Posamezna številka 1 K. Poštnina plaiana v gotovini. Stev, 132. V Lju&Uani, v neneiig, dne 13, Ma sm Leto XLVBL »SLOVENEC« vf>l}«j po poitl nn vse atraal Jajjo-slavil« hi t Ljnbljmi: ee!o ioto naprs] > K 180'—• sa pol leta „ .. m 90*— s« cetrl lata * ,. „ 43r— xa en maeac „ .. „ M*— Sa !b oramstTO celoletno S 240'- Sobotna Izdaja: ss Za eeJo Isto ..... K 30'— m lnoitmitn« , ■ , a 33*— Bnostolpaa petttvrsbi (19 mm Strica In 3 na visoka aSafn prostor) m enkrat . . . p* K M® ■radni rasni««!, ira&Htna 1W.....p« K 6'—v »rt vačlsai mru5ro popnet RatvaalSt ooJas 59/9ioni lita, Mia)« vsati dcn trrmmil ft-8o4«lj&k in dan pu praralkn, ob S. orl ifitn^ ®SST DrotolStvo (o ▼ Kopitarjevi nllol Sfer. 6/UL Rokopisi so bo vračaj«; lofraaktraaa plima se m sprejemajo. Uradu, telef. Str. 50, oprava. Stv. 338. Političen list za slovenski narod. Oprava j«TXapttarfeTl «1A - RnSira nsštne hran. IJnMJanske it. 690 xa nračalno In at 349 za oglase, avstr. tn Se«** 24.78T, offr. 23.511, bara.-baro, 7S63, Grlice u tflarifuir! Šc nekaj tednov in Maribor, središče «clene Štajerske, bo odet v poletno cvetje, ovit v sveže zelenje, in raz hiše bodo zaplapolale zastave v proslavo I- slovanskega orlovskega tabora. Mariborski tabor bo predvsem praznik krščan. misleče mladine, triumf Orlov in Orlic. Na veliki dan I. orlovskega tabora se morajo strniti prav številne vrste Orlic naših krožkov v krepko četo, ki se bo združila s sestrami zlate Češke v močno falango, ki bo z orHškim ponosom korakala po mestu slav-Ija. Blizu 1000 čeških Orlic bo prihitelo iz daljnega severa proslavit orliško idejo. •Ali naj sc mc, kot verne Jugoslovankc, lako malo zavedamo svoje velike dolžnosti in zaostajamo za našimi daljnimi sestrami? Ali naj hladnokrvno zremo, kako bite sosedne sestre, preko vseh velikih ovir, na katoliški shod ,da bi tem lepše procvitala orliška ideja? Jugoslovanske Orlicc se moramo odlikovati s finim nastopom in s svojo srčno izobrazbo. Zatorej, sestre Orlicc, štejmo si v svojo dolžnost, da sc polnoštevilno udeležimo tabora v Mariboru, kjer bomo manifestirale pred zastopniki vseh slovanskih narodov, ki bodo počastili to slavje. Ob priliki tabora bomo vse Orlicc javno nastopile s češkimi vajami, vajami z zastavicami in s simboličnimi vajami. Nastopilo sc bo v enotnih uniformah, kot so bile popisane v okrožnicah. Pridno in vztrajno sc vadite vise Orlioc po krožkih, da bo nastop tem elegantneje in sijajncjc uspel. Ni pa namen Orlic, kazati javnosti *amo svojih spretnosti in prostega gibanja, ki ga gojimo v telesno zdravje, temveč naš cilj je idealnejši, naše stremljenje bolj vzvišeno, to jc izpopolnjevanje STČne in duševne izobrazbe. Zategadelj bo ob tej priliki orliška organizacija zborovala o poglobitvi Orlicc v pristno versko življenje, du bo prav pojmovala organizacijo, ki je zgrajena na temelju večno veljavnih načelih katoliške vere. Dalje se bo razmo-Irivalo o pomenu in delu organizaioričnih kakor tudi političnih ženskih društev. Tvarina, ki sc bo podala na našem zborovanju, bo lako ncpreccnljivc vrednosti in prepolrebna za izobrazbo Orlicc, da bo šele poleni dobila pravi vpogled v, orliško organizacijo. Drage sestre Orlicc! Na ta veliki dan katoliške misli tudi mc nc smemo zaostali! Dvigntmo se 29. julija ter pohitimo vse na I. orlovski tabor v Maribor! Bog živi! Jugoslovanske matice pripravljalni odbor je naznanil, da bo ustanovno zbe/ro-vanje ljubljanskega odseka v nedeljo 20. t. m. — Pri isti priliki bo tudi volitev od-borovih članov za ta odsek. Ker je vse delo posvečeno narodnoobrambenim smotrom, zato jc naravno, da so vse državno in nacionalno čuteče stranke v odboru zastopane ter združene v eni ter isti veliki misli, kako pomagati bratom, ki so nacionalno eno z nami, a so državno ločeni od nas. A z ogorčenjem, ki jc gotovo vsak občuti, smo zaznali, da sc namerava v ta odbor predlagati tudi zastopnika socialistov. Poudarjamo: z ogorčenjem, kajti nalogo Jugoslovanske maticc izpostavili za-smehu je isto kar predlagati socialistc v njen odbor. Poglejmo, za kaj gre. Voditelj vsega socialističnega gibanja v zasedenem ozemlju jc dr. Turna. To jc tisti človek, ki jc lani 1. 1919 na oficielnem zborovanju socialdemokratsko stranke dne 14. septembra v Trstu slovenstvo in vse njegove naravne pravice kar naravnost izdal. Nc samo, da ni tedaj izjavil, da italijanske okupacije slovenskih krajev nc pri-poznava; nc samo da ni brezpogojno zahteval pravicc do samoodločbe za naš narod, on je laškim sodrugom in laškim ministrom povedal, da jc njemu »Julijska Benečija zemljepisna, gospodarska in tudi nacionalna enota vkljub plemenskim razlika m.« S tem je Italiji izpovedal, da Jugoslavija, da Slovenci nimajo ničesar tam iskati, kajti Slovenci v zasedenem ozemlju pripadajo nacionalno Italjii. — Njegove besede so njegova dela. Slovenske delavske množice jc priklopil tisti stranki, katere voditelj Giuscppc Pas-sigli jc žc dne 23. avgusta, torej tri ledne prej, dr. Tuma jc bil dovolj poučen o lem, v »Lavoratorc« napisal besede, da jc vsak dclavcc, ki ga oni pridobe za delavsko zbornico, cn sovražnik italijanskega naroda manj, da so radi tega izvršili čin izredne nacionalno (italijanske) politike, ker so (po dr. Turni) pritegnili v splošno delavsko zveza vse delavstvo Julijske Benečije. Všc druge stranke med Hrvati in Slovenci so sc na zasedenem ozemlju našle skupaj pri zastopanju interesov nesrečnega zasužnjenega ljudstva, lc socialist dr. Tuma, ki jc žc med vojno v dunajskem »Kampf«-u smešil preteklost našega naroda ter vse težnje po jugoslovanski državi nemškim ministrom na Dunaju denunciral kot naročene iz Pariza m Londona, je očitno prešel v italijanski imperialistični tabor, ki ga glede zasedenega ozemlja zastopa tudi laška socialna demokracija. Dne 1. maja ni imel dr. Tuma na Telovadnem trgu v Gorici v svojem desetminutnem besedičenju nič drugega povedati, kakor da je Jugoslavija kapitalistična in da slovenska inteligenca slovensko ljudstvo odira; isto ponavlja na svojih shodih po deželi. Nikjer nima besede protesta proti krivicam, ki se našemu ljudstvu gode. Vidi sicer deželo povsod razdejano, vidi, da ljudje stanujejo kakor divja zver po kleteh in luknjah; vidi, kako italijanski delavci, ki jih laška vlada nalašč kliče v deželo, našemu ubogemu človeku iz ust jemljejo vsakdanji borni kruhek, toda besede protesta proti temu nc najde nikjer, njegovo delo je lc boj proti slogi v narod« in boj proti narodnim varuhom v deželi, boj proti farjem. — Ob teh dejstvih naj pride zastopnik tiste stranke v Jugoslovansko matico, ki po dr. Turni onstran demarkacijsko črte naš narod cepi in izdaja laški imperialistični nacionalni politiki? Pa morda naši socialdemokrati testran demarkacijske črte razdiralno delo dr. Turne obsojajo? Nikdar ni še bilo kaj takega slišati ali čitati! Nasprotno, dokler jc trajala svetovna vojska, Jugoslavije niso hoteli poznati, šc manj pa sc zanjo izpostaviti; na Koroškem socialisti očitno agitirajo za združitev z Nemško Avstrijo, prireditve pa, ki skušajo v narodnem oziru ljudstvu koristiti, smešijo in napadajo. Bil je socia-listično-koimrnistični agitator Topalovič, ki je v Subotici meseca aprila govoril, naj se raje država razbije, naj raje italijanska vojska zasede Jugoslavijo, samo da oni svoje namene dosežejo. Za tiste ljudi, ki so na povelje svojih voditeljev šli meseca aprila v protidržavni politični štrajk, so ljubljanski socialisti šc pred zaloškimi dogodki darovali 100.000 kron. V taki luči sc kaže državnost in nacionalnost naših socialistov. Kdaj so naši soicalisti zb?rali svoje prihranke za idealne narodnoobrambne namene! Kedaj in kje so kako društvo za te namene ustanovili. Konstatiramo, izvolitev zastopnika socialnih demokratov v Jugoslovansko matico bi pomenila izzivanje vseh nacionalnih in državnočutečih, bi bila ironija na vse narodnoobrambno delo, bi doneslo začetek konca Jugoslovanske matice, kajti nihče bi ne hotel sodelovati z zastopnikom tiste stranke, ki naš narod, v zasedenem ozemlju razbija in izdaja. « Tršim. LDU Trst, 12. junija. Današnji »Lavoratorc« poroča pod naslovom »Sinočnja vojaška demonstracija«: Sinoči okrog 19.30 se jc na trgu Garibaldi zbrala močna skupina arditov z namenom, prirediti demonstracijo. Vzrok temu jc bilo povelje za odhod v Albanijo. (Ostali del te vesti, cel stolpec, je zasegla cenzura.) 