Štev 201 v Uomiani, v saoaia diit 16. sepiemara wl Leto t Naročnina za državo SH3: 8> celo teto naprej Dlu.120<~ za pol leta „ .. „ 80-— n četrt leta m .. „ 30*— ca en mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo s deiole no . , , Do. 2<«-~ cerečno . , , , „ 18 — šs Sobotna izdafa: —i v Jugoslaviji. . . Din. 15 — v Inozemstva ... „ 3i —. postna M 75 por. s Cene !nseratom:aa Enostalpoa patltaa vrata mali oglasi po K 4'— 1« l B -y veliki oglati nad 43 mm vfc, sin« po K 8 —, poslana tU. po K il Pri večjem naročilu popust.!, Izhaja v tak dan lzvzamit ponedeljka ln da eva po P raz« niku ob 5. uri zjutraj. Mesečna priloga; ttaMk KSZ. tiV Oredalfitro je « Kopitarjevi allot itev. 6/m RoKoptBl se no vračajo; noiranklraaa ptsmj se ae •prejemajo. Urodn. telet, št*. 50, oprava, štv. 328. Političen list za Uprava je v '\opttarjavi ul. 6. — Bačoa poštne hran. ljubljanske št. 650 ca naročnino ln St 349 sa oglasa, sagreb 9.0)1, aitrajev. 7563, praš&e ln dnntj. 24.797 Proračun za izstradanje. S ponosom povdarjajo radi demokrat-iki listi, da je demokratizera v naši državi isidran v ustavni parlamentarni obliki vla-lanja. Po tem sistemu je odgovoren za vse ielo v državi parlament skupno z vlado. Tako bi tudi morali biti v resnični ustavni jariamentarni vladavini. Dejansko pa se iopiri pri nas absolutizem nikomur odgovorne vlade. Je-li vlada narodni skupščini )dgovorna? Ustavno da, dejansko pa se aneni za parlament toliko, ko mi za lanski sneg. Narodna skupščina je od vlade degradirana na nekak posvetovalni organ, ki sicer sklepa in glasuje, spreiema in od-danja vladne predloge, kritizira in dela lakone, a za vse parlamentarne ukrepe se /lada zmeni le toliko, kolikor se ji /.ljubi n se njej zdi prav. Vladna večina ljudskega zastopstva je pa servilna do skrajnosti in ni sposobna za obrambo parlamentarnih jravic. Narodna skupščina izglasuje proračun, po hudih in dolgotrajnih debatah, dadno časopisje piše slavospeve prvemu •ednemu proračunu v novi državi, a vlada spreminja proračun, ki ga je izglasovala tjena večina, kakor se zljubi finančnemu ninistru ali celo poročevalcu vladne ve-iine v finančnem odboru, poslancu Šeče-ovu. Iz proračuna, kakor je bil sprejet v inančnem odboru in narodni skupščini, o za Slovenijo izginile postavke, ki zna-ajo skupno, če smo točno informirani, »kroglo 30 milijonov dinarjev. Tako je iz >roračuna samovoljno izpuščena po-itavka za katehetske plače, postavke za excurrendo — šole in pouk v ženskih ročnih delih. Demokratski mrač-ijaki in nazadnjaki, ki si tako radi — če-udi po krivici — prisvajajo monopol na »rosvetno delovanje in si bahavo nadevljejo iriimek ^naprednjakk, so prevzeli žalostno logo zatiralcev šolstva. In to v nasprotju proračunom, ki ga je dovolila in sklenila mrodna skupščina 1 Ni-li to ironija, da se lemokratski vladinovci — predvsem Pribi-evičijanci in Žerjovovci — zaganjajo z vso ilo zoper privatno šolstvo in vidijo višek lolske modrosti v državnem monopolu na iolstvu, pa niti obstoječih šol ne morejo zdržati in učiteljskega osobja nočejo pla-ati — po zakonu? Saj ste v proračunu za Slovenijo izpuščeni tudi postavki tako za Iraginjske doklade ljudskošolskim učite-jem — manjka okrog 10 milijonov dinar-ev — kakor za funkcijske doklade šol-ikim voditeljem, ki so seveda s tem uki-ljene. To imajo v zahvalo blejski resolu-:ionaši! Bolj ko se kdo bliža, bolj bo tepen! Prepričani smo, da to ni slučajna poki bi bila neodpustljiva in bi bila nopolne nesposobnosti merodajnih , marveč da je to gaženje spreje-'•ačuna hladilo proračunjeno in ' daleč vidnih znakov sedanjega v '/■ režima v državi. Dokaz temu i " "oračun za slovensko univer- '" / " ..'■"jen. Demokratje so si sta-• >t : ovarjati ter je minister ič pred javnim ogor-•'i zlezel pod klop, sku-& "> univerzo ubiti. Titi v , o fevilo slušateljev na slo > so jim ukinili vse pod; p ' 'emiki v Belgradu in di r irno podporo aka- Jemsi t. je ministrstvo za prosve\ > . . > . Tak. uoni mračnjaki sloven- sko kult počasi izstradati. Ustavili se pa niso niti pri svojih pristaših, pri učitelj-stvu, katerega liberalni del je avantgarda v agitaciji za obstoječi režim, ki komaj čaka na vsak Pribičevičev migljaj, da pade na kolena in z vsemi svojimi slabotnimi močmi podpre Pribičevičeve kulturnobojne tendence, v svoji kratkovidnosti jih skuša iz same hlapčevske uslužnosti prekositi, tako, da mu mora iz strahu pred lastnimi pristaši dajati lekcije celo >Kmetijski liste Pričakovali bi, da bo »Jutro« že iz bankarskega interesa dvignilo plamteč protest proti proračunskemu škandalu, da t>odo vladni poslanci v narodni skupščini izžvižgali finančnega ministra in svojega finančnega poročevalca in izjavili, da je za- nje ta balkanska upravna sramota casus belli v vladi. Pričakovali bi to, toda izkušnja nas uči, da bo vse mirno in da bodo vladne stranke s samostojneži vred vse lepo in mirno pogoltnile, hvalile in opravi- čevale naprej vlado, režim in prepustile čiščenje Avgijevega hleva »Jugoslovanskemu klubu in mu vrh tega še očitale, da ne sodeluje pozitivno pri takem škandaloznem »konsolidiranju* države. ODGOVOR ANGORSKE VLADE GLEDE MORSKIH OŽIN. - MEDNARODNE ČETE V VARSTVO OŽIN. — ANGLIJA NI ZAHTEVALA INTERVENCIJE JUGOSLAVIJE IN ROMUNIJE. - ČEŠKOSLOVAŠKA IN JUGOSLAVIJA ZA GRŠKO. — NEVARNOST NOVE VOJSKE. - SPOPADI MED GRŠKIMI IN BOLGARSKIMI ČETAMI. - VZNEMIRJENJA V BELGRADU. - SMIRNO UNIČIL POŽAR. - TURŠKE ZAHTEVE. — BOLGARIJA IZJAVLJA, DA OSTANE STROGO NEVTRALNA. Carigrad 15. Na noto zaveznikov glede spoštovanja nevtralne cone morskih ožin je angoreka vlada telegrafieno odgovorila, da cona po njenem naziranju ni nevtralna in da želi, da zasedejo cono mešani oddelki, sestoječi iz zavezniških in turških čet. Pariz, 15. Na podlagi tozadevnega sporazuma so zavezniški oddelki zasedli Sku-tari na na azijski strani Bospora, Mudani-jo, ki je pristanišče za Brusso, ter Čanak v Dardanelah. To pomeni, da so zavezniki odločeni, da hranijo skupno svobodo ožin, nikakor pa še ne, da so se zedinili glede celega compleksa turških žalitev, katerim zlasti francoska vlada stoji deloma simpatično nasproti. Zavezniški oddelki na obeh straneh ožin so zelo majhni. London. 15. »Reuters poroča: Belgrajska vest, da je Anglija intervenirala v Belgradu in Bukarešta, naj bi Jugoslavija in Romunija posegli v turško-grški konflikt, je brez vsake podlage. Res je pač, da so »srbskk krogi vznemirjeni vsled možnosti, da bi se Turčija zopet etablirala v Evropi, zlasti pa menijo, da Jugoslavija ne bi mogla dovoliti, da dobita Turčija in Bolgarija skupno mejo, vendar pa o vojaških pripravah Jugoslavije in Romunije ni govora. London, 15. >Morning Post pravi, da bi ves Orient, ako Angleška zapusti Carigrad, to smatral za poslednje zvonenje za angleškim imperijem. Umaknili smo se že iz Perzije in Kavkaza, delj ne gre. Zato je treba, da se zavezniki nemudoma zedinijo. Sicer je mogoče, da stojimo pred novo vojsko. London, 15. Iz Simle poročajo,, da se zberejo jutri muslimanski člani indske narodne skupščine, da sklenejo resolucijo, v kateri bodo angleško vlado pohvali, naj v tursko-TŠkem sporu ostane popolnoma nevtralna. Rim, 15. (Izv.) Med Prago in Belgra-dom se vrši živahno izmenjavanje brzojavk radi orientalskega vprašanja. Češkoslovaška in Italija bosta uvedli diplomatično akcijo v korist Grške, da se tako preprečijo morebitni zanletPaji na Balkanu. Belgrad, 15. septembra. Splošno sodijo, da stoji brzojavni poziv vseh minHrov v Belgrad v tesni zvezi s položaiem na Balkanu. Grški zastopnik je včeraj znova opozoril našo vlado na vojaške in četaške priprave Bolgarov na trakiiski meji. Med bel-grajsko in romunsko vlado se vrše živalmi razgovori glede morebitnega skupnega nastopa v vseh vprašanjih na jugovzhodu Balkana. London, 15. septembra. Nekateri angleški listi pišejo o položaju na Balkanu zelo resno in naglašajo nevarnost nove vojske. Sedanji položaj na Batkanu primerjajo z onim 1. 1914. Minister vnanjih zadev lord Curzon želi sporazumnega nastopa s Francijo, Lloyd George pa zaslopa misel, da morajo rešiti balkanski spor podpisniki mirov ie pogodbe sklenjene v Sevres-u. Italijani se trudijo posredovati med Francijo in Anglijo. Pariz, 14. sept. 1 Agence Havasr javlja: Francoska vlada je mnenja, da turške čete ne sinejo prekoračiti nevtralne cone. Morske ožine naj bodo proste, toda Turčiji je treba dati njene pravice. Pariz, 14. sept, (Izv.) Sem so dospele vesti o sjiopadih med bolgarskimi in grškimi četami na grškem ozemlju, London, 14. sept. (Izv.) Danes jc odšel 1 bataljon vojaštva z Malte v Carigrad. London, 14. sept. (Izv.) »Daily Mail« poroča, da je grška vlada vprašala v Belgradu in v Bukareštu, kakšno stališče bi zavzeli obe vladi v slučaju vojne med Bolgari in Grki- Pariz, 14. sept. (Izv.) Smirno je uničil velikanski požar. Zgorelo je nad 1000 ljudi. Škodo cenijo nad 60 mil. dolarjev, London, 14. sept. (Izv.) Kemal-paša je izjavil, da zahteva Malo Azijo, Tracijo do Marice in Carigrad. Če se bodo zavezniki tej zahtevi upirali, bo prisiljen korakati proti Carigradu. Turčija mora zopet dobiti svoje glavno mesto. Sofija, 15. sept. (Izv.) Oficielnj »Ec.ho de Bulgarie« naiodločnejše dementira vest, lansirano od izvesfcnih romunskih listov, da Bolgarija spričo dogodkov v Grčiji mobilizira. To vest je vrgla prva v svet »Dacia«, »E. d. B.