Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 16 it n n ii 3 Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16 Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 .. — ,, za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: JU celo leto . . 8 gl. 4fi za pol leta . . 4 „ JŽjjJ A ca četrt leta . . 2 „ j r jJfe Političen list n slovenski narod V Ljubljani na dom flj^-jaA •,-velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je na stolnem tfftf**-hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek iu saboto. Anarhija v ljudski šoli. Liberalizem še zmirom sam sebe slepi s J tem, da novošegno šolstvo velikansko napreduje. Kdor pa ima s šolo kaj opraviti, precej spre-1 vidi, da šola gre rakovo pot. Učitelji sami to dobro vedo, pa tega nočejo povedati, ker bi sicer zgubili tisti žar, s kterim jih je liberalizem obdal; bolji in pametni med njimi tedaj molče, da se svojim liberalnim načelnikom ne zamerijo, ter si na tihem žele, da bi že skoro drugače bilo. Novošegni pa krlče, kjer in kolikor morejo, da bi s svojim krikom zaluili svojo duševno nagoto. Dobro tedaj de človeku, kteremu je za šolsko mladež kaj mar, kadar še kak šolnik odkriva napake novošegnega šolstva. To je te dni storil neki strokovnjak v dunajskem „Vaterlandu" tako izvrstno, da hočemo omenjeni sostavek svojim bralcem v prevodu podati. „Branje, pisanje in računjenje, piže „Vat.", je bila v dobrih starih časih precej vsa vednost, ktero so zahtevali od mladega državljana, ki je prišel iz ljudske šole. Branje, pisanje in številjenje, veliko več tudi dandanes ne zahtevajo pri sprejemni poskušnji za srednje šole Nadepolni mladenči, kteri prve dni šolskega leta stopijo čer, gimnazijski ali realski prag, so se pa veliko več učili. Če vprašajo tacega dečka čude se njegovi pičli vednosti: Saj ste vendar vse štiri razrede začetnih šol izdelali? — dobijo odgovor: O ne, zdelal sem sedmi (osmi) razred meščanskih šol. Štirnajstleten deček, ki je že osem let v šoli hlače trgal, v čegar spričevalu se razun branja, pisanja in številjenja še naravoslovje, zemljepisje, fizika in zgodovina kot zapovedani predmeti košatijo, ktere znanosti kaže pri sprejemni preskušnji v srednji šoli? Vsak šolnik se o tem lahko prepriča. Lepe, tudi le bravne pisave so redke, pravo-pisje kaže svoje sledi k vočemu v ogibanji tli in tz, prava raba prepon se komaj zasledi. Branje je težav no iskanje besed, ali brezumno idrdranje pri boljših učencih, kteri so si zaslužili red „prav dobro". Računjenja z navadnimi drobci se ne uče, kakor pravijo, z de-setnimi drobci pa tudi ne znajo številiti. Reno izlivajo v sredozemsko morje in Donavo k severnim belim medvedom. Ob kratkem, vsak šolnik se o tem lahko prepriča in vsak pošten šolnik bo očitno izgovoril, fakta kažejo, kar je zdrava človeška pamet že naprej mogla spoznati: nespametno je, v otroke vlivati duševno hrano, ki je nikakor ne morejo prebaviti. Ne oziraje se na to, da so tudi gospodje učitelji preobloženi z zmesjo učnih tva-rin, ktera nikakor ne pripuša, da bi bili v posameznih strokih temeljito izučeni; ne glede na neprenašljivo dozdevnost, s ktero zlasti najmlajši ljudski učitelji na noge stopajo; ne glede na hudobno voljo in sovražnost proti veri, ktera se tem nedoukom v nadomestilo za jedrnate znanosti vceplja: je to grozovitno nepoznanje človeške natore, če otrokom hočejo v glavo vlivati reči, ki jih ne umejo, zamude pa položiti trdno podlago takim znanostim, brez kterih je nadaljno podučevanje nemogoče. Kaj pomaga neumno-predrzno razkazovanje z naravoslovjem in fiziko, če otroci ne znajo brati, pisati in številiti? Pri tej priložnosti moramo tudi še zlasti povdarjati, da pomanjkanje učiteljev zelo narašča. Že rabijo učiteljice tudi za veče dečke, in celo število tih učiteljic več ne zadostuje; otrok tlačjo po .")0 do 70 v eno sobo; od dobrega pazenja, od znanja učenikovega s po satneznimi učenci tukaj ni govorjenja. Poživi- njenje šolske mladosti, da, zanemarjenje njeno, naravna in duševna spridenost mlajšega zaroda je resnična reč, ktere ne more tajiti nobeu pošten šolnik, noben vesten oče, nobena lju-beznjivo skrbna mati. Tudi v šolskih in nadglednih oblastnijah se šopiri anarhija, ktere si veliko občinstvo še misliti ne more; in tisti so sleparji in goljufi ljudstva, ki poročajo, da je tu vse v redu, — ne! v današnjem šolstvu