4 LDU Trst, 12. junija. Listi poročajo naslednje podrobnosti o snočnjem spopadu med vojaki: Zadnje dni je vzbujalo pozornost dejstvo, da jo dospelo v Trst iz Istre veliko število arditov 10., 8. in 20. oddelka naskočnih čot arditov. Tc čete so določeno za Albanijo, temu pa so sc snoči uprle. — Okrog 21. so je v predmestju Sv. Jakob zbralo kakih 200 ljudi, med njimi zelo mnogo arditov, ter jelo korakati proti mestu z rdečo zastavo, pojoč mednarodno himno in vzklikajoč Ljeninu. Pred cerkvijo sv. Jakoba se je sprevod ustavil ter jo govorilo mnogo oseb, med njimi tudi nekaj žensk. Poživljali so ardite, naj bodo solidarni z ljudstvom v boju zoper vlado. Nato so se demonstranti pomikali proti Trgu Garibaldi. Tam so se spopadli z drugo skupino civilistov, med katerimi jo bilo ravno tako mnogo arditov. Oddanih je bilo mnogo strelov v zrak. Oddelku varnostne straže se jo posrečilo razguati skupini demonstrantov. Hkrati se je tretja skupina civilistov in arditov zbrala na Trgu Oberdanu pred vojašnico. Tudi tukaj jo bilo oddanih nekaj strelov. Demonstranti so vzklikali vojakom. Ta skupina je nato streljajoč korakala proti Trgu Edinosti. Tukaj jo začela streljati na Lloydo-vo palačo in na magistrat ter napadati varnostno stražo, častnike in karabinier-je. Na vogalu ulice Malcanton so demonstranti obkolili podčastnika in mu iztrgali samokres. V tem trenotku jc nekdo prinesel na trg zaboj municije. Množica jo jo izpraznila v trenotku. Vslod naraščajoče razburjenosti demonstrantov so ugasnili vse luči Llovdove in magistratne palače. Nato se jo skupina demonstrantov obrnila po Corsu proti Trgu Goldoni, kjer jc ardit imel govor na množico. Izprego-vorila jc tudi neka žena. Streljanje jc postalo zopet močnejše. Demonstrantom je prišel nasproti oddelek arditov, da jih pomiri. Toda množica jo začela nanje streljati in jih je pognala v bog. Tu sc jc množica nekoliko razkropila, ko so začoli padati streli z obeh strani. Demonstrantjc so se polagoma razkropili, velik dol pa je krenil proti Sv. Jakobu, kjer so je stre- ISTEK. Dr, Fr. Stclč in Fr. Terseglav: „Sveta 3$us3Ja". Midi o zbližanju ruske in katoliške cerkve, (Dalie.) 6. Tekom vojne sc jc izvršil v dušah "ruskega ljudstva važen preobrat v smeri, ki je na eni strani važna v čisto človeškem smislu spoznanja, da smo vsi ljudje enaki, z istimi dobrimi in slabimi lastnostmi ter da se posebno v bedi pojavi tista elementarna zavest človeka napram človeku, ko čuti bratstvo po Adamu bolj kot kdaj koli posebno bolj kot v vseh učenih razglabljanjih; na drugi pa pokazala vsakemu, ki ni popolnoma slep in čc ga ta vprašanja sploh še morejo zanimati, da so osnovni temelji verske etike ljudem nekako prirojeni in da sc tudi tu prav kmalu sporaz-umemo, če sc osvobodimo gotovih predsodkov. Tc predsodke pa je ustvarila nacionalistična propaganda na vseh straneh vojujočih narodov; nasprotniku jc pripisovala vedno minimum etičnih kvalitet in skušala njegovo versko naziranje in pojmovanje postaviti pred široke mase v kar se da slabi luči. Duhovno smo bili mi vsi, kjerkoli smo že bili, obdani od visokih zidov čisto napačnih nazorov o svojem tako- zvanem nasprotniku in celo če smo sc bavili znanstveno s tozadevnimi vprašanji, smo sc redko dvignili daleč preko Ich ograj. Vojna, v kateri bi li nazori prczi-ranja nasprotnika in njegovega dela in mišljenja morali igrati eno vodilnih vlog, je pa sama že v svojih začetkih začela iz-podkopavati njihovo trdnost. Primitivni Rus, ki je v Nemcu ali Avstrijcu videl v svoji fantaziji brezverskega pasjeglavca, ki moli hudiča, ki ima mogoče celo rogove, ki nc dela drugega kot mori in ropa, je kmalu po začetku vojne z začudenjem začel opazovati nekaj drugega. Tu je prišel sedaj ujeti Gcrmanjcc ali Avstrijec in sc pokazal za prav takega človeka najprej žc po zunaiiosli, kot jc on sam, kaj čuda torej, čc so nas sem in t jc otipavali, da sc prepričajo, čc jih oko nc vara in začudeno vsklikali: Glejte, saj so ravno taki kot mi. Kamor smo prišli kot prvi ujetniki, smo povsod čuli te čudne vsklike. Ko so odkrili potem, da večina teh Hudi celo razume njihov jezik, so bili šc bolj presenečeni. Videli so, da smo krotki, da nam nc pride na misel kako nasilje, da nc kažemo prav nobenega navdušenja za vojno in da kažemo kvečemu skrajno utrujenost in glad — torej čisto primitivno človeške lastnosti — so postali bolj zaupljivi in začeli staviti nadaljna vprašanja o naši zemlji, o sadovih, ki jih rodi. o kulturi in prišli nazadnje na vero. »Ali verujete na Boga?« so vpraševali — »Verujemo,« jc bil odgovor. In »na Kristusa — verujete,« »Tudi.« Potem pa je prišlo posebno važno vprašanje, če verujemo na Devico Marijo; ko smo pritrdili tudi to, so se začeli zopel čuditi, češ saj so iste vere kot mi, — »Ali morete tudi v našo cerkev iti?« »Moremo,« jc bil odgovor in tudi hodili smo in to jim je še bolj podrlo nezaupanje nasproti nam in začeli smo se čutiti res kot ljudje bratje, ki so v važnih rečeh edini in preživljajo to bedo nc ker so jo sami želeli, ker so bili sami požrešni premoženja in zemlje drugega, ampak ker je to hotel bog vc kedo, ki razpolaga ž njimi kot s figurami in jih ne vpraša po njihovi volji — in tako so se začeli polagoma čisto naravnim potom rušiti tisti temelji, na katere jc pretirani nacionalizem zidal vojno in vstvar-jala sc jc ena glavnih podlag za revolucijo v Rusiji — korenita revolucija v mišljenju ljudstva, ki sc je na lastne oči prepričalo, da so ga farbali. To je tisto duševno razoploženje, ki je tako elementarno popularno napravilo gesla socialistično in-iernacionalc v Rusiji, to jc pa tudi tisto duševno razpoloženje, s katerim mora računati in ga naravnati v pravo smer tisti, ki hoče uspešno delovati za versko Zedi-njenje. Kakor so se začeli čisto priprosti nepismeni sibirski kmetje smejati dogmi o moralni podlosti in manjvrednosti nasprotnika, ravno tako jc bila korenito omajana v njih vera v krivoverstvo katoličanov in sploh drugovercev. V vsem, kar je važnega, smo bili edini, vprašanje primata pa je ljudstvu tako tuie, da bi debelo gledalo, čc bi jim kedo začel razlagati to oiviro edinstva. 