0 ,/' ^ ' : <■ ^ •'■ c-^i-f r> r e"^'f r-^rcr=- r o /*■ so.^ c ?X* Ac^=>.e r-^r-r^ c c- <*~ o p^ n^ e- --- * X VALENTINA VODNIKA Izbrani spisi. it Uredil Fr. Wiesthaler. V Ljubljani. Založila ,,Matica slovenska.“ Tiskala Blasnikova tiskarna. 1890 . PREDGOVOR. f o se je lansko leto postavljal v beli Ljubljani mramornat spomenik Valentinu Vodniku, izprožila in soglasno vspre- jela sc je v Matičnem odboru misel, naj tem povodom poslavi tudi «Matica slovenska ' odličnega književnika —- z izdajo iz¬ branih spisov njegovih. Saj se je smel odbor nadejati, da odobri ta njegov ukrep vse razumništvo slovensko, in to tem bolj, ker se je želja po taki izdaji izrekla že večkrat in od raznih stranij. Kajti dobro pač pozna slovenski narod Vodnika —- pes¬ nika po treh izdajah njegovih pesnij, a popolnem neznan je bil ogromni večini dosihdob Vodnik —- pisatelj (prozaik). Malokdo namreč je tako srečen, da ima nekatere ali celo vse prozaične spise njegove; redke so tudi knjižnice, ki se morejo z njimi ponašati, ponatisnjenih pa je doslej iz njih tudi le nekaj neznatnih od¬ lomkov po različnih časopisih in knjigah slovenskih. Na odborov poziv sem se lotil podpisanec častne naloge ter posnel iz vseh Vodnikovih knjig one spise v celotnem ali okrajšanem obsegu, kateri zbog svoje vsebine ali oblike po moji sodbi še dandanes niso izgubili svoje zanimljivosti.. Vrh tega pa sem v to knjigo vsprejel tudi vso rokopisno ostalino Vod¬ nikovo, ki (izvzemši Lukijanove tri «mrtvaške pogovore*) dozdaj še ni bila nikjer natisnjena. Pri uredbi sem se strogo držal na¬ vodila , danega mi od odbora: Vodnikova pisava kaži se skozi in skozi neizpremenjena. Le Bohoričev črkopis (ki bi bil brez potrebe sitnosti delal mnogim bralcem in tudi tiskarni) prepisal sem v gajico; sicer pa nisem prenaredil besedice, niti se dotaknil črke, razun očitnih tiskarskih pomot in onih hib v *Novicah» 1. 1797. in 1798., katere je pozneje Vodnik sam s svojo roko popravil.*) Vsako drugo načelo je pri izdaji starejšega pisatelja slovenskega nedopustno in se da tudi težko izvesti. Ni namreč lahko določiti popravljanju meje. Poprav¬ ljati n. pr. le nekatere (recimo najgrše) napake, druge pa pu¬ ščati bilo bi polovičarstvo, ki je najmanj umestno v slovstvu. Preobraziti vse zastarele in pogrešne oblike po naj novejšem jezikoslovnem okusu pa bi se moralo imenovati nepošteno in ničevo delo, ker bi zagladilo vsakemu pisatelju svojski slog. Kdo bi n. pr., spoznal častitljivega Vodnika v pisavi, običajni v se¬ danjem desetletji? Pa poreče kdo: saj tudi Nemci izdajajo svoje klasike v popravljenih oblikah! Istina; a prezreti se ne sme, da so pisali nemški klasiki koncem preteklega in v za¬ četku sedanjega veka «klasično» nemščino, kateri ni treba znatnih poprav, in da se sploh nemški jezik v teku zadnjih 100 let ni toliko izpremenil, kolikor se je izobrazil slovenski. Zato podajemo besedo Vodnikovo tako, kakor jo je za¬ pisal sam. Pisava res da ni po vsem vzgledna in marsikak slov- niški nestvor bode žalil bralčevo oko. A pomisli naj, da ta knjiga noče služiti šolskim namenom, niti pisatelju biti vzgled v posnemo; z druge strani pa ne puščaj v’ nemar dvojne ko¬ risti, ki jo donaša tako urejena knjiga: prvič more rabiti tudi jezikoslovcu pri znanstvenem raziskavanji, drugič pa kaže pi¬ satelja, ki ni stopil na dan kakor Atena iz Zenove glave, v vsem njegovem razvijanji. Kajti iz kronološko razvrščenih, v prvotnem lici ohranjenih spisov, ki so različni po času, obliki in ceni, možno je bralcu povzeti, kako se je Vodnik, stoječ na meji nemčevalne in čistilne dobe, s prva boril z jezikovnimi teža¬ vami, ne da bi jih bil vselej zmogel, kako pa je izpopolnjujoč se napredoval, dokler se ni povspel do one razmerno pravilne slo¬ venščine, ki diči zadnja dela njegova, Zaznavši ta prikaz se bode razsodni bralec uveril, da je plevel v Vodnikovih spisih priklil *) Dotična izvoda, ki sta bila prej ko ne Vodnikova lastnina, hrani licejska knjižnica ljubljanska pod znamko: 13012, II. G. e. 2. R. iz njegove dobe, zlato klasje pa iz njegove trudoljubnosti. To spoznanje pa ne more biti kvarno pisateljevemu imenu, marveč upamo, da bode bralec, posnemajoč iz pristne podobe njega neprestano prizadevnost, tem pravičneje presojal slovstveno po¬ slovanje njegovo ter rade volje pritegnil, da je Vodnik vkljub vsem jezikovnim nedostatkom vendar le velezaslužen književnik slovenski, vreden slave, ki mu jo pojemo nasledniki. — Sestavljajoč životopis in književno oceno sem pregledal vso literarno zapuščino Vodnikovo, porabil pa tudi vse vire, kar mi jih je bilo dosežnih; znamenitejši izmed njih so pod črto na¬ vedeni. Pišoč tem izbranim spisom« uvod sem pač pogosto čutil, da je moje okorno pero nezmožno, pristojno oceniti Vod¬ nikovo delovanje. Vendar se hočem nadejati, da povznese že moja dobra volja Vodnikovo uglednost v Slovencih. Le v tem slučaji bil bi dosežen Matičnega odbora blagi namen, poplačan pa zajedno tudi urednikov trud. V LJUBLJANI meseca novembra 1890. Fr. Wiesthaler. Valentina Vodnika življenje in književno delovanje. E Kl; & ■{?& & B %s'4s ts 2.5 «.’s .:,s gs s;; i,-. ; ®#0 o o;; o (Sgii «jOj® o o;: TT-——:—:- 1. Životopis. ,. cJl&^ojen sim 3. svičana 1758 ob 3 uri zjutra v gorni Šiški na Jami per Žibertu iz Očeta Jožefa, inu matere Jera Pance iz Viča. Dedec Juri Vodnik je rojen v’ Šent Jakobi uni kraj, Save, se je perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k’ hiši Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, ime seboj pernese v’ leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal" inu vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on in njega oče Miha hodila na Hravaško, kupčovala z’ pre- šičmi, vinam inu platnam, zraven dober kup v’ oštariah živela. Večidel Vodnikovih je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali, inu potle hvalili, kader sim pridno v’ šolo hodil. Devet let star popustim jegre, luže, inu dersanje na ja- menskeh mlakah, grem volan v’ šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kader očem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je učil šolmaster Kolenec 1767; za pervo šolo stric Marceli Vodnik franciskanar v’ Novim Mesti 1768 inu 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jezuitarjih v’ Lublani šest latinskeh šol. Tiga leta me ženejo muhe v’ kloster k’ franciskanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z’ oblubami zavežem; al 1784 me Lublanski škof Herberstein vun pošle,' duše past. Krajnsko, me je. mati učila, nemško inu latinsko šole; lastno vesele pa laško, francosko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati sim se vadil 1793. Z’ Očetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773, pišem ličkaj krajnskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med IV katirmi je ocl zadovolniga krajnca komaj enmalo branja vredna Vselej sim želel krajnski jezik čeden narediti. Baron Žiga Zois inu Anton Linhart mi v’ leti 17/4 naročita, kalender pisati; to je moje pervo delo, katiro tukaj vsim pred oči postavim, de se bodo smejali, inu z’ menoj poterplenje imeli. Če bom živel, očem še katiro noro med ludi dati; naši nastopnihi' bodo saj imeli kaj nad nami popravlati, inu brusiti. Pisano na Gorjušah v’ bohinskeh gorah 1. Eožnicveta 1796.“ Ta kratki in priprosti životopis svoj je napisal Valentin Vodnik ') lastnoročno na prvi list „Velike pratike za tu lejtu 1795,“ ki jo hrani s pratikama za 1. 1796. in 171)7. terdno v' jeden zvezek vezano licejska knjižnica ljubljanska. Ker seza ta malobesedni životopis le do i. 1796., treba ga popolniti in razširiti. „Muhe“ so gnale Vodnika v frančiškanski samostan, kjer si je iz hvaležnosti do svojega strica dobrotnika izvolil ime „Mar cellianus.“ Kje da je bil v mašnika posvečen in kje da je pervo mašo bral. se ne da več dognati. Samostansko zidovje je postalo njegovim rodoljubnim „visokoletečim" mislim kmalu preozko. Zatorej se posluži ugodne prilike, kader je bilo za cesarja Jožefa II. ustanovljenih več samostojnih du- hovnij, in za nje potrebnih več lastili dušnih pastirjev, da poprosi škofa Herbersteina, naj ga odveže samostanskih obljub in uvrsti med posvetne duhovnike. Škof ustreže njegovi želji ter ga pošlje z mnogimi drugimi redovniki v pastirstvo! Ne¬ koliko časa je osebo val, potem pa (10. aprila 1. 1784.) nastopil službo duhovnega pomočnika v Sori, kjer je .duše pasel“ do 15. februvarija 1. 1785.; od II. marcijal. 1785: do 12. decembra 1. 1786. jo bil „subsidiarius“ in od konca 1. 1786. do 17. oktobra 1788.1. „cooperator“ v bledskem gradu; ondi se je seznanil z bogatim fužinarjem in znamenitim mecenatom slovenskim, Žigo baronom Zoisom. V začetku 1. 1796. je služboval v Ribnici, od koder ga je na Zoisovo posredovanje nadškof Brigido kmalu, prestavil za duhovnika na lokalijo koprivniško ali gorjuško -l ) v Bohinjk; tukaj se je jel pod vodstvom plemenitega pokro- ') Tako naglasa Vodnik svoje ime sam (vsaj v 1. 1796). 8 ) Ustanovitev te lokalije je popisal Vodnik sam na čelu krstne knjige koprivniške s lemi besedami: »bie Uocalie Gorjusch war anfanglicli zu Gor- juseh angetragen. Lage und Volksbedutfniss bestimmten die Erbauung der- selben in Koprivnik: folglicti fing man den Bau der Kirche und des Pfarr- hofes im Jahre' 1791 allhier an, unter dem Herm Ignaž Novak, der Vogt- llerrschaft Veldes llanptmannschatts-Administrator, dessen Leistung es dabin brachte, dass bereils im Jahve 1796. den 24. Februar der Gottesdienst allda v vitelja in prijatelja svojega seznanjati z rudninoslovjem. V ta namen je prepotoval naj znamenitejše in naj lepše kraje kranjske ter obogatil Zoisovo zbirko z marsikatero redko rudo in okamenino; meseca avgusta 1. 1795. je bil v družbi slovečega propovednika Jož. Pinhaka in grofa Fr. Hohemvarta celo na orjaškem Triglavu. Na njegovo željo *) in prošnje prijateljev premestijo ga 1. avgusta 1. 1790. za kapelana in beneficija!, a, k sv. Jakobu v Ljubljani, 7. avgusta 1. 1798. pa ga pokličejo za den Anfang riali m. 1798 vvard dic Kivche am 12. Marž vam DeclianL zu Obergbrjach, llerrn Urban Oivitz. miter Assistenz des Pfarrers zu Mitter- dorf, Anton Seliliber. Idarrers Mathias Kunstel und crstcn Local-Caplans Valentin Vodnik, sammt dem Freithof benedicirt«. — (Na to se naštevajo prispevki.) — »So kam bis den Mond Juli 1796 binnen fiinf Jahren alles vvesentlicbe zu Stande Planinam brez cirkve Nova fara Skuz Povele cesarja Jožefa II. Plačo Bledske gosposke Zel ezo Bistriške fužine, Mujo Koprivnikarjev m Gorjušmanov v letu 1791. Valent. Vodnik m. p. Z ur Zeit dor Krriclilung der Localie Gorjusdi vvar zu Laibach der erslt! Krzbischol' Michael v. Brigido; VVeihbisrhof zu Laibach war .losef Mikolilscli ■ . *) Da ni želel priti v glavno mesto ali vsaj blizu njega izza gole samopašnosli ali zložnosti. marveč da bi se mogel ložje in temeljiteje iz¬ obraziti ter tako svojemu narodu uspešneje koristiti, priča nam omenjenemu Pinhakn (»A Monsieur Monsieur Joseph Pinhak Guru et ministre de la pa¬ lete de Dicu al’ eglise Catbedrale Conseiller Consistoiriale, et Directeur des eleves de Theologie«) pisano pismo, ki se nahaja v njegovi zapuščini (ve¬ činoma ponatisnjeno v »Vodnikovem spomeniku« na str. 5, celo pa v »Zvonu« 1. 