Štev.166 Menz, ponedeljek 19.avgusta 1946. leto D ZALEDJE (Beseda k časopisnim člankom o tržaškem zaledju.) Liberalni "Manchester Guardian" z dne 12.8.t.l. piše, da je edina realna rešitev tržaškega vprašanja v avtonomni ureditvi trža¬ ške pokrajine s širokim zaledjem, ki bo obsegalo vse ozemlje med Sočo in Dravo.(Tako poroča londonski radio). Ker je tržaško vprašanje zelo važno, prinašamo nekaj misli o njem. začel luka, Trst je poglavitna srednjeevropsla luka, ki^se je v zadnjih. 200 letih razvila’do sedanjega pomena. Daši je Trst že v predrimslci dobi bil znana luka, vendar so mu v srednjem veku delala hudo in uspešno konkurenco razna istrska obmorska mesta, zlasti pa slovenski Devin na kraški obali, še pred 250 leti sta ,se Trst in Devin s tako silo'borila za trgovsko prvenstvo, da so med'njimi nastajali krvavi boji. Sele,koaeje Avstrija odločila za boljšo luko Trst, se je ta razvijati, Devin pa propadati. Prvi je danes velika svetovna drugi pa majhna slovenska ribiška vas s slovečo preteklostjo. Spočetka je Trst obsegal le majhen kos ozemlja ob morski obali z gričem sv.Justa. Okoli in okoli pa so živele slovenske vasi Barkovlje, sv.Ivan. sv.Jakob, Skedenj, Mije, Škorklja do Opčin, ki so danes deli tržaškega mesta. Mali Trst je torej bil postavljen na čisto slovensko ozemlje. Bil je od vsega početka mednarodna trgovska kolonija, o kateri bi si noben pošten zgodovinar ne upal trditi, da bili ustanovili Italijani. Saj je -stala ta luka že v dobi, ko tja še ni bila stopila noga rimskega legionarja. Ko so v srednjem veku Benečani in Genovežani s svojo pomorsko silo prevzeli trgovsko pomorsko plovbo po Jadranu in Sredozemlju sploh, so kajpak prihajali tudi v Trst. Takrat je v teh morjih italijanščina bila trgovski je¬ zik. Tako se.je ta trgovski jezik, nekako udomačil tudi v Trstu, kjer ed se.zbirali trgovski elementi vseh sredozemskih narodov in jezikov. Tako jo nastal znani"tržaški žargon", jezikovna mešanica, ki se Ital L jani zdaj nanj po krivici sklicujejo, češ da je to ,italijanščina, 'ge ,■ le, ko so v prejšnjem stoletju Italijani začeli načrtno pošiljati svoje ljudi v Trst, se je italijanski element v tržaški mešanici za¬ čel bolj poznati. Tako je po zaslugi kratkovidne avstrijske politiko nastala bajka, da je Tgst "najbolj italijansko mesto" - "citta ita- lianissima". To je resnica o "italijanstvu tržaškega mesta". Zemljepisno in gospodarsko Trst do leta 1918 nikoli ni pri¬ padal Italiji. Ko je po končani prvi svetovni vojni Trst po krivici bil prisojen Italiji - kljub njenim porazom, je začel gospodarsko propadati. Ta propad je bil tako občuten in viden, da so si celo za¬ grizeni italijanski nacionalisti v Trstu morali -priznati, da Trst v Italiji nima bodočnosti in da tak Trst ni sposoben živi jenja..Na dru- i strani pa se je tudi pokazalo, da prav tako veliko tržaško zaledje ma prostega izhoda v svet, dokler v Trstu sedi Italija. uasu/JA m Tržaško zaledje, ce gledamo z gospodarskega vidika, je dvojno ožje. Širše tržaško zaledje so vse srednjeevropske dežele, ki Štev. ]_gg___Domači glasovi, 19 »VIII. 1946 . >tr. 2. po svoji zemljepisni legi in prometnih zvezah teže proti Trstu, f ^ ■ i-—~ svet. Tako .ie do leta 1918 •ko išfceio -otov v širni trgovski svet. Tako je do iexa xyio vsa Avstro- ogrska tila eno samo veliko gospodarsko zaledje tržaške trgovske.ru- ke. Po letu 1918 so to zaledje bile nasledstvene države, med njima v orvi vrsti Jugoslavija. Ko je Italija zavzela Trst, so bile te zveze prekinjene, in nasledstvene države so si morale iskati drugih potov v svet. , Ožje tržaško zaledje pa so tiste dežele, ki so neposredno živele z dvigom, in padom tržaške trgovske luke, kateri so. dovajal e poleg svojega odvišnega prebivalstva tudi svoje pridelke in izdelke. Od tega je bila odvisna populacija (naseljenost) tržaškega mesta, njegova industrija, pomorski promet, zlasti pa trgovina. Ko 'je leta 1918 Trst bil odrezan cd svojega ožjega zaledja, je mogel le se ži¬ votariti. Toda tudi ož.je zaledje je pogrešalo svojega naravnega iz¬ hodišča v svet ter je s tem trpelo veliko gospodarsko škodo. Naj¬ bolj je pri tem bila udarjena Jugoslavija s svojo Slovenijo, ki je tako izgubila svojo neposredno zvezo z morjem. Z zgodovinsko-narodnega in zemljepisno-gospodarskega vidika Trsi brez dvoma spada tja, kamor spada njegovo ožje zaledje, ki je v glavnem-Slovenij a. Zato bi storil delo pravičnosti, kdor bi Trst prisodil Jugoslaviji, ki ga potrebuje, medtem ko ga.Italija sploh ne potrebuje, ampak si umišlja, da bo za svojo izdajalsko politiko še nagrajena z uresničenjem svojim narodno prenapetih šovinističnih in imperijalisticnih želja. Ko bi zavezniki Trst prisodili Italiji, bi s tem s pestjo udarili v obraz vsem načelom pravičnosti in gospo¬ darske smotrnosti. Oziri na umišljenje laške "pravice", ki jih zavezniki vkljub njihcvk krivičnosti zaradi nesrečne in nespametne Titove komuni« stične politike, pričenjajo upoštevati, so sprožili misel, naj bi Trst postal mednarodno mesto. To se prav lepo sliši in bi morebiti ne bilo docela napak, ko bi bili gospodje znali to stvar od prave strani zagrabiti. Toda začeli so ustanavljati tako "-tržaško državo", ki bi bila trajni kamen spotike, neprestani poved prepirov in ki bi bila sama sebi v največje napotje. Zato ni čuda, da so gospodje pri pariški zeleni mizi zače¬ li misliti tudi na drugačno rešitev tega važnega vprašanja. Pri tej delavnosti, ki jo je pariška konferenca doslej'pokazala, pa skoro ni uapnja, da bi se iz pariških besedovanj moglo kaj pametnega izci¬ miti. Za vzgled naj nam služi časopisno poročilo, da hoče Italija predlagati takole rešitev f tržaškega vprašanja* Trst naj dobi večje zaledje kot samostojno . državno telo, katero, naj poleg .Slovenije obsega vso Koroško, Furlanijo in Južne-' Tirole. To je največji nesmisel, ker Južne Tirole prav v ničemer ne morejo biti Trstu v korist, Trst pa njim ne. Laška politika tudi tu¬ kaj spet hoče reševati le svoja nacionalna, ne-pa tržaška gospodar¬ ska vprašanja. Gospodarsko zaledje Trsta res obsega vso Slovenijo s koroško do Visokih Tur vred in majhen del bližnje - nekdaj avstrij¬ ske Furlanije, Štajersko pa nekako do Lipnice pod Gradcem.S tega' gospodarskega vidika Koroška spada tja kamor vsa druga Slovenija.Vse drugo pa.bi bi^a neprimerna obtežitev take državne tvorbe, ki bi rav¬ no zaradi