6- Važen ugoden obcnoin pa tudi jako kritičen moment je tudi dejstvo, da sc ruska cerkcv po padcu cczaropapi/.tna nahaja na razpotju in sc pripravlja na korenito reformo svoje uprave in ccrkvcncga življenja sploh. Na križpotju, kjer stoji, iz megle bodočnosti prav razločno že lahko čitamo besedilo dveh glavnih kažipotov, ki se glasita: pot katoliške cerkvc in pot protestan-tizma. Ravno demokratična smer prijatelja ideje zbližanja katol. in ruske ccrkvc, Andreja Ufimskega, skriva v sebi to poslednjo nevarnost- Moskovski vseruski ccrkvc-ni zbor jc sicer ustvaril centru cerkvc patriarha!, vendar jc ta še zelo slab in se deloma sploh nc more konsolidirati in udejstvovati radi žalostnih političnih razmer, čeprav je patriarh Tihon svoje vrste svet človek in bi se po informacijah, ki jih je dobil Terseglav, dalo ž njim govoriti tudi o vprašanju zedinjenja. Cerkev na osvobojenem ozemlju sc organizira provizorično samostojno, in škof Andrej zastopa celo radikalno misel, da bi župnik nc moral biti nujno predsednik cerkvene občine, ker nižjo duhovščino, (ki je pO krivdi državnih seminarjev skrajno nevedna) v inteligentnosti pogosto nadkriljujcjo lajiki. Podrobneje o lem razpravljam na drugem mestu in opozarjam ravno na nevarnost protcstantizacije, ki sc skriva v ti smeri, Ijanje, večinoma v zrak, nadaljevalo. — Oddelek upornih arditov jc vdrl na južni kolodvor, kjer je napadel vojaka, ki je dobil z nožem težko rano na tilniku. Del teb arditov je nato odšel ter je na potu napadal častnike in jim trgal znake. Težko so ranili tudi finančnega stražnika, ki je tudi zadobil rano z nožem. Vsled napada na kolodvoru se je promet popolnoma ustavil. Vlak, ki bi imel oditi ob 23.15, je ostal v Trstu. Uporni arditi so v družbi civilistov preprečili nadaljevanje dela Ob dveb ponoči se je ustavilo vsako delo. — Burni prizori so se ponoči odigravali tudi pred vojašnico na Montobellu. Kakih 100 upornih arditov je preskočilo zid, ki obdaja vojašnico ter se zbralo v gručo. Nekaj zvestih arditov s častniki jim je sledilo ter jih izkušalo pomiriti in opozarjati na njihove dolžnosti. Toda kmalu so se spopadli. Začeli so zopet padati streli. Trije vojaki, ki so upornike pomirjevali, so bili hudo ranjeni in so jih prinesli umirajoče v bolnico. Upornikom so se pridružili tudi civilisti, ki so ščuvali ar-dite. Ko so se zaslišali streli, sta se obe skupini razpršili. — Ponoči so vojaki brigade Ferrara, karabinjerji in varnostne straže hodile po mestu ter aretirale mnogo upornikov, arditov in civilistov. — Ranjenih je bilo vsega skupaj okrog 10 oseb, ■med njimi umirajo trije vojaki. — Ob 4. ponoči Je oblast vzpostavila red in mir. Uporniki so se polagoma povrnili v vojašnico- Potiska. Napredovanje poljskih čeL LDU Kodani, 12. junija. (DKU} Iz Varšave brzojavljajo: Na severni fronti napreduje poljska armada kljub sovražnikovemu odporu. Poljaki so zajeli mnogo ujetnikov, nad 100 strojnic in veliko množino vojnega materijala. Da umikajoče se glavne čete na severni fronti razbremenijo, so boljševiki z večjimi silami napadli nekatere točke ob srednji Berezini. da bi prekoračili reko. Ti poizkusi so bili preprečeni. Na fronti med Dnjcprom in Dnje-stroro sc razvijajo lokalni boji z velikim uspehom na poljski strani. Novo vlado sestavi Giolitti. LDU Rim, 11. j unija. (DunKU — Brezžično.) Kralj je poveril sestavo novega kabineta Giolittiju. NeKažvis® odklonili sodelovanje v vladi, LDU Berlin, 11, junija. (DunKU) Dr-Jiavru kancelar je pisal neodvisnim socialnim demokratom pismo, v katerem jih kot drugo najmočnejšo stranko bodočega državnega zbora pozivlje na sodelovanje in uH zato vabi na razgovor. Poslanec Crispin }e v imenu svoje stranke odklonil to vabilo, češ da neodvisna socialistična stranka Nemčije stoji na stališču brezobzirnega razrednega boja s ciljem, da odstrani kapitalistično razredno gospodarstvo. Politično moč hoče doseči s proletariiatom in potom njegove samovlade, dokler sc socializem nc uresniči. Za neodvisno socialistično stranko Nemčije prihaja v poštev samo čista socialistična vlada, v kateri ima večina gotov vpliv in v kateri tvori njen program podlago politike. LDU Berlin, 12. junija. (DunKU — Wolff.) Državni kancelar Mtiller je nalog za sestavo kabineta danes vrnil državnemu predsedniku. Ta je povabil predsednika nemške ljudske stranke poslanca dr. Heinzeja k razgovoru. Dr. Hcinze se mudi pcclaj v Draždanih. Glasovanje v republikanskem narodnem konventu, LDU Cbicago, 12. junija. (DunKU — Reuter.) Pri prvem skrutiniju republikanskega narodnega konventa so dobili general Wood 287 glasov, Lowden 211 in Hoover 5 glasiov, LDU Chicago, 12. junija. (DunKU —-Rcuter.) General Wood jc dobil pri drugem skrutiniju 289, pri tretjem 303, pri četrtem pa 314 glasov. Lowden pa je dosegel pri. četrtem skrutiniju 289 glasov. -j- Razccp med komunisti ia slovensko Vicisliiodemokratično stranko popoln. »Rd. Prapor« poroča, da je centralni svet komunistične stranke v Belgradu, sklenil, da sc komunistično tajništvo v Ljubljani prizna kot organ stranke; z izvrševalnim odborom Jugosl. soc. dem. stranke pa sc prekine vsaka zveza. — »Rdeči prapor« bo poslej izhajal dvakrat na teden. i TAvarisllA -tf rj!rfn_ -J- »UVlltlJO^vum - — ----- • —ft- ror. In prišlo je kakor pohujšanje v dolino šcntflorijansko. Doletela me je izredna čast — »Tovariš« mi je posvetil skoraj po- lovico 23. štev. in udaril z največjim loparjem, ki pa bo odletel nazaj k tistim, ki so ga zavihteli. Predvsem povem, da so me imeli gospodje lansko leto še zelo radi, ker so mislili, da pripeljem v njihovo naročje — Slomškovo zvezo, kateri so že preteklo zimo prerokovali smrt. Sedaj pa ustanavljamo podružnico na Štajerskem — odtod vsa onemogla jeza. Na vsak način sem moTal biti s štiriindvajsetimi leti pogumen dečko, čc sem res vse učinil, kar mi ta list očita, cclo uredništvo nekega lista mi je naprtil. Moj nekdanji prepir z župnikom Zabukovcem zamenjava s Cerkvijo in mojo malenkost s krščansko mislijo, Ubogi pikolovci, že enkrat sem vam povedal, da bi tudi danes vobče ne delal clrugače. Kaj pa še potem hočete? Duševni voditelji Zaveze še niso bili nikoli globoki ljudje, zato tudi nikdar o o snajo ločiti osebe od ideje. Udarimo Štruklja, Fa-binca, Laviižarja itd., pa bo konec Slomškove zveze, ker nc vedo, da v boju zra. stejo močni in zna čajni ljudje. Tako so za ljubljeni v sebe, da mislijo: brez Jelenca, Gangla in Dimnika ne bo učiteljske organizacije in se pustijo voliti v vse upravne svete ter to mnenje prenašajo tudi na nas. Od samih nadzorniških vprašanj nc vidijo nič lepšega na svetu. Ljudskošolski učitelj Gangl je postal po organizaciji višji šolski nadzornik VI. čin. razreda, Flerc je po isti poti postal okrajni šolski nadzornik, Jelene — ravnatelj , ergo — Fabinc dela zato vSlomškovi zvezi, ker hoče postati nadzornik na Štajerskem. Nad to logiko se pri Zavezi še niso povzdignili. Značajnosti me hočejo učiti ljudje, ki so prišli od Habsbur-govcev preko Karagjcrgjevičev do uda-nostnih izjav ljubljanskemu škofu, ko v isti sapi napadajo v svojem glasilu vse katoliške organizacijo. Le popravite najprvo svoje vijugaste hrbtenice, kar vam je že pokojni Cankar dobrohotno povedal. Če bi bil strahopetnež in nc značaj, potem bi bil že danes v mirnem okrilju Zaveze. Ali ste res tako slabi, da sc bojite ene osebe in ene organizacije, o kateri pravite, da zmr-zuje? Saj imate na svoji strani naučnega ministra Pribičeviča, imate — kakor sc sami hvalite — viš, šol svet in imeli ste poj leta poverjenika. Kaj pa potem še hočete? Vaši pristaši mi vendar ne bodo dali nadzorniškega mesta, po katerem v vasi domišljiji hrepenim? Pravice do organizacije si pa ne pustimo vzeti, glede stanovske organizacije ste pa sami pismeno izjavili, da se z nami ne razgovarjate. Gospodi povem: Slomškova zveza bo ustanovljena na Štajerskem in Koroškem, ustanovljeno bo še marsikaj, kar se tem v sebe zaljubljenim ljudem danes niti ne sanja. V čat si