan v dobrem spominu! — Za udeležnike slavnosti jc bil banket pri gospej Granlovi, ki je poskrbela za izvrstno jed in pijačo. Popoludanske ure so minule v zabavi in pozdravljanju gostov, tako da jc hitro prišel čas, ko so morali ljubi nam gostje na vlak. Solo, impozantno vilo, je zidal mojster Weilgony. Odslej bo tudi sintboi napredujoče Višnje Gore.
—	Vesti iz Amerike. V Jolietu so napadli roparji krčmarja Jerneja Marentiča. Okradli so ga iti lahko telesno poškodovali. Pri trčenju dveh vozov poulične železnice v Cle-velandu se ie poškodoval Ivan Bizjak. Nahaja sc v bolnišnici. -- V Detroltu jc umrl bogo-slovec Anton Stanfel iz Jolieta. V Wenoni sta umrla Martin Segati in Martin Stikljc. Prvi jc bil doma iz Hinj na Dolenjskem, a drugi iz S.uharja na Belokranjskem. — V Ely je ponesrečil v rudniku rojak Ludovik Perušek.
—	Tolovajstvo na Gorjancih ob vsakem letnem, najrajši pa ob zinsketn času, še vedno bujno cvete. Na Cerovcu na Gorjancih je sicer nalašč kot strašilo za take tiče že nekaj let sem orožniška postaja, ampak po bridkih izkušnjah soditi je s tem strašilom nekako takisto, kot s slamnatim možem sredi koruze. Vso čast dotični postaji, ampak dejstvo je, da so zlasti novomeški sejmarji, ki vozijo tod skozi na belokrajinske se.imove, opetovano neljubim seznanjajo s temi gorjanskimi postopači. Tako n. pr. sta bila nedavno napadena dva gospoda trgovca iz Novega mesta v neposredni bližini omenjene orožniške postaje. Blizu orožnikov sta vozila, pa stopi preko ceste eden teli postopačev in lopne z debelo gorjačo po glavi enega omenjenih gospodov Drugi je zapretil, da bo streljal, pa mu lopov odgovori: »Ti enkrat, jaz trikrat.« Nista tega čakala, ampak udarila po konjih in bežala doli proti Zajcu. Eden dotičnih gospodov je zopet pred kratkim vozil na sejem. Pride voz sredi Gorjancev, ali ti ne prideta dva lopova izza razpale Gorujanitovc »šupe« in ustavita voznika. Voznik ves prestrašen ustavi, videč dva makedonsko oblečena lopova. Segel jc v žep iu lopova sta mislila, da seže po samokres ter zbežala. Menda je ravno leto, ko so blizo tam našli nekega mrtvega trgovca, ki ic bil gotovo tudi žrtev teli gorjanskih tolovajev. Da jc ta pot čez Gorjance zlasti ob nočnem časti tujcem zelo oprezna, o tem ni dvoma. Zato so postavili orožniško postajo tu semkaj. Preje je orožništvo imelo povelje, ob sej-movili stražiti nevarni del tc cestne proge. V zadnjem času pa lahko prevoziš ob vsaki uri to cesto, ne dobiš nobenega orožnika na nji. Postajevodja je baje izjavil dotičnemu gospodu, ki je bil pred kratkim napaden, da bo uajbrže ta postojanka odpravljena. Ta je pa lepa! Ako pot čez Gorjance že scda.i ni zadostno varna, ko je vendar v bližini orožniška postaja, kaj bo šele potem, ko sc odstrani.
Obravnava proti Strassnovu se prične v Zagrebu prihodnjo soboto.
Polivala. Pohvalno pismo je dobil za svoje delovanje za javno varstvo pri zgradbi bchinjske železnice orožniški stražmoister g. Jožef Jttrca.
Umrl je minoli petek v Branici tamoš-nji vikar g. Peter Božič v starosti 51 let. Pokojnik ie bil rodom iz Cerknega.
—	Shod delegatov avstrijskih zasebnih uslužbencev. Dne 6. januarja I. I. so zborovali na Dunaju v poslopju »Splošnega avstrijskega uradniškega društva« pod predsedstvom Antona Blechsclmiidta, predsednika skupine zasebnih uradnikov »Uradniškega društva«, zastopniki zasebnih uradnikov vseh avstrijskih narodnosti. Na shodu so razpravljali o dne 1. januarja objavljeni postavi glede na zavarovanje zasebnih uradnikov in o drugih vprašanjih, ki se tičejo zasebnih uradnikov. V otvoritvenem govoru naglaša predsednik »Uradniškega društva«, tajni svetnik vitez Obentraut, da bo društvo, ki je pred malone 20 leti izpro-žilo misel postavne starostne preskrbe, tudi nadalje še pospeševalo stremljenja za izboljšanje zadev zasebnih uslužbencev v vsakem oziru. Predsednik nato prečita zahvalno brzojavko na cesarja in obrazuje kratko zgodovino gibanja o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov. Več govornikov je nato slavilo zasluge Antona Blechschmidta kot prvoboritelja in »Prvo splošno uradniško društvo« glede na iniciativo in pospeševanje dobre stvari. Shod je sklenil resolucijo, v kateri naglaša, da upa od vlade, da priklopi zavarovanju vse trgovske pomočnike in prave delovodje. Zahtevali so tudi, naj vlada izda postavo o enotnem službenem redu in o ustanovitvi zbornic zasebnih uradnikov.
—	Staro ubožno h šo v Vipavi je včeraj na javni dražbi kupli Jožef Štefančič, posestnik iz Vipave, za ceno 4400 K. Ce bo Ie ta kupčija obveljala!
Štajerske nouice.