tega postala nesposobna za življenje. Zavedajmo se vendar; Tržaško vprašanje je v prvi vrsti gospodarsko vprašanje in ga je le tako treba reševati! Pri tem ie z gospodarskega stališča brezpogojno treba upoštevati živi jensko pove¬ zanost Trsta s Slovenijo. ~ ^ KOLHOZI SE NE, ODNESEJO. Ukra¬ jinsko poljedelsko ministrstvo je objavilo, da so do 10.avgusta pože¬ li 35 milijonov akrov žita. Od tega so pridelali kolhozi 3 mili¬ jone 365 tisoč akrov. Revi.ia "Kul Štev.166 — Domači glasovi, 19.VIII.1946. Str. 3. tura in življenje" propagandno glasilo glavnega odbora komuni- etične stranke, je v nekem svojem članku napadla časopis "Socijali- stično poljedelstvo 1 ;, uradni list poljedelskega ministrstva, ker.je baje. s .svojimi napačnimi poročili o uspešni žetvi v Stavropol ski so boljši kot je mislil. Sicer ni nobenega presežka v živilih, vendar se ruski narod tru.i, da bi shajal s tem kar ima. ODKRIT ZLOČIN "NARODNE ZA¬ ŠČITE ", V Trstu so uradno objavi¬ li: "Narodna zaščita za časa jugo- pokrajini svoje čitatelje zavestno slovanske zasedbe v maju 1945 je slabo informiral. Kot poroča ta revija, je glasilo poljedelskega ministrstva nekaj dni pozneje ob¬ javilo članek, v katerem govori o majhnem donosu kolhozov v Stavro¬ pol ski pokrajini in istočasno na¬ znanja izboljševalne ukrepe. Tudi delavsko glasilo "Trud" se prito¬ žuje o slabem pridelku kolhozov v različnih ozemljih Rusije in na- za to praktične zglede. Kot aretirala Zampatija, za katerim, je izginila vsaka sled, dokler ni civilna policija v zadnjem času našla njegovega trupla v gropadski jami in u -.o to vil a, da je bil na¬ silno umorjen. Aretirali so Teo¬ dorja Čoka, ki je bil član naro¬ dne zaščite in zapleten v areta¬ cijo pokojnika."' "PRIJATELJI ČLOVEŠTVA . Av- vaja glavni vzrok, da so posamezni kol- strijska sekcija mednarodne lige hozi odpovedali navaja'primankljaj za spr-avo med narodi "Prijatelji izvežbanega osebja. TAJNI OBISK BRITANSKEGA PO¬ SLANCA V ŠPANIJI. Najmlajši brit. poslanec stotnik Francis Noel Ba¬ či oveštva" je ustanovila odsek za preseljene osebe. Predsednik tega odseka je dr.Gelber, ki je izdal poziv na vse preseljene osebe, V tem poziv, poziva vse, ker sin znanega državnega ministra "ki so izgubili svojo domovino," naj se vključijo v ustvarjanje. Ta odsek je ustanovil razne od- je pred kratkim prebil v Španiji .10 dni na tajnem obisku pri vodi- _ _ telj ih špansko-republikanskega od- bore,katerih predsedniki so: odbc- . p.omifekega gibanja in nato zopet ra št. 2: (v glavnem za Ruse in U- prekcračil špansko-francosko mejo kraj in.ee) ing. Giovani Anglesio, v vzhodnih Pirenejih. Izjavil je, Salzburg; podpredsednik odseka da je pripravljen podvzeti v Špa- dr. Sergius Jonin v Mondsee; ni ji še eno potovanje in to uradno,predsednik odbora št.4:(za Ruse da ne bi napravil vtisa, da hoče in Poljake): ing.Vladimir'Karja- |podati samo enostransko sliko.S kinr predsednik odbora št.5;An- w svojega potovanja je prinesel pred~dreuswv Sant Wolfgangu; odbora vsem dva splošna vtisa.V Španiji, št.6.A.Rencz, Linz' - KLeinmunchen; je danes republikansko gibanje,ki odbora št.7: dr.T Roth, Salzburg;' razpolaga z učinkovito organizaci- odbora 