gospodari naravnost anarhija. Čas je, da se tem okoliščinam stori konec, čas je, da se starši krepko potegnejo za svoje otroke, da si pošteni šolniki roke podajo k popravi popolnoma spridenega šolstva. Tu bi bilo treba kaj zares občekoristnega storiti v namestništvih: v srenjskem svetu, v deželnem, „državnem" zboru. Tukaj bi bila lepa prilika za konservativne zastopnike ljudstva, s praktičnimi predlogi, z globoko rezajočimi popravnimi nasveti na oder stopiti. In če se to opisovanje anarhije v šolstvu presiljeno zdi, če se resnične dogodbe za dokaze tirjajo, — potem naj se potrdijo resnične dogodbe po uradniški poti, po zborovi skup-šini, po zmešanih komisijah iz strokovnjakov in meščanov. Vsak dobro misleč bi moral takemu predlogu pristopiti in gospodarji današnjega šolstva bi morali prvi biti ljubljeno dete svojih bolečin obvarovati propada, in pošteno časnikarstvo vseh strank se mora združiti v klicu: „Preiskavo, poskušnjo, potem če je treba, pre-strojitev ljudskega šolstva!" U<'nma Deželni zbor ima v kratkem glasovati za učnino ali pa zoper učni no. Potrebno je, Podlistek, Na Mune! (Spisuje J. 1? —c.) (Konec.) Prepričan sem, da hvale ne potrebujeta in tudi ne iščeta: žrtvujeta se za ubogo od vsega sveta ločeno ljudstvo, plačilo in pripo-znanje najdeta v svojem srcu in pa našla ga bosta unkraj groba. Sem, vi brezverski .liberalni" osrečevalci narodov v surkah in frakih! Na Mune! Tukaj boste videli, kako priprosto ljudstvo spozna in spoštuje svoje prave prijatelje, kako hvaležno ljubi svoje dobrotnike. Sveta vera človeka naredi človeka. Med to ljudstvo zasejte svoje principe o verski prostosti, o brezverstvu itd., Muncem ugasnite luč sv. vere, zaupanje in ljubezen do duhovščine, in imeli boste pred seboj — prave divjake I • Munci imajo malo polja; zatoraj morajo misliti, kako se bodo po drugih potih ohranili. Videli smo, kako se je za goro gost d>m proti nebu valil; reklo se nam je, da tamkej oglje žgejo; zatoraj mislim, da so Munci deloma tudi oglarji, in si s tem kruh služijo. Vendar j<> pa vsakakor njihov poglaviten zaslužek pro daja jesiha. Po vsej Avstriji, posebno po Kranjskem, Koroškem, Štajarskem, Avstrijanskem in celo po Solnograškem vozijo svoj „istrijski jesih". Pa prašal me boš: kje pridelujejo toliko jesiha, da ga na tisuče veder vsako leto prodajo? Od doma gredo prazni, s praznimi posodami. V prvi tovarnici ali veči prodajalnici napolnijo posodo, in liajd z očetom po svetu! Munci poznajo namreč umetnost, kako se jesih ali kis pomnožuje ter vedno iz sodček a toči, in vendar se mu ne izprazne. Oni skrbe ljudem tudi za zdravje s tem, da iz ostre in pekoče tekočine bolj zdravo in manj ostro na-pravljajo. Se ve, da imajo na vozu več sort kisa, ki se le po manji ali večji kislobi razločuje. Bilo je v Gradcu. Munec kupi v veliki prodajalnici vedro kisa, ga nekoliko po svoje prestroji, naredi iz enega vedra dve, in gre s posodo na hrbtu v ravno tisto hišo na drugo nadstropje ter upije: „Istrianer Essig". Gospa — žena trgovčeva, pri kterem je bil pred uro Čič kis kupil, pokusi ta „Istrianer Essig" ter pravi: „Ta, ta bo za nas, naš je preoster, ne moremo ga rabiti". Mož odmeri več bokalov, ter stopa hitro po stopnicah doli v strahu, da ne bi gospodar prišel ter ženi povedal, da je kis iz svoje fabrike kupila. Ko je nekdo Muncu očital, da ni prav ravnal, ga zavrne: Jaz sem Istrijan, jesih je bil moj, toraj istrijanski jesih. Žena ga je pokusila in hvaležna mi je bila, da sem jej manj ostrega, kot je njen domači, proda). Ne hvalimo sicer tega dejanja — pošteno ni bilo, vendar nam ono spričuje, kako zvit in bistroumen je Munec I Sedaj potuje po svetu iz dveh vasi 30 vozov. Ne davno je neki gospodar iz Linca domu poslal — če se ne motim — 200 gold. Slišal sem o Kočevarjih, ki tudi po svetu „havzirajo", da se vračajo iz svojega potovanja na dom zelo sprideni in pokvarjeni, brez vere in značaja, vsi oblizani po novej kulturi, no- da se vsaj g!avna načela o tej reči določijo in nasledki pojasnijo. Neutajljivo je, ako se prizna v principu, da ima država dolžnost ufnino za mladino plačevati, da država in kakor dandanes reč stoji, novošegna država ima tudi oblast in sicer neomejeno oblast do mladine. To pogansko ravnanje pa, kakor pravi inoravski „Botschafter" (12. sept. t. 1.), morajo krščanski stariši vsaj v principu zavreči. Ako morajo