š Izjava. Z ozirom na članek, tiskan pod naslovom »Dr. Korošec mož beseda« v drugi številki »Slovenca«, izjavim, da v »Narodnem Listu« in v »Slovenskemu Narodu« pred kratkim pod istim naslovom obelodanjenih člankov nisem pisai jaz in jih tudi nisem povzročil. V Mariboru, 4. januarja 1907. Dr. Voušek, državni poslanec.
Mi nimamo povoda, da bi ne verjeli izjavi g. poslanca dr. Votišeka. Toda, če še enkrat prečitamo napad, vendar ne moremo potlačit, misli, da vsaj nevede in nehote izvira napad iz njegove bližine.
š Štajerski državnozborski mandati. Nemci tc dni po svojih listih marljivo razpravljajo o tem, koliko mandatov jc zagotovljenih posameznim strankam na Štajerskem. Nemški napredniaki nameravajo pridobiti za-se največ mandatov v slučaju, če se vse različne frakcije združijo, kar pa ni tako gotovo. Na vsak način upajo, da dobe od 11 mandatov vsaj 9. (3 volivna okrožja v Gradcu, Ljubno, Bruk na Muri, Judenburg, Hartberg, Maribor Ptuj in Celje. En mandat v Gradcu je jako dvomljiv, če ne še kateri drugi. Dva volivna okrožja (eden v Gradcu, drugi v Donavitzu) priborijo socialni demokratje čisto gotovo zase. Od 19 kmečkih mandatov je 7 slovenskih V 12. volivnem okrožju (Miirzzuschlag), v 13. (Bruk na Muri), v 14. (Liezen), v 17. (okolica graška), se bodo morali napredniaki pošteno boriti s katoliško in krščansko-socialno stranko, v 16., 18. in 23. volivnih okrožjih pa proti katoliški in krščansko-socialni stranki ne bodo prav nič dosegli. Najbrže bodo pa šc marsikod drugod presenečeni.
š Izobraževalno društvo v Celju. O ustanovnem shodu tega društva se nam še poroča: Oni učitelj, ki je odhajajoč rekel: »Pustite nas k sebi, tudi mi rabimo izobrazbe!«, jc dobil od priprostega kmetiča odgovor: »No, to jc pa, res, rabite jc, rabite!« Popravite sledeče: V poročilu o ustanovnem shodu »Izobraževalnega društva« v Celju stoji, da je sklicatelj g. Armina Gradišnika s silo postavil na sveži zrak. Gospod nadučitelj jc na opomin, da nima vabila, prav naglo hitel iz dvorane. Ta naglica ie menda na druge napravila \ tis, da je bil s silo ven postavljen.
š Nemški kandidatje za prihodnje državnozborski: volitve rastejo na Spodnjem Štajerskem kakor gobe po dežju. Sedaj je šele prav timliivo, zakaj so Nemci s tako silovitostjo zahtevali v slovenskem ozemlju dva mandata: kandidatov častiželjnih je bilo preveč. Zlasti za ptujsko-lipniški okraj se zelo poganjajo. Eden izmed njih, bivši celjski zdravnik dr. Negri, je žc rekel, da je grozdje prekislo iu se odpovedal kandidaturi. Veliko upanja, postati skupni nemški kandidat, ima okrajni sodnik v Ptuju znani Glas.
š Imenovanja. Oficijal okrožnega sodišča v Cel.iu Josip Skubitz ie imenovan višjim ofi-cijalom.
š Učite!;ske vesti. Nadučiteljem na ljudski šoli v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu ie imenovan Ivan Mohorko. Kot učiteljica ročnih del so nastavljene: Friderika Gnus v Ttirjcm, Marijana Meško v Selah, Mar. Paul-šek v Račjem in Mat. Stoklas v Št. Andreju pri Leskovcu. Prestavljena sta def. učitelj Iv. Napast iz Gala v Radvanje. def. učiteljica Terezija Sajovic iz Št. Vida pri < irobclnem v Št. Lovrenc nad Prožinoni.
š Pod plazom zakopan. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu se poroča: Tukajšnji Garbov-kočar Štefan Štampfer podal se je zadnji petek z doma. Med potjo ga dobi snežni plaz. Ker ga tudi še drugi dan ni bilo domu, šla ga je hčerka iskat. Ker ga jc nekaj časa lahko sledila in so se sledi pri plazu naenkrat izgubile, bili so sosedje prepričani, da ga jc plaz zakopal. Po trudapolnem delu so ga tudi našli. Plaz ga jc daleč s pota s seboj potegnil. Siromak je bil en in pol dne v snegu in zapušča več nepreskrbljenih otrok.
š Potres. Dne 5. t. ni. sc je v središki okolici čutil okoli 9. ure ponoči mali. Ic sekundo trajajoči potresni sunek v smeri od severa proti jugozahodu.
š V pokoj je stopil znani dolgoletni profesor zgodovine na mariborski gimnaziji g. Fr. Ho rak.
š Zaročil se je g. Franc Lipej, narodni trgovec v Brežicah, z gospico Ljubico Lipold iz Žalca.
š Iz politične službe. Višji okrajni živino-zdravnik Josip Volovšek je prestavljen iz Celja v Ljutomer, na njegovo mesto pride okrajni živinozdravnik Frid. Schmid iz Ljutomera.
Ljubljanske notice.