« jo označuje kot zlobno obrekovanje, za katero pa ne smatra za odgovorno vlado g. Bratiana. Bolgarija nima nobenih vojnih namenov niti ne organizira kakšne čete. Kdor hoče mobilizirati, mora imžti na razpolago armado te pa Bolgarija nima. Nima niti milice 33.000 mož, katere ji dovoPuje nejilska pogodba, ampak samo 11.000 prostovoljcev. Tudi nima nobenih vojnih tehničnih sredstev. Vlada g, StamboHjskcga je trdno odločena, da varuje na Balkanu mir in se glede na svoje upravičene zahteve na* slanja izključno na signatorne velesile in na Društvo narodov. Pisanje romunskega tiska ima zgolj namen zastrupiti javnost in velesile harangvirati proti Bolgariji. Sofija, 15. (Izv.) Notranji minister je podal odločno izjavo, da bo Bolgarska v grško-lurški vojski držala najstrožjo nevtralnost v zunanjem ministrstvu. NAVZOČI ANTANTNI ZASTOPNIKI ZA AKTIVEN NASTOP. Belgrad, 15. (Izv.) Kakor je izvedel naš dopisnik, se je danes vršila v zunanjem ministrstvu konferenca o položaju na Balkanu radi grškega poraza. Zanimivo je, da so se konference udeležili tudi angleški poslanik, francoski in grški upravniki poslov. Na seji so poskušali naprositi našo vlado, da bi nastopila aktivno pri obrambi Grške in so se ji zato obetale razne kompenzacije. Belgrad, 15- sept. (Izv.) Radi poraza Grkov v Mali Aziji vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje. Boje se, da ne bi Bolgarska napadla Grško in se zvezala s Turčijo. Tudi iz Makedonije prihajajo vznemirljive vesti o pripravah za revolucijo. Dobro poučeni krogi sodijo, da je vpoklic letnika 1898 v zvezi s temi razmerami. Dr. Beneš o mednarodnem poSožaju. Ženeva. 14. sept. (Izv.) Na banketu, ki so ga priredili švicarski novinarji na čast dr. Benešu, je imel dr. Beneš govor, v katerem je izjavil, da se je položaj v Evropi in mednarodni položaj poslabšal. V današnji Evropi je nemogoča politika egoizmu, a ravno tako tudi politika idealov. On je realen politik, ki pa no zametava idealnih naporov. Glede vprašanja o razorožitvi je dejal, da ne gre sedaj za popolno razorožitev, ampak za omejitev oboroževanja. Kar se tiče vprašanja narodnih manjšin, se bo Češka vestno držala podpisanih pogodb, ne bo pa sprejemala nikakih tozadevnih novdh obveznosti, dokler jih ne sprejmejo vse djv žave. Avstrijsko vprašanje je označil dr, Beneš kot del srednjeevropskega vprašanja, čegar glavni problem je gospodarska obnova. Češkoslovaška je vse storila, da si iz svoje lastne moči gospodarska opomore, in isto mora storiti tudi Avstrija: delati in zvišati produkcijo. Sosedne države pa bodo vse storile, da se Avstriji pomore s krediti za obnovo. Zborovanje društva narodov. Ženeva, 14. sept. (Izv.) Peteročlanski odsek za pomoč Avstriji je imel danes pod predsedstvom Balfourja svojo sejo, Odsek sc je posvetoval v prvi vrsti o ga* rancijah za politično neodvisnost Avstrije, čp. dobi posojilo. Avstriji jc treba zajam-čiti popolno teritorialno neodvisnost. Kot podlaga za tozadevne razprave služi oi> širen elaborat, v katerem se razpravlja o garancijah za teritorialno neodvisnost evropskih držav od 1. 1915. dalje, Ženeva, 14. sept, (Izv,) Društvo nar» dov je imelo danes tajno sejo, na kateri so razpravljali o mejah med Avstrijo in Ogrsko. Do končnoveljavnega sklepa ni prišlo. Ženeva, 14, sept. (Izv.) Podkomisija; 6- odseka društva narodov se je posvetovala danes o sprejemu Ogrske v društvo narodov na godlagi obširnega poročUal grofa Banffy-ja, ki je podal izjavo, s katero je poskusil razpršiti vse poslike proti sprejemu Ogrske, Grof Banffy je izjavil, da Ogrska priznava čl. 1. štatutov društva! narodov, glasom katerega se zavezuje vsak član na izpolnjevanje mednarodnih pogodb. O liabsburškem vprašanju se ni govorilo. Položaj smatrajo kot ugoden za Ogrsko, Ženeva, 14. sept. (Izv.) V Ženevo je! došel privatni tajnik Lloyda George-ja io se je dolgo razgovarjal z Balfourjem. London, 15. sept. (Izv,) Angleški trik nistrski predsednik Lloyd George bo v torek ali sredo odpotoval v Ženevo na zbo>-rovanje Druživa narodov. Sklep razorožitvene komisije. Ženeva, 15. sept. (Izv.) Razoroži t vena komisija Društva narodov je pretresala vprašanje razorožitve na sidiem. Sklenilo se je, da bo poseben odsek to vprašanje še dalje obdeloval ter po podanih načelih na prihodnjem zasedanju predložil že določen načrt. Delegat Juvenel je stavit posebno resolucijo, v kateri izvaja željo, naj bi stare države Evrope, ki šc obstoje in katerih pravno stanje se ni spremenilo ter danes niso zapletene v noben oborožen konflikt, svoje izdatke za vojsko na suhem, na morju in v zraku omeje na vsoto pred vojsko 1. 1914. Računajo naj se predvojne ceoie. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta, Malarska član Društva narodov Ženeva, 15. (Izv.) Na današnji seji 6. sekcije je bil brez ugovora sprejet predlog pododseka, da se Mažarska sprejme v Društvo narodov. Za predlog se je posebno toplo zavzel zastopnik Anglijo, dalje Italiie, Francije, Švice in Estonije. Zastopnik Češkoslovaške je sicer opozoril, da Mažarska še ni izpolnila svojih reparacijskih obveznosti. Toda zastopnik Italije je odgovoril, da je grof Banffy podal slovesno izjavo, dat bo Mažarska svoje obveznosti izpolnila. Italija popolnoma zaupa dobri volji Mažar-ske. Vojaška konvencija male antante. Praga. 15. (Izv.) Brnske >Lidove No-viny« poročajo iz vladnih krogov, da se je pri pogajanjih v Marijinih Lažnih sklenila vojaška pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo le za dobo 5 let. To pa se je zgodilo zato, da bi morebitna daljša doba ne prejudicirala razširjenju male antante. Pogodba med Rusijo in angleško družbo. London, 15. sept. Te dni je Krasin v imenu ruske vlade podpisal pogodbo z >Russo - Asiatic - Companv, katero zastona Strtn & ffCOVENEC, cfne 16. sepfemKra 102& Stev. 202. lTrquhardt. Angleška družba dobi vrnjena vsa svoja podjetja, ki jih je imela prod revolucijo v Rusiji in ki se cenijo na 56 milijonov funtov šterlingov, vrhtega pa še eksploatacijo drugih rudnikov. Sovjetska vlada povrne družbi tudi vsled revolucije prizadeto škodo okoli 2 milijonov funtov šterlingov. Stvar je zategatelj važna, ker je na ta način Anglija prva prelomila v Haagu sklenjeno načelo, da privatna podjetja ne smejo sklepati z Rusijo nobenih pogodb. Romunski list za mir. Bukarešta, 15- sept. »L' Orient« resno dvomi izrabiti poraz Grčije v svrho kakšnega oboroženega vpada v Tracijo, Romunija pa ima tudi nujno potrebo po miru in se ne bo spuščala v kakšno škodljivo vojaško avanturo, kakor bi to radi nekateri listi. Delavsko varstvo velja tudi za kmetijsko delavstvo. Ženeva, 15. sept. (Izv.) Sodišče za Mednarodne pravice v Haagu je na prošnjo sveta Društva narodov 12. avgusta 1.1. izdalo svojo nasvetno razsodbo, tičočo se nesoglasja, ki so nastala ob tolmačenju dveh členov XIII. dela versaljske mirovne pogodbe. Na prvo vprašanje: »Ali se razteza kompetenca Mednarodne organizacije dela tudi na mednarodno uravnavo delovnih pogojev delavcev, ki so zaposleni v poljedeljstvu?« je sodišče odgovorilo, da varstvene določbe XIII. dela mirovne pogodbe obsegajo tudi delavce, zaposlene v kmetijstvu, to pa tembolj, ker je kmetijstvo ena najstarejših in največjih svetovnih industrij, v kateri je zaposleno vec nego polovico delavstva celega sveta. To je prvi spor, ki ga je moralo rešiti sodišče za Mednarodne pravice In s svojo razsodbo je napravil konec razpravam, ki so tekle zadnjih 18 mesecev najprej v Švici, potem pa na Francoskem, Angleškem itd. FRANCOSKI PARLAMENT. Pariz, 14. sept. (Izv.) Ministrski svet V Rambouilletu je sklenil sestanek parlamenta na 12. oktobra. TRGOVINSKA POGAJANJA MED CEHI IN MA2ARI. Bratislava, 15. sept. (Izv.) Oktobra meseca se bodo pričela pogajanja o trgovinski pogodbi med Češkoslovaško in Ma-žarsko. S pripravami za ta pogajanja je poverjena trgovska zbornica v Bratislavi. TEČAJ ZA SRBOHRVAŠČINO V PRAGI. Praga, 15. sept. (Izv.) Češkoslovašlco-jugoslovanska liga priredi v šolskem letu 1922-23 tečaj za srbohrvaščino. Poučevala se bo tudi trgovska korespondenca in pa zgodovina Jugoslavije. DR. SEIPEL GRE ZOPET V ŽENEVO. Dunaj, 15. sept. (Izv.) Zvezni kance-lar dr. Seipel bo v kratkem zopet potoval v Ženevo. Čuje se, da bo prišel v Ženevo v času, ko se bo tam mudil angleški ministrski predsednik Lloyd George. AMERIŠKO POSOJILO AVSTRIJI. Dunaj, 15. sept. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so izvedeli, da je ameriška družba Morgentan, Kuhn, Loeb & Comp. pripravljena dati Avstriji, dolarsko posojilo pod pogojem, da za plačevanje obresti prevzamejo poroštvo Češkoslovaška, Italija in Švica in da Društvo narodov določi poroštvo za posojilo samo in pa kontrolo, kako se bo posojilo uporabljalo. V AVSTRIJI SE INDEKS ODPRAVI. Dunaj, 15. sept. (Izv.) Sistem plačevanja državnih uradnikov po indeksu je povzročil velikanski primanjkljaj v drž. blagajni. Zato je vlada sklenila tozadevni zakon novelirati. Tudi velika industrijska podjetja so sklenila opustiti plačevanje po indeksu. KONEC TISKARSKE STAVKE V GRADCU. Gradec, 15. sept. (Izv.) Delo v praških tiskarnah in v provinci se bo jutri zopet pričelo. Odpuščeni delavci bodo zopet sprejeti v delo. Socialistični »Arbei-tervville« je začel izhajati že včeraj, meščanski listi pa bodo začeli izhajati jutri popoldne. FRANCOSKI PRORAČUN. Pariz, 14. sept. (Izv.) Francoski proračun za leto 1923. izkazuje 19.520 mil. frankov dohodkov in 23.180 mil. frankov stroškov. Primanjkljaj znaša 3660 milijonov, ki ga namerava vlada pokriti z davčnimi reformami- "Davidovič - Pribičevič. Komaj pred tednom dni smo zapisali z ozirom na notranje spore v demokratski stranki stavek: Demokratska stranka je bila. Dogodki zadnjih dni so točnost naše trditve v polnem obsegu potrdili. Zagrebški kongres je duhove globoko ločil in četudi bi se trenotno še posrečilo razdvojene brate še pomiriti in jih spraviti pod en klobuk je vendar gotovo, da demokratska stranka po kongresu v Zagrebu v svoji notranji moči nikdar več ne bo to, kar je bila pred kongresom. To je važen rezultat kongresa javnih delavcev v Zagrebu. Na mesto »stare« (po letih še zelo mlade)) demokratske stranke stopa nekaj novega, kar bo mogoče Še pridržalo staro firmo, da se obdrži na vladi, ampak to, kar je bilo, ne bo več- Razkol v demokratski stranki je oli-čen v dveh imenih: Davidovic in Pribičevič. Ti imeni pa ne predstavljata le dveh osebnih ambicij, ampak dva važna, temeljna politična principa. Princip, ki ga zastopa Pribičevič, odklanja a priori vsak sporazum s Hrvati in Slovenci kot logično neutemeljen, češ da med »enim« narodom ni mogoče govoriti o sporazumu, ker za sporazum je treba vedno najmanj dveh strank. Davidovič pa priznava ne le možnost, ampak tudi nujno potrebo sporazuma med Hrvati in Srbi in kaj on s tem dokumentira, je vsakemu jasno. Kdor razume temeljno važnost tega vprašanja, bo tudi razumel okolnost, da se Pribičevič v tem boju ni zadovoljil s pomočjo svojih časnikarjev, ampak je sam osebno vodil celo obsežno polemiko proti Davidoviču, Nič slabše ni razumel položaja Davidovič. Principielnih razkolov pa ni mogoče dolgo niti prikrivati, kakor so to dolgo časa poskušali demokratie, še manj pa jih je mogoče vklepati v skupni jarem, kadar so že enkrat očitni. Samo stvar politične taktike je, da razdvojene skupine še sodelujejo pod pritiskom vnanjih okolnosti. — Kadar odpade vnanji pritisk, preneha tudi vsaka, skupnost sodelovanja. Iz najnovejših poročil je razvidno, da poskušajo posredovalci v tem velevažnem političnem sporu principielni boj med obema strujama rešiti s tem, da ga skrijejo pred javnostjo v ozko kamro notranjih zadev demokratskega kluba. Na eni strani izjavlja Davidovič, »da ne želi, da se o tem vprašanju javno razpravlja pred sestankom kluba.