štejem, da me »Tovariš« radi mojega dela napada, ker vem, da sem na pravem potu in ponosgm sem na to, da sem iroel toliko značaja, da sem se otreal vplivov, ki jih žal še danes dobivajo od tega lista mladi učitelji v njihovo lastno škodo. Učitcljstvu pa sledeče: Predsednik Zaveze Jelene je gotovo takrat najbolj delal za čast. učiteljskega stanu, ko se je pustil od demokratske stranke kandidirati kot štev-ni kandidat v peti kuriji in je pognal vse učiteljstvo v boj proti ljudstvu in za učiteljski ugled dela »Tovariš« šc danes, ko vabi učiteljstvo, da deluje organizatorično v »samostojni« stranki z izrecnim pozivom, da se postavi v boj proti duhovščini in večini našega naroda. Povem jim končno tudi to, da me s svojimi napadi ne bodo spravili od dosedanjega dela in tudi nikoli ne dosežejo razkola v naših vrstah. Tako je gospodje užitkarji učiteljskih organizacij, sedaj pa pridejo na vrsto — vaše fotografije, ki jih ne boste veseli, F. Fabinc, -f Ceno noboljšanje. »Prager Tag-blatt« hvali Francoze, da se začenjajo osvobojevati svoje narodne nestrpnosti nasproti Nemcem, kupujejo nemške liste in strežejo v trgovinah nemškim kupovalcem nemško, List opozarja na ta zgled Čehe, katerim predbaciva narodni šovinizem in malenkostni boj proti nemškim napisom. Nemci so sc torej poboljšali. Saj je nam Slovencem njihova nacionalna nestrpnost šc vedno v kosteh in se še živo spominjamo, kakšne boje smo imeli z njimi radi napisov in jezika v šolah in uradih ter na železnici. Nismo šc pozabili, da so na Koroškem vlačili Slov ence v ječo samo zato, če so v slovenskem jeziku zahtevali vozni listek, a v Mariboru in Celju so pljuvali na naše ljudi, ki so se udeležili kake slovenske kulturne prireditve. To na slovenski zemlji, kjer so bili oni le naseljcnci in so se imeli za svojo moč zahvaliti le nemškemu državnemu režimu. Ako Ncmci sedaj narodno nestrpnost obsojajo kot > kreten-stvo«, se popolnoma strinjamo z njimi. Škoda le, da v odkritosrčnost njihovega po boljšanja ne moremo verjeti, marveč smo prepričani, da bo to spreobnenje trajalo samo toliko časa, dokler bodo sami predmet tuje narodne nestrpnosti. Kakor hi*ro bi pa kje zopet prišli na vrh, bi pa takoj zopet izkopali svoje stare nacionalistične tomahavke in jih neusmiljeno vihteli nad tujerodnimi sodržavljani, Nemci — kakor kaže ravno najnovejši politični razvoj na Češkoslovaškem — bodo morali šc clolgo hoditi v trdo šolo izkušnje, da sc bodo v dejanju, in resnici poboljšali in bodo sposobni za bratsko občevanje v družbi narodov. •j- Socialistična razredna robota, *Ar- beiterzeitung«, ki doslej še ni našla nobene besede očitka proti ogromnim dobičkom dunajskih židovskih bank v minulem letu, ne neha hujskati proti kmetom kot zajedulcem proletariata in dragih mestnih slojev. Tako je te dni zopet priobčila notico, v kateri opisuje »okroglo« kmetsko ženo, ki je prišla v mesto po opravkih. Ti opravki obstoje v tem, da je prinesla v hranilnico zopet par tisočakov. Ko je to opravila gre kajpada — pravi »Arbeiter-zeitung« — najprej v cr !. :v. Ta je pa čisto prazna in ker kmet_a ne more sama napolniti zijajoče praznine s svojo pobož-nostjo, hitro odide iz cerkve. Sedaj gre v bližnjo gostilno. Tu najde edinega gosta — cerkvenika prazne cerkve. Tu si privošči k domačemu suhemu mesu merico vina. Potem odide na tdico in si ogleduje ljudi in izložbe. Vino jo prijetno draži in vse se ii zdi zabavno in smešno. Glasno se smeje ko vidi v izložbah visoke cene raznemu blagu — ti trapasti mestjani plačujejo za take cape, kakor je sedanja obleka 'n perilo, tak drag denar, dočim so njej isti mestjani nanesli polno hišo najfinejše obleke in dr,-?.gotin za nekaj slabega krompirja in par perišč slabe moke in surovega masla. Celo svoje zakonske prstane, ki so vsakemu sveti, so ji prinesli v zameno za krompir. Sam Bog mora kaznovati te ljudi. Tako pusti »Arbciterzeitung« kmetico hoditi in modrovati po Dunaju. To «e pravi na rafiniran pa skrajno nizkoten način netiti razredno sovraštvo. Ni čudno, da jc začelo socialnodemokratično gospodsivo krščanskomislečemu ljudstvu na Dunaju in po deželi postajati neznosno in komaj čaka, da se ga otrese. D finali® norica* — Jožef Stritar, naš sivolasi pisatelj, ki je živel dosedaj v Aspangu blizu Dunaja. v nc ravno sijajnih razmerah, posebno kar sc tiče prehrane, se povrne, kot poročajo listi, tekom meseca julija v svojo domovino. — Seja načelstva K. t, d. bo v ponedeljek dne 14. junija 1920 ob 4. uri pop. — Opozarjamo na današnji oglas knjigarne Kleinmayr & Bamberg, ki se preseli na Miklošičevo cesto 16. — Kako naj se kolkujejo trgovski računi? Do zneska 20 K smo doslej kolko-vali z 2 vin., po novi naredbi pa s 4 vin. V petkovem. »Slovencu« smo pa čitali, da je izšel nov najnižji kolek pa 2 pari, t. j. 8 vin. Ali nam slavna finančna uprava ker brez vsake naredbe zvešuje kolkovne pristojbine? Prosimo pojasnila! — Hospic pri Svj Duha ob Bohinjskem jezeru je s prihodnjim torkom otvorjen. Gostje se vabijo. — Iuserentna tarifa se z dnem 16. t. m. zviša na 6 K za vsako 3 min visoko eno-stolpno petitno vrstico. Izvzeti so le m a 1 i oglasi do 27 mm višine in pa osmrtna naznanila, ki se računajo še po stari ceni. — »Slovenec« v zasedeno ozemlje, S pohodnim torkom bomo pošiljali »Slovenca« samo še onim p. n. naročnikom, ki so list izrecno naročili, oziroma plačali naročnino. Poštnina (40 vin. za izvod) je previsoka, da bi pošiljali list več kot 14 dni na poskušnjo. — Iz Scmiča, dne U. junija 1920. Danes smo izročili zemlji g. Ivana Šušter-šiča, moža znanega in spoštovanega po celi Bclikrajini. Kot kmetovalec je bil lep zgled vzornega gospodarja. Znal je vsako reč tako obrniti, da mu je donašala kolikor mogoče dobička. Prejšnja leta sc je pečal tudi s trgovino. Imel jc prodajalno z mešanim blagom. Pri tem poslovanju si je znal pridobiti ljudstvo, ki je rado obiskovalo njegovo, trgovino. Ko sc je po Be-lokrajini začelo širiti prepotrebno društvo prostovoljne požarne brambe, sc je ustanovilo to društvo tudi v Semiču tn blagi pokojnik jc bil pri osnovalnera društvu leta 1894. Scmiški občini je županoval mnogo let z najboljšim uspehom. Semiška občina ga jc imenovala svojim častnim občanom. Bil je tudi večletni predsednik krajnega šolskega sveta v Semiču. Ves čas je bil naklonjen šolski mlauaii in blag prijatelj učiteljstvu. Kakor pri vsaki re$i, tako je bil tudi on med ustanc.niki semi-ške hranilnice in posojilnice in je bil njen zelo marljiv načelnik do svoje smrti, — Mnogo je deloval po svojih lei ih duševnih čednostih v korist svojcev in svojemu narodu. Njegov pogreb je pokazal, da so ga ljudje spoštovali in so se,z mnogobroj-no udeležbo izkazali hvaležni za marsikateri dober svet, ki so ga dobivali pri njem. Vsaj je bil v tem oziru vedno ljudem na razpolago in jc. to storil z največjim veseljem. Blagemu pokojniku trajen spomin! — Na nesramni dopis »Iz Trebncga« v »Domovini«, št 63 z dno 9. jun. 1920, sem poslal uredništvu vPomovfne« popravek. Prosim, da ga priobčite tudi v »Slovencu*, da se napravi konec lažem. ki so Miljo povodom smrti p. žtipnika Laha P. n uredništvu Usta »Domovina« v l pib-ljani. Na podlagi zakona prosim. da takoj v prihodnji številki priobčite a le d oči popravek: »V štev- 63 :i-ia »Domovina« z 1n.e 9. jun. 1920 je priobčen dopis »lz Treb- , nega«. Dopisnik trdi, da sta »na binkošt-no soboto pila v Podgabru župnika Lah in N. kakor Malajca« in da so jo zato »Župnik Lah ubil v brezmejni pijanosti.