Ij Opozarjamo na današnje javno predavanje g. dr. Fr. D o 1 š a k a v »Slov. kršč. soc. zvezi«. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze.«
Ij Veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«. Pri velikih skladbah »Švanda dudak« in »Turki na Slevici« nastopijo poleg orkestra in mešanega zbora tudi solisti. Za sopran, alt in bas so določene zgolj domače moči, za sopran gospiea Josipina Susteršič, za alt gospiea Angela Malič, za bas Julij Betetto. Tenorska vlogo, ki je v »Švandu dudaku» zelo velika in važna, pa bo pel slovenskemu koncertnemu občinstvu že dobro znani izvrstni zagrebški operni pevec in profesor glasbe Ernesto vitez Caminarota, ki je v najboljšem spominu še izza Hartmanovega oratorija »Sv. Frančišek« in iz koncerta hrvaškega pevskega društva »Kolo« v Ljubljani ter iz nastopov v slovenski operi. Cammarota bo tudi samostojno nastopil ter pel »arijo« in »Smrt Chopinovo« iz Oreficeve opere »Chopin« in Nedvedovo »Pogled v nedolžno oko« na besede Simon Gregorčičeve. Tudi Julij Betetto bo samostojno nastopil ter pel Hudovernikovo »V celici« na besede Simon Gregorčičeve. Ta skladba je popolnoma nova in se bo prvič izvajala. Zložena jc za bas-solo s spremljevanjem klavirja iu za mali moški zbor. Ze kdor čita ta Gregorčičev umotvor, njega pretrese globoka žal, ki preveva pesem. Kaj-li šele, ko so čuv-stva čudovito krasno izražena in vpodoblje-na v kompoziciji zelo nadarjenega in le pre-rano umrlega Hudovernika. — Koncert bode v nedeljo, dne 1.3. januarja, ob pol osmi uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Ker bo to ljudski koncert, so cene izvanredno znižane, tako da je vsakomur omogočeno prisostvovati redki glasbeni prireditvi. Vstopnice sc dobivajo v trafiki Šešarkove. Obširno, deset tiskanih stranij dolgo besedilo se dobi isto-tam brezplačno.
Ij Roditeljski večer bo v soboto, dnč 12. t. m. ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne šole v Komenskega ulicah s tem-Ie sporedom: 1. »Pomen roditeljskih večerov«, poroča J. Dimnik. 2. Tobak in alkohol, poroča Karol \Vidcr. 3. Razgovor s starši šolske mladine. K obilni udeležbi vabi stariše, njih namestnike ter prijatelje in vzgojitelje mladine - šolsko vodstvo.
li Občni zbor hišnih posestn.kov v Ljubljani. Predsednik dr. Grcgorič otvori občni zbor, pozdravi nekaj nad 40 navzočih članov ter poroča o društvenem delovanju. Dasi v društvu šc ni združenih toliko članov, kolikor bi jih bilo treba z ozirom na današnje razmere, ki silijo vse stanove in stroke do organizacije, sc vendar kaže napredek. Kot načelo pri razmotrivanju o vitalnih interesih hišnih posestnikov treba izločiti vse mobilno premoženje na vrednostnih papirjih, obligacijah itd. ter upoštevati zgolj njihovo iminobilno premoženje. Pri tem se bo pokazala potreba temeljite preosnove, ker sedaj leži davčna sila na nepremakljivem kapitalu, dočim jc premakljivi kapital primeroma lahko obdavčen. Končno ie treba pozvati hišne posestnike ljubljanske, da sc večkrat obrnejo na odbor svojega društva, kakor so to dozdaj storili. Brezbrižnost ie pri hišnih posestnikih tolika, da jc morda komaj pet odstotkov hišnih posestnikov, ki lahko točno izračunajo svoj hišni davek. Nato poda dr. Grcgorič poročilo o premoženjskem stanju društva. Dohodkov jc 1502 K 10 h, izdatkov 905 K 91 h, salda je torej 656 K 19 h. Članov ima društvo 180. Nato sc izvoli po listkih odbor. V odbor so izvoljeni za predsednika iJr. Grcgorič, za odbornike dr. Leskovic, Doberlet, 'Endlicher, Hamann, Korsika, Mau-rer, dr. Požar, kanonik Sušnik, Rogcr. Za, pregledovalce računov so izvoljeni prejšnji: Hribovce, Knez, Hudovernik. Kanonik Sušnik predlaga, naj se v namen agitacije pošlje nekoga; po hišah, da vse hišne posestnike pridobi za pristop k društvu, Hamann predlaga, naj sc, predno se agitira, s pomočjo nalašč v to najetega člana izda na hišne posestnike oklic, ki nai jih pouči o ciljih iu pomembnosti društva, kanonik Sušnik predlaga, nai sc zniža članarina na tri krone, Rogcr predlaga, naj sc odboru prepusti, da v tem vprašanju ukrene, kar sc mu v ta namen zdi umestno, dr. (iregorič utemeljuje svoj predlog, naj se članarina ne zniža, ker ic društvu potreben izdaten fond. Sprejme se predlog Rogcrjev. Mi-lavec nato predlaga, naj sc določi članarina štirih kron na leto tako dolgo, dokler število članov nc prekorači 250, kanonik Sušnik, naj ' ' dbor od slučaja do slučaja članarino zniža na tri ali dve kroni, ako to zahteva položaj dotičnega hišnega posestnika.. K točki o iz-prenietnbi pravil predlaga dr. Grcgorič, naj sc v slučaju, kadar bi občni zbor nc bil sklepčen, ker ni navzoča desetina članov, počaka pol ure in potem nc glede na število članov veli; vno sklepa. Daljša debata sc jc vnela, ko jc Predsednik izproži! misel, naj sc odbor jame Pečati z vprašanjem, kako izposlovati za dru-štvenike nižje cene zavarščine pri zavarovalnicah, zavarovanju za nezgode in za obvezno jamstvo. Rogcr navaja več zanimivih slučajev iz sodišča, kjer so bili hišni posestniki obsoditi in so morali plačati visoko odškodnino, kadar sc ic kdo pred njhovimi hišami ponesrečil. Dr. Grcgorič naglasa potrebo izpre-