1889. na str. 997. in Alfe.). Glasi so tako-ie: / »Koprivnik den 10. Septber. 1795. Bester Freiind! Ilir Schreiben vom 28. Aug. gieng bei mir4. Septber. cin; ich schickte gleicb den folgenden Tag einen liothen mit einor bckannten Ladung und Briefeu nach Idria ab. Ilerr von Gerstorf schreibt mir unler 7. Septber. folgende Worle: »Da man vennutbet. dass Ilerr von Slabile der doiitsehen Spracbe nichl genug miichtig sein diirfte. so ist der Plarr-Vicarius Slejko, der spiiter bierum eingckommeri, in Vorschlag gebraclit \vorden, es diirfte also diese 'Angolegenheit wicder an das hoclnv. Ordinariat zuriick gchen, und da wird ibr Gosucb zu den antverbenden noeh immer redit kommen. Kine Iticrortige Pfavr reclmet man auf 900 reine f. oline Sliftmesscn. die aber/iiicht stark, und bei -100 f. belragen. Mir \viirde es sonst angenehm sein. ihnen hierinfalls gefallig zu sein«. Nun ist mir gteichgillig, naeb Idria zu kommen. oder nicht. Einkiinfte sinil dahicr so gut, als dort; denn hier komme ich mit Nebensachen auf 400 f., ausser dass dic Zufuhr der Lebensmittel theiirer ist; liingegen ist man ausser Gelegeuheit, etwas zu vertbun. Vielmebv wiinsche ich. gar nicht nach Idria zu gelien, sondern die niicbste Gelegenbeil in oder um Laibach VL učitelja poetike na tedanjo pet razredov broječo gimnazijo, kjer je za letno plačo 400 gld. učil v naj Višjem razredu vse pred¬ mete razun veronauka ter zavodu (po smrti prefekta Flor. Thanhauserja 1, 1806.) začasno tudi načeloval. Postavši meseca novembra 1. 1807. učitelj zgodovine na ljubljanski gimnaziji je razlagal v šolskem letu 1808 9 zgodovino in zemljepisje v vseh razredih ter hkrati'začasno tudi opravljal službo učitelja francoščine. L. 1809. usvoje si Francozi slovenske pokrajine in preosnujejo 1. 1810. vse kranjske šole. Vodnika postavijo v ravnatelja (directeur) na tri razrede skrčeni gimnaziji, nacl- zorn ka začetnim šolam (čcoles primaires) in vodjo umetnijski in rokodelski šoli (ecol d’ arts et metiers). Učil je zgodovino in zemljepisje pa neobvezno laščino. Prišedši. v Ljubljano je posvečeval Vodnik ves čas, ko¬ likor mu ga je od šolskih ur preostajalo, pisateljevanju, z neumorno marljivostjo in občudovanja vredno vstrajnostjo nadaljujoč svoje v Levovih „ Pisanicah" (1. 1779—1781.) in z „Veliko pratiko“ zal. 1795- 1797. pričeto slovstveno delovanje. Odi. 1797 — 1800. je izdajal „Lublanske Novice", prvi slovenski časnik; 1. 1799. objavi svoj prevod: ..Kuharskih bukev," 1. 1806. „Pesme za pokušino," 1. 1809. „Ge- schichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes abzuwarten, wenn selbe gl cich nur ;i!)0 f. eintragt. — Soli ten Sie docli fiir Idria derweil mich bereits in Concurrenz gesetzt baben, so lassen Sie sich deswegen kein granes Haar \vachsen. denn ich begebe mich audi dahin, bis sich etwas nabereš ad id auffindet, \vessen wegen wiv meine Annah- erung an Laibach bezielen. Fiir meine Arbeiten brauche ich ruhigen Geist, der Gedanke. irgendivo iibersetzt zu werden, fiillt mich jederzeit mit. mich šehr zerslreOenden. Sorgen, die doch im Grande niclds helfen, als dass sie die Einbildung stark rege machen. Dacher stelle ich folgendes als cine Richtschnur fest: In dem Bezirke von 4 Stunden um Laibah bekommen Sie fiir mich eine Stelle, was selbe schon immer einlragen mag. und wann ich sie immer erlange; indessen bleibe ich liter, ohne allem Gedanken, andersvvochin zu kommen, ruhig, und arbeite. — Die einzige, Bedienstung eines Beicht-Va- lers der Nonnen w;ire mir anstilssig. doch fiir ein interim nicht verwerflich. — .Telz iiberlasse ich Ihnen. und meinen iibrigen l:'reunden die Sorge (ur alles weitere, und wiinsche nichls anders eher zu wissen, als das auage- fertigte Decret unenvartet zu lesen, sel es: Lokalkaplan, Kurat. Beneficiat, oder Pfarrer. wenn ich nur dabei meine Menage ITilire, um eigener llerr fiir meine Arbeitsstunden zu sein. In jedem Kalle. bitte ich‘ Sie lediglioh mit lleirn Baron Sigmund Zois §ich vorlaiifig zu berathschlagen, und nach dessen Gutbefinden fiir- zugehen. — Mit Kos arbeiten wir itzt an der Wochoiner-Petrefacten-Samm- lung etc. Bis etwas erfolgt, bleibe ich Ihr Ergebenster Valentin Vodnik m. p.« VII von Triest und der Grafschaft Gorz.“ in pa., Pesmi za Brambovce.” Koso Francozi preustrojili ves učni načrt ter postavili šolstvo na narodno podlago (na gimnazijah v Ljubljani, Novem mestu, Kranji, Idriji in Postojini se je uvela slovenščina kot obvezen predmet in tudi učni jezik je bil vsaj sprva slovenski, pozneje francoski), preskrbi Vodnik potrebne šolske knjige: „Abecedo za Perve šole," „Keršanski Navuk za Illirske ^dežele," ..Pismenost ali Gra¬ matiko za Perve Šole," „Početke Gramatike to je Pismenosti Francoske" (vse te štiri knjige v letu 1811.). 1. 1812. pa še: Abecedo ali Azbuko," Poleg tega je pridno za natis pripravljal svoj „nemško-slovensko- latinski slovar" ter od škofij stva izvolj en „ c e n s o r “ z be¬ sedo in djanjem pomagal predlagateljem sv. pisma. (1784—1802.) Tako se je „vbadal in vperal" skoro noč in dan z ve¬ seljem in mladeniškim •naudušenjem v prid mladini in celemu narodu slovenskemu, kar ga zadene nepričakovan udarec ne¬ mile mu usode. L. 1813. zasedejo Kranjsko zopet Avstrijanei. Vodnika imenujejo učitelja zgodovine in zemljepisja in po¬ močnika licejskemu ravnatelju pri gospodarstvu ter mu izročč začasno tudi vodstvo normalnih šol. Ko je bila 1. 1814. na ljubljanskem liceji izpraznjena stolica zgodovine, upal je Vodnik dobiti to službo. *) V svoji 29. juli ja vloženi prošnji se mimo drugega sklicuje na to, da je za Francozov kot, ravnatelj in učitelj nesebično skrbel za šolstvo in si prizadeval, kolikor mogoče obdržati jo pri avstrijskem šolskem načrtu. Dobivši zaželeno mesto, pravi, mogel bi se brez škode za zgodovinski uk lotiti trgovcem, obrtnikom in posebno mladim duhovnikom zelo koristnega poučevanja v slovenskem jeziku in mogel bi potem tudi svoj že davno pričakovani nemško-slovenski slovar na svetlo dati ter tako stema dvema rečema, ki sta najbolj prirasli njegovemu srcu, koristiti domovini. Licejsko ravna¬ teljstvo ga je zato službo priporočilo na prvem mestu, uva : žajoč njegove zasluge in zgodovinsko znanje, katero je bil nekoliko že v svoji, kranjski zgodovini pokazal, zlasti pa jo poudarjalo njegovo ponudbo, oskrbovati tudi slovenskega je¬ zika stolico, ki jo bo treba osnovati, „ker le tako bodo začeli izobraženi .stanovi zanimati se za ta jezik in ga rabiti kot pripomoček v izobraževanje naroda". — Ako bi mu ta prošnja ne bila uslišana, smel je Vodnik pričakovati, da se mu vsaj *) Prim. Pleteršnikov spis: »Vodnik, učitelj ljubljanske gimnazije« ('Letopis ljubljanske gimnazije 1. 1875.) in Jos. Marna »Jo- ziCnik«, XIV. leto 187G.: »Val. Vodnik«, (str. 31. in 32.) VIII podeli na novo ustanovljena stolica laškega jezika z letno plačo o00 gold.; konkursa za njo se je bil edini Vodnik ude¬ ležil in to s tako povoljnim uspehom, da ga je ravnateljstvo tudi za to mesto* prav toplo priporočilo, A vse te sladke nade mu splavajo po vodi. Kajti 18. marcija pride ravnateljstvu nenadoma ukaz v roke, da je cesar .zapovedal, naj se dene Vodnik (in z njim prof. Pesenegger) po veljavnih za¬ konih v pokoj, ako ni več zmožen za službo, ali pa naj se nasvetuje za kako službo izven Ilirije, kjer ne bi imel nič opraviti z o d goje vanj e ni mla¬ dine; zato naj se zahteva qd njega primerna izjava. O vzroku te naredbe molče uradne listine. Zakaj so ga na ta maločastni način odstranili? Leta 1811 je bil zapel Vodnik svojo naj veličastnejšo pesen: ..Iliria oživlena", v kateri res nekoliko poveličuje Napoleona stvarnika, slovenske Ilirije, še bolj pa v svoji rodoljubni naudušenosti proslavlja po korzi- škem velikanu vzbujeno domovino slovensko. V tej pesni se bereta nastopni kitici: »Zveličana bodem, Zaupati smem. Godi se eno čudo Naprej ga povem: Duh stopa v Slovence Napo le o n o v. En zarod poganja Prerojen, ves nov.« To pesen je dal natisniti najprej v svoji „Pi smenosti" 1. lsll., a potem 31. julija istega lota tudi v uradnem listu: /Telegraphe officie 1 “ z latinskim svojim prevodom, na¬ slovljenim : „111 y ria r e d i v i v a ;< (Versio verbalis e Slovenico dieto Vindico). Uredništvo ji je pridejalo značilno in prav umestno opazko: .... „une ode nouvelle on il peint 1’ lllyrie renaissant a la voix de 1’ Empereur Napoleon .... et la version litterale que 1’ auteur luimeme — M. 1’ Abbe Vodnik. Direc- teur du 6ymnase de Laybach — en a donnee en latin. Le style de la pičce originale est, au jugement des conoisseurs plein de mouvement et d’ energie.L’ Ani o ur de la p a t r i e r e s p i r e d a n s c h a c n n d e s e s v e r s e t c’ est un f e u s a c r e q u i echauffe, a n i m e la p i e c e e n- tiere.“ Opirajoč se na ta umotvor ovadijo ga zavistniki avstrijski vladi, češ da-je nevaren, avstrijskemu cesarju proti ven de¬ magog, katerega upliv bi utegnil mladino pohujšati. Zastonj je bilo vse opravičevanje, zastonj je zložil za „Ilirio oživleno“ IX avstrijskega cesarja Franca slovečo pesen: Iliria zveli¬ čana" ') (z latinskim prevodom: ,,111 yria inagnificata") ki pa takrat ni bila natisnena; v nemar se je pustilo, da je Vodnik časnikar v svojih „Lublanskih Novicah" pri vsaki pri¬ liki budil in širil v Slovencih z domoljubnim tudi dinastični čut; pozabilo se je, kako ognjevito je Vodnik pesnik hrabril rojake v svojih brambovskih pesnih (1. 1809.) na boj zoper sovražne Francoze; ni se pomislilo, da opeva Vodnik pesnik, Slovan in zgodovinar v tem usodnem pesmotvoru bolj svojo prerojeno domovino, nego Napoleona, ki je bil 1. 1811.. v katerem se je ta oda porodila, vender cesarski zaveznik, po¬ ročen z avstrijsko cesaričino ter je slovenščini odkazal vsaj kolikor toliko pravice v šolah ; ni se vzelo v poštev, da je moral Vodnik uradnik in duhovnik priseči novemu vladarju neomahljivo zvestobo ,in da te prisege kot katoličan ni smel prelomiti, pomij iv zapovedi Keršanskega navuka". ki ga je cerkvena oblast potrdila, on sam pa poslovenil. ). Vse te okolnosti Vodnika niso obvarovale zamere in iz nje izvirajoče britke usode narodnega mučeništva. Žalostno, da mu nekateri rojaki še dandanes oponašajo njegovo nedolžno naudušenje, dvomeč o njega avstrijskem domoljubji, dočim je pošteni in trezno misleči Nemci pravično ocenjajo, ) — Od stalno osnovane stolice laškega jezika ga je vlada izrecno izključila. Ko je bil 22. junija 1. 1815. vdrugo razpisan konkurs za to stolico, oglasi se. vendar tudi Vodnik s tremi drugimi ponud¬ niki ter pride k skušnji celo uro pozneje. Licejski ravnatelj *) Nahaja se v V. literarni zapuščini (štirikrat prepisana in poprav¬ ljena) v daljšem in krajšem izdelku, broječem 24. 25 in 8(> šl iiivr.st.nili kitic; že pod latinskim rokopisnim prevodom »llirie oživlene obeta nam jo pesnik v pripomnji: »Setjuclur lllvria magn ificala, ccu antilliesis jam lum concepta in menic poetac, in tandem ejns. cjui linguam excoli jubevet Slo- vcnicam, atcjuc gen lem erudiri. <|iiod fecit Franciseus. Nomcn. canninis erit: Slovenia zveličana: Vodnik m. p.