pa načelo odbijati, morajo pa tudi odbijati nasledke tega načela, to je, odpravo učnine vsaj v principu Ne more se dalje popolnoma s pravico strinjati, da stariši, ki nimajo otrok v šoli, bi morali čisto ravno tista bremena za šolo nositi, kakor uni, ki imajo otroke v šoli, kar se pa zgodi, ako se učnina plačuje iz davkov. Zraven tega pa je v odpravi učnine nekako priznana odprava pravice starišev do otrok. Ako nimajo stariši več neposredoma skrbeti za šolo, se jim bode prej ali poznej odrekla tudi vsaka pravica do šole in do od-reje otrok, in odrrjevali se bodo otroci po načelih moderne države. Ali se ne meri že zdaj na to? Ravno poslednje dni so odtrgali po vsi deželi otrokom po eno uro krščanskega nauka na teden, tako da otroci v prvem razredu, toliko potrebni prvega podstavnega veroznan-skega poduka, nimajo nič več kakor eno samo uro na teden za krščanski nauk. Kdor ve, kako lahkomišljeu je otrok, mu ni treba praviti, da danes-teden 6 - 7letni otrok ne bo nič več, ali skor nič tega vedel, kar se mu danes razlaga. Le poskusite jih vsak teden le eno samo uro brati učiti, boste videli, koliko bo-dete opravili! V 4. razredu n. pr. pa mora katehet v dveh urah na teden otroke naučiti veči katekizem, zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, nedeljske evangelije, zraven tega pa še nauk za prvo sv. Obhajilo itd.! Kje je to mogoče? Puskusite! (Naše poslance dolžnost veže, v tej reči kaj storiti, poprašati, interpelirati, zakaj se je storilo to krivično prikrajšanje uajimenitniši tvarini ? Ali so bile poprej više cerkvene vradnije prašane itd.?) Da imajo stariši pred državo pravico do otrok, tega celo od liberalcev tolikanj čislani frajmavrar Bluntschli ne taji. Pravi namreč: „Najprvo morajo stariši oskrbovati stroške za odrejo svojih otrok, potem še le srenja, posled-njič država". K temu pristavlja: „Po odrajto-vanih pripomočkih se ravna tudi pravica, določno besedo pri tem govoriti". Iz tega naravno nasleduje, da stariši nimajo več o odreji svojih otrok govoriti, ako se učaina odpravi, pristav Ija „Botschafcer". Ugovarja se, da v djanskem življenji se ue sklepa s tako ostro doslednostjo; tudi se ne more tajiti, da v bistvu je vse eno, ali stariši plačujejo šolo posredoma davkov ali naravnost; toda dandanašnji in v moderni dr žavi je vse mogoče; poslanci celo, ki so sami očetje množili otrok, so zmožni pravicam starišev ravno nasproti glasovati, kadar se ravnil za kako liberalno postavo. Pomisliti je dalje, ako se v očitnih šolah odpravi učnina, da se morajo posebne (privatne) šole sčasoma zatreti, ker poslednje morajo učnino plačevati in se toraj z uuimi ne morejo skušati, starišem bi bilo prehudo dvojni davek plačevati. Otroci bi bili prisiljeni očitnih šol se vdeleževati. Ako so pa le-te očitne šole brezverske, na kar zdaj vse teži, je potlej ravno za verne stariše največa kazen in za njih otroke največa nevarnost, ker morajo v take šole hoditi. Ugovarja se, da s plačevanjem učnine se ubožni stariši preveč obtežijo, ki tudi navadno imajo največ otrok. Ta ugovor pa ue velja, ker ubožni se morajo tako učnine oprostiti, in sicer oprostiti bi se imeli ubožniši v resnici, ne tako, kakor se zdaj včasi godi, da taki stariši, ki velikrat nimajo kaj kositi in večerjati z otroci, se z rubežnijo silijo učnino plačevati. Ravno ako se bo učniua k davkom prištela, potlej bo vse zadevala, tudi najbolj revne, ki morajo davke in priklade plačevati, če imajo kaj ali nič. Zakaj se učuina odpravlja? za to, pravijo da bi se ložej vsi šole vdeleževali. Prav, zakaj [•a se šolske potrebe otrokom tako šilu o na-kopičujejo, šolske bukve vedno menjajo itd.V Zakaj tudi tega država na-se ne sprejme? Kteri pa so tisti možje, ki najbolj na to tiše, da naj šola pride iz rok srenj in starišev v državne roke? To so veči del tisti, ki v vojski zoper vero stoje v prvi vrsti iu sami bolj ali manj očitno spoznavajo, da odprava učnine je le pomoček, da se šola čedalje huje ponejeveri- Tudi Distervveg, veliki zvon uovo-šegnih pedagogov, pravi, da zastonjski poduk je mogočna glavna podpornja za kontesi-jonslozuc državne šole. Kolikor bolj srenje šolo puste iz svojega vpliva, toliko huje se bode skor gotovo razo devalo tako imenovano šolsko nasilstvo (Schul-zvvang), ki žuga že zdaj neprenesljivo biti. O tem bi bilo veliko govoriti, v kar se pa za zdaj ne moremo