inembe dotične postave, ki določa, da mora hišni posestnik v vsakem slučaju jamčiti za varnost v in pred njegovo hišo: ta postava ni na mestu tam, kjer se kdo ponesreči po lastni krivdi, ker ni držal ali hišnega reda, ali pa je bil v takem stanju, da se mora nezgoda pripisati le njemu. Zlasti velja to za trotoar, za katerega naj skrbi in jamči javna oblast. Vprašanje je preobširno, da bi se ga rešilo na današnjem shodu; najprimernejše je, če odbor to vprašanje v vseh potankostih prouči in naj o tem poroča pri bodočem shodu »Osrednje zveze hišnih posestnikov v Avstriji«, kjer se bo vprašanje temeljito predelalo in stavili tozadevni nasveti in predlogi. Predvsem morajo hišni posetniki delati na to, da se bodo državno- in deželnozborski poslanci, katerim oddajajo pri volitvah svoie glasove, za zahteve in težnje hišnih posestnikov tudi zavzeli. Predsednik g. dr. (iregorič je nato jako zanimivo govoril o gibanju za razbremenitev s potresnim posojilom obremenjenih posestnikov. Vsled nesloge naše delegacije je tozadevna svoječasna akcija v državnem zboru propadla. Po naročilu občnega zbora se je jelo društvo hišnih posestnikov zanimati za to tako važno zadevo in podala se jc deputa-cija k deželnemu predsedstvu, ki je razložila deželnemu predsedniku celo zadevo. Deželni predsednik je obljubil, da se bode za stvar zanimal ter bo vprašal pri finančni upravi, kako bi se zadeva uredila. Gospod deželni predsednik bode nato povabil k sebi gospoda predsednika ter bo zadevo razložil. G. dr. Grcgorič povdarja nato še posebno z ozirom na to akcijo potrebo združevanja in potrebo zanimanja za društvo. — Na neko mu stavljeno interpelacijo v zadevi deželnih dokiad predlaga g. predsednik, da se izvoli deputacija, ki se naj oglasi pri deželnem glavarju in povpraša, kaj jc s sklepom deželnega zbora. Deželni zbor je v svojem zasedanju sklenil, da se dovoli vsem onim posestnikom, ki vži-vajo vsled potresa davčne prostosti za isti čas tudi prostost deželnih naklad in da se žc vplačane dokiade povrnejo. Deželni odbor tega soglasnega sklepa deželnega zbora še ni objavil v svojem deželnem zakoniku ter stoji na stališču, da dokler tega sklepa ne ob.iavi, ni veljaven. Deželni odbor se upira objavi vsled neugodnih finančnih razmer dežele. — Izvoljena deputacija, obstoječa iz gospodov dr. Gregoriča, kanonika Sušnika in Kramerja, prevzame nalogo, da se na merodajnem mestu v tej zadevi informira. — Pri zadnji točki dnevnega reda sc je sklenilo, da se odpošlje k zborovanju društev hišnih posestnikov, ki se bode vršilo dne 13. in 14. t. m. na Dunaju, gospod predsednik kot zastopnik društva ljubljanskih hišnih posestnikov.
Ij Ponarejene krone krožijo zopet po mestu. Iste imajo letnico 1903. Najložje se jih spozna, ker nimajo na robu napisa »Viribus Unitis.«
Ij Nesreča na elektr. tramvaju. Včeraj popoludne je padel pod električni voz delavec Ivan Pleško, ko je ob progi odmetaval sneg. Padci je kake tri metre pred vozom tako, da voznik ni mogel voza tako hitro vstaviti, nakar jc voz porinil Pleškota v stran. Prvo pomoč je dal Pleškotu policijski zdravnik dr. 111-ner, potem so ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Pleško je baje epi-leptičen.
li Svojo ženo zapustil. OOletni vpokojeni papirniški delovodja in posestnik Jernej Ko-vačič iz Rakovnika pri Medvodah se je bil s svojo ženo spri in to ga je tako jezilo, da jc sklenil, da jo zapusti in odpotuje v Ameriko. Dne 3. t. ni. je prišel Kovačič res v Ljubljano in izposloval pri neki posojilnici 2.000 K na svoje posestvo. Zcna sedaj doma tarna in premišljuje, kako bi spravila svojega moža nazaj. Mož pa čaka v Ljubljani mirnodušno, da sc ob času popelje v Ameriko.
Ij Umrl je Janez Klopčič, uslužbenec na državni železnici. Pogreb bo v četrtek ob pol 4. uri popoludne.
Ij Iz bolnišn ee je pobegnil včeraj bolni prisiljenec Francc Mayer.
Koroške nofc
k Čudno! Železniškega čuvaja Radvve-gerja sedemletna hčerka ,v Celovcu jc šla dne 3. t. m. dopoldne v šolo na benediktinskem trgu, od koder sc pa ni več nazaj vrnila. Deklica hodi šele v prvi razred. Cuvajevo stanovanje se nahaja na južnoželezniški ccsti. Domneva se, da ie deklica pot zgrešila, ker jč šele malo časa tukaj. Čuvaj jc bil namreč poprej v Bohinjski Bistrici ter je bil pred kratkim časom v Celovec prestavlicn. Čudno je pa vendar pri tem, kako da bi se mogla deklica izgubiti, ker ni šla prvič sama v šolo, ampak že večkrat, ter jc vselej pot domov našla. Kai pa, ko bi io otrok morebiti proti Kranjskem ubral? Deklici jc ime Marija.
k Umrl je 4. t. m. v Celovcu Ernest Koss, oficijal deželnega sodišča v pokoiu, imejitelj vojne svetinje za 40 letno zvesto službovanje in jubilejske spominske svetinje, star 70 let.
k Poštna vest. Poštni asistent Ivan Mau-rič je na lastno prošnjo prestavljen iz Pon-tablja v Maribor. — Za poštarja v Zgornji Beli jc imenovan poštni oficijant Jakob Sclia-bernak.