« Ker Podgrahroru ni nobene druge gostilne, je popolnoma jasno, da infsli dopisnik gostilno pri Košaku, ki sc nahaja na glavni cesti in je znana po vsej Sloveniji. Resnici na ljubo ugotavljam: Nesramna in zlobna laž je, da bi bila v Podgabru na binkoštno soboto ali sploh kdaj pila župnika Lah in N. »kakor Malajca« in da bi se bil »župnik Lah ubil v brezmejni pijanosti«. Resnica je marveč, da j« prišel binkoštno soboto okoli pol 11. ure dopoldne v mojo gostilno g- župnik Lah kot truden, lačen in žejen popotnik, ki se je semkaj pripeljal na kolesu i/, Sv. Križa pri Litiji. Spremil ga je na željo pokojnikovo njegov prijatelj in stanovski tovariS g. N- Rajni g. župnik Lah je zavžil v moji gostilni skromno kosilo in oba gospoda sta popila počasi kakor se pije pri obedu tri pol litre navadnega namiznega vina. Oko« li pol 1. popoldne sc je g. župnik Lah poslovil od mene in od svojega tovariša, sd-del na kolo in se odpeljal v št. Vid pri Stični, Od tedaj ga nisem videl več niti jaz niti ga ni videl njegov tovariš. Tudi, ko se je vozil nazaj, se ni v moji gostilni niti oglasil. Nesreča sc jo dogodila oboli 6. uro zvečer, kar smo zvedeli šele drugI dan. Po pričevanju tistih, ki so bili prvi pri njem, je bil popolnoma trezen, tako da je še sam pritrdil poškodovano kolo na voz, ki ga je odpeljal k bratu v Mala vas pri Dobrniču. Tudi vsi njegovi Sorodniki trdč, da je bil pokojnik trezen. Nesreča ga je doletela vsled prenagle vožnje, kar se lahko zgodi najtreznejšemu. Poudarjam, da se v moji gostilni sploh nikoli ne popi va »kakor Malajci«, temveč se pri meni ustavljajo popotniki, prihajajoči peš, z vozovi, avtomobili in po železnici, da sc okrepo z dobro jedjo in pijačo. Dopisnik »iz Trebnega« naj se podpiše s polnim imenom in naj pride po svoje informacije tja, kjer jih lahko dobi. Žalostno je pa, blatiti mrtvega človeka, ki se ne more braniti in jemati še moji gostilni dober glas. »Duhovitemu^ dopisniku, ki trdi, da je bil pokojni župnik pijan »kot žival«, bi še to povedal, da imam na svojem posestvu vsakovrstnih živali, a pijano še nisem Videl nobene.« — Podgabrom, dne 11. junija 1920. S spoštovanjem Josip Košak, posestnik in gostilničar. — Redni občni zbor društva jugoslo« venskih novinarjev v Ljubljani se vrši v soboto 3, julija ob petnajstih v sobi »V rož-cah« v hotelu Unionu. Dnevni red; 1. Poročilo tajnikovo o delovanju društva v minulem upravnem letu, 2- Poročilo blagaj-nikovo o društvenem denarnem stanju v minulem upravnem letu, 3. Poročilo nadzorstva. 4. Razgovor u ustanovitvi »Udruženja jugoslovenskih novinarjev« in o eventuelni likvidaciji lastnega društva. 5. Volitev odbora., nadzorstva in razsodišča za dobo enega leta- 6, Raznoterosti. — § 9 društvenih pravil določa: Na občnem zboru mora biti zastopana najmanj polovica članov. Posamezni člani lahko s pismenim pooblastilom razen sebe zastopajo kveče-mu še pet članov. § 10, točka c določa, da se morajo eventualni predlogi pravih članov naznaniti odboru pismeno najkasneje osem dni pred občnim zborom. — Odbor. — Predavanja o Koroški. Po vsej Sloveniji se nameravajo v kratkem prirejati predavanja o Koroški, Predavanja bodo imela namen informirali našo javnost o resničnem položaju na Koroškem in jo globlje zainteresirati zanjo. Predavanja se bodo vršila v sedežih sodnijskiu okrajev. Predavatelji pridejo iz Koroške. Opozarjamo na to vse stranke, vsa društva in korporacije in pričakujemo, da nam pomagajo pri tem delu. Natančnejše bomo poročali še v listih in na lepakih. — Za Boris Mirana! V. izkaz: Oficirji bojne mornarice, Boka Kotorska, 1000 K; tvrdka M. Geršak & drug v Ljubljani »za vrnitev v domovino« 100 K; Neimenovan v Ponikvi ob j. ž. 20 K; veletrgovina Fr. Stupica v Ljubljani 100 K; po »Slovencu« dar učenk dekliškega zavoda v Grobljah, p. Domžale, 56 K; Iva Kramarič, učiteljica v Ajdovcu, p. Žužemberk, 20 K. — Nadaljnje prispevke sorejema ter skupno odpošilja F. S. Šegula, župnik v pok., Pra-gersko. — Višji sol. svet jc 1. 1919 sklenil, da sc mora vse učiteljstvo, ki ima usposoblje-nostni izpit, nima pa po tem izpitu še 10 službenih let iu ni še stalilo nameščeno pobrigati, da dobi stalno službo izven sedanjega službenega mesta. Sedaj opozarja višji šol. svet na ta odlok in žuga, ako bi si učna oseba nc prizadevala sama, da dobi službo izven sedanjega službenega mesta ali pa bi nc hotela prevzeti uradno od-kazanega ji službenega mesta, bi se to smatralo za odpoved službe t«-r bi se ji takoj ustavili službeni prejemki. Radovedni smo. ako bo višji šolski svet res ener- gično nastopil. Poznamo učitcljicc, ki sc bodo raje odpovedale službi, kakor pa šle na deželo med narod. Tu ne sme biti izjem, ne protekcije. Tudi zdravstveni oziri ne prihajajo tu v poštev, ker je na deželi veliko bolj zdravo podnebje kot v mestu in v premnogih slučajih je tudi prehranitev boljša in cenejša. Ako bo pa učna uprava zopet delala izjeme, dobili bomo sredstva in našli pota, da to preprečimo. — Strela je udarila v četrtek zvečer v hišo posestnika Šparovca v Podbrezju. V hiši so bili: hišna gospodinja Marjana Šparovec, ena hči in dva sinova. Gospodinjo je strela na mestu ubila, hčer omamila, enega sina pa vrgla na postelj. Hiši sami ni strela napravila nobene škode. — Ranjko gospodinjo so pokopali včeraj dopoldne. Naj v miru počiva! — Podružnica Slomškove zveze za kranjski in radovljiški okraj zboruje v četrtek 17. junija ob 10. uri na Bledu v prostorih izobraževalnega društva. Vsi člani se tem potom vabijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže, Predsednik. (k) — Na drž. gimnaziji v Murski Soboti se bo vršilo vpisovanje v prvi gimn. razred dne 30, junija, 1., 2. in 3. julija od 8. ure dalje, Učenci (učenke1)se naj zglase te dni v spremstvu svojih starišev pri gimn, ravnateljstvu ter naj prinesejo s seboj krstni (rojstni) lit ter zadnje šolsko izpričevalo. sto G50000 kron. Juda sta izginila, misleč, da sta napravila dober plen. Banka jo, ko se jo napaka dognala, hitro ovadila goljufa policiji, ki jc prijela neljuba gosta iz Sarajeva v Zidanem mostu. Vozila sta se ločeno in sta prvotno trdila, da drug drugega no pozna. Denarja so dobili pri Pa-povu -184.000, pri Alkalaju pa 440.000 K, kupila sta tudi 3000 dolarjev. Papova in Alkalaja so izročili sodišču. li Prodaja pokvarjene moke. Okrajno sodišča v Ljubljani je razpravljalo v petek dne 11, junija t, 1, o tožbi, katero je vložilo državno pravdništvo proti veletrgovcu, predsedniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, gospodu Ivanu Knezu, katerega je zagovarjal podžupan ljubljanski dr. Triller. Gospod Knez je bil obtožen, da je prodajal kislo, z graščico zmešano, zdravju škodljivo moko, vsled česar je obsodilo okrajno sodišče v Ljubljani gospoda Kneza na 50 kron globe oziroma na 5 dni zapora. lj Prihod prestolonaslednika v Ljubljano. Predsedstvo dež. vlade nam javlja: Kakor znano, obišče Nj, kr. Visočanstvo prestolonaslednik Aleksander koncem t. m. prestolico Slovenije, Ljubljano. Deželna vlada je takoj, ko je bila o tem obveščena, sestavila obširen, do podrobnosti izdelan program za sprejem in ga predložila ministrskemu svetu v odobrenje. Ker jc to prvič, da stopa na svobodna slovenska tla naš lastni narodni vladar, ga bo pozdravil cel narod z največjo radostjo in ga kar naj-slovesnejše sprejel, V to svrho sc je sestavil pri deželni vladi za Slovenijo pripravljalni odbor, ki ima nalogo stopiti v dogovor z vsemi javnimi činitelji glede priprav za sprejem Nj, kr. Visočanstva