spušati. vem liberalizmu. Pri naših Cičih se pa sme reči: „Munec gre od doma, Munec se vrne domu". Ni se ti za las spremenil; kakoršen je bil, tak je, in tak bo; le nekoliko nemških besedi žlobodrati se je navadil. — Popoldne smo imeli zopet priliko pri božji službi poslušati zanimivo petje. Proti večeru se je zbrala menda vsa mladina cele soseske na trgu sred vasi. Naredili so velik kolobar. V sredo stopi godec ter začne na nek čuden inštrument „na meh" svirati. Silno se je napenjal, ko je z napetimi lici in ustnicama pihal v piščal, ktere konec se je držal napihnjenega meha. Meh je pod pazduho imel ter stiskal in zopet spuščal, z nogama ceptal ter se vedel, ko da bi norel. Na te čudne glase se je mladina sukala in obračala, s petami ob tla in z rokama dlan ob dlan tolkla, meda tako, kakor popisujejo ondotne plesavce indijanski misijonarji. Nismo se mogli smeha zdržati, ko smo kratek čas pri tem čudnem in primitivnem plesu postali. Pred odhodom nam prinese še prijazni krčmar, vesel da smo njihovo vas obiskali, steklenico črnega vina ter nam napije zdravico. Kratek čas smo se ž njim pogovarjali, pa spoznali smo kmalo, da je moder, pošten možak, da mu pod debelo čiško suknjo bije dobro, nepokvarjeno srce, da je mož več vreden, kot sto brezznačajnih, na videz priliznjenih mestnih liberalcev. Bog ga živi poštenega munskega krčmarja. Bog daj, da ne bi nikdar do sem dosegla slana laške kulture, ktera iz istrijanskih mest v zmeraj večih krogih spodjeda tužnemu narodu slovanskemu jezik slovanski, značajnost staro in udanost zveličavni veri. Duhovstvu le in cerkvi se ima Istrija zahvaliti, da je ostala slovanska. Ali je tisti še naroden, kdor spodkopava to zadnjo podporo narodnosti. Mladoslovenci, roko na srce in odgovorite na to vprašanje! — Ravno je solnce zahajalo za vrhove istrijanske, ko smo se poslovili od dragih prijateljev, dušnih pastirjev ter smo se proti Bistrici odpeljali; — Munci in Mune nam pa so ostali vedno v spominu! Obrnemo naj le še pozor na to, kako si liberalni učitelji prizadevajo, da bi vpliv srenj na šolo zmiraj bolj zmanjševali, domače srenjske ali krajne svetovalce iz nje odpravili, važniša opravila okrajnim šolskim svetništvom v področje spravili, poslednjič pa sami postali državni služabniki ali vradniki. Vse to agitiranje se godi v škodo starišev, srenj itd., v zmanjšanje samovpravnosti, pa v pospeševanje državnega centralizma. Te in take okolišine naj bi poslanci dobro prevdarili, preden o učnini sklenejo dokončno, in ako reč ni jasna, je bolje jo odložiti, kakor pa prepozno se kesati. Politični pregled. V Ljubljani 9. oktbr. Avstrijske dežele. C'<'K;irica je 7. t. m. prišla nazaj v Schonnbrunn. Na Č<'Mli<»m je kraljevograški škof liani 7. t. m. 92 let star umrl. Na O^-erNkem je med ministri vstal neki razpor in govori se o ministerski krizi. aSiiiituiiMki knez Karol se prihodnjo nedeljo vrne v svojo deželo nazaj. Vnanje države. l*i*iiMki cesar neki še ne misli obiskati laškega kralja v Rimu in listi že pretresajo, kaj bode pri ti priliki papež storil. — Grof Arnim je še zdaj vsim časnikom najvažniši predmet. Gotovega se pa o njem nič ne ve; grof Arnim trdi, da pisma, ktera so od njega zahtevali, so čisto privatna, Bismarkovi listi pa trdijo, da so vradna. — Na Poznanskem so te dni zaprli posestnika Nigolevskega, ki se je kot cerkveni patron branil vladinemu zastopniku izročiti cerkvene denarje in cerkvene zapisnike. Va Šp;ii».jsk«'n» si Alfonsisti na vso moč prizadevajo, da bi Izabelinega sina spravili na prestol, kar bi tudi Serranu ne bilo zoperno. Njegova lista »Politika" in „Iberio" saj skušata dokazati, da je monarhije treba. „Tempo" pa misli, da to se godi ravno zarad Serrana, kteremu je na tem ležeče, da se prikupi monarhistom ter z njihovo pomočjo dalje ostane glava republike. — Novica, da Don Karlos je nevarno o strel j en, se ne potrdi. Pa če bi tudi resnična bila, bi Kar-listov še ne blo konec, ker ima Don Karlos še brata (Don Alfonsa), kteri se v sedanji vojski posebno odlikuje. Ravno tako zlagana je druga novica, ki je bila brati po Karlistom sovražnih časnikih, da notranji razpor med Karlisti je čedalje veči in da Don Karlos je odstavil svojega vojskovodjo Dorregaraja; dal mu je le za nekaj časa odpust, da vtrdi svoje zdravje. Iz Santandra se poroča, da te dni pripelja za Karliste neka belgijska