Razne stuari.
Oče umoril svojega otroka. Otroka je umoril v Wiirbentalu neki socialnodcmokra-ški delavec s tem, da mu je vlival v usta špirita, pomešanega z bencinom. Tako sc je iz-nebil skrbi za rejo deteta.
Povodnji. Vas Ort pri Obcrbcgu na Zgornjem Avstrijskem je poplavljena. Vse hiše in hlevi so poplavljeni. Z Amstcttna pa poročajo, da ne morejo voziti po cestah iu da je
preplavila voda mnoga polja in travnike. Južno vreme je namreč nenadoma hitro stajalo sneg. Vode so zato hitro narasle in nastale so povodnji.
Ponesrečena ladja. V jakinskem pristanišču se je razbila neznana ladja na neki skali. Utonilo jc baje 12 oseb. Dozdaj so dobili šele enega mrliča.
Potres. Tržaški seismografi so zaznamovali 4. t. m. ob 6. uri 34 minut 25 sekund zjutraj velik, kak 4000 km oddaljen potres. Konec potresa ob 9. uri 13 minut 18 sekund dopoldne.
Zaklad beračice. V Chinonu na Francoskem so našli v neki ubožni koči mrtvo 79-letno beračico Avguštino Baivier. Umrla je vsled lakote in mraza. Pod njenim ležiščem iz cunj so našli vrednostnih papirjev v vrednosti približno 300.000 frankov.
Nesreča pri zgradbi železniške proge Lamseheid-Hunsriick, ko se je sesedla zemlja, je strašna. Tu se vidi kak zgornji del telesa, tam glava, drugje zopet roka ali pa noga, ki moli iz zemlje. Nekemu do vratu zasutemu delavcu vlivajo hrano in tipajo, da ga ohranijo pri življenju. Do sobote zvečer.so pokopali 15 mrličev, 15 delavcev so potegnili ranjene iz zemlje. Kaka žalost je med prebivalstvom, si lahko predstavlja vsak, ker imajo rodbine svoje očete pokopane pod zemljo. Rešilna dela napredujejo le počasi. Z roko morajo odstran.iati prst in skale, ker jc uporaba s krampi nevarna. Na truplu nekega ponesrečenca so dobili rano na glavi prizadeto po krampu, Jako tragičen konec je storil mojster Anton Kleemann. Ko se je usula zemlja, je bil Klecmann med prvimi, ki je prihitel z nosil-nico, da pomaga ponesrečencem, A pri rešilnih delih je bil sam zasut, 23letni Filip Krčil je pa ostal pri življenju, dasi jc stal poleg Klee-manna. Tudi 13-letni Peter Mechhauser iz gradu Reichental je med ponesrečenci. Pogrešajo tudi dinamitnega transporterja in več Italijanov. Na kraju nesreče stoje žene ponesrečencev in jokajo. Rešilna dela napredujejo le počasi.
Tri osebe se zadušile. Uslužbenca železnice Jožefa Cern.via,njegovo ženo Katarino in hčer Marijo so našli v Pragi včeraj zjutraj mrtve. Zadušil jih je ponoči ogljik iz peči.
Sin in hči umorila očeta. Iz Pariza poročajo: 151etna hči in 19lctni sin nekega Dia-novskega sta predvčerajšnjim ubila svojega očeta, ki .iu je radi nerednega življenja ( kregal.
Samoumorilec postal milijonar. Lani sc je usmrtil v Londonu neki Ernst Schvvabacher, ker jc došcl do roba propada. Špekuliral jc s papirji južno-afriških rudnikov, a sc ga špekulacije prevarile, tako da jc mislil, da zanj ni nobene sreče več in si jc vzel zato življenje. A mož sc je prenaglil. Akcije so po njegovi smrti tako poskočile, da bi imel zdaj 15 milijonov, da se ni usmrtil.
Konec Ijubavne drame. Znano je, da je streljal v Oseku tenorist Stephany na pevko Etnn Walden, ker ni marala zanj. On je umrl za rano, a pevka ozdravela in bo zopet nastopila kot igralka v Budjejovicah.
Laškega kralja avtomobil je splašil ko-nja, ki sta peljala težak voz, na katerem sta sedela dva, moža. En mož jc padel pod konjska kopita. Nevarno ranjenega moža je kralj vzel v voz in ga peljal v bolnišnico, k.ier je kmalu na to umrl. Laški urad dvornega maršala je ponudil rodbini rajnega odpravnino 1200 mark v dveh obrokih. Rajnik je zapustil veliko rodbino.
Pri drsanju v Hamburgu sc jc udri led in sta izmed devet dva otroka utonila.
Gledališki škandal v Parizu. V pariškem »Moulin rouge« je nastal 3. t. m. velikanski gledališki škandal. Hči vojvoda Morn.v po pol brata Napoleona III., ki je bil kratek čas oženjen z markizo Delboeuf vzbuja že dolgo časa pozornost gotovih krogov. Markiza namreč, občuje v pol moški obleki z gotovimi ženskimi krogi. Nekaj časa sem jc markizina prijateljica žena pisatelja Gauthicrja Villarsa, znana s pisateljskim imenom Colettc Willy. V gledališču »Moulin rouge« sta nastopili prijateljici kot igralki. Markiza je igrala moža, prijateljica pa ženo. Ko se je pa dvignil zastor, je nastal strašen ropot. Kl.iub temu sta prijateljici igrali 20 minut. Hrup jc pa vedno naraščal in iz lož so metali na igralke blazine, klopi, oranže, smodkine odpadke in druge stvari. Končno so bili prisiljeni, da je zastor padel. Colletinega moža so pa gledalci napadli v njegovi loži iu ga pretepli. Listi poročajo, da so napravili škandal bonapartisti. Bivša cesarica Fvgcuija je namreč prosila zaman markizo, naj opusti svoj nastop v gledališču.