prestolonaslednika, Temu odboru načeljuje sekcijski svetnik dr, Leon Stare. lj Vsem društvom in korporacijam! Predsedništvo dež. vlade javlja: Pripravljalni odbor za sprejem Nj, kr. Visočanstva prestolonaslednika ima svoio prvo sejo v ponedeljek 14. t. m. ob 18. (6. zvečer) v veliki dvorani Mestnega doma. Odbor prosi vsa narodna društva in korporacije, da blagovolijo poslati k seji svojega delegata. Vsled kratko odmerjenega časa ni mogoče pošiljati za to sejo posebnih vabil in velja kot tako ta oglas. lj Umrla je v petek 11. t. m. g. Ružona Kristanova, soproga ministra na razpoloženju g. Antona Kristana. Pokopali so jo včeraj popoldne. N. v m. p.! lj »Pevska zveza >'Ljubljana« opozarja na svoj občni zbor, Id se bo vršil v pondeljek 14. t. m. ob 8. v Ljudskem domu. Po enem letu svojega obstoja bo prvič polagala svoje račune o svojem težkem, tru-dapolnem delu. Da bo to delo tudi v bodoče plodonosno, potrebuje pomoči in sodelovanja vseh svojih članov. Svoje ume-vanje za njeno delo pa naj pokažejo s pol-noštevilno udeležbo občnega zbora. Podporne člane opozarjamo zlasti na to, da imajo pravico voliti enega odbornika :n enega pregledovalca računov. lj Vpisovanje v I. letnik moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani bo dne 30. junija od 8, do 12. ure. Sprejemni izpiti se prično dne 1. julija ob 8, uri, — Učenci, ki so dovršili z ugodnim uspehom 4. razred meščanske ali srednje šole (liceja), se sprejmejo brez izpita. Podrobnosti so razvidne iz obvestila na deski v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani. lj Kr. drž. gimnazija x nem. učnim jezikom v Ljubljani. Vpisovanje in sprejemni izpit ne bo 27. ozir. 28. junija, temveč 29. ozir. 30. junija. Iz gledališke pisarne. Namesto opere »Vesele žene Windsorske« se vprizori v nedeljo, dne 13. junija opera »II Trovatore« za abonement A. lj Važen sestanek trafikantov se vrši v torek dne 15. t, m. ob 7. uri zvečer pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica št. 7. (k) lj Jadranska banka ogoljufana za 150 tisoč kron- Goljufa: dva juda aretirana. Spanjolska juda iz Sarajeva Albert Papov in Izidor Alkalaj, katera so seveda lmvita v velikem z verižništvorn, sta nakupila v Trstu veliko manufakturnega blaga z namenom, da ga bosta uvozila v Jugoslavijo in ga tam drago prodala. Ker pa v Jugoslaviji lira pada, nista svojega načeta izpeljala in ata blago prodala prccej v Trstu naprej. V Trstu jima jo izstavil ntfii Deghengi 1 čekov za (550.000 kron na Jadransko banko v Ljubljano. V petek dne 11. junija t 1- sta prišla juda po denar k Jadranski banki v Ljubljani. Pri izplačilu so je pa poslujoči uradnik zmotil in je izplačal Papovu 500.000, Alkalaju ga liOO.OOO kron, skupaj torej 1,100.0.00* tue- EflajHDUGilSi parofilta. REGENT PMDE V LJUBLJANO 26. JUNIJA. Belgrad, 12. junija. Regent Aleksander pride v Zagreb dne 23. junija. V Zagrebu ostane 3 dni. Dno 26. junija pride v Ljubljano. VOLITVE BODO KMALU RAZ-PISANE. Belgrad, 12. junija. Na današnji seji je bil volivni zakon v načelu sprejet. Vlada zelo pospešuje razpravo o volivnem zakonu. Kakor hitro bo v drugem branju sprejet volivni zakon, se bodo lahko razpisale volitve v konstituanto. Narodno predstavništvo bo nadaljevalo svoje delo do sestanka konstituante. Volitve bodo prav kmalu razpisane. K ANCELP AR AGR AF. Belgrad, 12. junija. Poslanec Paleček je v imenu demokratske zajednice izjavil, da bo v specialni debati o volilnem zakonu predlagal glasovanje o koncelparagrafu, RAZPRAVA O VOLIVNEM ZAKONU. LDU Belgrad, 12. junija. 98. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribaf ob 5 popoldne. Tajnik dr. Lončar je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet na znanje brez izprememb. Nato so se prečitale razne prošnje, ki so se odkazale pristojnim odsekom Zatem je poslanec Jaša Proda novic (republikanec) interpeliral predsednika skupščine, zakaj je na svojo roko dovolil skupščinskemu osobju povišanj© dodatka na draginjsko doklado. Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da je dotični predlog izdelal že ranjki predsednik narodnega predstavništva dr, Draža Pavlovič ter je on samo odobril to, kar je odobril že prejšnji predsednik, Skupščina je sprejela predsednikov odgovor na znanje. Nato so prišla na vrsto kratka vprašanja, takozvani »upiti«. Prva vprašanja je stavil poslanec dr. Šimrak radi prepovedi polijtičnih shodov na Hrvatskem. Ta prepoved se z obstoje k mi nikakor nc strinja. Prepoved je bila izdana radi tega, ker se je pričakovalo za prvi maj nemirov, toda prvi maj je minil in minila je tudi stavka, prepoved pa šc vedno obstoja, vsled česar vprašuje ministra za notranje stvari, kaj namerava podvzeti, da so ta prepoved ukine. Minister za narodno zdravje Rafajlovič je odgovarjal kot za-slojinik ministra za notranje stvari, da je žo danes zjutraj izdal potrebna odredbe, da se naj postopa v zmislu zakona. Nato je stavil vprašanje poslanec Kopač (socialist) radi dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani, pri katerih je bilo 14 ljudi usmrčenih. .— Minister Raiajlovič je odgovarjal, da še ni dobil nobenih tozadevnih uradnih podatkov; kakor hitro pa jih sprejme, bo odgo-voril. Zatem se preide na dnevni red. Minister Stojan Protič prosi narodno predstavništvo, naj kolikor mogočo vestno in točno razpravlja o predlogih volilnega reda. Posebno pa še opozarja na dve ali tri točke, katere smatra za zelo značilne. Prvič, da se je sklenilo, da ustavotvorna skupščina ne bo sklenila samo ustave, temveč da bo kompetentna tudi za nekatere druge zakone, ki niso sicer v neposredni zvezi z ustavo, so pa zelo važni, tako da brez njih država ne more živeti. To se tiče zlasti nekaterih zakonov finančnega značaja. Druga točka, na katero opozarja, je ta, da oni tujci, ki živijo v naši državi in ki imajo po mirovni pogodbi opcijsko pravico, nc dobe volilne pravica, Nas je mirovna pogodba sicer prisilila, da moramo te ljudi mirno trpeti v svoji državi, oni pa lahko izjavijo svoje podeni-štvo za to ali ono državo. Vsled tega smatra, da bi ne bilo pravilno, ako bi mi pustili tem ljudem najprej odločevati pri volitvah za našo konstituanto, nakar bi se oni lahko izrekli za državljanstvo kake tu; jc države. H koncu svojega govora prosi minister Stojan Protič narodno predstavnem .da svoje delo ari. rararavi a Molil-. nem redu kolikor mogoče složno in hitro dovrši. Za ministrom Protičem jc govoril poslanec Jaša Prodanovič v imenu republikanske opozicije. Prodanovič je ostro kritiziral volilni red, med drugim pa priznal tudi njegove dobre strani, ker jc v volilnem zakonu previden splošno pravo glasovanja. Sodi, da ni dobro, ker se določa za državotvorno skupščino ravno tako veliko število poslancev, kakor za nav-i :lni parlament. Smatra tudi za napako, da je konstituanta kot taka kompetentna tudi za sklepanje drugih zakonov. Nadalje se tudi ne strinja s tem, da se določajo kvalificirani poslanci. Na koncu svojega govora sc zavzema tudi za žensko volilno pravico. Zatem je odredil predsednik skupščine desetminutni odmor. Po odmoru je govoril socialist Korač, ki je tudi predlagal, naj se uvede določba o ženski volilni pravici za državni zbor, V nadaljnjem svojem govoru pravi, da je proporcionalni sistem popolnoma izigran, ker postaja popolnoma formalen. To se vidi že iz tega, ker so volilna okrožja zelo majhnega obsega. Tudi zahteva po kvalificiranih poslancih ne odgovarja proporcionalnemu sistemu. Govornik naglaša, da se morajo vsi oni