8:ing.Dragoslav Jungic, jo. Politično preganjanje vladnih Lager St.Johann v Pongau-u. - Ko nasprotnikov se nadaljuje. bomo o tej organizaciji zvedeli . kaj več, bomo prinesli poročilo. AKSRI3KI DUHOVNIK 0 SOVJETSKI ZVEZI! Neka delegacija ameriškega NOV SLOVENSKI TABORIŠČNI društva za vojno^pomoč za Rusijo, LIST. V Špittalu je 14.t*m. iz- se je po -enomesečnem potovanju po žla prva številka "Taboriščnika" Rusiji vrnila v Združene države. na 6. straneh. List obeta, da bc Delegaciji, ki je proučevala razde-izhajal spočetka dvakrat na teden litev pošiljatev te pomoči v Rusi- na 4 do 10. straneh, pozneje pa jo, ja pripadal tudi duhovnik dr. upa postati dnevnik, V uvodu pra- Newton., Slednji poroča, da kaze vi med drugim: "V posebno dol- ruski .narod mofcno zeljo po miru. žnost si bomo šteli, da bomo goji- Povsod, kamor je prišla delegacija,li temeljne lastnosti, ki morajo so govorili samo o miru. Svoboda odlikovati slehernega dobrega Slo- premika delegacije po Rusiji, je. venca in Jugoslovana t.j. ljube- bila tako neomejena kot v Ameriki, zen do naroda, njegove vere, beae- 21vijenski pogoji ruskega naroda de in domovine." ^Taboriščniku" še- Štev.166 Doma6i glasovi, 19.VIII.1946. Str.4. limo pri tem njeeovem lepem delu veliko uspeha. f TISKANE SLOVENSKE BESEDE V .< beguiiatvu. zelo pogrešamo. ™ Zato pridno sedajmo vsaj po ti- : stem tisku, ki nam je na razpo- ^ lago! "Koroško kroniko" vsaka ^ slovenska begunska družina! MJUULteUUUUUUULittJUUMUUULH^UUUULiJUMi. POSPEŠENO VRAČANJE PRESELJE¬ NIH OSEB. Istočasno z IINRRA-ino konferenco v Ženevi se vrši kon¬ ferenca za pospešitev vnašanja preseljenih oseb. Zastopniki za¬ hodnih velesil so izjavili sov¬ jetskim, poljskim in jugoslovan¬ skim zastopnikom, da imajo odkri¬ tosrčno željo, da bi bilo repatri- iranih čimveč preseljenih oseb. Zvezni častniki vzhodnih držav se bodo.podali v.taborišča preselje¬ nih oseb, da bi pregovorili svoje državljane, naj.se vrnejo, domov. % TRUMAN ZA PRESELJENE OSEBE. Predsednik Truman je pretekli te¬ den objavil,‘da namerava predla¬ gati kongresu, da izda dovoljenje za vselitev v Ameriko večjemu šte¬ vilu preseljenih oseb. JUGOSLAVIJA PROTESTIRA. Ne¬ ka jugoslovanska protestna nota britanski in ameriški vladi trdi, da je v področju A Julijske Bene¬ čije vedno bolj ogrožena čast ju¬ goslovanske armade in varnost jugoslovanskih uradnikov. Nota obtožuje zavezniško policijo in zavezniške oborožene sile, da se pristransko zavzemajo za napa- • dalce, ali pa so se v spopadih, v katerih so^bili ranjeni Jugo¬ slovani zadržale pasivno. NAJDALJŠA ŽELEZNICA. Trans- sibirska železnica, ki veže Mo¬ skvo z Vladivostokom na Daljnem vzhodu, praznuje letos svojo 55 letnico. Proga je dolga 11.000 km, je torej najdaljša železniška proga na svetu in je za rusko na¬ rodno gospodarstvo kot tudi za vojaške namene omromne važnosti. V novi petletki je predvidenih 800 milijonov rubljev za nove že¬ lezniške naprave ter popravilo -Lokomotiv in vagonov na tej promi. število vlakov bo z ozirom" na število pred vojsko podvojeno. - MUSOLINIJEVO TRUPLO SO NAŠLI v nekem frančiškanskem milanskem samostanu. Po vladnem sklepu bodo truplo izročili Musolinijevi vdovi