Časnikarska zvijačnost. Za časa bursko-angleške vojske tekmovali so časnikarski poročevalci med seboj, kdo bo prvi javil važne dogodke svojemu listu. Vlada pa si je ua vse načine prizadevala, da časnikarjem njihov posel ovira. Tako je na primer vsa Evropa nestrpno pričakovala izid dogovora burskih voditeljev iu angleških generalov, od katerega dogovora ic bilo odvisno, ali se vojna nadaljuje ali pa sc sklene mir. Časnikarjem je bilo strogo prepovedano, sc približati kraju posvetovanja, tetnuč so morali čakati cclo miljo oddaljeni. In kako naj pod takimi razmerami izve časnikar, ali bo mir ali vojska? Neki novinar pa jc prisegel da hoče prvi obvestiti svoj list m s tem vso Evropo o izidu posvetovanja. Pred šotorom, pred katerim so zborovali voditelji obeh strank, jc stala vojaška straža. Straži jc poveljeval podčastnik, kateremu ic ta nekoč izkazal neko uslugo. In s tem podčastnikom se je novinar dogovoril: ako sc bo brisal z rdečim robcem, se voiska nadaljuje. Brisal pa sc bo vselej, kadar bo vozil v daljavi 250 metrov mimo šotora vojaški vlak. Dan za dnevom sc je vozil novinar mimo šotora, da opazuje podčastnika. Šele četrti dati je opa-
zil podčastnika, kako se briše z belo ruto. Časnikar je hitel naravnost v brzojavni urad, da sporoči svojemu listu da se je sklenil mir. Toda brzojavni urad je imel naročilo, da ne sprejme brzojavke, ki se količkaj nanaša na posvetovanje. Kaj sedaj? Novinar se brž domisli ter zapiše brzojavko »Whitsunday gree-tings«, kar se pravi »pozdrav o Binkoštih«. Urednik je brž uganil, da njegov poročevalec ne trosi denar za brzojavke, zato je šel gledat sv. pismo. In našel je rešitev uganke. V bin-koštnem evangeliju je našel zapisano: »Mir vam bodi! Zapuščam vam svoj mir!« In urednik je takoj razumel. In tako je ta list vkljub strogi cenzuri prvi prinesel vest, da je sklenjen mir.
Leto 1907 je navadno leto in šteje 365 dni. Mesec februar šteje 28 dni. Predpust traja pet tednov in dva dni. Pcpelnična sreda jc 13. fe-br., Velika noč 31. marca, in Binkošti 19. maja. Pomlad se prične 21. marca ob 7. 29 min, po-polnde, poletje 22. juti. ob 3. 23 min. popoldne, jesen 24. sept. ob 6. 15 min. zjutraj in zima 23. dcc. ob 12. uri zjutraj. Solnce mrkne dvakrat in istotako tudi mesec. Vidno mrkne pri nas samo mesec in sicer 25. julija ob 4. uri 46 min. zjutraj. Leto 1907 bo mrzlo in zato nc posebno rodovitno. Pomlad bo spočetka topla, a proti koncu hladna. Po leti bo mnogo deževalo. Zima bo mrzla iu snežilo bo do februarja. Potem bo vreme v prvi polovici februarja toplo, v drugi hladno. Po četrtem marcu slede viharji.
Svetovno razstavo mislijo prirediti v San Frančišku leta 1913 kot spomin na 400-letnico odkritja lihega oceana in obenem v proslavo odkritja Panamskega prekopa, hi uo do takrat gotov.
Umor in samoumor. V Olomucu je iz Prerave došli 22lctni brivski pomočnik ustrelil svojo ljubimko 30ietno Rozo Fedral skozi glavo. Sebi jc pa pognal krogljo v levo sence. NcvahiO sta falijfcna, a rani nista smrtni.
Samoumor. Trgovec L. Legrin sc je ustrelil v \Vagstadtu. Pri več denarnih zavodih je imel ponarejene menice.
Stavka. 150 dninarjev Luizijskega parnega mlina v Budimpešti stavka, ker ravnatelj ni hotel odpustiti nekega delavca, ki je de-nunciral svoje tovariše.
Književnost In umetnost.
*	»Na ples.« Ravnokar jc izšla knjižica »Na ples« v drugem natisu. Prvi natis je bil v par tednih popolnoma razprodan. To priča, da jc knjižica moderne veljave. Na stotine naročil jc prišlo iz vseh krajev slovenskih pokrajin za drugi natis, še predno jc bil obelodanjen. Sedaj tipamo, da vstrežemo vsem naročnikom. Cena knjižice je tako nizka (30 stotink), da se komaj pokrijejo stroški, to pa radi tega, da jc pomagano tudi revnejšim slojem. Knjižica jc pisana za prijatelje in sovražnike plesa, za izobražence in priproste, za stare in mlade in za obojni spol. Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo pohvalilo. Priporoča sc večjih naročb. Naroča se po dopisnici (ker sc bodo prilagali poštni čeki) edino pri upravi iu uredništvu »Družinskega prijatelja« v Trstu (Via S. Francesco d' Asissi 15, I. n.).