« Isto izjavlja Pribičevič, samo da kot temperamenten gospod še enkrat lopne po Davidoviču z dostavkom, » ... da udeležba na kongresu v Zagrebu ni isto, kar je od kluba sklenjeno sodelovanje z radikali v vladi.« Ali bo rodilo za- mišljeno posredovanje kakšen uspeh ali ne, je postranska stvar, V principu jc stvar odločena in vseeno jc, kako dolgo bo obroč vladoželjnosti obe »demokratski« skupini še držal skupaj. Zaradi popolnosti slike naj omenimo še kratek intermezzo iz polemike Davido-vič-Pribičevič. Davidovič je v svojem odgovoru na Pribičevičeve napade zapisal, »da osebne diktature ne prenese.« Torej osebna diktatura! Kolikokrat smo mi to trdili, kolikokrat so radikali naglašali, da je velik del današnjega nezadovoljstva v državi zakrivil Pribičevič s svojo neugna-•no trmoglavostjo in brezobzirnostjo! Isti očitek mu je vrgel v obraz sam dosedanji vodja demokratske stranke, ki moža go. tovo prav dobro pozna. Toda očitek kot tak za nas nc bi bil nič posebnega. Orne-njarao ga pa zato, ker bodo gotovo po. skušali na demokratski strani svoj polom preobrniti s trditvijo, da Davidovič ne na-stopa proti stranki, ampak le proti osebni diktaturi v njej. Ta trditev pa ne bo nič pomagala, ker nastopi proti osebi ali proti stranki so sami na sebi le formalne narave, ki ne morejo nikdar prikriti in 8e manj izlefčiti principielnih razdorov. Zato tudi v danem slučaju taki obrambeni poskusi ne bodo prav nič zalegli. Zato ponavljamo še enkrat: Demo. kratska stranka je bila. Uradniško vprašanje v ?alconodainem odboru. POSLANEC SUŠNIK ZA HITRO REŠITEVTEGA VPRAŠANJA. LJUBEZEN DO URADNIKOV. REISNERJEVA Belgrad, 15. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal zakonodajni odbor, da razpravlja o uradniškem vprašanju. Zastopani so bili vsi klubi razen SKS. Od Slovencev je bil navzoč poslanec Sušnik, dočim so demokrati in samostojni izostali. Pozornost je zbudilo, da se seje ni udeležil niti profesor Reisner, ki je zastopnik uradniške organizacije. V začetku seje se je pojavilo vprašanje, če je zakonodajni odbor ali uarod-na skupščina upravičena, da rešuje uradniško vprašanje. Poslanec Sušnik je podal nasledno izjavo: Rešitev uradniškega vprašanja je silno važna in nujna zadeva, ker je položaj našega uradništva tak, da se nikakor ne sme to vprašanje zavlačevati. Prišli smo tako daleč, da se že javno zbirajo darovi za uboge uradnike in da uradniki sami potoni časopisja prosijo javne pomoči. To je škandal in sramota za državo. Zato je nujno potrebno, da se takoj uredi to vprašanje. 0 uradniškem zakonu more razpravljati samo narodna skupščina a ne po skrajšanem postopku zakonodajni odbor. Ta zakon ne posega samo globoko v naSo državno upravo, marveč tangira tudi našo davčno politiko. Brez finančnih sredstev tega vprašanja ni mogoče rešiti. V slučaju, da se sprejme službena pragmatika, to vprašanje še ne bo rešeno, ker uradniki ne bodo dosti na boljem. Radi nestalnosti valute je treba urediti vprašanje draginj-skih doklad. Potrebno je, da sodeluje tudi finančni odbor, ki bi se moral takoj se stati, ker so s tem v zvezi novi davku Potrebno je, da se čuje mnenje vseh zastopnikov ljudstva in ne samo nekaterih. Zato mora narodna skupščina razpravljati o tem vprašanju rednim potom. Ker pa je stvar nujna, je treba, da se narodna skupščina takoj skliče. Večina je sklenila, da zakonodajni odbor takoj vzame v pretres uradniško vprašanje in se je v ta namen izvolil pododbor, v katerem sta od Jugoslovanskega kluba dr. Dulibic in Sušnik. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne, Kje so ministri? Belgrad, 15. sept. (Izv.) V kuloarjih narodne skupščine je danes postalo živahnejše, ker je več poslancev prišlo na sejo zakonodajnega odbora. Vas dopisnik je imel priliko, da se je razgovarjal a poslanci raznih strank. Vsi so mnenja, da bo prišlo do važnih notranje političnih sprememb. Obsojali so nemarnost ministrov, ker se ne morejo vršiti niti ministrske seje, ker so v Belgradu samo 4 ministri. Zastopnik ministrskega predsednika notranji minister Timotljevič je ponovno poslal brzojavne pozive na ministre, naj se vrnejo v Belgrad, a zaman. Niti to se ne ve, kje so ministri. Tako je n. pr. splitska pokrajinska uprava vrnila brzojavko na ministra dr. Krsteljaf, češ, da je njegovo bivališče neznano. Belgrad, 15, sept. (Izv.) Danes je odpotoval v Marijine Lažne pomočnik zunanjega ministra g. Vesnič, da informira ministrskega predsednika Pašiča o nastalem položaju. • Nepremostljiv spor v JDS. Belgrad, 15. (Izv.) Pristaši Davidovi-ča so izjavili, da nikakor ne puste, da bi se radi zagrebškega kongresa demokratski klub razcepil. Smatrajo, naj pravi krivec izvaja posledice. Ne pripuščajo nobene diktature. Pristaši Pribičeviča pa stoje trdno na stališču Pribičeviča. Po Pribičevičevem naročilu« Zagreb, 15. sept. (Izv. Včeraj popoldne je imela zagrebška mestna demokratska organizacija svojo sejo, na kateri je bil sprejet sklep, da obžaluje, da so se Davi- dovič in druge vodilne osebnosti demokratske stranke udeležili kongresa intelektualcev. Odbor zahteva, da se čimpreje skliče strankin kongres. Vsled gornjega sklepa so izjavili dr. Tomljenovic, dr. Gavran-čič in dr. Stopar, da izstopajo iz stranke Odbor je to izjavo vzel na znanje. Protlčeva izjava. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Urednik« belgrajskih »Novosti« je Stojan Protic izjavil, da je vesel, ker se je zagrebški kongres postavil na stališče, katero jo on že zdavnaj zavzemal. Protič je dalje izjavili da je on že zdavnaj izstopil iz radikalne] stranke, ker gre Pašič po poti, katere oni ne odobrava. Sedaj je zadnji čas, da krene radikalna stranka na pravo pot, sicer je njen razpad neizogiben. Odmev zagrebškega kongresa v radikalni stranki. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Ljuba Jova-novic, ki se je danes vrnil iz Dalmacije, je izjavil glede resolucije zagrebškega kongresa, da vsebuje mnogo stvari, ki sc sprejemljive, mnogo stvari pa tudi, ki jih ni mogoče sprejeti. »Radikal« o ljubljanskih občinskih volitvah. Belgrad, 15. sept. Izv.) Današnji »Radikal« prinaša članek pod naslovom »Pred občinskimi volitvami v Ljubljani«. Članek opisuje zgodovino 40 letnega delovanja sedanje demokratske stranke na mestnem magistratu in navaja vzroke njihovega poraza pri zadnjih volitvah. Demokrati nima- Gledališka sezona 1922-1923. se prične začetkom oktobra- Artistično osobje je ostalo v pretežni večini isto kakor lani. Izmed novo angažiranih moči omenjamo v drami režiserja in igralca g. Milana Skrbinška, v operi pa našega rojaka, slovečega basista in dozdaj člana dunajske drž. opere g. Julija Betetta, g. tenorista Marija Šimenca, operni pevki gospo Kattnerjevo in gospo Matačičevo, g. kapelnika Lovra Matačiča in režiserja g. Sevastjanova, bivšega ravnatelja pe-trogradske Muzikalne drame«. Zavedajoč se svoje naloge, vzgajati, pospeševati in gojiti domačo gledališko umetnost, je angažirala uprava tako za dramo, kakor za opero več mladih nadarjenih moči, od katerih utegne postati ta in ona važna opora naših odrov. Za prvi čas bodoče sezone se pripravljata dve Cankarjevi drami in sicer pokojnega pisatelja zanimivo mladostno delo Romantične duše« in njegova najdo-vršenejša in najučinkovitejša drama »Hlapci« v popolnoma novi režiji in opremi. Nadalje Čeha Karla Čapka kolektivna drama »R. U. R.