« ') Gl. str. 245. naše knjige. a ) Plim.: Ang. Dimit/, Gesehichle Krains. IV. str. 854.. kjer se bero le-le besede: »Aiis dem allem ergibt es sich aber anch bis zur Kvidenz. dass Vodniks jedenfalls formvollendete, poetisch-schoenc llvimle \venigev cine lluldigung fiir Napolen, als der schvvannerisclie Erguss nationalen SclbStgeluhls, eine patriotischc Phantasie war. fiir tvelcbe man mit dem offenen. warmffildenden, dnreli und durcli etilen Poe len ničli l ins Gericht gelien kann. Wenn dieses von seite der oesterreichischen Kegiernng nacli dem Abzuge der Francozen geschehen ist und der arine Vodnik deshalb in Znrucksetznng und Noth seine Tage endigen mnsstc. so kann man darin eben nur e in trauriges Symptom der auf die Hefreiungskricgc gefolgten lle- aclion des Servilismus und der Demagoge,nriecherei erblicken. welclie unser Diebter nacli kurzom Begoisterungsraiische vcrgeblieli durcli seine lllvria zveličana« zu beschtvoren versuchte«. X Ravnikar pravi v svojem poročilu, „da ni hotel Vodniku ude¬ ležbe zabraniti, da-si je bil po izrecnem ukazu Njegovega Ve¬ ličanstva od te službe izključen, ker je menil, da ne sme meje staviti Njegovega veličanstva milosti, v katero je, kakor se je zdelo, Vodnik svoje upanje stavil." A Vodnikovega izdelka si Ravnikar vendar ni upal presojati. Ker se Vodnik menda sam ni nadejal, dobiti laško sto¬ lico, prosi, želeč si miru, meseca julija 1815. L, naj mu dajo toliko pokojnine, da bo mogel živeti in svoj slovar izdati. Poleg tega naj mu podele kako knjižničarsko službo ali pa ravna izpraznjeno kanoniško mesto v Ljubljani. Meseca novembri- stopi v pokoj: zaslužnemu učitelju in šolskemu pisatelju pri¬ sodijo bornih 200 gold letne pokojnine, torej tretjino njegove plače. Ali že <8. novembra pride ukaz, da naj se Vodnik in Pesenegger začasno porabita v humanitatnih razredih; pokoj¬ nina je bila vstavljena in zopet redna plača odkazana. 2(1. no¬ vembra dobi Vodnik odgovor na svojo prošnjo za povišanje pokojnine, češ da mu niso mogli več nakazati, nego tretjino služnine, da pa mu bode c. kr. dvorna komisija za šolstvo preskrbela primerno službo, ker je „ein schatzbare Kenntnisse besitzender Mann 11 . Dobil je po naročilu dunajske šolske oblasti tudi pohvalno pismo, da je v preteklem drugem pol¬ letji (1. 1815.) razlagajoč klasike pokazal posebno hvalevredno marljivost. 12. prosinca I. 1816. odkaže se Vodniku zopet po¬ kojnina, ker je bil njegovo službo prevzel Elija Kebič. Znova mu da izročiti deželna vlada pohvalno pismo, ki se je mo alo prebrati vsem sbučiteljem; pismo mu izreka popolno zadovoljnost, „\veil er mit \Villfahrigkeit, Genauigkeit, mit lobensvverthem Fleiss und Eifer die Lehrkanzel der Huma- nitaet zur besonderen Zufriedenheit durch mehrere Jalire versehen hat." Obljubljene ,,primerne službe" pa mu le niso dali; vendar je smel začasno še nadalje učiti laščino. 18. aprila 1. 1816. se udeleži tretjega lcpnkursa za laško stolico (drugega so bili namreč razveljavili); akopram prebije skušnjo s tako izvrstnim uspehom, cla ga je priporočilo licejsko ravnateljstvo zopet na prvem mestu, seveda „z naj globokejšim spoštovanjem do izjave visoke dvorne komisije", vendar se mu ne posreči zadobiti stalno službo. Kajti ono poročilo je rešila šolska ob¬ last (pa še le 9. septembra 1817. 1.) z izjavo, da Njegovo veličanstvo ni imenovalo nobenega izmed ponudnikov, ampak ukazalo, nov konkurs razpisati. Ta se je vršil 11. decembra 1. 1817., a Vodnik se mu ni več podvrgel. Poleg vseh teh neprilik so še iztakni li natančni gospodje pri državnem de- narstvu, da je Vodnik od meseca novembra 1. 1814. do 16. XI januvarija 1. 1816. zraven svoje polne profesorske plače pre- jeinul tudi polno, za laško stolico ustanovljeno plačo, katere mu je šla po postavi le polovica; da ga na dalje tudi ni bilo šteti za upokojenega učitelja, dokler je začasno oskrboval laško stolico, da je torej po krivici poleg polne plače za laški pouk dobival tudi pokojnino. Zato da mora celih 378 gold. 36 kr., katere je preveč dobil, povrniti cesarski blagajnici v 20 obrokih. Tolažili so ga sicer s tem, da se bode odkazala stopivšemu v definitivni pokoj (začasnega učitelja laščine so šteli Vodnika še za služečega profosorja) pokojnina, znašajoča tretjino višje plače 700 gold. Samo ob sebi je umevno, da je mogel Vodnik pri tako pičlo odmerjeni pokojnini le siromašno živeti; vender ni obupal, temveč tešil se je z vedami in pesništvom ter si pomagal, kakor je vedel in znal. Meseca oktobra 1. 1815. napoti sena Dunaj deloma iz znanstvenih nagibov, *) nekoliko pa menda tudi, da bi se na odločilnem mestu opravičil in bedno svoje stanje zboljšal, ko bi mu tega ne bila zabranila — gosposka. Že od 1. 1806. je slovenil cesarske nemške' ukaze in deželne vlade razglase, okrožnice in razpise (Patente, Circulare, Cur- renden) proti nagradi letnih 100 gl d.; službo „ kranjskega translatorja" so mu namreč milostno pustili tudi upokoje- *) »Um sicli Kunde im Faclie d er IVissonschaften vorziig- licli der vervvandten Dialekte dfer krainerischen Spraclie zli verscliafen«. veli prva stran potovnice, veljavne »anfdie Hin- und Riiek- reise und langstens bis 1. November 1815« in podpisane od magistrata ljubljanskega dne 15. septembra 1. 1815.; na njeni drugi strani se bere na¬ stopni NB.: »Wird der Passrverber. da er in wissenscbaftlichcn Angelegcn- lioiten diese Reise zu unternehmen. und liiebei vorziiglicli mit der k. k. Bibliojthek so wic mit dem Herrn Direktor Franz Wilde von den pbiloso- phischen Studien zu konferieren vviinschet. dahin bestcns cmpfohlen. ib m jedoch zagleicli jede Behell igung des allerbiičhsten I-Iofes. und der hoben Hofsteilen ausdrueklich untersagt«. — Istotako ga priporočata: »Praescs (Georgius Gollmavij el, consistorium capitulare sede episcopali vacante« s temi besedami: »Profeelurum Viennam negtJtiorum causa R. D. Valenliniim Vodnik Humaniorum in r,ymnasio boe Labacensi Professorem bisce commitamur attestanles, eum Sacerdotem esse legitime ordinatum nullo irregularitatis aut eensurae ecelesiasticae vinculo irretitum. sed bonis moribus praeditum. — Quapropter eum omnium, ad quos deve- nerit favoribus. impense commendamas. — F.x offo Capitulari Labaci die 16 la SepLembris 1815«. S priporočilnimi pismi so ga preskrbeli tudi pokrovitelji in prijatelji. Tako ga priporoča založnik W. II. Kom nekemu dunajskemu gospodu: Ritter Edi. v. Moesle s pismom z dne 18. septembra 1. 1815.: »Idi nelime mir die Freiheit, Ihnen Uebergebern dieses Herrn Prof. Vodnig bestens zu empfehlen; da seine Reise nacli Wien meistens litterarische Ge- genstiinde zum Zweck bat,, so konnte es leicbt gescheben, dass Sie ihme mit gutem Rath behulflich sein konnten, um welcbes ich Sie erge- benst bitte«. XII nema. To še dandanes (po dobrih 70 letih, v katerih se je slovenščina vendar že dokaj razvila) ne ravno lahko delo ga je stalo mnogo truda. Preloživši 1817. j. 32 takih razglasov poprosi Vodnik — ,„Provisorischer Professor der It. Sprache ara Lyceum“ — deželno vlado, naj mu dobrohotno nakloni nagrado za ta posel, „s katerim sem si, kakor sam najbolj čutim, velikrat hudo ubijal glavoin res, odločijo mu — 60 gld. L. 1818. posloveni dra. Matoška „Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice". Temeljito seje bavil z numismatiko in starinoslovjem, ter priobčil v 14 listih ,,Laibacher Wochenblatta“ (leta 1818.) znameniti sestavek: „Romische Denkmahler in Illyrien“, svoje zadnje delo. Njegova numismatična zbirka je štela 362 raznih pe- nezov, ki'so bili vsi na Kranjskem najdeni; Vodnik jih je v zgodovinskem oziru sam natanko popisal ter vsakemu naj¬ dišče pristavil. Obžalovati je, da se je ta zanimljiva zbirka po njega smrti prodala na javni dražbi za 83'gld., komu, ni znano. — Poleg vsega tega je prirejal svoj slovar za natis ter množil, pilil in zbiral svoje pesni, ki se nahajajo v ro¬ kopisni ostalini njegovi češče v četveri obliki. Tako delajočemu napoči usodni osmi dan meseca janu- varija 1. 1819. Po dnevi je še poučeval v šoli; zvečer ga obišče njegov učenec Henrik Costa*) na njegovem domu v Kerschbaumovi hiši štev. 12 (dandanes 6) za frančiškansko cerkvijo, kjer je imel v pritlešji dve sobici. Prijazno se je z njim razgovarjal o znanstvenih rečeh do osme ure, ob kateri je navadno večerjal. Kmalu potem, ko se Costa poslovi, za¬ dene Vodnika ob 9. uri mrtvoud. za katerim umre ob 7, na 11. Zdravnik (anatomije profesor Ant Melzor), da-si pravočasno poklican, ni mu mogel podaljšati življenja. Blagega mučenika so zagrebli na pokopališči sv. Krištofa tik njegovega prija¬ telja. zgodovinarja Ant. Linharta,. Ondi so mu postavili če- stilci (II. Costa,in njegovi prijatelji) _eingetret,enor Hinder- nisse wegen“ še, le L 1827. spomenik iz domačega črnega marmorja z le-tem latinskim napisom: VALENTINO VODNIK Slavo Carniolo VI. Idibus Januarii Sexagenario Vila defunclo Amici posuevunt MDCQC,XIX. *) Poznejši im-, dr., e. kr, ravnatelj višjemu uradu (Oberarnt). oče znanemu prvaku slovenskemu (dr. Et. H. Costi) in nemški pisatelj, ki po¬ pisuje zadnje trenutke svojega učitelja v »Vodnikovem spomeniku« na str. lo—1/, XIII Ta spomenik (stebrast podstavek, na njega konici žara iz litega železa, okrog katere se vije kača — podoba več¬ nosti) so nadomestili 1. 183!). z novim, raz kateri se bere (še dandanašnji) ta slovenski napis: VALENTIN VODNIK vojen A. svečana .1758. v Šiški, umeri 8. prosenca 1810. v Ljubljani. Ne hčere, ne sina , Po meni ne bo — Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Postavili 181 P, popravili 18:19 prijalii. Stroške za ta spomenik so pokrili Prešeren, Smole in dingovi iz doneskov, ki so jih jeli nabirati proti koncu 1. 1830. Isti možje so postavili grobne spomenike tudi še Čopu. Lin¬ hartu in Korytku. Vodnika — človeka hvalijo životopisci skoro brez izjeme, zlasti pa njegovi vrstniki. ') Glavne lastnosti njego¬ vega značaja so bile: dobrohotnost, postrežljivost,-) zdrav humor in nedolžna dovtipnost, ki sta ga omilila vsaki družbi ij Le vnožljivi Kopitar ga sodi jednoslransko in krivično. V svojem živolopisu pripoveduje, smešeč Vodnika, ta-le dogodek:. »Baron Zois hatte dam,-i.ls au' dem K,x-Krunciscaner Valentin Vodnik .... eitien llausslavislen. dem er \vie friiher dem Penzel den Mittagstisch gab. der es aber bis zu •seinem 1817 (!j erlolglen Tode (am Schlaglluss) niclit wciter als bis zur An kundigurig eines deutsch-kra i n i schen VVorterbuches h rac lite. (!!) Vodnik war ubrigens ein amieus foppabilis nach Ari der Mbnche. voli lacherlicher Seiten, z. I!. einst Iran le er ein sprachgemisehtes Kliepaar in deutseher Sprache. weil die Bratil nor deiitsch konnte: aber was gescluili? es zeigte sieli. dass der Priester das Valer unser nicht mehr konnte. er blieb initten beim taglicheti Brot stelam und beendigte os krai- nišcli. Das war in eiiicr IVallfalirtskapelle boi Laibach und wir Zeugen von allein hatten boi der Riiekkunft ničli ts eiligers zu l.liun als den scandalosen (!) Vodnik boi Baron Zois zu verklagen, der den Sj»ass nocii steigerte. milem er das Kartum fOr uninoglicli erkiiirte. Aber der Mann anUvorletc: leh kann es ja krainisch (Golt verslelit alle Spraclien) und der schonen Novizin kann es wolil ibr »zwci ziingiger Jlerr bezeugen. dass es das echte Valerunser \var. Diese komische Galanterie mussle uns wohl eiitvvaffnen«. (Gl. Kr. Mik¬ lošič, li; Darili. Kopilars kleinere Schriften, L: Sclbslbiographie. pag. 8 in: Kr. Miklosich Slavisehe bibliolhek I.: Barih. Kopitar, p. 10). ■■) Umevno je. da so se radi zatekali pismene slovenščine nevešči rojaki v svojih zadregah k Vodniku, »znanemu slovenčanu«. ki je njih že¬ ljam vselej radovoljno ustregel. Tako n. pr. je preskrbel Tržičanu Petru Malemu na njegovo prošnjo znani napis za transparent (gl. Voda. »Pesni« str. 34. Matične izdaje). — Opirajoč se na njegovo mu »sonsl bekannte VVillf&hrigkcit in dieser MinsichU prosi ga. v pismu z dne 9. mar¬ čna I. 1810. Vinc. pl. Franu! (ki je izdal v Trstu I. LSll slovnico: »Saggio G ra mat i c ale Italiano — Cragno 1 i no«), naj mu posloveni priloženo baltiško prisego. — Neki Midi. Kunitsch (k. k. pens. Prolessor und Agent) obrača se do njega s pismom iz Gradca z dno 4. novembra 1. 1813., naj XIV neumorna delavnost poleg nenavadne učenosti in izobraže¬ nosti v raznih strokah (zlasti v latinščini, slOvanščini in sta- rinoslovji), pri vsem tem pa redka skromnost, znak pravega učenjaka; z izvenredno nesebičnim domoljubjem, v katerem ga ni prekašal noben vrstnik, združeval je neupogljivo na¬ rodno značajnost, ki je niso omajale, niti najbridkejšo skušnje. .»Fortuna n on mutat genus“, vskliknil je proti paglav¬ cem, ki so se jeli v šoli nespodobno vesti, zvedevši njegovo žalostno usodo; »fortuna non mutat genus" mu je bilo geslo do zadnjega diha. Pl e m. Andrioli, ki ga je osebno dobro poznal, slika nam njegov značaj takole: »Vodnikova podoba je gotovo še zdaj živo pred očmi onim, ki so ga poznali in spoštovali, kajti vse njegovo harmonično bistvo je vtisnilo vsacemu, ki je z njim občeval, dolgotrajen spomin. Vodnik je bil srednje, čokljate postave,') po obrazu in značaji pravi Kranjec. Človeka in duhovnika so ga obče spoštovali; pri¬ jatelji, ki so ga natančneje poznali, ljubili so ga presrčno ter iz vse duše spominjali se ga še potem, ko je že v hladnem grobu počival. Že v prvi mladosti je kazal Vodnik svojega jasnega duha in blagi značaj, kateri se je posebno izraževal v odlični srčni dobroti: tako nam pričajo njegove mladosti vrstniki. Edine vednosti so ga družile z njegovimi samo bla¬ gimi prijatelji, druzega dobička nobenega ni iskal. Usmiljen, '•’) vrl, postrežen in dobrovoljen proti vsacemu.* ni poznal sovraštva, imel je dovtip brez hudobnosti, bil je prijazen brez licemerstva, živ in dovzeten za vse dobro, veliko 'in lepo, vsestransko omikan brez prevzetnosti, prenašal je s krščansko udanost.jo nezasluženo krivdo. Kaj čuda tedaj, da so. njegove mnoge zasluge čestokrat zavidali in izpodbijali, toda on, modrijan, delal se je, kakor bi tega ne videl, ter je ostal v vseh okolnostih zvest sebi in svoji nad vse ljubljeni domovini, kateri je posvetil vse svoje znanje. Zategadelj ga je ljubil in spoštoval boljši del njegovih rojakov. Pošteni me- ščanje ljubljanski, ki so svojega vrlega rojaka srčno ljubili, mu priobči: »Data. Notizen uncl Beytriige zur Verfassung der Biographien der beruhmten Krainer: Linhart, Carl Zois. Bischot' Herberstein und Pater Hugo Wodnik«. V isti zadevi ga je bil že prej pismeno poprosil v Kuni- čevem imenu prof. .Suppantschitsch. (Franulovo in Kuničevo pismo hrani se v V. literarni zapuščini.) ‘) Omenjena polovnica ga tako-le popisuje: Reise-Pass fur den Herrn Valentin Vodnik. Karakter: Gvmnas. Professor und VVeltpriester. Dieser ist von Krain in Sčhischka gebiirtig. 58 .Talire alt. — Standes. mittlerer Statur. vollen. rol,Len Gesiclites, grauer llaaro(n). blauen Augen, p rop. Nase«. -) O usmiljenem srci njegovem priča mična dogodbiea, ki nam jo pripoveduje J. A. Babnigg v »Vodnikovem spomeniku« na str. 71. XV izvolili so ga kapelana meščanskim grenadirjem; poljedelska družba in upodabljajočih umetnostij društvo na Kranjskem sta ga imenovali svojega pravega družabnika 11 . ') Vodnik — duhovnik je bil uzor prostodušne po¬ božnosti; spreten in iskren propovednik je učil besedo božjo ne le z jezikom, marveč še bolj z dobrim vzgledom. Rad je pomagal svojim župljanom s svetom in djanjem ob vsaki uri in v vsaki dušni ali telesni potrebi. Bil jim je duhovni oče, zvest prijatelj in vzgleden narodni buditelj, katerega je bila vsaka župa vesela. Tudi listine škofijskega urada izražajo se o njem vsigdar pohvalno. Vodnik — učitelj 2 ) se je držal pri svojem pouče¬ vanji pred vsem zdravega načela, da treba mladini duha od znotraj likati in izgojevati, ne pa ga le od zvunaj gladiti in uriti. Zatorej je v poetiki navajal učence, da so o manj jasnih stavkih vselej najprej sami premišljali in mu potem svoje nazore povedali, katere je on ali priznalno odobril, ali raz- borno z razlogi ovrgel. Beroč z učenci stare klasike je navadno razlagal nekoliko časa sam, potem prepustil prelaganje in tolmačenje dobro pripravljenim učencem, naposled pa je dal še kako mesto preložiti in pojasniti, na katero se niso bili doma pripravili. Kadar je delal kak pesniški stik učencem preglavico, izustil je pomenljive in resnične besede: da pesnika razumeješ, zadostuje ti jezikoznanstvo, da ga čutiš, treba, da si sam pesnik. V svojih učencih je posebno vzbujat značajnost pa ljubezen do domovine, znanstev, kreposti in delavnosti; zato jim je najrajši dajal razpravljati snovi, ka- keršneso: domovinska ljubezen, popis Kranjske, potreba prid¬ nosti, delavnost je dolžnost, o miru cveto vednosti, in jed- nake. Spretnih učencev vrline očitno pohvaliti se ni nikdar obotavljal, z duševno slabostjo je bil potrpljiv, priznavajoč že dobro voljo, manjše napake je rad preziral, a vselej ostro pokaral in zavrnil vsako nespodobnost in nenravnost. Na pouk se je vestno pripravljal ') ter dotično tvarino natančno preučivši samotvorno in samostalno razvijal svoje nauke, nevajen: „iurare in verba magistri 11 . ') Gl.: »Vodnikov spomenik«, sir. po Kollinovih. Koemerjevili. in dr. so sicer brez posebne cene, a. v tistem času so storile svojo dolžnost ter zajedno glasno pričajo o Vodnikovem avstrijskem domoljubje Druge izdaje svojih pesnij Vodnik sicer ni priredil, ven¬ dar pa po 1. lsoii., (oziroma 1809.) ni prenehal popevati, zvest svoji obljubi, izrečeni 1. 1781. v pgsni: „Prošnja na Krajn- s k o M o d r i n o “: » . . . bom žverglal, dokler la pišv iz drina Se narezkole.» Jedna naj krasnejših pesnij iz te poznejše dobe je: »Moj sponi inik“, iz katerega nam odseva Vodnikova do- brovoljnost. veselost in rodoljubje, naj veličastnejša pa je njegova: „ 11 i r i a oživi ena" (podlaga Koseskega um'dvoru : .,Slovenija čaru Ferdinandu"). Ko bi nam.ne bil za¬ pustil nobene druge, nego te in k večjemu še „D ra .mil a 11 . »Veršača 11 in »Zadovolnega Krajnca 11 , upravičene bi bile njegove besede: »Dovolj je spomina ■ Me pesmi pojo«. Da je znal tudi. hudomušno zabavljati, vidimo iz ..Na¬ pisa Knobljevim pesnim 11 . Spretnega prelagatelja kaže se v prevodu latinske pesni: „Dies irae“ in nemške ce¬ sarske : „ G o t, t e r h a 11 e Fr a n z d o n K a i s e r 11 . Značilno zanj je to, da mu je iz vseh klasičnih pesnikov najbolj ugajal veseli Grk Anakreon: prevel je 14 pesnic njegovih. Rokopis Vodnikovih pesnij ( »Spevnik 11 ) je kupil na javni dražbi licejski, knjižničar Matija Kalister, za njim gaje dobil Mihael Kastelic, ki je - urednik »Krajnski C b eli ci 11 (1. 1830—1833.) vanjo iz njega vsprejel nekaj pesnij. Urejal je sicer tudi »Spevnik 11 sam ter ga uredil do 1. 1839., a iz¬ dati ga ni mogel, kajti: »mancherlei Rucksichten und widrige Zeitumstande haben die Herausgabe- dieser Gedichte solange verzogert"-, pravi v svojem (pisanem) predgovoru. Še le 1. 1840. izda ga v gajici Andrej 'Smole./, naslovom: »Pesme Va- lentina Vodnika". V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1840. (mala 8°, 131 str.) V tej zbirki, prvi*) v gajici tiskani knjigi domači, ki je Slovence še le prav seznanila z Vodnikovim pesništvom, ponatisnjeno je tudi njega: Popi ssu vanj c Krajn¬ ske dežele 11 in životopis iz »Velike Pratike 11 1. 1795. Pozneje se je objavila še kaka pesen po slovenskih časnikih in leto¬ pisih, v »Vodnikovem spomeniku 11 (ki je n. pr. prvič razglasil: *) Poleg Smoletovega »V ar h a« in Linhartove komedije: »Veseli Dan ali Matiček se ženi«. XXVI »Ilirijo zveličano 11 ) in dr. L. 1868. pridobi si »Matica slovenska 11 na javni dražbi Vodnikov ,,Spevnik“ in po njem zagledajo beli dan: -Vodnikove Pesni". Uredil France Levstik. Izdala in založila Matica slovenska. 186!). Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. (8 °, 146 str. s ,,Kazalom 11 ). Smole trdi o svoji izdaji: „de so Vodnikove pesmi ino druge pisa¬ rije tukaj ravno tako natisnjene, kakor jih je on zapisal. Nič se ni prenaredilo, nič popravilo 11 . Levstik pa jih je »kritično 11 uredil, a dozdevati se nam hoče, da je bil njegov »kritični nož“ sem ter tam le malo preoster. Vodnikovo razborno poslovanje na pesniškem polji je tako zaslužno in tako razsluto, da se spomnimo vselej, kader slišimo njegovo ime, pred vsem le pesnika. A ne manj za¬ služna fn hvaležnosti poznih rodov vredna je delavnost, ki jo je očitoval: Vodnik-pisatelj. Vkljub narodnemu probujenju slovenskemu pisatelju še dandanes „ne cveti rožice 11 : knjige slovenske se v obče le malo berejo, še manj pa kupujejo. Da so bile razmere v tem obziru pred 90 leti še žalostneje, kdo bi o tem dvojil? Šla- volilepnost in dobičkaželjnost torej nista mogli zvabiti na¬ šega Vodnika na pisateljsko polje. Za pero je prijel iz ple¬ menitejšega nagiba, rekše ljubezni do jezika in naroda slo¬ venskega. „Vselej sim želel krajnski jezik čeden narediti 11 , izpoveduje sam v svojem životopisu in na prvi letnik svojih »Novic 11 je zapisal besede: „ . . . gled-am, kako bi naš jezik narbol po drugih že osnaženih e u r o p e j s k i h j e z i k i h p e r r e z a 1 11 . Za pisateljevanje s,ta ga bila sicer vnela in pripravljala J. D a m a s c e n u s in M. Pohlin. A njiju spakedrana pisava, zlasti pa posilni, neznanstveni način, po katerem je oteč Marka »likal in bogatil 11 slovenski jezik, Vodniku nista mogla več ugajati, odkar mu je lepo- znansko in jezikoslovno izobraženi Zois zostril sluh in očistil okus. Bivajoč dalj časa med priprostim, nepotujčenim naro¬ dom se je uveril, da je »krajnski jezik sam na sebi bogat 11 , da so „le ludje revni na besedah Za to, ker premalo spo¬ mina imajo na to, kar ih je mati učila; 11 ') prebirajoč sta¬ rejše slovničarje in pisatelje slovenske je spoznal napačnost Pohlinovega nekritičnega novotarjenja. Hvaležno sicer pri¬ znava, „de se je dosti od njega naučil, -) in da ga moramo J Gl. str. 185. naše knjige. 