*	Nova hrvaška drama na zagrebškem odru. 29. deccmbra zvečer so igrah v zagrebškem gledališču novo originalno dramo mladega hrvaškega dramatika Kolariča-Kišura. Naslov ji jc »Sin«, in videti jc, da jc hotel avtor v nekih ozirih ožigosati elitno družbo. Alt to, kar ji jc hotel povedati, je ostalo nejasno, in zdaj ugibljeio o tem hrvaški kritiki. Vsebina jc sledeča: Glavna oseba Mirko ima srednjo službo iu se giblje v zagrebški družbi. Tam popiva, kvarta in zakvarta denar iz blagajne. Njegov prijatelj Prosper, katerega sestra ima Mirka rada, ga hoče rešiti. Ali Mirko tega noče in ic potem zaprt leto dni zaradi tatvine. Ko pride iz ječe, hoče vplivati na mlajšega svojega brata, da bi živel pametno in dostojno. To je edina naloga njegovega življenja in ko zve, da jc brat Milan že čisto padel, sledi katastrofa. Brata ustreli, a sam se vrže pod vlak. Prosperova sestra jc žc prej umrla od žalosti, ker so Mirka zaprli. Torej dejanje (zlasti njego tek) je slabo. Vendar so nekatera posamezna dejanja vzpela. Zato je bil splošen utis primeroma dober. Dramo bodo
Telefonska In brzojavna poročila.
UPOR FRANCOSKE RLPUBLICANSKE GARDE.
PariZj.8. jan. Dva eskadrona francoske republičanske garde sta se uprla. Vojaki so demonstrativno zapeli iuternacionalo ter se n so hoteli pokoriti, dokler jim niso ohl.ubli izboljšanja plače. Ta garda sestoji iz sainlh' podčastnikov; njihova dnevna plača iznaša tri franke.
POMAŽARJENJE REKE.
Reka, 8. jan. Hrvaški in italijanski reški odvetniki so sklenili skupni protest proti nameri ogrskega pravosodnega ministra, poma-žariti reška sodišča ter označujejo to namero za kršenje člana f>(> ogrsko-hrvaške nagodhe iz leta 1868. V krogih neodvisne stranke v Budimpešti se zatrjuje, da ho ogrski justični minister Polonyi potom naredile uvedel na reških sodiščih dvojezično poslovanje, ker upa, da mu hrvaški poslanci, ki so podpisali reško resolucijo, ne bodo ugovarjali.
REFORME V MAKEDONIJI.
Carigrad. 8. jan. Milini paša je dobil od turške vlade nalog, proučevati preuredbo makedonskega pravosodja ter ustanoviti izjemno sodišče.
MAKEDONSKI USTAŠJ.
Sofija, 8. jan. Uradno se potrju'e vest, da so turški vojaki ujeli dejanskega voditelju makedonskih vstaških čet. Damijana Grueva.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice
Ustanovljena leta 1854.
12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 >60—16
■■i » »•€*■■ o |» A %T«» v n o «1 r i h In Mtvklen inih.
rfeETI Mlžlf 1 nDII7DR združenih pivo varen zaleg in la&ki
&J E. L. PM 9 fV JI UnU^LDA TRG v Ljubljani, telef. št 163. = .n,.-«.
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona sto«. 187.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 7 J60mm
o a a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	VetroTi	Nebo	0	£ s 1	B S Is ► B,
7	9. zveč.	43*0	50	sl. vzh.	jasno	
8	7. zjutr*	43 1	4 7	si. jozh.	sneg	05
8	2. pop.	42 3	1-2	w	pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 5-l°, norm. — 2-1".
Zahtevajte „S'oi/enca" u useH $o-stimati! — Zahtevajte ..Slouenca" na
2 učenca
^cop za mizarstvo
se takoj sprejmeta pod ugodnimi pogoji.
Ob enem se sprejmeta tudi 2 dobro izurjena
pomočnika
za pohištvo in sicer za likano delo. Franc Brecelnik, mizarski mojster, Lienz, Rosengasse št. 142, Tirolsko.	57 3 -1
pri Povodom težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega iskreno Ijub-C%| ljerega soproga, očeta, sina, brata in btB svaka, gospoda
h Ivana Seuniga
rjftfl prejeli smo toliko dokazov odkrito-srčnega sočutja, da -e nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se zahvaljujemo tem potem vsem, ki so nas tolažili med boleznijo in ob smrti dragega pokojnika, nadalje vs^m darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogobroinem številu spremili raincega na zadnjem p tu. Posebej se pa še zahvaljujemo slavnim društvom „Sokolu" v Ljubljani, trgovskemu društ u „Merkur% „I)ruštveni goibi", zlasti pa še pevskima zboroma „Merfcurja' in Ljubljanskega Z\ona" '(M za petje. Še enkrat: srčna hvala vsem!
V LJUBLJANI, 8. januarja 1907.
Žalujoči ostali.
52 2—1
Na prodaj so
pravi psi foksterijerji,
2 meseca stari, 2 samca in 3 samice v Ravnikarjevih ulicah št. 13.
1
33
se takoj sprejme pri Ivanu Trillerju, ključavničarju na Bledu Gorenjsko.	55 2- i
Gostilna v najem in na račun
se odda takoj pod jako ugodnimi pogoji; če treba tudi za več let. Na razpolago lep vrt ter lepi gostilniški prostori z vso opravo, prav blizu Ljubljane.
Naslov se izve	36 3-2
v Ljubljani, Metelkove ulice 19.
Za vse d >kaze srčn ga si čutia ob bolezni in smrti našega ljubljenega brata
Antona Ručigaj,
kakor tudi za spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku i/rekam najiskrenejšo zalivalo prečastitim go-s-poilom duhovnikom ter vsi odlični gospodi met geški in vstm sodrušne-nikom kat. si. izobraževalnega društva ter vsem sorodnikom in spli h vsem ki so spremili dragega pokojnika k vičnemu počitku — Ljubi Bog naj Vam obilno povrne!
Mengeš, 6.januarja >907. 56—1	Žalujoča sestra.
Kontoristinja Slovenca
se sprejme z mesečno plačo 90 K. Vstop zaželen kakor hitro mogoče.	30 i_2
Ponudbe blagovolijo naj se vpošiljati pod naslov:
Vydrova tovarna hranil, Praga VIII.