«, ki je zbudila takoj po svojem rojstvu izredno senzacijo tudi daleč preko mej avtorjeve domovine, in Tolstega znamenita drama v šestih dejanjih »Za pravdo in srce«, Etbina Krista- na socijalno dramo »Kato Vrankovič«, dr. Ivana Preglja žalostno igro »Azazel«, pri-občeno v »Dom in Svetti« leta 1921, in po možnosti še več drugih slovenskih dramskih proizvodov. Srbohrvatske avtorje bodo zastopali predvsem Petrovič z veseloigro »Ploha« in z dramo »Mrak«, Nušlč s komedijo »Narodni poslanik«. Nadalje so v repertoarskem načrtu dela Vojnovi-ča, Begoviča in drugih. Od ruskih avtorjev se nameravajo vprizoriti Čehova »Črešnjev vrt«, Andrejeva »Črne maske«, Dostojevskega dramatizacija romana »Idijot«, in če bo na razpolago dovolj sredstev, tudi Ostrovskega pomladna pravljica »Snedurčica«. Od polskih avtorjev pridejo v tej sezoni v poštev: klasik Fredro s komedijo »Maščevanje«, Przybiszewszki z dramo »Za srečo« in Wyspiansky z cnodejanko »Warsza-wianka«. Od angleških avtorjev navajamo Galsworthyja, znanega našemu občinstvu s svojo socijalno dramo »Borba«. Vprizo-ri se dvoje njegovih dramskih del: »Golob« in »Srebrna tobačnica«. Dalje so v načrtu: Shaw (Cezar in Kleopatra, Črna dama sonetov), Ibsen (Gospa z morja, »Hedda Gabler«), Rostand (Cyranno de Bergerac), Maeterlink (Čudež sv. Antona), Sem Benelli ((Cena delle beffe), Shakespeare (Othcllo, Macbeth, »Kar hočete«, »Julij i~ezar«, »Hamlet«), Schiller (»ICo- varstvo in ljubezen«, »Turandot«), Goldo-ni (Mirandolina), Hebbel (Judita) in Kleist (Razbiti vrč). Po možnosti se vprizori tudi ena starogrška drama, Antigona ali Edip. Opera bo gojila slovenski in slovanski repertoar, pri čemur pa nikakor ne bo prezrla priznanih oper tistih velikih skladateljev, ki sicer niso Slovani, katerih dela pa si je osvojil ves kulturni svet. Skušnje za prihodnjo sezono so tudi v opernem gledališču že v polnem teku. Osobje študira Smetanovo tridejansko komično opero »Tajnosti«, ki je pri nas še neznana, češkega skladatelja Janačka tridejansko tragično opero »Pastorka Jenu-fa«, Arriga Boita učinkovito delo »Mefi-stofele«, katerega libreto je vzet iz Goe-thejevega »Fausta« istotako kakor libredo Gounodove opere, vendar na svoj način izbran in prikrojen, ter Rossinija ljubko komično opero »Seviljski brivec«. Od slovenskih oper se z novo režijo in z novimi močmi spet oživi Foersterjev »Gorenjski slavček«- Znani skladatelj Risto Savin je spisal novo opero »Gosposvetski sen«, katere snov je deloma simbolična ter vzeta iz življenja koroških Slovencev, Izvajala se bo še v prvi polovici bodoče sezone. Naše Narodno gledališče je še dolžno proslaviti sedemdesetletnico skladatelja Miroslava Vilharia. Oddolžiti se mu hoče s posebnim slavnostnim večerom, v katerem bo na sporedu več slavljenč evi skladb ali po možnosti jubilantova oper v treh dejanjih »Lopudska sirotica«. 0< slovanskih avtorjev pride na vrsto 'pole: že navedene »Jenuffe« in »Tajnosti« & Dvorakova komična opera »Vrag in ia-tra«. V repertoarnem načrtu sta še I>o-fakovi operi »Jakobin« in »Trde paVce« Češkega skladatelja Fibicha opera »Hedi* ter Hrvata Hatzeja enodejanka »Fovra-tak«, katere dejanje se vrši v Dubrovniku, Namerava se tudi izvajati eno dele Wagnerja (Tannhauser), eno delo Mozarta troje del Verdija (Maškaradni ples, Tra-viata in Aida), po možnosti tudi Catala-nijeva »Wally«. Iz minule sezone ostane jo poleg tega na repertoarju mnoge glaso vite opere kakor: Boris Godunov, Dali bor, Tosca, Carmen, Prodana nevesta Faust, Trubadur, Luiza, Lakme in Trip tychon. Na novo se inscenirajo ČajkoW' skega »Onjegin« ali eventualno »Pikova dama« ter Dvofakova »Rusalka«. Na podlagi tega repertoarnega načrta katerega bo skušala z najboljšo voljo ure> sničiti, razglaša gledališka uprava abon mane za prihodnjo sezono. Letnih abonmanov bo pet in sicer A B, C, D in E. Vsak abonma obsega & opernih in 24 dramskih predstav. Cen< priobčimo prihodnjič. jo upanja, da H zmagali, ker se bo sestavil blok vseh opozicionalnih strank, ki bo dobil ne samo relativno, marveč tudi absolutno večino. S tem bodo Žerjavovi privrženci in Pribičevičev sistem zgubili zadnjo postojanko v Sloveniji. Kongres mažarske stranke. Novi Sad, 15. sept. (Iz*.) V nedeljo, dne 17. 1 m. se bo vršil I. kongres mažarske stranke. Velike priprave za kongres so v teku. Pričakuje se do 15.000 delegatov. Veliko število mažarskih kmetov iz Vojvodine je došlo. Istočasno se vrši tudi kongres Narodne obrane. Ker se boje spopadov, je tukajšnja policija močno oja-čena- INVALIDSKI KONGRES. Belgrad, 15. sept. (Izv.) Sem so došli člani VI. mednarodnega invalidskega kon-kresa. Kongres se bo zaključil 17. septembra. NESOGLASJE Z ROMUNIJO GLEDE RAZMEJITVE. Belgrad, 15. (Izv.) Med mešano komisijo za razmejitev med Jugoslavijo in Romunijo ni moglo priti do sporazuma glede meje pri vasi Varadaja v Banatu. Zato je komisija naprosila francosko vlado za arbitražo. To je prvo nesoglasje v tej komisiji, ki pa ne bo imela nikakih posledic. Nepotrebna nervoznost. Poročila iz Belgrada, kjer so vsled odsotnosti Pašica in Ninčiča brez glave, pravijo, da so ondotni krogi vsled katastrofalnega poraza Grčije jako vznemirjeni in sicer zaraditega, ker bi Bolgarija utegnila položaj izrabiti za to, da se polasti Dedeagača. So namreč ljudje, ki menijo, da bi v takem slučaju Jugoslavija skupaj z Rumunijo morala to preprečiti. Mi smo mnenja, da nam taka nervoznost škoduje, čeprav položaj na Balkanu vsled turških zmag ni posebno lep. Če bi šlo edino le za to, da se Bolgarija polasti Dedeagača, nimamo mi prav nobenega povoda intervenirati, ker nas to enostavno nič ne briga in ker ima Dedeagač braniti Grčija, ako je za to sposobna. Zavezniki so Bolgariji v pariškem miru obljubili iz-lod na Egejsko morje, nam pa to nič ne škoduje; nasprotno nam le koristi, ker bi nasitilo gospodarsko upravičene aspiraeije Jolgarije in odvrnilo njeno pozornost od vlacedonije. Naša nevtralnost v tej zadevi bi se nam le dobro izplačala. Dokler bi se orientalsko vprašanje omejilo na vprašanje Dedeagača, smo lahko mirni. Toda, tudi ta nevarnost se zdi, da ne obstoja, ker je vlada Stambolijskega za enkrat trdno odločena ohraniti mir in se glede svojih eventualnih zahtev obrniti zgolj na mednarodni forum. 1 Druga reč je s Turčijo, to je, kaj se ima zgoditi, če kemalisti prenesejo vojsko z azijatskih tal na evropska, oziroma če od Grčije zahtevajo izpraznitev Tracije in njeno avtonomizacijo. Ta stvar pa za nekaj časa še ni aktualna in je upati, da se Ke-mal paša vsled svojih zmag ne bo prevzel in ne bo stavil vse svoje dosedanje uspehe na kocko s tem, da vrže bakljo požara v Trakijo. Stvar bi bila jako riskirana, ker je Anglija vendarle še veliko močnejša od Kemala in Francija kljub podpori, ki jo izkazuje Turkom, končno ne bo pustila tako izlepa ogrožati splošnega miru. Na Rusijo Turki tudi ne smejo baš preveliko upati, dasi dobivajo od nje orožje in muni-cijo in moralno oporo. Nasi odgovorni državniki so gotovo toliko previdni in dalekovidni, da se ne bodo prenaglili in da bodo čakali končne orientacije velesil antante. To jo vprašanje, v katerem ne smejo odločevati ne plemenske antipatije ali dinastične simpatije ali kakšni drugi podobni motivi. Če v tem vprašanju ne bo govoril vladni razum in trdna ielja po mirni rešitvi, se lahko ob trakij-ikem problemu vname svetovni požar. Ni pa prav nič verjetno, da bi katerikoli drsava tega želfela, najbrž niti Turčija niti Rusija ali Nemčija. Druga svetovna vojska bi imela take strašne posledice, da si jih niti nasprotniki verzajske mirovne pogodbe ne morejo želeti. Če pa si tega želijo, sta vendar velika in mala antanta za enkrat taki sili, da lahko udušita iskro požara, to pa ne le z energijo, ampak tudi s primerno modrostjo in odjenljivostjo napram Turčiji, kar je tudi v načrtu Francije. S Kemal pašo je treba poštenega in za Turčijo pravičnega sporazuma, pri katerem bi tudi Bolgarija lahko dobila svoj prepo-trebni izhod na morje. Tega mnenja so tudi mnogi belgrajski krogi, ki nimajo nič zoper to, da Bolgarija dobi Dedeagač, ako se obenem kompenzira Jugoslavija. Bila bi največja nespametnost, aakopa ti si zaradi Grčije največjo nesrečo na glavo. Upamo, da bo to mnenje tudi v Belgradu prevladalo, ko se gg. Pašic in Nin-čič vrneta iz Pariza. Prvo in glavno spričo današnjega položaja na svotu je: ohraniti mir. Tudi iz Rumunije prihajajo taki trezni glasovi in mi smo uverjeni, da bodo tudi za odgovornega voditelja naše zunanje politike merodajni oni, ki ne marajo nobenih avantjur. Politične novice. "j-:;"«* ^f Hude obdolžitve. Na naslov »Jutra« je včerajšnja »Jugoslavija« priobčila uvodni članek, ki vsebuje poleg že znanih očitkov tudi težke nove obdolžitve na »Jutrove« gospodarje, List obljublja, da pridejo na dan še nove afere, ki bodo dokazale, odkod vse se financira »Jutro«. »Jugoslavija« pravi: »Javna tajnost je, da je imel ta list lani tri milijone deficita, ki ga je odkril znani korumpator vsega našega gospodarskega življenja in da je že za letošnjo leto odrinil zopet — pet milijonov. S tem denarjem se tiska danes v »pošteno pridobljeni« »Delniški tiskarni« list, ki redi okrog sebe ducat ljudi in ki ima nalogo v naši javnosti braniti in zagovarjati različne svinčene in druge afere (živosrebrne še pridejo!) ter dokazovati neinformiranim, da ima klika za seboj tudi svojo stranko. Na »Jutrovce« se danes vale bruna, a vkljub temu ne reagira naša javnost, se še najdejo ljudje, ki se ne sramujejo vzeti vroke list, tiskan in napisan z nepošteno pridobljenim denarjem iz koroškega, vseučiliškega in zdravstvenega, (kmalu pride, gospodje, tudi to na tapet) denarja, z denarjem, ki je odtrgan od ust našim rudarjem in konsumentom itd.« — To so hude obdolžitve, na katere bo moralo »Jutro« vsekako izčrpno reagirati in se ne bo smelo zadovoljiti z navadno za-frkacijo. Odgovornost za te očitke prepuščamo »Jugoslaviji«, ki jih je spravila v javnost. Misliti si pa ne moremo, da bi mogel kdo spraviti take očitke v javnost, ne da bi imel zanje dokaze! -f Jugoslovansko novinarsko udruženje in »Orjuna«. V resolucijah jugoslo- vanskega novinarskega udruženja »e glasi: točka 4: »Jugoslovansko novinarsko udruženje obsoja z gnusom in prezirom zlikovski napad »nacionalne omladine«, ki sc je izvršil na banketu, prirejenem udruženju 10. sept. v Novem Sadu. Posamezni člani Jugosl. nov, udruženja so bili vrhu tega ogroženi z najogabnejšimi grožnjami te »razuzdane gomile«. Jugosl. nov. udruženje zahteva, da se že vendar enkrat preprečijo taki napadi neodgovornih činiteljev, ki pod varstvom državne oblasti teptajo ustavo in vse zakone te države. Udruženje najodločneje zahteva, da se teroristična organizacija Narodne obrane in nacionalne omladine popolnoma prepove in da se vsakemu državljanu zagotovi popolna svoboda. Edino država je poklicana, da preprečuje in kaznuje kršenje zakonov in ustave.