Dopisi. Iz Mostečnega pri Makolah. (Slabe steze.) VeSkrat že amo v rSlov. Gosp." brali o alabih stezab ali cestab. Tudi iz našega kraja zamoremo z jednakim poroSilom poatreči. Kajti steze od Pecke 5rez Mosteeuo in nad Seatrže in potem nad Cirkovsko in Slivniako faro gotovo ni treba sram biti, 5e jo na stran postavimo najslabaej ceati v treh deželah. Ona ima vae lastnosti slabe, zanemarjene ceste: jame, prepade, blato, predrene in pirave moste, pomanjkanje grabnov, potem pretepanje živine in grdo preklinjevanje nevoljuib voznikov. Ljudje pra.vijo, da so temu izve5a kiivi naai predstojniki. To se mi prav verjetno zdi. Kajti se te dni sem slišal, kako je voznik, ki je na ceati z vozom in živino obtical, strašno preklinjal ,,rihtarje", posebno je bil na jednega hud, ker je godrnjal: rkaj je to za en fer . . . . ni rihtar, ki nam ni6 tote steze ne popravi!" Ko sem to sliaal, aem si mislil, ko bi jaz nribtar" bil, bi pred vsem dal steze popraviti, naj bi veljale kolikorkoli, da me le uebi ljudje tako neizmerno zarad nemarnosti zmerjali, psovali in preklinjali. Toda kaj nam pomaga, če bi vsi tako mislili, le samo predatojniki ue? Gotovo nic, in eedanji malomarneži ne bodo ničesar storili, 5e jib okrajni Bistriški zastop ne bode dregnil in iz spanja vzdramil reko5: srenjski predstojniki, na noge! popravite svojo steze, kakor ste storiti dolžni in ue dajte našega kraja pred vsem svetom zarad grozno slabib stez smešiti in na aramoto poatavljati! Od sv. Marka pri Ptuju. (Nesre5a.) Bilo je 6. julija, ko se je Frauce Kekec mislil črez Dravo zapeljati v Šturmovee. Toda nemila smrt ga je nagloma zadela. Peljal 8e je v ladji 6rez Dravo, ki je 8edaj jako napeta in mogočne valove meče. Po neareči se je naklju5ilo, da je niož v dero5o reko padel in se vtopil. Preminol je tako, da še do sedaj trupla niso naali. Kekec je bil od vaeh, ki ao ga poznali, spoštovan in ljubljen. Zaupauje duhovnih pastirjev in vrlib št. Markovskib faranov ga je izbralo za cerkveuega ključarja. Bil je tudi šolski svetovalec. Zapustil je ženo in tri mlade otro5i5e, ki mo5no za njim jžalnjejo. Fara je zgubila mirnega in razuinnega uioža, otro6iči pa skrbnega očeta. Bodi mu Bog milostljiv ! Iz Celja. (Odgovor na ,,poslano" iz Celja v zadnji št. ,,Slo v. Goap."). Mislil sem, da ni neobboduo potrebno, g. nadučitelju napovedovati procesijo na Telovo; kajti kakor Katoličan in večleten ucitelj je itak za-njo vedeti moral. Da sem jo pa otrokom napovedal in jim to in uno zastran obnaaanja veleval, to se samo po sebi razumeva, to atorijo menda tudi vai kate- beti po širokem svetu. Če se je g. nadučitelju kteri drugi kraj za zbirališ5e primerniši zdel, kakor prostor pred farno cerkvijo, ki pa ni tak nme8tni vogel", da ga otroci ue bi najti mogli — 8lobodno mu je bilo, otroke ondi zbrati. Naj še opomnim, da tudi mestnim gg. učiteljem ae ni ta proceaija poprej naznanjala, iu vendar so se nje vsi s svojo šolako mladežjo udeležili. J. Ži5kar, katehet. Iz št. Jurja pod Taborom. (Po n u d b a). Cital sem v ,,Slov. Gosp.u štev. 26 v dopisu: izspod Pohorja in poizvedel, da je v Konjiškem okraju pomanjkanje živinozdravnikov in živinozdravniakih knjig. Temu v okoni priti in pomagati bi podpiaani voljen bil, ako bi dobil vaaj nekoliko poroštva, da bi zamogel tam sbajati in se preživeti. Bil sem nekaj časa za okrajnega živivinozdravnika v Vranskem okraju, potem sem boleno živino ozdravljal z dobrim vspehom v Gornjemgradu. Sedaj stanujem na svojem poseetvu blizu Vranskega. SpriSevala imam iz živinozdravniake ucilnice v Ljubljani. Tudi živinozdravniskib knjig imani vsake vrste, slovenskih in nemškib. Anton Drager, živinozdravnik pri st, Jurju pod Taborom, pošta Franz. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Nad Belakorn je visoka gora Dobra5, blizu nje pa Pliberg z rudami za Bvinec, ki daleč po svetu slovi. Dva rova ali tula 8ta najbolj znana: Rudolfov, našemu cesarjevicu na cast tako zvan, in pa cesarjev Leopoldov rov, ki se je za ceaarja Leopolda II., 1. 1792 kopati zaeol. Letoa 29. junija bil je dokopan do Rudolfovega rova in je v avojem 83. letu doaegel dolgost 4456 metrov. Knapi so bili tega jako veaeli in so nenavadni dogodek s 62 streli iz možnarjev pozdravili. — Veliko škode je letos Celovsko jezero prizadjalo okoličanom, zlasti onim, ki prebivajo na izbodni njegovi strani. Veliko stotin oralov najlepših travnikov je voda poplavila in 8eno pokazila. Ta nesreča je teraveč ob5utljiva, ker se doneaki za umetno izsušenje mo5virjev strogo iztirjajo. Vendar veliko ve5 kakor moSvirji so poplavljanje zakiivile druge re5i, zlaati pa to, da se vodi odtok v Glajno in Dravo zabranuje. — V št. Vidu so usmiljeni bratje iz Gradca kupili vrt in zeinljiš5e v zdravi in prijetni legi ter so 27. junija t. 1. za5eli zidati novo bolenišničo, v katero bodo po svoji stari krščanski navadi sprejemali rnožke bolenike vsakega stanu, narodnosti in verstva. Do jeseni mislijo hišo spraviti pod strebo. Bog blagoslovi človekoljubno podvzetje, ki bode svetu nov dokaz, koliko premore kračanska ljubezen posvečena in podpirana po treh evangeljskih svetib. — Poaojilnicam na Koroškem se je začela huda goditi. Finančni miniater tirja iz njih tolike dače, da bodo te požrle vse, kar se je do sedaj prigospodarilo in pribianilo kot reservni zaklad ali fond. Posojilnica v Wolfsbergu na primer ima 4900 gld. v reservuem foudu, a minister je predpisal davka 6671 gld. Nu tak način morajo vs6 posojilnice zaporedom in v kratkem uni5eua biti. — V sedanji liberalni dobi so tudi inženirji in zidarji postali liberalni t. j. slabi in nezanesljivi. V dokaz bodi novo poslopje Koroške brauilnico v Celovcu. Poalopje je na videž izvrstno, v reanici pa slabo in pravi denarni požerub; v 2 letih je požrlo 60.000 gld. samo za popravljanje. Se bolj slabo zidane ao nekatere nove aole po deželi. Komaj postavljene, že lezejo narazen. Ob, hvalisana liberalna doba, draga si, draga, pa tudi hudo ~ 8laba!