Borzna poročila.
,Kreditna banka' v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 8. januarja 1907
l&loibenl papirji.
4*/. majeva renta......
i'l, srebrna renta.....
i*/, avstrijska kronski renta . . (lata renta . . .
t*/, ogrska kronska , . .
I, , zlata , . . &7, posojilo dežele Kranjske t1 ,7. posojila mesta Spljet i V/, ,	. Zader .
iV/. b°sn -horc. iel. pos. 1903 !*/, Češka dei banka k. o. !'/. . , , i. o. t1/,*/, tast. pisma ga! d, hip. b. IV/, peftt. kom. k. o » 107, pr V/. pisma Innorst. hr. •V/. • . Ogr. cen. dež. i« V/. • n » hip. banke V/, obl. ogr. lokalnih žel d di, ' ,7, obl. češke ind. bank« >7. prior. Trst-Poreč lok.
i'I, prior. dol. žel.....
VI. , jui. žoi. kup. 7,'/, t V/, avstr. pos. »a ie!. p. o
?r « 4 u <5 -Srečk« od I 1860'/, ■ , , , S»64 » tizske
ssm. kreditne I. emisij«
*	»	4	'J* »
j o«r. hiio. banke . .
srbske * frs. 100-— , turšk«	. .
aailika	»ruSki .
ireditoe	„
inomoške	„
krakovske	„
Ljubl|ansk»	„
ivstr. rud. kri** „
Rudolf o ve	„
■salcburike	„
OunaJake kom „ D « 1 B I « • lužne železnice
državne železnice......
ivstr ogrske bančne delnico ivstr. kreditne banke Ogrske „ „ živnostenske „ Premogokop v Mostu (Brila)
llpmske montan.....
Praške žel. tndr. družbe Rima-Mur4nyi Trbovijske premog, družb« Ivstr. orožne tovr družbe Cešk« sladkorne družb«
▼ a 1 n I •
C. kr. cekin 20 franki . . . 10 marke . . Severetgn« ... Harke	...
Laški bankovci »iiMli
Dolarji . .
Denar
99 30 1002 9^25
I	7 2 < 96 15
114 V 5 ')8 65 13 3 ¥0 99 90 99 f0 !-'9 60 (0i 45 105-20 100 100 — I00-—
loo- ~ 100-25 19-90 10 50 316' -100'--
215-50 267 5 1
li4-
«76 25 285 25 62 ldl 67 -2 60 449 —
88 -'8 -46 50 27-50 »5
500
'78 75 93-78
•"86 50
>•41 50 i. 4. ?44 62 -tO 26f<5 -72 283 — 662 47-50
I M
9 t196
JH 51 4 02
II	65 >' bO
1-5250
* H«
Blago
99 6^
100-40 99 4f>
117 40 96 35 114 9i 91-90 113 6» 10i 86 10C-90 99 70 100 10 i 01 40 l'6 20
101-100 21 100-16 101--501 2R
318-— 101 -
■m 50
26 + 50 lt 6 28 25 295 25
6 I" 09 50 '68 24 60
f 9 — 82
48 50 29-H0-81 -
tl9 -
179 76
94 -790 687 *0 84?'50 i- 5 --
747 — 62V50 2695-73-~ 28 v -
t>6V— 148 50
19'
39
25
a'. 6 1' 10 117 8i 8-80 2 6345 5--
Kupujte
narodni
Tl\T na kamne s stopami, dobro I II idoč, povsem na novo polili Pravlien- ležeč sredl vasi °b državni cesti Podkorenom med dvema drugima vasema, se d« takoj v najem ali proda pod zelo ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer. Pri mlinu je tudi hlev, nekaj vrta ter pravica do občinskega gozda in pašnika. Pojasnila daje lastnik Alojzij Peterman v Kranjski gori št. 18. 21 3-2
PRODAJALNAiMi®
z mešanim blagom se da takoj v najem radi družinskih razmer. Prodajalna je sredi vasi in zelo dobro obiskana. Več pove lastnica Je«-a Klofutar v Kranjski gori št. 21.	24 3 -2
Naznanilo. I
M
Odvetnik Mosche,
okrajni deželni sodn:k v pokoju
je otvoril
suojo oduefnlšlio pisarno
v Trstu,
via S. Sebastlano it. Z, I. nadstropje.
slovenski optik v Gorici
ulica Vetturini 3,
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na dceii svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sictrvs-ake vrste cča a. barometre, topit mere, zdia\niške toplomere, daljnoglede, Vi ge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in po- _ prave ter pošilja na
ia dom.
Fr. P. Zajec
optični zavod
Ljubljana, Stari H št. 26
priporoča čast. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo optičnih izdelkov, kot vsake
vrste očala, ščipalnike, toplomere, zrakomere. daljnoglede, kompase, vremenske hišice, vage vodorav-nosti, vagezavino, žganje, mleko itd.
Vsa zunanja naročila
odpošiljam z obratno pošto.
Popravila
očal, barometrov itd. se izvrše najbolje in ceno.
Prosim, zahtevajte novi ilustrovani cenik, katerega pošiljam franko.
Očala in ščipalci
se napravljajo po zdravniškem receptu. 2919 5-2
Obrnite se na domačo tvrdko, kjer boste postrežem z dobrim blagom.
Podružnica v Spljetu.
Delniška glavnica K 2 000.000
prodaja k žrebanju dne 15. januarja 1907 promesse
* m ® m rn m Samlskih srečk po K15. Glavni dobitek K 84.000. $
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/,.
Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 200.000.
53 1
liiitt,atcl): Ur. lgiiaU| Žitnik.
ur, .Aa.jIiSke usKadie' v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc.