106
Če obsekavanje gozdu škoduje?
Vsak gozdar, ki le kolikaj malo razumeva gozdarsko vednost, obsoja in zametava obsekovanje drevja, ker je napačno in škodljivo. Ta edina sodba vseh razumnikov v tej reči je določna. Poslušajte pa še te-le vzroke.
Obsekovati drevo se pravi, silovito segati v njegovo naravo, v njegovo natoro. Nobeno silovito kvar-jenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti v gozdu, mora tudi globo plačati. Vedite toraj, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listji ali igličevji iz zraka. Iz zemlje se sprejema to, kar pepel v sebi obsega, z eno besedo,   pepel; — iz zraka pa prihaja vse,   kar pri
sežiganji zopet v zrak beži, imenito ves oglenec. Ker je pepela le prav malo odstotkov, pri jelovji še tri odstotke ne, je lahko prevideti, kako silno veliko živeža za svojo rast drevje iz zraka jemlje.
Ako takemu drevesu velik del vej odsekaš, mu tako rekoč ravno toliko ust vzameš, skoz katere svoj živež v se srka; drevo tedaj tako obsodiš k po tu. Zares je tako drevo močno zadrževano v rasti, ne le v dolgosti, ampak še prav posebno v debelosti. To pa dotlej, da poženejo in se razrastejo nove veje. To prav natanko vidiš, ako opazuješ letorastne kroge ob-sekovanih dreves. Te letnice (tisti krožčiki na okrog, kolikor drevo v enem letu debeleje postane) so več let po obsekanji veliko ožje, tanjše. Ako veje obsekuješ prav blizo ali tik debla, in ne pustiš nekoliko žive veje z rastiki, se grče posuše, ločijo se od živega de* blovega lesa, in kedar se taki hlodi v dilje žagajo, takrat tiste grče izpadejo, odlete, in škoda je zopet očitna. Pa tudi če še ostanejo, se vendar vidi, da so ločene in veli krat se še le pozneje ločijo iz podov, ali kjer se take deske rabijo. Ko bi veje ne bile odsekane, bi bilo vse skupaj živ les in torej zdaj cele, lepe deske. Eavno zarad stelje pa, kolikor je nam znano, zlasti po Gorenjskem, cele goščave smrečja vse zre-doma obsekujejo, ter smreki le en sam čop vej pri vrhu puste, vse drugo večidel pri lubju oklestijo, (Mogoče je tudi to vzrok, da se smrekova goščava večkrat jame sušiti, ker pride neka bolezen v smrekov log in v enem ali dveh letih je vsa smrekova goščava izsušena — škoda je silno velika. ker težko ali vsaj kasno se zopet zaredi smrekov log.)
Ako veje odsekuješ prav pri deblu, se naredi smola, kakor pravijo, to je, smola začne v veliki obil-nosti iz drevesa se cediti. Še veliko veči pa je ta odtok smole, ako kak plazar s krampeži po drevesu pleza in lub odere; narede se dolge riže, po katerih smola navzdol po deblu lije, ker stopinja za stopinjo se naredi rana v lub in v belino. Najprvo teče smola, in če je rana v drevo veča, da se zarasti ne more, se začne od tiste strani deblo sušiti, trohneti in gnjiti. Veš pa, da kolikor smole odteče, toliko živeža je drevesu ugrabljenega in drevo je v rasti zadrževano. Znano je kako radi se pastirji in celo odraščeni bu-teži s tim igrajo, da zareze delajo v drevesa, še zlasti v smreke, ker jih veseli, da smola po njih teče, katero včasi tudi obirajo in prodajajo Cele plate vidiš dostikrat na najlepših smrekah, hojah, bukvah itd. izsekane in veliko lepih hlodov gre tako v nič. Zares se ne more nikoli dosti zatrditi, kako je to škodljivo. Z obsekovanjem tedaj drevesa ne obsodiš samo k postu, temuč mu tudi puščaš in ga trpinčiš. Ako že nočeš ali ne moreš drugače, da drevo obsekuješ, pusti mu vsaj za čevelj dolge konce ali štore z živimi vejicami, ter pokaži vendar mrvico prizanašljivosti in gospodarnosti. Ako drevje do dveh tretjin visočine ali celo še višej obsekaš, se zgubi v logu senčnost, vsled tega pa na tleh dobi moč drmičevje in oračje, ter razna šara, in to je drevju v škodo.
Obsekanih dreves se tudi poprej črv (kukec) loti in jih konča. Sklenem tedaj z naukom: S sekiro ne v gozd, razen če je treba gozd trebiti ali drevje po-sekovati, — in nobeno kleščevje za steljo naj se ne jemlje iz njega, razen pri trebljenji in posekovanji.