« — Zaradi te točke resolucije grozi del hrvatskega novinarstva s svojim izstopom iz udruženja (skupina okoli »Rjcči«), dočim radikali v Vojvodini z resolucijo glasom neke v »Zastavi« priobčene izjave soglašajo. + Italijanska ljudska stranka za revizijo mirovnih pogodb. Budimpeštanski list »Nemzeti Ujsag« objavlja razgovor z voditeljem laške ljudske stranke princem Ruffo, ki je izjavil, da se bori laška ljudska stranka za revizijo mirovnih pogodb, ker so te glavna zapreka med narodi Evrope. Glede rapallske pogodbe je rekel pric Ruffo, da želi Italija likvidirati vsa vprašanja z Jugoslavijo. Z Mažari veže Italijo staro prijateljstvo. Končno je povedal princ Ruffo, da bo vodja laške ljudske stranke don Sturza v doglednem času obiskal voditelje vseh krščanskih strank po srednji Evropi in bo prišel pri tej priliki tudi v Pešto. I. Višji šolski svet. y Ljubljaaj ^ ,g22 Štev. 10.960. Predmet: »Slovenski Učitelj« izločitev iz učiteljskih in šolskih knjižnic. Ravnateljstvom vseh srednjih šol in učiteljišč, okr. (mestnim) šolskim svetom in šolskemu oddelku okr. glavarstva v Murski Soboti se v izvršitev, oziroma v nadaljno naročilo izvršitve sporoča sklep zborne seje viš. šolskega sveta z dne 17. novembra 1921, da se mora list »Slovenski Učitelj h ločiti iz učiteljskih in šolskih knjižic. Predsednik: (Podpis nečitljiv.) II. V Ljubljani, 15. sept. 1922. Zveza staršev. Štev. 10.961. Predmet: Strokovni časopisi v šolah. Ravnateljstvom vseh srednjih sol in učiteljišč, okr. (mestnim) šolskim svetom i. t. d. se v nadaljno ravnanje sporoča sklep davke plačujočih in šole vzdržujočih staršev, da ga ni zakona, po katerem bi jih mogel kdo siliti, kakšne strokovne časopise naj naročajo za od njih vzdrževane šole. Nihče ne more nikogar siliti, da dovoli proračun za en list, če mu odvisni učitelj izvrže drugega. Za »Učiteljskega Tovariša« nobenega knofa v krajnih šolskih svetih! Starši in davkoplačevalci. Krekov socialni tečaj na 3v„ Joštu. Krsnj-Tržiška podružnica SDZ jc priredila dne 5., 6. in 7. t. m. na Sv. Joštu socialni tečaj za katoliško dijaštvo. Udeležilo se ga je 45 tovarišev in tovarišic. V torek je predaval dr. Korošec o in-dividualizmu in kapitalizmu. V obširnem referatu jc podal zgodovino narodnega gospodarstva in pokazal, kako je svobodomiselni individualizem razbil v atome družbo, ki jo je bil ravno »mračni« srednji vek združil v globoko zamišljenih cehovskih organizacijah. Dr. Gosar jc pokazal v svojem prvem referatu, da je popolna rešitev socialnega vprašanja možna le na podlagi krščanstva. V svojem drugem predavanju je obdelal socialno-ekonomski del vidovdanske ustave in jih vzporedno primerjal z mnogo naprednejšimi predlogi Jugoslovanskega kluba. Dr. K ulove c je v široko zasnovanem re ieratu jx>dal pregled slovenskega socialnega slovstva in razvil jasno sliko, kako se je pod vplivom štirih katoliških shodov razvijalo pri nas socialno gibanje. V sredo je predaval dr. M o h o r i č o narodno gospodarskem položaju v Jugoslaviji. Na-glašal jc potrebo gospodarske izobrazbe za našo dobo. Dalje je obdelal pereča vprašanja, ki so v zvezi z današnjim padanjem našega denarja zlasti problem varčevanja. Dr. Basaj je podal zgodovino in pregled našega zadružništva. Pokazal je njegov veliki razmah v Sloveniji in opozarjal na važnost, ki jo ima dandanes zlasti za gospodarsko šibke sloje. Dr. Lukman je v globoko zamišljenem referatu obdelal vprašanje zbližanja z vzhodno cerkvijo. Opozoril je na različno pojmovanje cerkve na vzhodnu in zapadu. Vzpodbujal jc zlasti mlade bogoslovce in jezikoslovce, naj dvignejo velike zaklade, ki leže še neobdelani v raznih zbirkah in tako vsi prispevajo, da bodo vsi Slovani eno — omnes fratres unum sint! Dr. š i m r a k je v svojem govoru z njemu lastno živahnostjo obdelal programe hrvatskih in srbskih strank in pokazal zlasti hrvatsko vprašanje in Radičevo demagogijo v pravi luči. V četrtek je predaval dr. Korošec o naši notranji in zunanji politiki. Najprej je razvil etične smernice, ki morajo biti merodajne za vsako i, načelno, zlasti pa katoliško politiko. Nato je očrtal vse notranjepolitična vprašanja in nam podal sistematično zasnovani pregled zunanje poiitike ter nas seznanil z vodilnimi idejami in interesnimi smermi, ki določajo danes usodo sveta. Jurist Viktor Korošec je predaval o parlamentarizmu. Obdelal je temeljne probleme vidovdanske ustave in jih primerjal z našim ustavnim predlogom. Pokazal je, kako je ravno naš načrt v vsakem oziru na višku in vsebuje vse pridobitve zanačinih demokracij »referendum, milica, avtonomija), v marsičem gre pa celo pred njimi (socialno-ekcnomska zbornica z zakonodajno oblastjo). Zadnje predavanje je biJo o etičnem problemu vojske (etična upravičenost obraniteline vojske), stališče Sv. Tomaža (najbolj ja3iio in pravilno), providencialni pomen vojske (študirajte zgodovino!), naloga krščanstva za pomirjenje narodov; napačni nazori (tolstojanstvo). Nekako ex improviso je nato juvist V. Korošec očrtal cilje naših dijaških organizacij, ki morajo biti katoliške, jugoslovanske in akademske. Kafoličanstvo jc naš program in naša ustava. Radikalni katolicizem, ki črpa svojo moč pred fabernakeljem in ima svoje oci in srce veiluo pri Njem, ki je umrl za človeštvo na Kalva-riji, mora biti gonilna in vodilna sila vsega na-fega delovanja. Dalje moramo vedno biti pravi Jugoslovani, polni nesebične požrtvovalnosti do naroda in države. Da bodemo pa mogli zlasti zn tlačene in trpeče brale storiti tem več, potrebuje naš pokret poleg obširne strokovne tudi globoke politične izobrazbe. Končno mora v naših akademskih vrstah zavladati globoko socialno čutenje, duh krščanskega demokratizma in iskrenega pacifizma. Po vsakem referatu se jc razvila živahna debata. — Čujemo, da se bo organizacija teh socialnih tečajev še bolj razvila in da se jih drugo leto organi/ira več po celi domovini. Oproščeni istrski kmetje, Svoj čas je bil v Kanfanaru ustreljen tržaški fašist Beuzzar — Bevčar, nakar so fašisti poslali tjekaj »kazensko ckspcdicijo« s poslancem Giuntom na čelu. Fašisti so polo-vili mnogo kmetov in jih pod strašnimi mukami prisilili, da so se priznali za krive. Te dni se je proti njim pred puljsko poroto vršila glavna razprava. Vsi obtoženci so izjavili, da so nedolžni ter da so se bili priznali krivim le vsled mučenja. Kmete je branil tržaški italijanski odvetnik dr. Zeunaro, ki je opisal strašne razmere, v katerih živi istrsko ljudstvo — zapuščeno, brez šol, brez notov, brc? vode« Drž. pravdnik je vsled tega odvetnika ostro ukoril, a porotniki so krivdo obtožencev zanikali in so bili kmetje oprošče- ni. Prest aniK muk in ttrode pa reveftmi nihče ne bo povrnil. Beda v Istri. Velikemu defa Istre prwS lakota. Suša je uničila pridelke- Grozdja! bo komaj petina lanskega pridelka, a Sej to bo slabo, oljke odpadajo, krme toliko kot nič. Seno je po 60 lir met. stat. Kmetje so prisiljeni prodajati živino, kar seveda izkoriščajo mesarji v svojo korist. Denar je silno drag in ga more kmet dobiti le proti najtežjim pogojem. Prilike za delo in zaslužek ni. Sedaj} se britko maščuje nad ljudmi, da se niso oklenili zadružništva, ko je bila pred leti lepa prilika. Politične razmere v Istri. Par istrskih liberalnih nestrjmežev z dr. Stangerjem na čelu hoče v I'tri na vsak način razdor. V Kozini so nasilno izvedli volitve za odbor pol. društva »Edinost«, na istotako nepravilen način se je odbor konstituira;! in vodijo v njem prvo besedo liberalni ne-strpneži, ki izdajajo proti »Pučkemu Prijatelju« »Staro Našo Slogo«. Na deloma brezobziren deloma prikrit način skušajo iztisniti od političnega deda duhovščino, ki je bila doslej edina zanesljiva oporaf istrskega ljudstva. Tega početja ogromeaj del istrskih javnih delavcev oe odobrava ter je doslej izstopilo iz odbora Pol, dr. »Edinost« že osem članov. Izdajanje »Stare Naše Sloge« je obsodil tudi dr. Laginja. — Italijani nadaljujejo s svojim nasiljem. V Grožnjanu so se vršile občinske volitve v znamenju fašistovskega terorja. — Tako so »zmagali« Italijani. — V Novi vasi pri Poreču so fašisti z bombami in revolverji napadli hišo kmeta Mata Vlašida in povzročili veliko škode. Tolovajev seveda ne bo zadela nobena kazen. Delavska zveza. Shod D. Z. y Preski. V nedeljo, dne 1. t. m. ob treh popoldne se vrši v Preski v društvenem domu javen političen shod delavske zveze. Po shodu se vrši sestanek zaupnikov D. Z., na kateri se bodo' obravnavale važne ožje delavsko-politič-ne zadeve. Tovariši! Pridite v obilnent številu! + Shod D. Z. v Tržiču- Danes ob1 pol osmih zvečer se vrši y Tržiču v društven nem domu javen političen shod delavske zveze. Poročala bosta dva govornika od centralnega odbora D. Z. Po shodu se vrši občni zbor tržiške D. Z., nato pa sestanek zaupnikov, kjer se bo razpravljalo o smernicah razmaha politične organizacije delavstva, Tovariši in tovarišice! Pridite, ker j<» naša organizacija delavstva naša najvažnejša zadeva! Shodi Delavske zveze. V nedeljo, dne 10. t. m. sta se vršila dva shoda D. Z. — Eden ob poldevetih dopoldne na Jesenicah, na katerem je govoril poslanec dr. Andrej Gosar, drugi pa ob 15. uri v Kropi, na katerem je poročal predsednik D. Z., poslanec Josip Gostinčar- Oba shoda sta bila dobro obiskana. Po shodih so se vršili sestanki zaupnikov, na katerem so se sklenile smernice krščansko-sociali-stičnega delavstva. PRED ZAKLJUČKOM OBRTNE RAZSTAVE V MARIBORU. Maribor, 13. septembra 1922. Po programu je za nedeljo določen zaključek pokrajinske obrtne razstave. Trajno deževje jc razstavi povzročilo občutno škodo. Za nedeljo se pričakuje večji obisk tudi od strani SLS obrtnikov, ker jo za ta dan sklican v Maribor velik sh^d Obrtne zveze in sklicatelji shoda že sedaj opozarjajo udeležence, naj se jx> shodu v Gombrinovi dvorani udeleže tudi obiska obrtne razstave. Našim okoličanom nudi razslava mnogo zanimivega. Tu je bogato zastopana lesna industrija (»Drava«, »Vintgar«, Teharska zadruga v Strnišču in druge). Mizarstvo je zastopano od najpriprostejših do najfinejših izdelkov, istotako tapetništvo, sedlarstvo, kolarstvo, kovinarstvo, ključavničarstvo. V zadnje omenjeni obrti bodo udeleženci videli naravnost čudeže domačega izuma in pridne obrtniške roke. Opozarjamo nanje še posebno, ker se med temi predmeti nahaja mnogo tudi takih, ki jih dosedaj drugod ni bilo videti in ki so praktičnega pomena tudi za domačo "porabo, kar velja še posebno za poljedelske potrebe in naše vinogradnike. Želeti bi bilo, da se nedeljskega shoda SLS obrtnikov udeleže tudi obrtniki iz Prekmurja in vsi oni, ki so od razstave izostali, ker so mislili, da naši obrtniki v Mariboru še niso sposobni svoje izdelke postaviti na večjo razstavo. Ravnotako bi bilo želeti, da se z mojstri vred razstave udeleže tudi vajenci, da bodo videli, česar so zmožni mariborski vajenci, ki so častno zastopani na tej razstavi. Našim poljedelcem in onim, ki imajo veselje za vrtnarstvo, nudi vrtnarska razstava nekaj, česar od Maribora ni bilo pričakovati. Naši vinogradniki pa se bodo prepričali, kako »lovi pravilno negovano vino iz naših Slov. goric. Samo visokih cen naj so ne vstrasijo (namreč visokih cen za vino); te cene nikakor niso mc- rodajne za vinske cene in so opravičene le vsled velikih režijskih stroškov. Tudi sovražniki alkohola pridejo na svoj račun — in ceneje kot prijatelji dobre kapljice. Kajti naš praktični pobiralec alkohola, podravska industrija sadnih Izdelkov si je tu zgradila svoj lastni paviljon, kjer nudi obiskovalcem med raznimi sadnimi izdelki tudi brezalkoholno vino. Vnanji udeležniki se bodo na lastne oči prepričali, kako znajo ceniti tudi pri-prosto kmetsko hišo s priprosto starinsko opravo, na katero je marsikateri že pozabil. Žal, samo iz slik in načrtov nudi obiskovalcem tudi gradbena razstava marsikaj zanimivega; videli bodo n. pr., kako prihajajo v čast zopet stare lesene hiše, seveda lično izdelane, da se postavijo tudi v mestu. Uverjeni smo, da kdor se bo po dopoldanskem shodu udeležil tudi obiska razstave, bo odnesel seboj lepe spomine in bodrilo, da se tudi sam udeleži prihodnje razstave. » * * S Shod dr. Korošca v Celju. Dne 24. sept. ob 9. uri dopoldne se vrši v Celju v veliki dvorani Narodnega doma shod SLS za ves celjski in laški okraj. Spored: Ob 8. uri v župnijski cerkvi sv. maša a cerkvenim govorom za može (dr. Ilohnjec). Ob 9. uri shod v Narodnem domu. Govorijo: Dr. Korošec, posl. Krajnc in dr. Hohnjec. Somišljeniki, povabljeni I — Velik shod pri Novi Štifti pri Ribnici se bo vršil v nedeljo, dne 24. sept. ob pol 3. uri pop. Na shodu bodo govorili poslanca Škulj in Brodar in urednik Ter- ^ _Cenjenim naročnikom, ki so v zadnjem času prejeli izpolnjene položnice, a kljub temu doslej še niso obnovili naročnine, ustavimo pošiljanje »Slovenca« prihodnji torek. Da torej ne bo neprijetnega ustavljanja, naj vsak, ki se čuti prizadetega, nemudoma odpošlje primeren del naročnine. _ ,, — Glas duhovnika i dežele. Za >Bog plačajc smo opravili 14. 9. šolsko mašo z j.Veni S. Spiritusi- in sedaj zopet pričnemo z delom v šoli. Z grenkobo v srcu gremo, posebno župniki manjših župnii. letos na delo. Za šolski leti 1920/21 in 1921/22 nam je Pribičevie odtegnil v šoli težko zaslužene krajcarje in jih naklonil svojim upravam. To pa kljub temu, da ne živimo več, ampak le še životarimo. Službujem v župniji, kjer župna nadarbina nima pedi zemljišča. Tudi drugi dohodki niso imena vredni in sem v Avstriji dobil polno kongruo, mesečno 70 goldinarjev. Dne 2. 9. sem obhajal spomin, da sem pred 30 leti vtopil v službovanje. Ta dan prinese pismenoša mesečno plačo. Ker smo duhovniki plačani v zlatu, vzamem svinčnik in izračunam, koliko se mi je poslalo za mesec september. Bilo je enajst švic. frankov in 44 centesi-mov ali v naših predvojnih goldinarjih 5 (reci pet) goldinarjev, 14 in pol krajcarja. S temi 5 goldinarji pa moram še skrbeti za kurjavo in druge potrebščine župnega urada. In takemu revežu se ne privoščijo y šoli težko prisluženi vinarji! Večna sramota tistim, ki so tega krivi! — Sokolska »kultura«. Prejeli smo: V dokaz, da je procvit naše države v resnici mogoč edino le na temelju sokolstva, naj — poleg mnogih drugih dokazov —-služi tudi naslednji dogodek. Dobro bi bilo, da bi take »dokazen bolj marljivo zbirali in odpirali ž njimi slepcem oči. Potoval sem zadnjo nedeljo iz Savinjske doline skozi Kamnik v Ljubljano. Pred Kamnikom me je dohitela noč. Ko sem dospel y mesto, sem slišal pred neko gostilno strašno kričanje. Ljudje so so. zbirali pred vratmi in čakali, kaj bo. Nedvomno so se fantje v gostilni pretepali. Če so bili to sokoli, ne vem, Orli gotovo ne. Kmalu zatem sem videl pijano fantovsko tolpo, ki §e je vlekla po Kamniškem trgu in krulila sokolsko himno. Najel sem prenočišče v gostilni ob drugem koncu mesta. Utrujen sem bil od dolgega pota, pa kljub temu do ranega jutra nisem mogel zaspali. Pozno jv noč so mi udarjali na uho pijani glasovi: ; Zovi, samo zori, aimo sokolovi... Sem srečav enga farja.. x in še mnogo drugih nežnih cvetk iz vrta sokolske kulture«. Tudi iz cerkvenih obredov se je norčeval neki pijani sokolski : kulturonosecf. Začudeno sem se vpraševal, kako morejo Kam-ničani trpeti tako motenje nočnega miru. Ali nimajo nobenega mestnega stražnika, ki hi zabranil pijanim sokolski m tolpam nočno razgrajanje? — Belgrad je daleč. Za dovršena de-]•■ na državnem zdravilišču Golnik obrt-r':■ še do danes niso prejeli plačila, ako-rnvno so bili računi predloženi že meseca aprila. Obljubljeno je bilo, da bodo izplačani sredi avgusta, danes smo že sredi septembra, denarja pa od nikoder ni. Ali hn: io male obrtnike uničiti? — Za bolnišnico v Belgradu. Ministrstvo za javnn dela je dovolilo kredit v znesku 1,514.449 Din za popravo belgrajske bolnišnice. — A v Ljubljani? — Ali je to protekcija ali ne? Vojni minister je odredil, da prejemajo (voiaSki) stariši, katerih Otroci obiskujejo dvoraz-redno trgovsko šolo Komercijum« (lastnika prof. Todorovič in Stojanovid) v Belgradu, draginjske doklade za svoje tudi že nad 16 let stare otroke. — Zakaj ne uživajo te prednosti tudi oni vojaški sta-riSi, ki pošiljajo svoje otroke ▼ druge trgovske šole? — Stroški za društvo narodov v ženevi znašajo doslej okoli 20 milijonov zlatih frankov. — Zdravniki za kopališča. Ministrstvo za ljudsko zdravje namerava odposlati letos 3 zdravnike na Češko v dveletni kura za bakterijologijo. Po končanih študijah bodo imenovani za topliške zdravnike po državnih kopališčih. — Z drugimi besedami: V Rogaško Slatino pride čez dve leti nov vodja. — Kolonizacija v Banatu. Začetkom tekočega meseca se je osnovala 4. nova naselniška vas v Banatu, in sicer v Novi Crnji na veleposestvu grofa čekoniča. Že preje sta se ustanovili dve naselniški vasi: ena na posestvu »Altruistične banke« v Ečki, druga na posestvu grofa Čekonica. V vseh treh novih vaseh je naseljenih približno 3600 družin, od teh je približno dve tretijni dobrovoljcev, ostali so domačini iz bližnjih revnih vasi. Naseljevanje se nadaljuje. — Razbojniki zasedli železniško postajo. Na postajo Uvac, ki leži ob Dimu na m^ji med Bosno, Srbijo in Sandžakom, so v torek pret. tedna ob belem dnevu prišli v orožnike preoblečeni razbojniki, ki so postajo in potnike popolnoma ople-nili. Vodil jih je poglavar v lepi uniformi majorja. Blago so z vozniki odpeljali proč. Ko so odšli, so oblasti poslale za njimi prave orožnike. Sodijo, da je razbojniška četa pod poveljstvom znanega Boškovica. — Sprejemanje novincev v tiriavrto varnostim stražo. Osrednje poveljnlštvo državne varnostne straže za Slovenijo sprejme več novincev v poskusno službo varnostne stražo. Prosilci naj se zglase osebno z običajnimi dokumenti v dopoldanskih urah v Ljubljani, Subičeva ulica štev. 5, II. nadstropje Levo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 16.93—17.22 K, ječmen 15 K, oves 12.30 K, koruza 14.80 K, pše-nična moka (št 0) 25 K. g Sezonski krediti Narodne banke. Glavni upravni odbor Narodne banke se posvetuje glede izdavanja sezonskih kreditov za nakup žita. V odboru vlada tozadevno različno mnenje. Lansko leto je Narodna banka izdala za 400 milijonov dolarjev sezonskih kreditov. g 2ito iz Bolgarije za Belgrad. Aprovizačni odbor belgrajske mestne občine je odposlal v Bolgarijo dva svoja zastopnika za nakup moke. Moko bi uvozili brez carine. Cena bi bila mnogo nižja od naše in bi kilogram kruha iz bolgarske moke veljal le 18 kron. — Zanimivo je na tej stvari iudi to, da pošilja Belgrad, ki leži takorekoč v sredi najrodovitnejših naših žitnic (Banat in Ma-čva), svoic nakupovale« v Bolgarijo. g Katalog praškega vzorčnega velesejma, ki se je vršil od 3. do 10. septembra, obsegajoč preko 2000 adres razstavljalcev, in sicer urejene po abecedi, strokah in paviljonih s strokovnim ključem v srbohrvaščini, je izšel. Dobiva se po ceni 25 Din pri veletržnem zastopstvu Aloma Compa-ny, anoučna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. Rapidno padanje cen vsem čeho-slovaškini proizvodom omogočuje Jugoslovanom zopet nakup češkega blaga, vsled česar moremo vsakemu interesentu nakup gornjega kataloga priporočati. g Banca di Rcma povišala glavnico. Banca di Roma je povišala glavnico od 150 na 200 milijonov lir. g Zlato avstrijsko - ogrske banke za Jugoslavijo. Na Dunaj je odpotovala posebna komisija, da prevzame 14 milijonov 600 tisoč zlatih kron, ki pripadejo kot del likvidacijske zaloge Jugoslaviji. g Papirnat denar in metalna podlaga Češkoslovaške. Češkoslovaški ministrski svet je sklenil, da se ne smejo puščati več v promet bankovci brez metalne podlage. g T cika gospodarska kriza češkoslovaške republike. Te dni je imelo celokupno češkoslovaško ministrstvo dolgotrajno posvetovanje, kako bi se dala gospodarska kriza če že ne premagati, pa vsaj omiliti. Tozadevne naredbe izidejo te dni. Davek od premoga bo zmanjšan za tretjino. Uvedle se bodo nižje železniške tarife ter omogočilo prebivalstvu cenejši nakup vsakdanjih živil. S tera da se bodo znižale železniške tarife in poštne pristojbine bo vlada sama pokazala, da hoče dati dober zgled za pobijanje draginje. Poleg tega se je razpravljalo o državnem proračunu za 1. 1923, čigar poslednja redakcija je bila že izvedena v posameznih resorlih. g Dobra letina na Poljskem. ->Curyer Codzi-enny< poroča, da je letošnji poljski pridelek dosti boljši od lan'1-pga. Ker je poslednji čas namočil dež pašnike in travnike, se je tudi seneni pridelek precej izboljšal. Krompirja se bo pridelalo približno 28 mil. ton, kar pomeni 167 odstotkov lanske krompirjeve letine. Sladkorne pese so pridelali poltretji milijon ton ali 211 odstot. lanskega pridelka. g Padanj« cen fw Poljskem. Z dviganjem poljske marke padajo sočasno cene na Poljskem vsem potrebščinam. Med drugim je padlo manu-fakturno blago za 10 do 15 odstot. |n tudi cene ' nanju so »natno padle. Ker je vlad« prepovedala Vmetiškim sindikatom Uvoc žita preko granir, so podle cene Štu in moki. 28. avgusta se je plačalo za 1 q žita 18.500 do 18.800 poljskih mark, 8. septembra pa samo 17.500 p. mark. — Srečni Poljaki in Cehi, kjer eene dnevnim potrebščinam padajo, žal, v Jugoslaviji se valuta z izvozom tako izboljšuje, da imamo od dne do dne večjo draginjo. g Avstrija in juiua železnica. Za mesec september zahteva južna železnica od avstrijske vlade 80 miljard kron. g Krita berlinske kovinske industrije. Berlinska kovinska industrija je v kritičnem stanju. Te dni se vrši glasovanje kovinskih delavcev. Vse tako kaže, da bodo kovinarji odklonili izrek odločilnega sodišča. Sporno vpraSanje tvori deloma doba, ki jo hočejo podjetniki podaljšati s 46 in pol na 48 ur tedensko. g Kako sodi trgovinski minister o leiki obrtni kriti. Češki trgovinski minister L. Novak je odgovoril v pogovoru z dopisnikom >Agence Econo-mique et Finaneieresc na vprašanje, kako sodi o rastoči češki kroni, o gospodarski krizi in o vladnih ukrepih za njeno omejitev, da na noben način ne veruje v resno krizo in da no bo trajala več kakor šest mesecev. Glavne češkoslovaške obrtne panoge bodo kmalu lahko znižale svoje cene, ker so ceneje nakupile surovine zlasti premog in tekstilije. Vlada jc že odredila, da bo cena moki padla in bo sploh vse ukrenila za pobijanje draginje ln s tem za znižanje produktivnih cen. O znižanju železniških pristojbin, mezdnem vprašanju, obrestne mere eskomptnlh bank itd. je pa minister odklonil vsako izjavo. BORZA. Curih, 15. sept. Devize: Pešta 0.23, Berlin 0.37, Italija 22.50, London 23.62, New York 433.50, Pavi7. 10.57, Praga 17.70, Dunaj 000>{, Sofija 3 35, Zagreb 1.95, Varšava 0.08, Holland 205 00. Valute: n a. krona 000'/«. Zaijreb, 15. sept. Devize: Pešla 3.15, Berlin 4.50, Italija 3.21, London 838, New York 76, Pariz 5.48, Praga 2.40, Dunaj 0.1005, Curih 13.95, Bukarešt 50, Varšava 1.10. Valute: dolar 75. \ mMtarosM lj Zgodovinska rr""'"'"« sl^rstva na Slovenskem. — Dne 13. t. m. je obi~kal razstavo pokrajinski namestnik minirter g. Ivan Hribar s sonrogo in se jako laskavo izrazil o prireditvi. V nedeljo (17. t. m.) ob 2. pop. se vrši splošno dostopno vodstvo po razstavi pri znižani vstonnini 2 Din. Razlaea msodarsko poslopje iu svinjak z inventarjem; tudi 20 sadnih dreves je zgorelo. Orožniki so poizvedovali in ugotovili, da je zažgala sosedova hči Neža Gobec. Zaprli so jo. Ni tajila. Danes jc pri razpravi povedala da sta imela s sosedovim sinom Tonetom Petrovičem žo tri leta besedo. Obljubila sta si zakon. Dne 24. aprila 1921 jo povila sinčka, ki je čez 5 mesecov umrl. Oče jo bil sosedov sin. Letos meseca aprila [o zopet postala mati. Sosedov sin ji je pa zadnje čase večkrat dal razumeli, da jo ne bo poročil. s-Za nos me jo vodil! Udaril me je večkrat I Mnogim jc tako govoril, kakor meni. Velikokrat mi je rekel, da me ne bo vzel,', jc povedalo danes nesrečno dekle poroti. Usoduo jutro je ostala Neža sama doma;.kmalu po 2. uri jo je obiskal sosedov sin. Prerekala sta se. Dekle se jc razburilo. Ko je sosedov sin odšel, jc premišljevala, kaj bo, če jo bo pustil. Ustala je, šla k Ptrovičcvem svinjaku in ga ob pol 5. zjutraj zažgala. nIz jeze in iz obupa sem storila«, jc rekla 30. avgusta sodniku. Sosedov sin Anton Petrovič se je obnašal precej cinično pred sodiščem. Povedal je: ^Rcs sem ji rekel, da je nc bom vzel. Muzikant sem in moram biti m to z vsemi dekleti.« — »Ali so starši Gobčeve premožni?« je vprašal predsednik dr. Kaiser muzi-kanta. — >Premoženja imajo dosti.« — Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljena vprašanja. Predsednik dr. Kaiser je razglasi sodbo s katero je bila Gobec obsojena na 5 let teikc jcle, ker ji je senat izkazal izredno milost upoštevaje vse olajševalne okolnosti, dn«i predpisuje zakon za tak zločin kazen dosmrtne ječa, IZGUBIL SE JE ZAVITEK na kolodvoru Skofja Loka 11. L nt Pošlim najditelj naj ga odda v gostilni Za-kotnik istotara proti DOBRI NAGRADI. STAVBENI TEHNIK s prakso, dober risar, DOBI TAKOJ STALNO SLUŽBO! -Pismene ponadbe na upravo lista pod številko 3868. Sprejme k GOSPODIČNA z večletno :•: trgovsko prakao kol :-t BLAGAJNIČARKA v trgovini LUD. KUHARIC v Ormožu. Oskrba vsa v hiši, plača po dogovoru. Ozira se le na starejše prvovrstne moči. z dobrimi spričevali in poštene. 3824 *»vfTVffIfff Profesor išče sobo. Ponudbe na upravo lista pod >SAM«. DEKLICO ZA VSE razen kuhanja, zdravo in solidno, proit dobri plači potrebujem. Ponudbe na Ni-kola Gavela, Zagreb, Zrinski trg 3./III. Dve kuharici ki znata dobro kuhati in 1 sobaric? •»obe TAKOJ MESTO. Mesečna plača kuharico K 700, za sobarico K 600. — I'otni strošek dobe povrnjen. Vprašanja oa gospo Faniko Hcrzl, Osijek I., Vi-gerova ulica štev. 3. 3865 Na~dobro domačo hrano te aprejmeta 2 gospodični ali 2 gospoda. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod številko 3836. šivilja išče dela v kaki trgovini oziroma bi prevzela tudi delo na dom. — Naslov pove uprava tega lista pod številko 3845. Trije čehoslovaki mlajše moči, 2 trgovska pomočnika, 1 skladiščar, iščejo poljubne službe. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Čehoslovaki«. 3831 2 mizarska po- 2 mnpniko sprejme takoj FILIP lllUollllUl LAZAR, mls. mojster, Jesenice, Gorenjsko. 3562 VVBILO na REDNI OBČNI ZBOR »Slov. socijalne Matice« ki bo v soboto, dne 30. aeptembra 1922 ob 20. uri v posvetovalnici ljubljanskega magistrata. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva o poslovni dobi v letu 1921. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Slučajnosti, Občni zbor je sklepčen, če je zastopana vsaj ena petina vseh zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru s prvotnim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število udeležbe. »VVANDERER« AUTO 5-15 H. P. tovarniško nov, trisedežni, zadnji model, opremljen z »Boschovo« električno na pravo, proda tvrdka: Karel čamernik & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Prvovrsten pšenični zdrob, vaijan ješprenček, prodaja NAKUPOVALNA ZADRUGA v Ljubljani, Dunajska cesta 33. — Istotam se kupuje po najvišji dnevni coni ajda, proso in krompir. žagovodja /a žago z vodno turbino, polnojarmeni-kom in krožno žago, zanesljiv in trezen, dobi meato. Stanovanje in kurivo prosto, vrt in pol orala polja na razpolago. — Ponudbe z zahtevo plače in s p/episi spričeval na: Graščinsko oakrbništvo BOST ANJ, pošto Radna. 3854 SODI ZA MOŠT iz trdega lesa, v velikosti 200 litrov, za takojšnjo porabo in nekaj manjših KADI in CEBROV je naprodaj po zelo cizki ceni. Več pove: rranja Kranjc, Novi Udmal 36. 3847 - Prevzamem MESTO POTNIKA {ni kakem večjem podjetju, najraje v špecerijski stroki. Grem tudi za nakupovalca poljskih pridelkov ali živine. Sem dobro verziran v tej stroki, ter dobro poznan v Vojvodinji. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »ZANESLJIVA MOČ«. 3809 Hlapce za težke konje išče mestna pristava, Cesto na Kodelievo 5tev. 8. — Stanovanje in hrana v niši. Gospodični drž. uradnici iščeta dela za v prostem času, event. sprejmeta delo na dom. Zmožni sto tudi strojepisja. Ponudbe pod »Vestnost« poštno-lezece, Ljubljana 1. SUKNO z« promenadne iu Športne < ka v bogati izbiri A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg .0. Brinje staro rudeče po 5 K in 8 K, staro istrsko po 14 K, novo hrvatsko po 12 K, nudi tvrdka I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. 'Qtannvan lo 23 kakesa pensionista, u ICIIIU VCHIJG preprosto sicer, a suho, svetlo in toplo, se odda takoj tik farne cerkvc na Trsteniku. - Žup. urad Trstenik. Arhitekt in mestni stavbenik : VILJEM TRE0 : Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Tele!, inter. 5t. 103. Ustanov le'a 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Papirne sponke — TIGER — Trgovci Industrijalci — Plsnrne zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domače tvrdke TIGER d z o. z. LJUBLJANA ! ♦ mastni tesarski mojstar Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrst« okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Jamski les sniirekoD ali {elhnu 3—? m dolžin«, 12—24 cm srednje debeline kupi franka oagon kranjski postaj osako množino: Šentianšlri pmogosnili, brneli, CDsSenjsko). »KORANIT« ASBESTNI ŠKRUJ. — TOVARNA KARLOVAC. — NAJBOLJŠA STREHA, NAJBOLJ TRPEŽNA, NAJCENEJŠA. — POJASNILA DAJE: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA, GORENJSKO. 3512 Inserirajte v »SLOVENCU«! Trinadstropna hiša naprodaj v sredini mesta na zelo prometnem prostoru s trgovskim lokalom. Tudi nekaj pohištva je ceno naprodaj. Oglase naj se le resni kupci. Posredovalci izključeni. — Naslov pove uprava »Slovenca pod številko 3844. I nvelfi riOC mlad, dobre pasme L.UVOM JJCO, naprodaj pri Franc {agru, Orle štev. 15, na Golovcu pri jubljanL KUPIM MANjŠO trgovsko HIŠO na deželi v prometnem kraju Slovenije ali jo vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska hiša«. 1806 Inserati v »SLOVENCU« Imajo popolen uspeh! Gorenjski krompir na vagone, kg 1 D 80 p., f r a n k o nakladalna postaja, prodam. — Naslov pri upravi >Slovenca« pod štev. 3802. avtomobili, deli in oprema pnevmatika najceneje J. Goreč, LMpa, OosposvetsKa cesta M 41. JV* Lastne garaže in delavnice. IlailoeCie transportno podjetje soeta EVROPA Samo i dni na odprtem moijn. CAMADA Odtod vaak lede«. A-I^IEHIRA. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, ANTWER> PENA i CHERItOURGA z glasovitimi „EMi'RESS" parobrodi na dvovrstne vijake. — Dalnja vprašanja glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, popisa, useljevanja v Canado inZjed. države daje agenlura CA1VAD1AN PACIFIC, Zagreb, ]urISIčevauHca30. na drobno □a debelo VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju v mestu ali v večjem kraju na deželi vzamem v najem, takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lokal«. 3871 VAGO-DECIMALKO t nekaj uteži, skoro novo, ki pot 150 kg, prodam za ceno 1400 K. Naslov Zaradi preselitve je v DOBREPOLJAH-PODGORICA štev. 6 naprodaj -»r LEPO POSESTVO ,v zelo ugodni legi in dobro urejeno. Obsega okrog 25 oralov. Polovica je dobrega gozda, smrekovega in bukovega, ležečega ^b cesti oziroma dobri poti, od koder se fes s primeroma majhnimi stroški spravi na železnico. Drugo so travniki in njive. Vse je dobro obdelano in zagnojeno. Vrt je zasajen in ograjen z mrežo. Travniki zasajeni z drevjem. Hiša (vila) solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki in hlev je zidauo (kasneje. Tudi vodnjak je pri hiši. Na želijo dobi kupec tudi premičnino: krave, nt prešiče, vozove, poljsko orodje, mrvo in drugo, da takoj nadalje obratuje. Gospo- PISALNI STROJ »COURIER«, najboljšega sistema, jako malo rabljen, se ugodno proda v pisarni An. zav. DRAGO Bh-SELJAK, Ljubljana, Sodna nlica 5. šičerejo. Kdor hoče svoj denar varno naložiti in obraniti ter imeti poleg tega zdravo in udobno stanovanje, naj se oglasi pri lastniku v Dobrčpoljah. 3781 Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova cesta 57, telelon št. 88: veletrgovina sena, slame, drv. koruze, ovsa, sadja itd. Brzofavl: Oset Andref, Maribor. 1 I ! AUTO III BENCIN PNEUHATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN V02NJB Lo prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. HALO ! Citajto ! HALO ! Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, novih modelov ln pnevmatike po ceni. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles iti otioških vozifkov. — Ljubljana, Kariovska cesta 4. Trgovina: Stari trg 28. SPREJEMAJO SE HLODE smerekove in jelkove 3—8 m dolge, kakor tudi cele gozdove, kupi lesna družba »ILIRUA«. LJubljana, "vraija Petra trg šlev. 8. — Telefon 220. tudi popravila za v polno popravo. iovarnar v Stobu, pošta Donr/ale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVlč i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica ši. 5. Sprejemanje v sredo. Z .oga v Celju, Gosposka ulica 4 Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: lipslauenslia -banka d. d. Odprava potnikov iz Chcrbourga al! Hamburga z najhitrejšimi pnrmkt sveta o 5 V2 dneh. Za vsa daljna pojasnila izvolite se obrniti na našo poslovalnico; Glavno zastopstvo zn Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska ulica Z6. Naslov za brzojavko: Cunard Ljubljana P'onKko cSržjjforo prej. Škodo*« zavodi v » izrtu (spojeni z „Sjsdinjenim tvornicama strojeva d. d. preje Skcda, Ruston Bromovsky i Rlnghoffer"). CENTRALA: PRAGA-SMICH0V. Tvornice: Plzen, Doudlevce, Nyrany, Kralj. Gradec, Sroichov. Surovi, napol izdelani in popolnoma izdelani predmeti iz litega žeieza ln litega jekla, kovani deli, vse v največjih dimenzijah in težah za vso industrijo, železnice, rudnike, pnrobrodstvo itd. — Odlitki iz vseh kovin in elektro-jekia. — Zobasta kolesa („Citroena, „Maag" itd.), peresa vseh oblik in vrst, nakovala, precepi na vijaki (Schraubstocke), ključi z vijaki itd. — Železne konstrukcije in dvigala. — Parni kotil vseh vrst. — Lokomotive in tendorji za normalni tir. — Parni s.roji, stroji na plin in nafto, stroji za hladeaje in izdelovanje ledu__Stroji za orodje, hidrauliške stiskalnice, paina kladiva, lomila, kompresorji, traktorji, vozilne avtomobilske dolavnice, mo orni in parni plugi, lo-komobile na bencin in valji za valjanje ces . — Separatorji za mleko. Tiskarski stroji itd. — Popolne strojne opreme za tovarne sladkorja, rafinerije, tvornice špirita, tvornice mila, sušilnice, pivovarne, tvornice slada, hladilnice, tvornlco ledu, klavnice, rudnike, rudokope jn valjčna mline, ladjedelnice, pomorske in rečno parobrode, električne centrale itd. Prospekti m proračuni na zahtevo, Zastopstva: imi Saim šte 60. Telefon m Beograd, zorioa uL 52. Telefon 578. Splošna Industrijska in Trgovska Družba T O. X. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 dobavlja iz skladišča ali tovarne Gospodarske stroje in razno orodje, stroje in druge potrebščine za mlekarstvo, Nosilce, betonsko železo, lite cevi, žico, strešno lepenko. Vse vrste železa, pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe, ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z benc., sirov, oljem in s paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov. Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijskih železnic. Cevi za vodovode in plin ter vse tozadevne armature. Nafugodnelša nabavna prilika za trgovce In industrijalce po tovarniški ceni! .it iablont nad Orlicam 86, Cehosiovaika. Tovnrna cerkvenih paramontov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseb v to stroko »padajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvone zastave, kelihc, monstrance svečnike itd., sohe, krlževa pota v poljub n izvršitvi in cent. — Solidtiost tvrdke jomf.ljo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Nn vsa vpražanja takoj odgovori aii predioei vzorce I. NESKUDLA, Uubljana, hotel »Tratnik". Popolnoma varno naloille svoj danar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve, 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". Hranilne vloge se 51 OI brez odbitka, rentnega in obrestujejo po eJ |2 IO invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 5 °|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po iS V PARADIŽU sta bila brez obleke Adam m Eva, sedaj jena nt treba, ker se dobe vsakovrstne oDIdic za gospode dame in ofroftc v trgovini Lfubllana, Mestni frg 5-6. ■ i 59 Stavlicno podlettc LtelBlJ^n^. ern8*arf€¥o mM. 6 Prejemalo se vsahomtoe gratfnfc. Naprava mirim. stroškovnikov. — Tehnična mnenja in ocenile. Eeio solidno an Miro. cene nlzhe. lelesoii številka 42®. .LIL l. Ljubljana, Kongresni trg (poleg Vzajemne posojilnice — ob Zvezdi) priporoča za začetne šole vse Šolske knjige in potrebščine: zvezke, papir, peresa itd. Opozarjamo na zalogo knjig: Iv. Cankar: Podobe iz sanj (II. izdajal, Julij Cezar (prcvcl O. Zupančič). Dotiskan jc OIDIP Cprevel Sovrčl. :-: Postreže lahko z vsako knjigo tudi iz inozemstva. :-: Mova posiljatev < pomož. motorjev za kolesa je dospela. i m i * KAREL ČAMERNIK & KG., j g LJUBLJANA :: Dunajska cesta 9-12. { ■ ■ gaonMMBI&IIHBlBISBDBBraraaragra^E Stolpne ure popravlja IVAN SELIŠKAR urar v Ljubljani, Zadružna ulica it 10. Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GR1TZNER v vseb opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dela, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri LidUBliaAfJfi, SV. Petjco nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen, isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebšč.ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlica, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Dr. ing. MIROSLAV KASAL Oblastveno poverjeni stavbeni Ini. in meslnl stavbenik LJUBLJANA, G.:«aD.SCE 13. Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, želczobe- tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev! • Projektiranje! SON m&ju GUMIJEVE PETE PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno , Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, V/ILSON TRG 7. NajboljSI so pravi AMERIKANSK! in angleški SINGER-šivalni stroji Slnger.Ijjte in nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Sinjer-olje sukanec svila Itd. PRODAJA NA OBROKE za dame, gospode in deco, opremo za novorojenčke nasl. K. SOSS Ljubljana, Mastni trg štev. 19. — Slnger-šliralnl stroji Bourne & Co Netv — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, SEUENBURGOVA ULttA 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osljek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, KruSevac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, ZajeCar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. Potniki v Hmeriko pozor! United American Lines Inc prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga-Southamptona inCherbourga v Hew-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26. d. d. d LJUBME3HI za premoi prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov 2a domača uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava eeiiosle vaški in angleški koks za livarne in do viški in črni premog ter Jajčne briketi Prometni zavori n prenos i. 1 v LiuSiliani, Miklošičeva cesta 13/11. Naslov: Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Airee (Argentina). _ .. Budapest: Balkan Bank r. t iirl3Cl]G ♦ Split: Jugoslavcnska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni uradnik Mihael JUoškere v Ljubljani« Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.