glasovi, ki v posameznih okrožjih ne dosegajo količnika, združiti, kar smatra za neobhodno potrebno. Končno predlaga, da se da pravica glasovanja tudi onim državljanom, ki imajo opcijsko pravico. Smatra, da je šla določba v volilnem redu nekoliko predaleč v tem pogledu. Za njim jc govoril bivši hrvatski ban dr, Paleček v imenu demokratske stranke. Dr. Paleček je zagovarjal sedanji volivni red in odgovarjal predgovornikom na posamezne očitke. Govoreč o ženski volivni pravicj, je izjavil, da so tudi demokrati v principu za žensko volivno pravico, da pa je bilo sedaj še r-nogo razlogov, ki so dovedli njegovo stranko do tega, da začasno opusti to zahtevo. Govoreč o lakozvanem »Kanctflparagrafu«, je izjavil, da ni naperjen proti katoliški Cerkvi kot taki, ker se ne tiče le katoliške Cerkve, ampak vsake druge veroizpovedi. Mnenja, je da bi mogli katoliki, oziroma njihovi zastopniki storiti največjo zaslugo, ako bi sami glasovali za to določbo, Za dr. Palcčkom je govoril še oo-slanec Aleksa Žujevič, na kar je predsednik skupščine zaključil generalno debato o volivnem zakonu ter zaključil obenem današnjo sejo ob 8. zvečer in določil prihodnjo na ponedeljek ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje generalne debati o volivnem zakonu, PREOSNOVA POKRAJINSKIH VLAD. Belgrad, 12. junija. Na sep ministrskega sveta so razpravljali o preosnovi pokrajinskih vlad. Do končnega rezultata ni prišlo. Razprav se bo nadaljevala. pr Koncert koroške mladine se je vršil sinoči pri polno zasedeni dvorani. Posebno mladina je bila prav številno zastopana. Kot nekak uvod je godalski orkester Glasbene Matice izvajal 6 krajših in preprostejših skladb, ki so prišle pod temperamentno taktiko g. Jeraja do popolne veljave. Nato jc nastopil zbor koroške mladine iz Borovelj — kakih 45 deklic in 25 dečkov — pod vodstvom gospoda učitelja Šuštersiča. — Občmstvo je otroke živahno pozdravljalo. Peli so 12 Devovib in Švikaišičevih troglasno prirejenih koroških narodnih pesmi. Kar moramo predvsem pohvalno omeniti, je stroga discipliniranost in preciznost, ki jo je pokazal zbor. Otroci so peli brez ust in takorekoč viseli na energičnem dirigiranju g. pevo-vodje, kar je napravilo najboljši vtis. Tudi dinamika, ki jo je pri otrocih tako težko doseči, je bila precej dobra. Če bi še zlasti nepovdarjeni končni zlogi malo manj prišli do veljave, bi bilo še boljše, na kar neutrudnega g. pevovodjo opozarjamo. Nekatere skladbe so za otroške glasove nekoliko preobsežne. Besedno so otroci jasno izgovarjali, tako da je bilo lahko razumeti. Široki e in koroški r nista prav nič motila, nasprotno: vse petje je bilo še bolj naravno, pestro in otroško-naivno. Občinstvo jo bilo po ljubkih glasovih vedno bolj navdušeno, ploskanje ni hotelo ponehati, in koroški otroci so s svojimi malimi ročicami živahno odzdravljali. Vsa prireditev je imela na sebi zelo prisrčen značaj, pr Krajepicna imena za »Matico Slovensko«. Obljubljeni so nam prispevki še za sledeče občine: Bistričica in Županje njive (pri Kamniku), Božakovo, Brezovica (v kamniškem polit, okraju), Črmošnjice, Dob, Drašiči, Drtija, Veliki Gaber, Gozd, Gradišče (litijski poi. okraj), Konj, Kotre-dež, Lahoviče, Vel. Lašče (deloma], Lok-vica, Luče (pri Žalni), Mekinje, Oselica, Poljane nad Skofjo Loko, Praprečp in Stc-hanja vas, Radomlje, Rova, Smarca, Vrb-Ijanje, Vrh (pri Vinici). Naj bi nam gg, m-biratelji poslali zbirke vsaj do 15. sept. i.1, Bte*iQ 3« fiPšUato. in h ' " ^ uro si bodo morda vendarle mogli utrgati za nas. Čim prej se obljube iznebž, tem prej bodo rešeni ene skrbi. Morda pritc Jnejo k telu kakšnega dijaka. Prosimo torej. — Iščemo nabirateljev za sledeče občine: Banjaloka, Čeplje, Gorenja vas (lit. okraj), Krašnja, Moravče (lit, okraj), Podhruško (pol, okr. Kamnik), Poljanica (Pollandl), Račna in Slivniqa (pri Gros.), Rob, Sorica, Trebe-ljevo (župnik K. Jeklič, ki je b'l delo prevzel, je medtem umrl). Kdo bi se javil? — V zadnjem času sta nam zbirke poslala za občine Vel. Pece, Podboršt, Črež-njice, Muljavo, Radohovavas in Dob gosp. Šolski vodja šanko Polak, za občino Sv. Jošt nad Vrhniko g, župnik Jož. Nagode, Iskrena jim hvala! — Zbirke naj se pošiljajo naravnost na Slovensko Malico. Cerkven i vesfnik. C Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 8, uri propoved. Predmet: najmočnejša internacionala, c Naj se popravi. Prejeli smo: Te dni se bo razvrstila mladina ljubljanskih šol k prejemu sv- zakramentov. Zanimivo je opazovati obnašanje učencev in učenk raznih zavodov bodisi ob spovednih, bodisi ob obhajilnih dneh v cerkvi. Človeka semjntje res gane pobožna, deloma skupna molitev in lepo vedenje. So pa tudi izjeme. Čul sem, ko so se ljudje upravičeno pritoževali nad neprimernim vedenjem zlasti dijakov ljubljanske realko. Bil sem pa tudi sam priča proslaškega obnašanja re-alčnega dijaštva na svetem prostoru in to celo o priliki skupnega obhajila. So izjeme med njimi, a splošen vtis je tak, da pobožnega vernika sili iz cerkvc. Moška mladina jc pač spbšno živahna in ima v cerkvi neko neokretnost na^ sebi, če si ni pridobila potrebnega verskega pouka. Vzorni mladeniči so seveda tudi krasen vzor iskrene pobožnosti. Toda če dobe. premoč razposajenci in brezčutni povrsneži med dijaštvom, je pa žalostno. Nikakor ne morem krivde zavračati na kateheta, ki se trudi in muči, kar more, a vsega sam ne zmore. Za potrebno in zadostno nadzorstvo bi moral skrbeti profesorski zbor. Dobri dijaki bi potem nemoteno in zbrano opravili svojo pobožnost, neoto-sanci bi pa vsaj drugih ne pohujševali. To sem zapisal, ker jc nam vernikom silno mučno gledati take nerede na svetem prostoru. — Opazovalec- TvenstSka in sp©rt. S, K. Ilirija vabi vse svoje člane, ki so se svoječasno priglasili Lawn-tenis seU-ciji na sestanek, kateri sc bo vršil v torek 15. t. m, točno ob 19. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Ker se bo na sestanku sestavilo partije, kakor tudi določilo ure trainingu, se prosi polnošte-vilne udeležbe. Nogometna tekma Ilirija rez. — Slavija. Danes ob 18. uri ob vsakem vremenu na prostoru Ilirije nogometna tekma Ilirija rez. — Slavija, Zagreb. Vstopnina: sedeži po 16 in 12 kron, stojišče 6 kron, za člane in dijake 3 krone. Ilirija nastopi v sledeči sestavi: Ciuha, gol; Pogačar, Kavšek, obramba; Cizelj, Z pančič II., Hus, krilci; Zupančič L, Pevalek, Lenassi, Rape, Splihal, napad; rc_~rva Deržaj. g Svedre za kamnolome in pile. —- Uraci za pospeševanje obrti v Ljubljani razpolaga črez večjo množino starih pil kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolome in kladive Cena 6 do 8 K za kg. Interesenti-obrtniki naj se takoj obrnejo na ta urad. Zgubil se je včeraj dopoldne od Še-lenburgove ulice po Frančiškanski ulici do Miklošičeve ceste mal zavitek z belo predtiskano »flanelo« in belo prejco. Pošten naiditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v Streliški ulici št 29/1» Izgubil se je deček. Pred štirimi tecjni je šel Janez Peharc, 14 letni deček iz Tržiča na Gorenjskem v šolo in se ni več povrnil. Izginil je neznano kam, da ni o njem ne duha ne sluha. Deček je majhen, debele postave, okroglega obraza. Oblečen je v siv suknjič iz šotornega platna in rujave belo križasie kratke hlače. Bil jc bos in brez klobuka. Ima črne oči in rujave lase. Kdor bi ga videl, naj naznani na Ano Peharc, Tržič št. 107. Stroški bodo povrnje-njeni- Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganic v udih? Malo Fcllericvega pravega, El*a-fluivenca". ' 2128 m Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sinček in bratec Stanko jarc po kratki mučni bolezni, dne 11. junija ob 9. uri dopoldne izdihnil svojo nedolžno dušo v nožni mladosti 6 let. Zabrdje-Mirna, 11. VI. 1920. Martin in Frančiška Jarc, stariši. Franc, Janez, Jožef, Anton, Viljem, bratje. Marija, Frančiška, Albina, sestre. Tovorno sioeiov Mika Kosova, Mengeš naznanja, da ima svojo nadrobno prodajo damskih slamnikov v Ilirski ulici 29. in sprejema iste v popravilo kakor tudi snaženje klobukov za gospode in dame. Dovoz z elekrično železnico do Sv. Petra cerkve. 2336 železne, medeninaste in iz bronca zamline, poljedelstvo in industrijo vedno v zalogi pri Paulmayers Nachfolgcr, Graz, Briik-kenkopfgasse. Steierm. ~ 2183 pocinjene ali nepocinjcne izdeluje naglo in ceno Paulmaycrs Nachlolger, Graz, Briickcnkopfgasse. Steierm. 2182 ifa z a spalno sobo dobro ohranjena I h in popolna sc proda. Rimska cesta št. 2., dvorišče. 2234 Naznanjam, da sem zopet pričela prodajati prvovrstne celovške drože samo no več Šelenburgova ulica 6., temveč Cankarjevo nabrežje 5 v trgovini-Valentina Bar. je naprodaj. Ponudbe na Anončni za* vod Drago Beseljak Ljubljana Cankar, jevo nabrežje 5. Vabilo na skoraj nov z vidno pisavo sc radi od-potovanja takoj ceno proda. Zupan, HianilniSka cesta 13. ^AMP/O Iz kavSuka 4 SITAR i zoor Ms pnfteoa jlrašivs r. z. z o. z. ki so vrSI dne 21. junija 1820 ob t, nrl popoludne v društvenih prostorih na Kongresnem trgu št. 4/1. DNEVNI RED: 1. Sprememba društvenih pravil. 2. Raznoterosti. Načelstvo. P. p. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, so skliče eno uro pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom drugi občni zbor. ki Je v smislu § 27 društvenih pravil sklepčen ne glede na štovilo navzočih društvenikov. dalmatinsko 10%', 11% in 12 % močno; belo in črno dalmatinsko za steklenice; ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka Br. Novakovih, veletrgovina vina in žganja Ljubljana (Kolizej). Telefon lnterurbau 131. na debelo v^ao 5—10% ceneje kot dnj-god. Stalno skladišče v Zagrebu. Cenjene naročbe vedno naravnost pri producentu: VLADIMIR JAL1Č, ZAGREB, PANTOV-ČAK 11. 2346 Glavna zaloga LJUBLJANA efra cc domačo porabo in kmetijstvo. Raz-prodajalci dobe popust. Paulmayers Nacb folger. Graz, Briickenkopigasse. Stm. 2184 Več zidarjev sprejme Kranjska stavbna družba v Ljubljani. Levstikova ulica štev. 19. Prodamo več I? in dva kompletna kolozdroba (Koller-gange). .Reflektantje naj si izvolijo iste ogledati v Tovarni cementa, Zidanmost, Zahvala* Za sočustvovanje v bolezni in smrti, nagega ljubljenega očeta in soproga, gospoda Jakob Marfircliža poklonjeno krasno cvetje in častno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem, posebno častiti duhovščini, ključavničarski zadrugi ter kat. društvu rokodelskih poijaočnikov za ganljive ža-lostinke našo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 11. junija 1920. Žalujoči ostali, pnan—i Zahvala. Za vso dokaze tolažilnega sočutjja povodom smrti na. šega ljubljenega soproga, očeta in očma gospoda KAR0LA MATER trgovca in posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-prisrčnejšo zahvalo. Posebno so zahvaljujemo za častno spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti, občinskemu odboru, preč. duhovSčlni, upravnemu svetu občinske hranilnice, lovskemu klubu, pevskemu zboru za ginljivo petje, društvu rokodelskih pomočnikov, vsem darovalcem vencev, gasilnim društvom vrhniške okolice, onobito pa vrhniškemu gasilnemu društvu, gasilcu tovarišu g. Štularju, kateri je s pokojnikom 40 let skupno deloval na gasilnem polju, za nagrobni govor, slednjič vsem sprem(jcvalcem pri mrtvaškem sprevodu. Blagega rajnika priporočamo v prijazen spomin. Vrhnika, dne 12. junija 1920i ŽALUJOČI OSTALI. I *_____I_>' iiT ^TV . j Jaz Ivan Ocepek, župan in posestnik v Volčjem potoku, jireklicujem žalitve, katere sem dne 7. aprila 1920 izustil v gostilni Antona Vilfana na Ježici,o zasebnem obtožitelju, č. g. Ivanu Lavrenčiču, dekanu in častnemu kanoniku v Kamniku, zlasti, da je ovaduh ter da je pristaše nasprotnih strank noter spravljal ter sem se nasprotno na podlagi pri razpravi dne 10. junija 1920 prečitane izjave bivšega vodja okrajnega glavarstva v- Kamniku Franceta barona Lazarinija prepričal, da je g. zasebni obto-žitelj v mnogoštevilnih slučajih interveniral pri okr. glavarstvu in to skozi vsa vojna leta, da se naj posebno družinski očetje kakor tudi potrebni sinovi opro-ste vojaščine, ozir. naj se jim dovoli dopuste in to popolnoma nepristransko ne oziraje se naj si bodo politični prijatelji ali nasprotniki. Mojaobdolžitev, izustena pri razpravi dne 22. maja 1920 glede pismene ovadbe obtožiteljeve na okrajno glavarstvo v Kamnik je slovom izjave barona Lazarinij a naravnost izmišljena ter infamna, ker g. zasebni obtožitelj ni nikoli ne pismeno in ne ustmeno nikogar ovajal ter se tudi v privatnih in tajnih pogovorih z vodjo okrajnega glavarstva takih stva-rij ni nikdar dotikal, kar je sploh izključeno pri tako narodno čutečem možu, kakor je g. kanonik Lavrenčič — ter te žalitve obžalujem, ker sem bil od ljudi j napačno podučen. Nadalje se zavežem to izjavo na svoje stroške obelodaniti v „Slovencu" in ,,Domoljubu", plačati kot globo Jugoslovanski Matici 500 K in trpeti vse pravdne stroške. V Kamniku, dne 10.rožnika 1920- Iva n Ocepek, posestnik in župan v Volčjem potoku. EferiCno jelkino olje lelRMsMi, rekt. in priporočam l lekarnam, dro-gerijam, zdraviliščam itd. (succus) prozorno i Čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. Sodne esence in kompo- 7irilP za izcielavo pokalic so &ll*l|u vedno razpoložljive za sodavičarje. 000 Potnik Srečko, Ljubljana, Slomškova nllca 27. priporoča svoje prvovrstne izdelke. — Tovarniške cene. — Originalni tovarniški ceniki vsakomur na razpolago. V Ljubljani ll^T, Gosposvetski c. 7. letnik 1917 fn 1918 naravnost od vinogradnikov kupil eno se toči v restavraciji P. KOŠAK, prefe „prS Ferlincn" Ljubljana Krekov trg. ordinira od 8—10 ure dop. in od 2—5nre pop. v delavnikih. • V »1 z dobrimi spričevali in tudi Ponudbe naj se vpošljejo na Bestavracijo Grand Hotela Union v Ljubljani. suho In mokro, kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino Tovorno zo klel v Ljubljani. (ali lokomobilo) dobro ohranjen od 30 IIP naprej, se takoj kupi. Ponudbe pod »Parni stroje 2328 na upravo .Slovenca" Zdravilna zelišča p°sebn° "p««?«» w .amm uvaamv«,« bezgovocvetje,encijan, rjomilce suhe gobe itd., kupuje v vsaki množini podružnica ŠTRUKELJ & HGRAK Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Zastopa vse boljše parobrodne družbe za potovanje v Ameriko, ter preskrbuje potrebne vozne listke. — Nadalje posreduje kot new-jorški javni notar za vse tiste, ki imajo dobiti kako zavarovalnino ali kakršnokoli drugo tirjatev po svojcih v Ameriki. Vsa tozadevna pojasnila brezplačno! P. n. Prisiljena, da izprazniva trgovski lokal na Kongresnem trgu št. 2, ki sva ga imela od leta 1839, morava zatvoriti svojo knjigarno od 14. t. m. do 1. julija. Prosiva svoje velecenjcne odjemalce, da nama ohranijo dosedanje zaupanje, in izražava prijetno nado, da bova mogla v lastni hiši na Miklošičevi cesti št. 16 zopet vestno voditi promet z našimi p. n. odjemalci po starem kulantnem načinu. Velespoštovanjem Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana, 13. junija 1920. 1 ♦ mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.