ladija iz Angležkega mnogo streljiva. Deželni zbori Deželni zbor kranjski. Osma seja 8. okt. Predsednik naznanja, da je postava o cestni policiji pri cestah, ki niso erarične, za-dobila potrjenje. Poslanec Kozler izstopi iz komisije za vravnanje zemljiškega davka, ker je sicer že z delom preobložen. Dr. Costa in drugi interpelirajo vlado zavoljo gozdnih razmer med Šneperško grajšino in onimi prebivalci, ki imajo pravico do lesa gozdu te grajšine. Deželni načelnik vit. dr. Widmann odgovarja na interpelacijo grofa Barbota in tova- rišev zarad onega novinca, kterega so šiloma žandarji na Krško gnali. Vladni zastopnik pravi, da se je vse postavno godilo, da je bil oni novinec prignan še le potem, ko ga že mesec dni ni bilo pred komisijo, in sicer že popolnoma zdrav. Dalje odgovarja na interpelacijo dr. Costovo in drugih zavoljo odpisovanja davkov v bistriškem okraju na Notranjskem rekoč, da je finančno vodstvo dobilo od ministerstva ukaz, le takrat odpisati davek, kedar so celi kosovi po vremenski nezgodi zadeti. Kar se pa tega okraja tiče, ni od ministerstva še odloka, pa se je vse storilo, da kmalo pride. Poslanec Zarnik in vsi narodni poslanci — razen Razlaga — stavijo do vlade interpelacijo zavoljo ponemčevanja naših šol, ki se godi s tem, da se nastavljajo trdi neinci za profesorje, da vlada podpira vse, kar je nemškega in zakaj so bili nekteri iz domovine pregnani. To interpelacijo bomo natisnili drugi pot, za danes je preobširna. Vladna predloga stavbenega reda se po nasvetu dr. Coste izroči posebnemu odseku 9 udov, v kterega se volijo: Langer, Kotnik, Kozler, Braune, Dežman, Obreza, Jugovic, Gariboldi in Schrev. Postava o brambi poljščine se sprejme tako, kakor jo uasvetuje narodnogospodarski odsek. Po toči zadetim Dolenjcem se dovoli podpore 5000 gld. iz deželnega zaklada, ktera se ima po n asvetu poslanca Schafferja izplačati še le spomladi, ko se po okrajnem glavarstvu in zaupnih možeh škoda natanko preceni, in sicer zato, da kupijo žita za seme. Poročilo gospodarskega odseka o podpori za cesto iz Bloške police na Rakek se izroči deželnemu odboru nazaj, poročilo dež. odbora zarad deželnega doneska za vravnavo Save pri Krškem pa finančnemu odseku. Poslanec Lavrenčič želi, da bi se pri podporah, ki se dajo cestam, tudi na Vipavo ozir jemal, ker so tam nektere ceste jako slabe. Prihodnja seja bo v ponedeljek 12. t. m. V graškem zboru je poslanec Seidl vlado vprašal, če misli pospešiti odvezo bire fajmoštrov, cerkva in šol, Boss pa, če misli odpraviti počasno vrtdovanje deželnega šolskega sveta? Zbor je sklenil prevzeti rudarsko šolo v Ljubnu ter je naročil deželnemu odboru, da se o tej reči zlasti o nekolikošni podpori z vlado porazumi. V Češkem zboru se je bral najprej dopis ces. namestnika, ki naznanja, da se zbor sklene 15. oktobra, potem pa dopis 77 čeških poslancev, v kterem naznanjajo, zakaj se zborovanja ne vdeležijo. Zbor enoglasno sklene, da to opravičenje ne zadostuje iu da poslanci zgube poslanstvo ter se imajo razpisati nove volitve. Mladočehov ni bilo v zboru. Zgornje-avstrijski zbor je v neki resoluciji izrekel, da vžitniki duhovskih posestev nimajo volilne pravice za deželni zbor. Ker se pa po tej pravici ravna volilna pravica za deželni zbor, bi dosledno duhovniki tudi te pravice ne imeli, dasi plačujejo navadno veliko več davkov, kakor drugi njim enaki posestniki. Konservativni poslanci, pa tudi ces. namestnik so omenjeni resoluciji hudo ugovarjali. Solnograški zbor je rešil ubožno postavo. Domače novice. Ljubljana, 10. oktobra. (Dobro, dr. Razlag!) Interpelacije, stavljene v 8. seji deželnega zbora kranjskega zarad ponemčevanja slovenskih dežel, dr. Razlag edini izmed nazočih slovenskih poslancev ni hotel podpisati ter izgovarjal se s tem: „Vsak naj sam za-se skrbi, da svoje narodnosti ne zgubil" Ali ste že kaj tacega slišali? Toraj, otroci naj sami skrbe, da ostanejo šole slovenske, in naj nemara nemožke učitelje za-pode, kali? Ali more priti tak odgovor iz ust vsaj pametnega človeka? Nam se pa vse kaj druzega zdi. Dr. Razlag hoče še više plezati, kot je zdaj, ker pa ve, da se interpelacije in imena tistih, ki so jih podpisali, pri vladi hranijo, iu utegnilo bi mu na poti biti, ako bi se našel njegov podpis na — vladi tako neprijetni interpelaciji, kadar bi se morda po kakem deželnem glavarstvu, dvornem sveto-valstvu itd. spcnjal. Ali ne zasluži tak »poslanec" vnovič nezaupnice od svojih volilcev? (Poslanec Dežman) je svoj materni jezik zelo zelo pozabil, to je pokazal v zadnji seji odgovarjaje Zagorcu zarad vžitninskih pri-klad za deželni in zemljiško-odvezni zaklad. Lomil je slovenščino ali »kranjsko spraho", da je poslušalce po ušesih trgalo. Tak jezik se ve da ni lep, in ni se čuditi, če se tistim, kteri ga slišijo iz njegovih ust, ne more prikupiti. Tako daleč je prišel pesnik »prokletih grabelj" in »Slave Slovanom!" Čudimo se le pri vsem tem, da je še v stanu bil spisati tisto glaso-vito »slovensko pratiko", da-si slovenščina v nji ni posebno izgledna, in se v »voščilo za novo leto" spravil še na pesniškega konja, kteri pa je — se ve da — ves kruljev. Da ga le ni sram take »kranjske šprahe." (Preskrbovanje sodnijske preiskav niče) na Žabjeku (Inquisitionshaus) se bo 17. t. m. pri očitni dražbi v sobi št. 1 za tri prihodnja leta izročilo tistemu, ki bo najmanj za to zahteval. (Cestna, mostna in vodna colnina) se bo 17. t. m. pri tukajšnji finančni direkciji v na jem dala. Razne reči. — Tabak v Ameriki se ni obnesel zato bo v ceni poskočil. — Imenovani so: g. Danijel Saflaj, za avskultanta na Kranjskem, g. Janez Petrovič in g. Franc Vovšek pa za avskultanta na Štajarskem. — Iz M ari bo rase nam piše: Tukajšnja glavna duhovniška konferenc i j a, zbrana pod predseduištvom mil. knezoškofa, je po nasvetu g. dr. Gregoreca slavnemu odboru družbe sv. Mohora za njegov trud in vspeh enoglasno izrekla svojo prisrčno zahvalo iu priznanje. Sklep se odboru naznani pismeno. — Duhovske spremembe. V ljubljanski škofiji: G. Lušin Ant. v Selcah gre za duh. pom. k bolelmemu g. fajmoštru na Jezico. — G. Škufca Ant. novop. v Selce. — G. Kli-nar Karol gre zavoljo bolehnosti iz Šturije k Novi Štifti v sodraški fari; g. Erjavec Matija s Črnega vrha v Šturijo. — G. Klemenec Fr. gre iz Šempetra pri Slavini za vikarja v Zagorje; g. Jalen Sim., kaplan, iz Košane v Šempeter; g. Žagar Fr., kaplan, iz Knežaka v Košano. — G. Hočevar Anton, kaplan v Starem logu, gre za farnega oskrbnika v št. Jošt. — G. Tavčar Ign., lok. v Želimljah, je dobil faro Dolino, Želimlje so razpisane 6. okt. — G. Bernik Lor., fajm. v Kamni gorici, pa faro sv. Duha pri Krškem; in kamnogoriška je razpisana 8. okt. Poslano. Gosp. Josipu Godini, fin. komisarju na Vrdeli pri Trstu. Na Vaš spis v št. 235 lista „Cittadino", v kterem tudi mene napadate, odgovarjam tako-le: 1. Ni res, da so okoličani, Vaši rojaki, taki nevedneži, kakor jih Vi popisujete, češ, da še trž. magistrata vsemogočnosti ne poznajo, v ktero ste Vi vsi zamaknjeni. 2. Ni res, da sem jaz nabiral darove za novi oltar v tukajšnej cerkvi, ampak jaz sem le starešini darovalcev imena zapisoval. 3. Ni res, da bi se bili kdaj za stole ali za oltar pobirali darovi po »okolici", ampak vselej le po tukajšnej župniji. 4. Ni res, da ni imelo župnijsko oprav-ništvo za to dovoljenja, kar spričujeta trž. magistrata odloka od 2. julija 1867, št. 9427 in 5. novembra 1872, št. 13461, s kterima Vam bo na dotičnem mestu opravništvo samo še boljše posvetilo. 5. Ni res, da je bilo tako nabiranje ljudem »sitno"; saj se je napravilo po njihovej lastnej želji. 6. Ni res, da so se s tem »ubogi ljudje nadlegovali"; ker silili niso nabiralci nobenega, k očitno ubogim pa še šli niso. 7 Ni res, da ste bili tudi Vi »povabljeni pripomoči"; še z eno besedico ne. 8. Ni res, da ste Vi meni in starašini nekaj »opomnili", temveč ste nad nama divjali in naju precej odpodili, predno sem Vam mogel povedati, zakaj sem Vas obiskal, namreč iz čisto druzega namena. In s to svojo surovostjo se zdaj še hvalite! 9. Ni res, da ste to storili „po vsej pravici", ker naji zmerjati in psovati niste imeli iu nimate nobene pravice. 10. Ni res, da je nabiranje dobrotnih darov »beračija", kakor govorite v omenjenem članku, ali celo »cigauija", kakor ste se olikano izrazili oni nesrečni dan, sicer bi bil svet poln takih »ciganov" in Vi bi bili še hujši »cigan" (kar pa jaz ne trdim), ker svoje bukve po hišah kolportirate in jih ljudem vsiljujete. Vrh teh neresnic je posebno še to od Vas grdo, da svoje rojake v najhujšem lahon-skem listu napadate in nazadnje — kar je pa celo ostudno — magistratu v preiskavanje ovajate. Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 6. okt. 1874. Jožef Križman, kaplan. Umrli so: 7. okt. Ana Šuster, oskrbo, vilova, 58 1., za oslabljenjem. — Jože Žkufca, krojašk pomočnik, 1!) 1.. za pljučno sušico. 8. okt. Marija Štefe, branjevcev otrok, 2 1., za vnetjem vratu. — Anton Pasar, delavak sin, dragonec, 25 1., za vodenično mrzlico. — Janez Umberger, krčmarjev otrok, 4 m., za krčem v vratu. — Andrej Marolt, gostač, 57 1., za oslabljenjem. — Frančiška Kajfež, strežnica, 38 1., za pljučno sušico. Eksekutivne dražbe. 13. oktb. 3. Neže Briski-jcve iz Štrucnice (305 gl.) v Kočevji. — 3. Jož. Sprohar-jevo iz Zarečja (1800 gl.) v Bistrici. — 3. Fr. Brodnik-ovo iz Straže (1405 gl.) v Krškem. — 2. Jan. Pere-ovo iz Sela (1580 gl.) v Kočevji. — 2. M. Papič evo iz Jiršic (3234 gl.) — 2. M. Ušinič-evo iz Božako-vega (1375 gl.) v Metliki.— 2. J. Verviščar-jevo iz Dragomelj (943 gl.) — 1. J. Škod-ovo iz Čateža (110 gl.), — 1. Ant Preglj evo iz Uatja (1735 gl.), obe v Litiji — 3. Sim. Trevn-ovo iz Godoviča v Idriji. — 3 Mih. Koš-evo iz Knežaka v Bistrici. — 1 Lov. Sever-jevo iz Studenca (1560 gl.) v Senožečah. 14. oktb. 3 Štef. Mohuič-evo iz Sent. Mihaela (1573 gl.) v Senožečah, — 3. Mart. Kikcl-ovo (1315 gl.) v Ljubljani. — 2. Ant. Okoren ovo (1985 gl.) v Metliki. — 2. K. Žagar-jeve i* Bes-nice (3445 gl.) v Ljubljani. — 2. Ant. Pirc-ovo (1150 gl.) v Kranj. gori. — 2. Ant. Berčan ovo iz Brezja (3198 gl.) v Ljubljani. — 1. Luk. Ža-kelj-evo iz Godoviča (4390 gl.) v Idriji. — Mt f. Mr: c: & n: Benzinser[ in Einsiedeln (Schweiz). Trlrsindrnr d«'iinriie cfiii* 9. oktobra. Papiruu renta 70.40. — Srebrna renta 74.25. — 18601etno državno posojilo 107.75. — Bankine akcije 086 - Kreditne akcije 243.50. — London 109.85. - Srebro 103 90.— Ces kr. cekini----— Napoleon 8.85. Tržna cena preteklega tedna; Mernik p e v illte Ulit) 3lctie Wrlt. ^HuftrirteS fotl)olifrfjc§ gauuliciibfott v »ur lliitcrljaimn« "«» »eltbning . Oahrlidi IG $eftc in Un.fd)(ag 52 © c it ni-tcyt| mit »ieten ODuprationeu. flu&erteni m 7 $eften ie 1 beiontere3 fdjcnc« (£infd)fllt-Jilli ouf €anpopier "VtciS: per $eft ift«fa -K 23 (4 ©ar., 14 Sv. Sutt.,) 50 Išt«. 6 kuf 40 *f«. Cter 8. 21 u 6 g a b e in 48 2Bo 6cn» JBnmmtrn Ouartal 1 2Kart 60 ®fg. 3v. 2. Satu 1 vrnrijtuoflc "Ori-gflrtenbrud^raraic bent Xir.tbbofc" geaen Siftdlialtung »en nut iKatf 1.20$fenmfl (12 ©0r, 42 Kt. ©fibb.,) S*. 1. 50 GW. Sorratifl bci OttokarElerr, SBu<$t)anbter in ?aibaliti, drže 20 do 100 bok>-lov; se dajo vzidati Vratiea ia ražnji za-nje. Odijišča za priliranjenjc kurjave (Sparherde), iz kositi rja ali vlitega železa. Fosode za klllio iz vlitega železa, belo ali z jeklenim kositarjem začinjene. Kožice (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. Lainpe 7.a petrolej, svečniki, možnarji in gladlliki (Biigeleisen). Noži ill vilice, štajarski in angleški izdelki. Žlice in zajenialnice (šeflje), iz kitajskega srebra, pakfong«, in z železom začinjena. Britve in škarje, prave angleške. \ ožit I za peresa. angleški, z 1 do 20 klin. Alliiimi. listnice, smodčnlce, lovske in popotne torbice in denarnice. Podobe svetnikov za molitvene bukvice in v okvirih. Itožni venci (patanoštri), križci in svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni, od 6 do 50 gld. Kositar za strehe, črni in pocinjeni železni kosifar. Mlinske Žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in praskalnice. kline za oble, vzdigači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje. Ključavnice za sobna vrata, ni omare in skrinje itd. z vsem, kar gie zraven. Kljuke, vezila in zapahi Lopate, krampi, matike, sekire, gnojne \il«'. coklje. Velika zaloga cvekov iz ilrota in želiljev, želtic, zanetnikov. šravbov. Tudi priporočam svojo zalogo špecerijskega blaga ob dunajski cesti tik deželno bolnišnico spoštovanim deželanom, posebno mnogo častiti duhovščini. Naročila se izvršujejo po železn;ci ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem ,'4;i_2) Andro) 9ohroyef. Mesta: v Kranj i v Loki v Novomestu v Sodražci v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovcn v Trstu v Zagrebu v Siseku v Varaždinu na Dunaju v Peštu v Pragi v Gradcu r po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. b. priv. z železa vlite podbige (stala — m"sto kamenith) edino le pri C. 11. B'obiscli-u. meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Diiuaji (\Yien, Wiihi'ingstrasse \r. 7 in nje ko \ i zalogi križev taiif der Sclimelz) na-j«t sproti ^ hodu pokopališča in se pošiljajo na V9e kraje. Grobni napi-i se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zla'o pisavo ali I a z irbukrjeno vli'imi in pozlačenimi (rknmi, kar naj-hiiieje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zalit, va, brez odloga pi šlieio. (9—31) Zdravilske spe<*ijalitot« Gabrijel Piccoli-jeve lekarne „pri angelju ■v fii t > I j: i ii i. NaroMla zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo s poštnim povzetjem — Str< ške « zavitkov iu pošiljanja trpe naročniki. — Prodajanim se dajo navadni odstotki. (3-2-8) Za Kranjsko edina zaloga sledečih reči: i t Izkuha iz Kine in Koke. Najbui.ši dozdaj želodčini liker (pijana). Ta izkuta se dela iz kinske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in pinv iz vira, in tako mi je mogo'e podati zdravilo, ktero sme veljati za najboljše, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razdraž nosti (ut-nic; dalje pomaga zoper onemoglost in vtrujenost. ki zavira reproduktivno zmožnost, pospešuje tek krvi, prebavaije in daje različnim delom in udom živo a novo mo4 in novo življenj". Cena steklenice (llaške) 80 kr. Pravo norveško Dorševo olje iz ribje masti , ktero dobivam naravnost iz Bergena na Norveškem. Posebno se rabi ta bergenska l>or-ševa ribja mast zoper revmatične bolečine, plitko, zlasti pa zoper škroleljiie, pljučno sušico in jetiko. zoper začasna izpuščanja in trpljenje čiitnic. lena izvirne (laške 80 kr. Voda iz I nkasterskega limbarja. To vodo v elegantnih krogih tako zel6 rabijo, da bi bilo od več jo še posebno priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. R«ba in skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska lillibarjeva voda. Ona dA koži leskečo 1»lo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev in mozoljčekov, in zaceli poke, ki se naredi valed suše. Z eno besedo, prav zaklad je za Učenje, zato jo ženstro, kteremu j ' na telesni lepoti kaj ležeče, s pridom obr.ijta in rabi Steklenica te \ode velja 1 gold. Izkuha iz skorje tamanske, zei6 okrepče- valno rdravilo zoper nahopičenje žoMa iu gn ilobo, ktero razžene. hko se jemlje po malem; i ko se ga pa vzame več., goni brez bolečin in težav prav lahko naprej, zat > svetujejo zdravniki to zdravilo zlasti tam, kjer bi bila drugi maha zdravila prehuda. Pri piisadu v drobji in pri razli 'nili mrzlicah za vedno žeji e bolnike pač ni prijetnejše pijače. Steklenica velja 40 kr. Gotovo zdravilo za mrzlico, zanesljiva pomoč pri mrzlicah različno vr-te. Da pomaga . to je dokazana resnica, O tem se prepriča vsak bolnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, ce Le povrne in ne čuti se nobenih slabih nasledkov. Cena steklenice 80 kr. Za zobe In zobno meso. Ako hočeš b;ti zdrav in lep, moraš imeti snažna usti in čiste zobe. Če se zobje vsak dan ne snažijo, dajo od sebe neprijeten, večkrat zelo hud duh, dobe črno ali umazano barvo in začno gnjiti tako, da bole in ne služijo vet. Nasledek tega je slaba prebava in shujšanie. Vsemu tenui pomaga vsakdanja riba moje vode za lista in moke za zobe; oba kreji ata zobno mes6. ohranita sapi dober duh in zobem lepo naravno barvo in brinita gnjilobi in riji zob. Cena steklenice vode za zobe CO kr, škatljica moke za zobe velja 40 kr. Kipeča moka (Brausepulver) škatlja . Borovniško žganje, flaša .... — Repinčevo olje za ohranjenje las, flaša — Životna esencija, flaša.....— Životni balzam po Seehoferji, flaša . — Mandeljnova moka (namesto žajfe) za lepšanje in ohrarjenje kože, flaša — Po vsem svetu znane Menotti-pastile, gotovo sredstvo za kašelj, škatja — Oksfordska esencija, c. kr. izhl. priv. S to imenitno esercijo se v enem Bi- 30 kr. n 50 n M 50 ti n 10 »« n 10 n 10 ii 75 n trenutku ozdravi najbujsa zobna bolečina, flaša...... Prava Seidlitz-eva moka, škatlja . . Paljanovi sirup iz Florenee, zdravilstvo v.\ očete gospodarje, ali domafi z (ravnik, flaša...... Rajieva moka. ekslrnfina, nježnlm konsumentovkam priporočena za najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja .... — 1 paket ......... - „ 50 „ - „ 80 „ - „ 40 „ - „ 10 „ Dn se valujejo vsakega ponarejenega blnga. prosijo se naročtvalci, da se pri na ročevanju obrnejo naravnost na lekarno 'icfolt ..])ri sinii' «'1 ju". «1iiiui js-ilfii eostn š(. 14» v x-.jul) Ijsnu.