3 ) Gl. str. 60. n. knj. XXVII zahvaljevati za več reči, kajti: „on je spet branje med ludmi raširal, od trideset let se skoro- vsaki pastir inu pastarica brati naučila. Dosti kukv je med ludi dal; jezik semtarkje v bukvah*očistil, omečil, inu lepši perrezal; 1 ) a vendar ga, tudi odločno obsoja: „on je namreč stare mejnike brez uzroka prestavil; od stareh grammatik odstopil; pisal, kakor Lub- lanski predmestnani govore; ni gledal na čistiši jezik polan- cov, inu daleč od Nemcov stoječih starih krajnskih zarodov. On je preveč nemšoval, namesti de bi bil slovenil. V enka- tereh besedah je brez potrebe hravatil, v’ drugeh premalo unajne Slovence čislal, ker je lahko inu treba. “ ') Skušnja je Vodnika učila: „de ni lahko stvari najditi, katira bi se v’ enim al saj drugim koti prav po slovenski ne imen vala; “) po daljšem premišljevanji je izprevidel: „de je potrebno tudi stare grammatikarje poslušati, kateri so pred njim pisali 11 ,') in „krajnske slovenske besede poiskati semtertje po deželi raztresene, inu na to vižo skup nabrati čisto slovenšino“. -) Zatorej je prelazil hribe in doline, pazno poslušal prostega naroda govorico, natančno si zaznamljal njegov naglas, ovedal po kmetskih kočah in rokodelskih deialnicah, kako vele temu ali onemu orodju, rastlini, rudi, živalici i. t d. Na ta način nam je ohranil marsikateri biser, ki bi se bil brez njegove trudoljubnosti gotovo pogubil. Vešč staroslovenščini ni se pomišljal zajemati (pa le zmerno) tudi iz njenega bo¬ gatega vira, saj „ima stari bukviski (= staroslovenski) jezik veliko podobnost z’ našim krajnskim 11 . :| ) Kader pa potrebnega izraza ni mogel zaslediti niti med narodom, niti pri starejših piscih, niti v staroslovenščini, takrat si ga je izposodil pri drugih slovanskih jezikih, pa le, če je bil v popolnem so¬ glasji z duhom, svojskim slovenskemu narečju; najrajši se je utekal k ruščini, češ: „kra,jnski jezik je moškovitarskimu (= ruskemu) narbol podoben ; bol kakor vsem drugim slo¬ venskim izrekam. Moškovitarji so dosti besedi ohranili, ka¬ tere so se per nas pozabile, inu iz navade peršle. ') Osem¬ najstega veka pisatelji „so rili naprej, inu z krajnskim pi- sanjam delali, kakor prešič z rneham 11 , kajti: „sleharni pi- savic je krajnsko pisal, kakor se mu je zdelo; nobeden ni gledal na eno stanovitno vižo, vstavo ali red.“ r> ) Vodnik pa je postavil slovenskemu jeziku določene meje ter ustanovil *) Gl. str. 60. naše knjige. 2 ) Gl. str. 214. » 3 ) Gl. str. 52. » » *) Gl. str. 51. > 6 ) Gl. str. 59, » » XXVIII pravila, po katerih se da trebiti in naravno bogatiti. Ta pra¬ vila so: 1.) poslušaj narodno govorico; 2.) preučuj stare pi¬ satelje; 3.) zajemaj iz staroslovenščine in živih narečij slo¬ vanskih ! Po teh pravilih so se pozneje ravnali vsi boljši pi¬ satelji, zlasti M. Ravnikar, katerega imenujemo glede na njegovo čisto in precej pravilno pisavo slovenski prozi očeta. A če pomislimo, da je Vodnik zasledil in do ločil slovniška pravila, katera je mlajši in vsled tega tudi gibčnejši Ravnikar le spretno ukoristil, priznali bodemo rade volje, da gre ta častni priimek pravo za pravo V o- d n i k u. Zaslužna pa je bila pisateljska delavnost Vodnikova tudi še v druge m obziru : bila je namreč izredno p 1 o d n a in mnogostranska. Pogumno se je lotil vsake stroke, naj si je bila še tako neobdelana in njemu tuja. Zdaj šaljivo ali resno zabavajoč, zdaj dobrohotno in razumno učeč jje stregel z isto požrtvovalno gorečnostjo ukaželjnemu kmetu in radovednemu meščanu, borni kuharici in priprosti babici, neukemu zvedljivcu in učenemu strokovnjaku, učencu na šolski klopi in učitelju za katedrom; tako je podaril narodu svojemu znatno število knjig in knjižic, vrh tega pa še v rokopisu zapustil poleg slovarja nekaj spisov, katere stav- Ijamo slovenskemu občinstvu v tej knjigi prvič pred oči.. Razvrščena po času, v katerem so zagledala beli dan, so Vodnikova dela ta: 1. Velika Pratika ali Kalender za tu lej tu 1795 ali MDCCXCV. Stiskan p er Jan. Fr idr. E g er ju. V’ L ri¬ bi ani, se najde p er \Vilhel. Heinrihu Kernu. (Mala 4", l(i listov.) Prvi del obseza „ Popisu vanje Svetle Cesarske Žlahte“ in navadne koledarske stvari, drugi del pa je namenjen pouku in se končuje s pesnijo.: „Kranjc, tvoja dežela je zdrava 11 , katero slede „So.mm Krajnske dežele." To jo Vodnikovo ^„pervo delo“, ki sta mu je 1. 1794. „naročila pisati, baron Žiga Zois in Anton Linhart.“ Vodnik je namreč namerjal spisati slovensko „zemljepjsje“, a Zois mu je odsvetaval, rekoč, da slovenski narod še ni. dovolj poučen in pripravljen za tako delo; kazaje na veliki uspeh, ki ga je imela mala, od 1. 1726. redno izhajajoča in po nemški poslovenjena pratika,*) priporočal mu je. naj raji izda „Ve¬ liko pratiko, “ kateri je pot v vsako kmetsko kočo odprta in v kojo bi mogel vsprejeti tudi zemljepisne 'stvari. *) Ta knjižica .jo izhajala že takrat v blizu ■ '50000 iztisili in po njej se je- marsikateri mladi Slovenec brati naučil. XXIX Velika Pratika ali Kalender za tu prestopno lej tu 179(1 alj MDCCXCVI. Stiskan i. t. d. (kakor se bere na prvi pratiki). — (Mala 4°, 17 listov.) V isti obliki in urejena po istem načelu kakor prva loči se od nje v tern. da odmerja nekoliko prostora tudi zabavi, prinašajoča, med koledarsko vsebino pesniške napise na.posamezne mesece in „Vgano- v a v k e “, v .drugem delu pa „ K r a t k o e a s n e p e r godbe 1 '. Na 5. strani beremo pesen: ,,Novu letu se voši“ (v njeni prvi obliki). Velika Pratika ali Kalender za to lej to 17!) 7 ali MDCCXCVII. Stiskan i. t. d. (Mala 4", l(i. listov). Napolnjena je z jednako tvarino kakor pratika 1. 1790; pred zadnjim odstavkom: „Semni Krajnske dežele 11 nahaja se pesen: ,,Za dovolili Kranjc 11 v obliki po Zoisovih nasvetih popravljeni. Ker smo med Vodnikove n izbrane spise 11 vsprejeli razun že ponatisnjenih *) napisov in Ugank vso poučno in za¬ bavno tvarino teh pratik, ne treba nam na drobno naštevati posameznih sestavkov; omeniti hočemo le to, da je njih jezik že zelo pogrošen in okoren, slog nemškujoč, pravopis pa nedosleden; nekoliko napredka kaže vendar le zadnja pratika. Zlotom 1797. je ,, Velika Pratika' nehala izhajati, zakaj, naznanja nam založnik Eger v „Lublanskih Novic 1 1. 1797. štev. 94. (in naslednjih): „Zadne tri leta sim natiskava! eno pratiko z’ imenam: Veliki Kalender; al nisim mogel iz¬ hajat, je bila ludem predraga; zatorej bodem eno majhtnp pratiko pod imenam: Mala Pratika namesti une velike vi m dal. 11 2. Lublanske Novice J a n n. F r i e d. E g e r j a. — Njih prvi hst je prišel na svitlo sredo 4. januvarija 1. 1797. Prvemu tečaju, vezanemu z naslovnim listom: L u b 1 a n s k e Novic e od vsili Kraj o v celiga s vej ta v lej ti 1797.“, napisal .je pozneje Vodnik te besede na čelo: „Oče Marka Pohlin me je Krajnsko pisati učil 1773: ni od takrat sim iz lupine zlezel, inu se v’ teh novicah dru¬ gam iz vsili dosedajnih krajnskih pisalcov norca.delati začnem. Eger me je nagovoril, rad sim moje tumpasto pero njemu v’ št§ro posodil; se kremšim, se pačim, inu gledam, kako bi Paš jezik narbol po drugih že osna Ženih europejskih jezikih perrezal. — Bravec! ti boš sodnik. Lublana 30. rožnicveta 1798.“ Izhajale so »Novice 11 4 lota (od 1797—1800. 1.) v mali 8", in sicer do julija 1. 1798. vsako sredo in soboto ter so ! ) V Matični izdaji Vodnikovih pesnij. XXX stale za. vse leto tri, po pošti prejemane pa šest gold.; od 7. julija 1798. pa so išle le vsako soboto in letna naroč¬ nina jim je bila dva, oziroma štiri gold. (cena posameznim številkam pa 3 kr.). Z 12. oktobrom 1. 1799. (štev. 41.) je prevzela njih lastništvo „Maria Therezia Egerca“; odslej so se prikazovale v izpremenjenih, pa manj všečnih črkah in bolj hipni pisavi, ki so jo brez dvojbe vsaj deloma zakrivili nespretni stavci: Vsebina „ Novicam “je mnogovrstna: prijavljale so vesti iz domačih in tujih krajev, zlasti novice z raznih bojišč, ka¬ terih je bilo takrat po vsem svetu na izobilje; zabavale so bralce s povestim! smešnega in resnega obsega, seznanjale jih s slovstvom, svetovno in prosvetno zgodovino slovensko in slovansko, naveščale in ocenjale jim nova književna dela, poučevale jih v kmetijsko gospodarskih in obrtnih zadevali, naznanjajoč jim najnovejše iznajdbe, v pristavkih pa so raz¬ glašale oklice in oznanila sodne gosposke, žitno ceno, umrle, loterijo. Izvrševale pa so še dokaj svetejše dolžnosti, vsakdaj obujajoč v čitateljih slovansko vzajemnost in razne čednosti, imenoma: domoljubje, zvestobo do vladarske rodovine, složnost, pobožnost, usmiljenost, delavnost, varčnost i. dr: Vodnikove „Novice“ so prvi »politični" list slo¬ venski. S časniki takrat niso obilovali niti mogočnejši na¬ rodi, ki se morejo ponašati z dovršenimi, po vsem svetu razširjenimi jeziki. Velike srčnosti in jeklene volje je torej trebalo možu, ki je ustvaril prvi časnik maloštevilnemu na¬ rodu slovenskemu, čegar jezik je bil poleg svoje omejenosti in slovniške neizobraženosti zlasti še brez vsega znanstvenega imenstva. Vrh tega je začel Vodnik svoje „Novice“ „med ludi dajati ;1 v dobi viharni, takemu podjetju malo ugodni. „ hiter arina silent Musae!“ Gradiva mu sicer ni nedostajalo, pač pa gmotne in duševne podpore. Probujeni, za domačo \ književnost vneti Slovenci so bili tedaj sploh „bele vrane", /in ker mimo tega Novice" niso sezale čez kranjske meje, j oglašenih je bilo tako malo Jemalcev", da je znašala (vsaj vi. 1798.) vsa naročnina le dvesto gold. (pozneje pa morda še manj); za ta denar se res „nomore dva inu petdeset pognov natiskovat, brez tiga, de je po verhi treba vunajne novice kupovat, papir za pokrove dajat, inu dosti stopm sturiti. 11 *) Duševnega pomočnika pa uredništvo sploh ni imelo: sam je Vodnik svojemu listu zbiral in prelagal novice, sam ga urejal, sam spisoval, sam nekoliko časa menda tudi poprav- *) Prim. str. 186. naše knjige. XXXI *jal. JV vsa ta čudovita neutrudnost mu ni obrodila zaslu¬ ženega priznanja; ne le, da ga rojaki niso podpirali niti z 'djanjem, niti s svetom, še zaustavljali so ga ter mu grenili 'življenje z neslanim zbadanjem, zdaj „Novicam“ očitajoč, da so lažnive, prepozne, premalo obsežne, zdaj zabavljajoč slovenskemu jeziku, da je ubog in z nemškimi besedami pomešan. Kako da so mu včasih presedali taki sitneži, do¬ kazujejo rezki odgovori, s katerimi je odbijal neopravičene njih napade. *) Vendar mu ni upadlo srce: oprtavši težko časnikarsko breme nosil je je vkljub nebrižnosti in nadležnosti rojakov štiri dolga leta-, potem pa odložil s kratkimi besedami: „V’ prihodnim lejto nebodo krainske novice več ven dajane. “ Da se Vodnik tudi v „Novicah“ ni še povspel do čiste kr pravilne slovenščine, kdo bi mu to zameril, ako vzame v poštev časovne razmere! Pisava je zelo nedosledna v pravo¬ pisnem, pomotna v slovniškem oziru; posebno jo kaze mnoge nemžizne, zlasti po nekatera mesta. Sploh ni jezik vseh 4 letnikov, niti vseh sestavkov jednak: prva tečaja presezata glede na slovniško pravilnost zadnja in spisi (kot „Povedanje °d slovenskiga jezika") o katerih je utegnil Vodnik delj časa Premišljati in jim gladiti obliko, so seveda bolj dovršeni n ego oni, katere je moral v naglici izdelati, ker mu je bil že stavec za hrbtom. Za slovniške napake nas pa odškoduje °bilica zlatih zrn, raztresenih po vseh listih. 9. Kuharske Bukve. Iz N e ms ki ga poslovenjene. 0 d V. V. L u b 1 a n a. N a t i s n e n e p e r K1 e i n m a j e r j i s k u z i Naklado An dre a G as sl er na tergi Nr. 190. 1799. (Mala 8°, str. 170). Knjigo krasi vsebini primerna slika z geslom: „Narbolši jedi — Za lačne ludl;“ za njim se bere »Predgovor", na konci knjige pa „Kazavic“, ki imata vsak Po 14 (neštetih) stranij. Predgovor, pisan v precej lepi slo¬ venščini, ponatisnjen je v naši izdaji ves, ker razpravlja ona Važna pravila, po katerih nam je množiti besedni zaklad. Posneli pa smo tudi iz vsakega poglavja jeden odstavek, ne bi menili, da se bodo naše slovenske gospodinje iz teh Posnetkov kaj novega naučile, ampak da pokažemo, kako se K Vodnik triidil slovenski jezik čediti tudi v strokah, v ka¬ drih ni bil veščak. Akopram se prelagatelj odločno protivi »Oemšovanju" in trdi, da so „besede v’ teh bukvah skoro Vse krajnskiga slovenskiga rOda", ušla je peresu njegovemu j Prim. str. 185—188. naše knjige. XXXII vendar marsikatera nepotrebna tujka. Naturam expellas . . . Gibljiva pa je njegova, skromnost, brižnost in prostosrčnost, s katero se obrača do gospodin po deželi, proseč, naj bi mu pomagale do „popolnimosti čistiga kuhinskiga jezika 11 . 4 Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Gorz. \\'ien, k. k. Schulbiich. V ersclileisš. 1809. in 1812. (8" str 58.) — L. 1807. (za. prefekta kr. Hladnika) so srednjim šolam nekoliko prerav- nali učni načrt ter določili, da se naj prične pouk v povest- nici z domačo zgodovino. Ker pa še ni bilo primerne šolske knjige, pozove deželna vlada kranjska na povelje dvorne šolske komisije učiteljstvo ljubljanske gimnazije, naj sestavi obris kranjske zgodovine za šolsko rabo. Tega dela, za ka¬ tero je bilo tudi dostojno plačilo obljubljeno, poloti se Vod¬ nik, takrat učitelj poetike, ter izroči dogotovljeni rokopis 28. oktobra 1. 1807. gimnazijskemu ravnateljstvu z vlogo, pojasnjujočo načrt, po katerem je bil svojo knjigo izdelal, češ da je izpustivši v njej vse, kar obseza že zgodovina avstrijskega cesarstva in nadvojvodstva, omenil le dogodke, ki se neposredno tičejo kranjske dežele, ne ozirajoč se niti na zgodovino sosedne Goriške in Tržaškega; da pa jo pri¬ pravljen, svoj spis, ako bi se želelo, tako predelati in s pri¬ stavki pomnožiti, da bode mogel služiti tudi gimnazijam ime¬ novanih pokrajin. Razloživši namen knjigi na robu pripisanih virov, ki naj bi olajšavah naj strožji kritiki primerjanje, iz¬ reka. prepričanje, da njegovo delo še ni dovršeno, ter obeta skrbeti za to, da bode mogla druga izdaja iziti popravljena, popolnjena in pomnožena. Konečno se nadeja, da se mu bode prisodilo obljubljeno plačilo za to na videz neznatno delce, Ivi ga je pa stalo vendar mnogo truda, ker je moral, obde¬ lujoč popolnem nov zgodovinski oddelek, prečrtati mnogo različnih virov in precej obsežno tvarino krčiti, kar se jc dalo. *) — Ravnateljstvo je predložilo rokopis deželni vladi s prošnjo, naj se nakloni pisatelju za to silo trudapolno delo primerno plačilo. Dvorni komisiji je sicer Vodnikov spis pri¬ jal, vendar mu ga je (meseca januvarija 1. 1808.) vrnila s pozivom, naj ga prenaredi tako. da bode tudi za goriške in tržaške gimnazije puraben. Pregledavši še arhiv kranjskih stanov odda Vodnik svoj predelani rokopis (m. septembra 1. 1808.) ravnateljstvu, ki ga je poslalo vladi, zopet nasve- tiijoč, naj se podeli pisatelju obljubljeno in zasluženo darilo. Knjiga je sicer prišla 1. 1809. z gori navedenim naslovom na *) Prim. »Vodnikov spomenik«, sir. 16. XXXIII svitlo, ob plačilo pa so spravile Vodnika najbrž vojne homa- tije, ki so istega leta nastale. Pisana v nemškem jeziku, a slovenskem duhu priča ta knjiga, da je imel Vodnik tudi nemščino dobro v svoji oblasti, če tudi je prijatelju Zoisu tožil, da je ni dovelj zmožen. Po Vodnikovi smrti je izdal 1. 1S25. prof. Richter to izvrstno sestavljeno zgodovino, dopolnivši jo do 1. 1820., na Dunaji, natisnjeno v zalogi šolskih knjig (v 8°, 84 str.); v tej obliki je rabila učencem druzega latinskega razreda do 1. 1848. f>. Abeceda za Perve šole. V’ Lublani. Natisnena p er Leopold Egerju. 181 1 . (Mala 8°, str. 32.) — Osno¬ vana sicer po takrat navadnih abecednikih podaje šolarč- kom kratko, a raznovrstno berivo v bolj pravilni pisavi, namreč: a) Zapovdi božje in cerkvene, Molitve; b) Kratke navuke k lepi mu ino čedni mu vedenju; c) Kratke perpovedanja; d) Tkanje. Ker te knjižice Vodnik ni niti pisal, niti prevel, marveč jo le popravil, nismo posneli iz nje nobenega vzgleda. (i. Keršanski Navuk za Illirske Dežele vzet iz Kate- hisma za vse cerkve Francozkiga Cesarstva. Se najde per H. W. Korn Bukveprodajavcu. 1811. Mala § °, 133-k G (nezaznamovanih) stranij „Kazavca“. — Različen po vsej svoji osnovi od današnjih katekizmov odlikuje seta „Keršanski Navuk“ zlasti po obilnejši tvarini, ker podaje v prijetni in le malo pogrešni slovenščini tudi nauke, kakeršnih sicer v knjigah te vrste ni najti. Za iz¬ pisom iz pervopisa Cesarske skrivne pisavnice v’ poslopju Tuillerie 4. dan malitravna 1804“ pripovedujejo se najprej »Zgodbe svete na kratkim 11 ; za njimi se razlaga „Ker- šanski. Navuk“ sam v 3 oddelkih: 1.) Vera, 2.) Keršansko Vedenje, 3.) Češenje Božje; koncem zadnjega oddelka se bere na str. 98.: „Ta Keršanski Navuk je prečastiti Lublanski škof po imenu Anton v’ zboru svojih zvolenih Duhovnih pregledal, popravil ino potrdil, 2. dan Kimovca 1810. — Drugi odstavek: ..Sosednji Navuk 11 uči, „kakšine dol¬ žnosti ima človek proti človekam, proti svoji rodovini, do¬ movini ino kralestvu 11 , potem „dvorne ali mestne ali lepo- obnašne dolžnosti 11 t. j. snažnost in dvornost (= uljudnost). Tretji odstavek: „Polski Navuk 11 pa razpravlja posamezne stroke poljedelstva (poljstvo, sadjerejo, vinogradarstvo, goz¬ darstvo in živinorejo). ,,’Izpis iz prvopisa 11 i. t. d. „Zgodbe svete 11 in „Polski Navuk 11 smo dali v tej knjigi do cela po¬ natisniti. XXXIV 7. Pismenost ali Gramatika za Perve Šole, V’ Lublani. Natisnil Leopold E g e r, 1811. Na prodaj v’ šolah. (Mala 8", str. VIII. + 8 (nezaznamovanih) + 190). Med vele- zanimljiv „Predgovor“ (ki je po vsem svojem obsegu vsprejet v to knjigo) in slovnico samo je vrinjena pesen: ..Iliria oživlenaL „Pismenost“ razpada v (I. delov, v katerih se razglajo A) Cerke, B) Besede, C) Vezanje, D) Izobra¬ žen j e besed, E) Glasova, mera in F) Prepone. Za njimi sledi: „Pomen pismenjih besčd“ po abecednem redu, t. j. znanstveno imenoslovje, ki je je Vodnik v obče tako dobro pogodil, da so nekatere njegove izraze pridržale celo naj novejše slovnice slovenske. Sploh je jezik v tej tudi stvarno ne napačni „Pismenostilahko umeven in raz- merno gladek, in knjigi se pač ne pozna, da je n a š tijoxM.a čisto slovenski pisana slovnica. 8. Početki Gramatike t o j e Pismenosti Pranoozke Gospoda Lhomonda izsluženiga vu cenik a p er visokih šolah v’ Parizu. Za latinske francozke šole v’ Illirii. Prestavil Vodnik. V Lublani, p er- Janezu Ret- zerju Nat is kavču. 18 11. (Mala 8", str. 118) — V „ Pred¬ govoru" izroča „slovenski tolmač te lepo spravne bukve" učenikom, „de po njih mlade vučijo iz Slovenskiga Fran- cozki jezik znati' 1 . Jednajsta „stava" navaja pod črto že v misel vzeto pesniško vodilo Vodnikovo v izvirnem in sloven skem jeziku („Naj pesen umetna 11 i. t. d.) 9. Abeceda ali Azbuka, Das ABC-Buch, L’ Abece. Natis- nena,per Rezerju za za klado p er v ih šol 1812. V’ Lublani na prodaj per Vilhelmu Kom. (Mala 8", str. IG.) — V Ogovoru na Vučenike“ razkriva Vodnik svojo odgojiteljsko modrost, poudarjajoč (kakor že v „Predgovoru" k „Pismenosti ali Gramatiki za Perve Šo]e“), da se poučuj mladina na podlagi materinega jezika. Na 5. strani je na¬ tisnjena abeceda, na str. 6—-13 vaje v branji, str. 14 in Ib kažeta številke in očenaš, vse to v trojnem jeziku: sloven¬ skem, nemškem in francoskem; polovica predzadnje in zadnja stran pa učita številjenje in „1 kat 1 je 1 — 9 kat 9 je 81“ 10 Deutsch-lVindisoh-Lateinisohes W6rterbuch. Slovar Nemško-Slovensko-Latinski. Verfasset von Valentin Vod¬ ni k Professor des z w e y t e n Jahres der Huma- nitat am Lyzeo zu Laibach. — Ta slovar je sestavljal Vodnik dolgo vrsto let; žel. 1802. ga hvalno omenja „Briin- ner patriotisches Tagblatt", naznanjajoč v svoji 63. *) Gl. str. 269. naše knjige. XXXV štev., da bode kmalu dokončan. A pomljiv Horacijevega izreka: „Nonum prematur in annum“ se ga Vodnik vendar ni upal takrat spraviti na dan, temveč pilil in množil ga je še dalj časa 27. junija 1. 1813. napove ga „Tel6graplio officiel“ v svoji 51. štev. ter prinese h krati jedno polo na ogled, obsezajočo nemški predgovor in 1 list slovarjev z vabilom na naročbo. Ker namreč Vodnik ob svojih pičlih dohodkih ni mogel sam pokriti tiskarskih stroškov, moral si je pridobivati tem potem naročnikov, katerim v vabilu obeta, da se bode pričelo natiskovanje v dveh mesecih. Delo je bilo preračunjeno najprej na 60, potem na 80 pol velike osmerke (Median-Octav) ter bi naj izšlo, dovršeno v vsakem, tudi tipografskem obziru, v dveh delih, zacenjenih z 8 gld. Osnovan na podlagi Adelungovega nemškega red¬ nika je to prvi slovenski slovar, ki se ozira na vsa slovenska narečja in na frazeologijo. Nemška re- cila so kar najbolj natančno in jedrnato poslovenjena, ne da bi se kedaj sila delala jeziku. Gradivo (nad 30.000 besed) je skupljeno po pravilih, ki jih je ustanovil Vodnik sam. Naj¬ več besed je nabral med prostim narodom, izčrepal vse prej¬ šnje slovstvo, zajemal iz staroslovenščine in živih jezikov slovanskih ter v ta namen pregledal vse njih slovarje in slovnice, pisane v latinici, ali cirilici ali glagolici; v pomoč so mu bili imenoma: Jambressich, Bellostenec, della Bella, Trotz, Tham, Tomsa, Dobrowsky, Rodde, Heym, Stulli, Dictio- narium trilingue (tiskan v Moskvi 1. 1704.), Popovič, Smo- triski, Sovich, Lomonosov, Herbinius, Frencelius i. dr. Nekaj domačega imenstva in znanstvenih izrazov so mu priobčili tudi učeni prijatelji (imenoslovje, n. pr. imena kakih 550 cvetlic, rib, rudnin, tičev i. t. d. je nameraval slovarju do¬ dati v posebnem pristavku). Le kader ni mogel za kak pojem nikjer zalotiti primernega izraza, „skoval“ ga je sam, a vselej po slovniških zakonih. Žali bože Vodniku ni bilo usojeno, tiskano viditi trudo- vito svoje delo, s katerim se je največ poslavil. Vojska z Napoleonom, v kojo je bila zapletena tudi naša domovina, zaustavila je njegovo podjetje. Rokopis, v katerem je prvotni naslov izpremenjen v: »Deutšch- Slowenisch - L a t e i n i s c h e s W o r t e r b u c h “, ku¬ pil je po Vodnikovi smrti M. Ravnikar ter ga izročil prof. Pr. Metelku, da bi ga izdal; a Metelko prepusti 1. 184K rokopis in z njim skrb za izdajo „slovenskemu društvu 11 , ki pa tudi ni, moglo izvršiti prevzete naloge. L. 1854. na¬ kloni dr. Jan. Bleiweis knezoškofa Antona Alojzija XXXVI WoIfa, da se odloči izdati slovar svojega učitelja na svoje stroške. Prvi (nemško-slovenski) del je uredil in ga je po¬ množenega na svitlobo spravil M. Cigale z naslovom: Deutsch-slovenisches IVorterbuch, Herausgegeben auf Kosten des Hochwiirdigsten Herrn Fiirstbischo- fes von Laibach, Anton Alois Wolf, . .. . Erster Theik A — L. (str. XIII. -f- 984), Zweiter Theil M — Z. (stran 985—2012 v 8°). Laibach 1860. Oedruckt bei Josef Blasnik. 11. Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice. Pisal dr. Janez Mat osek, c e s. kr. vu cenik p or o dni car¬ stva na. visoki šoli, ino zdravnik v por o dnišu. V Ljubljani 1818. Natiskal za o t r o šik pi s a v č o v .ložep Skarbina bukvotis, ima na prodaj pisavic. (8 °. str. 247.) V zelo poučnem „ Predgovoru" *) razklada „Pisavic5, umevaj Vodnik, načela, po katerih je v tej knjigi „našo zreko bogatejšal", t. j. znanstveno imenoslovje tvoril, ki je na zadnjih straneh posebej spisano in nemški „tohna- čeno“. Terminologija je dobro pogojena in tudi slog že ne¬ kako tekmuje z Ravnikarjevo ,,čisto" slovenščino. 12. Rokopisna ostalina: a) Berilo G-reško. V tem rokopisu so preloženi mični in lahko doumni posnetki iz takih grških pisateljev, ki so se takrat brali po srednjih šolah avstrijskih. Za matico je služila prelagatelju »šolska kresto- matija: „Griechisches Lesebuch f ti r die.Humani- tats-C.lassen in d en Gymnasien d er Oesterreichi- schen Staaten". Iz krepkega, okretnega jezika in iz pre¬ ložene tvarine same sklepamo, da spada to delo v zadnja leta Vodnikova, najbrž v 1. 1815., ko je začasno razlagal klasike v humanitatnih razredih. Da se pokaže tudi Vodnik-propovednik, priobču¬ jemo koncem knjige jedlno ohranjeno propoved njegovo (iz leta 1796.): b) Homilia in Evangelium Dominicae Duodecimae post Penteoosten, obžalujoč, da nimamo na razpolaganje lep¬ šega dokaza govorniške sile Vodnikove. V obilji podvojenih soglasnikov, grdih nemčizen in slovniških hib razodeva se še pravi „joger" Pohlinov.' Trdi in bere se pogosto, da je Vodnikova zaslužnost le relativna, ne absolutna, to se pravi, daje njegovo književno delovanje pomenljivo in važno le za dobo, v kateri je živel. A to ni po vsem istina. Res je sicer, da se Vod¬ nikova pevska žila ne more meriti s Prešernovo,.Stritarjevo in * (il. str. 263. naše knjige. XXXVII Gregorčičevo, niti njega nevezana beseda z Erjavčevo ali Lev¬ stikovo. V obliki so ga prekosili nasledniki, toda djxh, v katerem pojejo in pišejo, je Vodnikov. On je prosvetno zgodo¬ vinska ptikazen, kakeršnih ne poraja vsako stoletje. Pro- budil je svoj narod iz dušne mrtvičnosti, bil mu začetnik boljše dobe, prorok veselejše bodočnosti. Zasluženo je torej spoštovanje, da, otroška ljubezen, ki jo goji slovenski narod do svojega duševnega očeta, zaslužena svečanost, ki so mu jo priredili rojaki o stoletnici njegovega rojstva, zaslužena slavnost, s katero smo ga počastili lansko leto, odkrivši mu spomenik v središči Slovenije. A. Iz „Velike pratike 1795 — 1797 . I I (Tz »Velike pratike za tu lejtu 1795.«). ,M)rajnska dežela je enu Vaj vodstvu, sliši skuzi erbišno ~ rEstrajskimu Vaj vodu, kateri je tudi zdaj Ceszar. Ona ležy med Koratanam, Štajerskim, Hrovatskim, Liburnjo, Terža- škim morjam, inu Furlanio. V’ svoji narvekši dolgosti od jutra pruti večeri znesze 30 mil, inu široka je od polnočy pruti Poldne 25 mil. Vse lice ') znesze 214 celih na štiri vogle mil. Ležy pod tim 4(i zobam-) od sredne okolice 3 ) pruti polnoči, inu pod tim hladnim paszam. Na Krajnskim prebiva okoli štirstu tavžent duš, tedaj pride na vsako milo 1869 ludy. Ludje so skoraj vsi katolške vere, vender pod Novimmejstam Pruti Krovatški meji nekateri Gerki, ali staroverci prebivajo. Tudi v’ Tersti nu v’ nekaterih drugih mejstih se dosti druge v §re ludy znajde. V’ Lublani je Vikši-Škofia, za tim so Škofi Tersti, inu Gorici. Krajnci imajo svoj lastni jezik, kateri od slovenskiga izvira, inu je v’ žlahti z’ Hrovatškim, Pemskim, Polskim, inu ^toškovitarskim. Krajnski jezik se na mnogo sorto v’ vustih h h prebivalcov skoraj v’ vsaki vaszi drugači zavija. Veliki potoki v’ tej deželi so 1) Sava, ena dereča v oda, katera na dveh krajih izvira, pod Korenam, inu v’ Bohini, ta dva zvirka per Radoviči vkup prideta, potler Sava *) = Flache (Flacheninhalt). — 2 ) Zob = Grad. — 3 ) Prim. Val- v asor, »Die Ehre des Herzogthums ICrain«, zv. I., knjiga 2., cap. K »Die Mitte des Lands ist Oblokh, dessen Seiten-Stand (Latitudo) Grad und 58 (dass ist 58 Minuten), der Ost-Stand oder die Liinge (longitudo) 35 Grad und 43 Minuten ha.lt. 1 * 4 na polnočni strani dežele prati jutra na Krovatšku teče. 1 Sava je zdrava, inu dobra ludem tekne: posavci so terdni ludje. 2) L ub lan ca, ena mehka voda, izvira na Verhniki, inu pod Zalogam v’ Savo pade. Pod Lublano je dereča, inu zdraviši. 3) K er k a izvira na Dolenskim na. Kerki, teče v, Savo. 4) Kopa izvira v’ notrajnim Krajnskim, inu zdajci na Hravašku odteče. Na gorenskim sta dva jezera: Blejsku, per timu Gradu Bled. Na sredi en okrogel obrašen hribic iz jezera ven moly, na katerim je ena lepa cirkuv. Tu drugu je Bo- hinsku jezeru, v’ kateriga Savica, ali zvirk bohinske Save iz ene 200 seženov viszoke lukne teče, inu na enkrat en lep padec od 260 seženov naredy. Spodaj iz jezera bohinslca Sava ven teče. Obadva imata žlahtne ribe, zlasti je bohinsku zavol svojeh rudeČeh postervy imenitnu. V’ notrajnim Krajn¬ skim je Cirknišku jezeru, v’ katerim so trje otoki. Po zimi je polnu vode, polejti se skoraj vse posušy, ob tim časzi v’ njemu orjejo, sejejo, žajnejo, travo kosze, inu lov darže. Na jesen se z’ vodo napolni, katera iz podzemelskih lukin Černe šuke sabo pernesze. Kadar polejti močnu germeti inu dež jiti začne, tedaj tudi polejti voda skuzi nekkterih dvajszet lukin hahlati začne, taku silnu, de se vse jezeru v’ 24 vrah napolni, inu dostikrat pokošenu senu spravit nevt§gnejo. Krajnska dežela je večdejl hribasta. Veliku tih hribov inu gora je z’ dobrimi gojzdi, drevjam, sadjam, hišami, inu ludmy napolnenih. Dosti jih je pak golih, inu na enih čelu lejtu snejg ležy. Snežniki leže na Gorenskim, med katerimi je imeniten Lubel zavol te sterme inu vender dobra čez njega nadelane ceste. Triglav leži med Bohinam inu Bov¬ čani, ta je narmajn 1400 seženov viszok, inu je eden tih narvikših hribov v’ Europi. Iz njega verha se vidi na Tirole, Hrovatsku, inu v’ Benedke. Mornarji ga na Beneškim morji narpopred zagledajo, kadar se^ prati naši deželi pelejo, inu ga dobra poznajo po imeni. Šmarna gora nad Lublano ima' to posebnost, de je sterma, viszoka, inu vender od drugih hribov odločena poszebej stojy. Dolejnsku ima nižiši hribe, inu veliku zdraviga vina, mar vin z’ imenam, perdela. Per Savi brodnia veliku notri- nesze. Notrejnu je vse hribastu. Od bohinskih snežnikov notri do Turškiga darže skuzi Notrajnu debeli gojzdi. Na Kraszi pak je vse golu inu. skalovitu, inu silne burje vlečejo, de dostikrat teške voze prebernejo, vender tam narlepši pšenica raste. Tudi se tam veliku podzemelskih lukin, preduhov, inu o votlih prostorov znajde, v’ katerih so vsesorte kamnite od kapa okamnene podobe vidit. Večdejl je povsod dvoja žetuv, ker se po sternim ajda seje. Blizu morja rastejo ojlke, pomoranče, lemone, mandelni, fige inu drugu žlahtnil sadje. Veliku dobriga vina se v’ No- trajnim perdela. Cela dežela redy obilnu kojn, govedi, inu drobence. V’ Lipici, inu Prestraniki daržy Ceszar rejnice za kojne, ker se te narlepši žrebeta za vojsko inu ceszarjov dvor zrede. Krajnci so imenitni čebelarji, čeb§le njim po- sebnu veržejo, zatu ker ajcjlo sejejo; inu se z’ čebelami taku dobru pečati znajo, de so drugih dežel vučeniki v’ čebelarstvi postali. Divjačine, ptic, rib, se veliku v’ logih, gojzdih, te¬ kočih vodah, jezerih, inu v’ morji doby. Tu narvekši bogastvu krajnske dežele so rude, inu platnu. Rude se v’ več krajih dobe, plavjo, inu v’ platno podelajo. Živu srebru, železu, jeklu, svinc, se na ptuju prodaja, inu dnar notrivleče. Platnu Krajncam okoli štirstutavžent gol- dinarjov iz drugih dežel pernesze. Pak tudi v’ dosti krajih taku pridnu po zimi predejo, de kumaj štir ure spe. Zraven figa se tudi veliku vina, olja, živine, mezlana, blejškiga sukna, nszina, polhovih kožic, medli, voska, leszenine, skled, loncov, lesza za barke, sitov na druge dežele proda. Ker dežela dvojo žeto v, ajdovo inu sterno ima, je z’ ludmy silnu napolnena, inu jih lahku redy. V’ nekaterih krajih se po lejti studenci posuše, kakor v’ Temenci, inu suhi Krajni na Dolenskim, inu večdejl na Kraszi inu na Pivki v’ Notrajnim. Tam morejo dostikrat več mil deleč po vodo hodit, ali živino gonit. Za vučenost so v’ Lublani male inu viszoke šole, tudi v’ Novim mejsti nemške inu latinske. Po farah so normal- Šole. Veliku Krajncov zna krajnsku brati, škoda, de nimajo Y eč dobrih bukuv! Gospoda je večdejl nemške rodovine, kmetje pak slo¬ venske. V’ zaderžanji, jeziki, živeži, oblačili je kraj od kraja izločen, inu skoraj vsaka vasz ima druge šege, inu se hoče drugih norca delat. Za domače deželsku gospodarstvu so štirji deželski ali landšaftni stanovi Duhovni, velka, inu mala Gospoda, inu cesarske mej sta. Ony imajo ravnu taiste pravice, kakor v’ drugih Estrajskih deželah. Koker je v’ lejti. 1748 razločenu bilu, se Krajnsku dejly v’ try dejle, ali Kraszie: Gorensku, Dolensku, inu No- trejnu. Gorensku je narmajnši, vender narbol bogatu inu 2 ’ ludmy napolnenu. Dolensku je narvekši. 6 V’ celi deželi je 16 mejst, 22 Tergov, čez 200 gradov, inu okoli 4000 vaszy. Poszebni kraji so na Gorenskim: 1) Lublana, nekadaj Emona, poglavitnu mejstu cele de¬ žele. Stoji na Lublanci, katera jo po sredi dejly. V’ Lub- lani prebiva okoli enajst tavžent ludy; je dosti lepu zidana; ima štir predmejsta. Ona je sedež deželskiga, Poglavarstva, inu eniga Vikši-Škofa. Je en dober kraj za kupčio. 2) Škofi a Loka, enu mejstu, ker je dobru prebivat. Sliši Škofu v’ Frejzingi. Tukaj, inu okoli se veliku platna, cvirna, inu preje proda. 3) Kraj n, cesarsku mejstu, nekidaj sedež knezov krajnske dežele. 4) Kamnik, cesarsku mejstu, blizu je ena fužina za železu. 5) Radoviča, mejstu, sliši pod grad kneza Turna, raven tiga imena; tukaj okoli, inu v’ Bledi se veliku sukna, inu mezlana tke. 6) Ter Žič en Terg. Fužine za železu, ali jeklu so na Savi, Javerniki, na Bisterci v’ Bohinu, v’ Kropi, Železenkah, inu v’ Kamnigorici. Sita delajo v’ Stražiši; fajfena Gor- jušah nad Bohinam; štumfe na Jeszenicah inu okoli. Kožarji, strojari, klobučarji, inu drugi delovci so semterkje. Na Dolenskim je 1) Novu mejstu, kateru je Estrajski Vajvod Rudolf ta IV. zidat pustil, je sedež dolenske Kraszie. Onu bi bilu lepši, aku bi ga Turki nebli večkrat razdjali. 2) Keršku mejstu. Stari napiszi na kamenih inu rimski tukaj najdeni denarji kažejo, de je nekidaj tu veliku rimsku mejstu Noviodunum tukaj stalu. 3) Višnagora, Ka- stanovca, Metlika, mejsta. 4) Gočevje mejstu Fiirsta Auersperga, inu Vajvodstvu. Gočevarji deleč na Nemškim kupčujejo. 5) Rib en ca narlepši terg na Krajnskim, tukaj je okoli 26 kerznarskih mojstrov, inu zraven v’ petih velikih vaszeh so vsi lončarji, kulikur je hiš. 6) Na K er ki so fu¬ žine za železu. V’ Notrejnim je 1) Postojna terg, s§dež notrejne Kraszie. 2) Idria, ceszarsku mejstu, ker se živu srebru kople, kateru Ceszarju okol eniga miljona nemških goldinarjov noter nesze. , 3) Duin, mejstu nad morjam, ker se lep čem marmor lomi. 4) Lož, mejstu. 5) V er h ni k a, velik terg, ker Lublanca zvira. Tukaj je dosti kerznarjov, inu čolnarjov. 6) Vipava, en, lep terg. 7) Predjama, en grad v’ skalo vzidan, taku de skala na mesti strehe čez viszy. 8) Sant- serf, grad na eni stermi skali. Okoli černikaler, inu mar- zamin raste. 9)' Proszek, ker sladki proszekar.raste. 10) Pazina, mejstu v’ Istri.*) 11) Pičem, mejstu v’ enim ro- *) Izvzemši primorska (beneška) mesta je pripadala Istra takrat Kranjski. 7 dovitnim kraji Istre, popred sedeš ene silnu stare škofie, ka¬ tera je zdaj veči dejl z’ teržaško združena. 12) K os tu v, staru mejstu. 2. Popissuvanje te zemle. I. (Iz »Velike pratike za tu prestopnu lejtu 1796«.) Zemla je en dejl vsiga volniga s v ejta; zakaj skuzi be- szedo: vesz volni svejt: se zastopjo vse zvezde, inu karkol zvunaj zemle svoje bitje ima. Zemla je okrogla, kakor druge zvezde; nje okrožnost se per mraknenju tiga mejszica vidi, ker ona takrat okroglo senco na mejszic meče. Zemla enu v’ ednu dvojnu vertenje ima: enu vsaki- danu, ker se vsake štir inu dvajset ure sama na sebi zavertf; drugu vsakolejtnu, ker enkrat v’ lejtu okoli sonca pride. Od tiga perviga vertenja pride dan, aku tu lice, na katerimu ml prebivamo, pruti soncu obernenu stoji; noč pak-je, kadar tu lice od sonca stoji. Zemla, se taku vertl, de na dveh koncih ta sredna pika zmirej na enimu mestu ostane, pruti sredi pak je čez dalej vikši vertenje. Tu se raven taku godi, kakor vidiš 6, sterženci, kadar Stergar eno kuglo sterže, katero ima na dveh koncih natak- neno. Iz tih dveh koncov se edčn polnočni imenuje, ta drugi poldanski. Per polnoči, inu poldnevi je zemla notri potisnena, na sredi pak je ne*) bol trebuhata; taku, de ni popolnoma okrogla, temuč na tih dveh koncih butasta, inu na sredi iz- buhnena. Skuzi sredo je zemla 1720 mil debela, okoli nje je 5400 mil, inu vse vunajnu lice znesze devet millionov celih na štiri vogle mil. Do zdaj se še nevej, kakušna je zemla od znotrej v’ sredi, ker rudne jame, inu kopanje tih rudarjov pridejo le Ha nekatere stu seženov, inu taku kumaj lupino te zemle pres§žejo. Vender ta ogn vun mečeoči hribi, potreszi, inu druge znamina kažejo, de se v’ sredi zemle veliku ognja znajde, kateri morebit zemlo v’ lufti obderžati pomaga. *) Tiskarski pogrešek, menda m. »nar«. 8 LiOe te zemle je en dejl suhu, inu dva dejla z’ morjam pokritu.' Kar je suhiga, se v’ štiri dejle razdejli, kateri se imenujejo: Europa, Azia, Afrika, inu Amerika. Amerika leži na uni nam nasprotni strani te okrogle zemle, ima takrat dan, kadar mi noč; (takrat noč *)*, kadar mi dan; se tudi imenuje: novi svejt, ker jo je Krištof Kolumb še le v’ lejtu 1492 najdel, inu nam na tej strani prebivajočim ludem od nje povedal. Na dalej je še v’ sredi morja veliku suhih otokov. Letih so eni majheni, drugi pak vekši. En otok z’ imenam: novi H o lan d je taku velik, kakor Europa. II.«) (Iz »Velike pratike za to lejto 1797«.) Morje okoli vse zemle derži, zato so. vže večkrat se v’ barkah okrog zemle pelali; so veliko nam popred neznaneh dežel inu otokov, ludi, žival, inu želiš najdili; vender še ni vse popolnoma razodeto.. Če se spod sonca dalej proti pol¬ nočnim inu poldnevnim tečaju grede, vekši mraz perhaja, se najde morje zmerzneno, tako, de nemorejo ludje dalej; ti kraji se imenhjejo pod zmerzlim paszam te zemle stoječi. Tam pak, ker prebivalcam sonce ravno nad glavo hodi, se pravi ta vroči pasz; kar je v’ sredi mej zmerzlim inu vročim, se šteje v’ hladnim paszu; nam nikol sonce ravno nad glavo nepride, pak tudi ni vedna zmerzlina, tedaj mi pod hladnim paszam te zemle prebivamo. Morje je grenko, inu slano. V’ njemu prebivajo mnoge sorte ribe inu živali, katereh dosti je vekši, kakor so zverine na suhim. Morje vsake dvanajst ure eno malo nastopa, inu druge dvanajst ure odstopa; to se imenuje vsaki dani nastop,, inu odstop tiga morja. Kar je suhiga svejta, se ludje povsod najdejo; če so bližej zmerzliga pasza, bol so bele farbe;. prati vročim pak čezdalej bol rudeči, rujavi, zagoreli, ali pak cčlo černi. Ti se imenujejo zamorci, ker od nas na unim kraju za našim sred-deželnim morjam leže. ’) Te besede so v izvirniku po pomoti izostale. a ) Ta odstavek je v jezikovnem oziru dokaj boljši nego prejšnji (I.). Tudi se je jel v njem kakor v vseh po 1. 1796. objavljenih spisih Vod¬ nikovih umikati dolenjski »u« gorenjskemu: »o«. 9 Suha zemla se deli v’ dežele inu krajlestva. Od nas- pruti sončnimu izhodu leže dežele ena za drugo tako: hro- vaško, slavonsko inu Božnia, ogersko, siebenbirgen, volaško, moldavsko, černo morje. Za tim morjam leži nam pruti jutru Azia, ta drugi dejl suhiga svejta. Na desni strani eno malo bol pruti poldne je Lika, Dalmacia, Raguza, inu Turčia, na levi pak eno malo bol pruti polnoči leži za ogerskim: Gallicia, Polsko, inu Moškovitarsko. Kader se pruti sončnimu zahodu obernemo, so po versti: Forlanfa, Tirole, Švajc, Francosovsko, Špansko, Por- tugal, inu za temi to veliko morje, na kateriga unim kraju je ta novi svejt Amerika. Če pak pruti poldne pod sonce pogledamo, je za Terstam to sred-deželno morje, na kateriga desnim je Benečfa, Papežova dežela, inu Napolitansko. Na unim kraju tiga morja leži Afrika, inu te perve ob morju ležeoče dežele so: Egiptovska, Barbarsko, inu Marokansko; za katerem so zamorci. Pruti polnoči nam pride na desnim Štajersko, Estrajh, Pemsko, Saxen, Prajsovsko, nemško morje, inu Švedsko. Na levim pride Koratan, Solcburg, Parsko, nemški Rajh, Holland, Dansko ali Denemark. Za Hollandam ^ čez eno vosko morje leži England; za Denemarkam inu Švedam pak pride to zmerzlo morje. Europa ta dejl te zemle, v’ katerim mi' prebivamo, je sicer nar majnši., pak vender ta narbol prebriszani, inu zvu- čeni. Europa leži pod hladnim paszam te zemle. Nje mejnik je pruti jutru černo morje, inu ene dolge gore, katere od tiga morja pruti zmerzlim morju skuz moškovitarsko derže; tudi dva potoka Don inu Sura. Pruti večeru jo meji to veliko morje; pruti poldne to sre d-deželsko; pruti polnoči to zmerzlo. Vse vunajno lice Europe znesze 150 tavžent na štir vogle mil. Od jutra do večera je dolga 900 mil; od poldne do polnoči je široka 550 mil. Člov§škeh duš prebiva v’ njej okoli 150 millionov. Europearji govore šest poglavitnih jezikov, kateri imajo vsak svoje odraszelke. Ti šest poglavitni so: Latinsko, Nem¬ ško, Slovensko, *) Ogersko, Gregsko, Turško. Od Latinskiga pride Laško, francosko, špansko; od nemškiga dansko, nor- begsko, švedsko, hollendarsko, englendarsko; slovensko se razdejli v’ moškovitarsko, s§versko, polsko, pemsko, hrovaško, slavonsko, vlaško, pomorsko, lužiško, krajnsko. *) »Slovensko«, »Slovenci« je Vodniku pogostokrat = »slo¬ vansko«, »Slovani«, »kranjsko« pa = »slovensko*. 10 Te narimenitniši gore v’ Europi se vkup derže, kakor ena ketina. Krajnski Snežmki se vlečejo od nas prati sonca- zahodu zmeram naprej skuz Bele, Zilio), Tirole, Švajc, Pic mont, skuz poldnevno francosko, notri do Španskiga. Meju španskim inu francoskim delajo mejo, tam se imenujejo Pi- r en e ji. En odraszelk se verže na stran v’ Piemontu, gre skuz genuezarsko po sredi laške dežele pruti poldnevu notri v’ Napolitansko; ta se imenuje A p p e ni n. Na gorenskim gredo gore od Triglava na dvoje; ena versta derži ob morju notri doli v’ turčio; te gore so toininske, iderske, Krasz, Na¬ nos, Hrušica, Javornik, Snežnik, Kapela, inu tako nadalej doli pruti Turčii. Ta draga versta gre ob koroški meji skuz štajersko, se začne v’ Krajnski gori, potem je Belica, Belšica, Lubel, Grintovec, inu tako naprej gredo čez štajersko, Estrajh, mej Moravskim, Ogerskim, inu Gallicio, tam se imenujejo K ar p a tj e, zatim se veržejo v’ Siebenbirgen, v’Bulgario na turškim, inu se stegnejo do černiga morja. Iz gorenskih Snežnikov zvira Sava, iz Koratanskih Drava, iz Tirolskih Inna, katere vse v’ Donavo teko. Donava študent na strani švajcarskih snežnikov na švabskim, se vali skuz Parsko, Estrajh, Ogersko, inu Tursko") v’ černo morje. Vsaka grapa, vsaka dolina ima svoj studenec, al svoj potok; ti se naberajo v’ vekši tekoče vode; te darže v’ še vekši; inu te narvekši se zlivajo v’ morje. 3. Od spoznanja tiga vremena. I. (Iz »Velike pratike za tu lejtu 1795«.) Ob mlaji inu šepi se vreme radu preberne. Aku je luna čista, inu .se zvezde čiste vidjo, je nebu brez debeliga dima, inu pomeni lepu vreme; je pak luna rudeča inu tamna, taku je luft z’ dimam napolnen, kateri k’ bližnimu dažju kaže. ‘) Gailthal. — 2 ) Oblike: »turski, a, o« in »nemški, a, o« se naha¬ jajo pri Vodniku mimo navadnih tolikrat. da jih ne morem zvračati na tiskarjevo zmotljivost; opiraje sc na to, da služi narodu (na pr. v Ribnici) še dandanes oblika: »turski« poleg »turški«, in da se bere celo na na¬ slovnem listu »Kuharskih bukev« Vodnikovih: »Iz Ne.mskiga preslo- v^njene«. torej na mestu, kjer bi kak tiskarski pogrešek gotovo vsakega popravljalca v oči zbodel, sklepam, da je Vodnik zavedno pisal te oblike, izvajajoč jih po analogiji pridevnikov: »pevski«, »slovenski« i. dr. 11 Vremena so na oszem ali devet lejt enake, de kakor se je pred oszem ali devet lejtmi vremenilu, taku se zupet lejtas. Vsaj dažuvanje od devet lejt v enaki meri. Polejtnu hudu vreme, kateru je brez vejtra, nepernesze mraza inu toče, ker se ogorni merzli luft nič doli k’ timu toplimu nepermejša; je pak tolkajn več bliska inu groma. Lepu vreme ali veitar, kateri se ponoči začnejo, ne- terpe dolgu. Aku se zgodaj na jesen ptiči seljo, pride zgodaj merzla zima. Kadar v’ pomladi zgodaj germy, pride še mraz. Pijavke v’ enu sklenico v’ vodo deni, vsaki dan njem to staro vodo odly, inu drugo čisto daj; sklenico, tu je gla- žovno poszodbo z’ ruto zaveži, de ven nezlezejo. Kadar bodo pijavke vodo skalile, je znamine, de tu nar majn v’ dveh dneh daž ,pride. Kadar sonce ali luna rudeče gorigre, paiki v’ lufti predejo, se peszi preveč po travi valajo, se v’ lufti pogostu ogin vtrinja, vse tu pomeni vejtar. Kadar sonce zvečer rudeče doligre, zjutraj čistu gori- pride, kadar je luna čista, inu bela, ali na večer komarji v’ trumah lejte; pomeni lepu vreme. Oboden se nečudi, aku take znamina vselej nazadenejo. Zakaj ludje so do zdaj več na prazne, kakor na resnične znamina deržali, inu taku se je še malu od nature leszem vzetih znaminov nabralu. Slišim od nekaterih kmetov, zlasti od gofjancov, de si močnu na vreme zastopjo; aku kaj prida vejdo, naj ony svoje zastopnosti spiszane per te pra¬ tike vtiskuvavci notridado, de se prihodnu lejtu našim ro- jakam k’ pridu v’ tej pratiki vendado. ') Od vremena. II. (Iz »Velike pratike za tu prestopno lejtu 1796.«) človek skuzi stanovitnu gledanje na znamina te nature zamore prihodnu vreme enu kolku previdit; aku pak eno bolezen, ali staro šanto v’ sebi ima, taku terganje v’ timu negodnimu vudu njega spomini na bližni daž, ali močimo sapo; jejnanje od terganja pak na lepši vreme. *) Za tem sestavkom je v izvirniku natisnjena Vodnikova pesem: »Krajnc, tvoja dežela jo zdravu«, itd., in sicer brez naslova. 12 Druge živeoče stvari' imajo en v’ svoji naturi vrašeni občutik prihodniga vremena. Na te dobru gledaj. Kadar ptiči spomlad zgodaj pojo, ali od drugot k’ nam zgodaj nazaj pridejo; pomeni eno zgodno lepo pomlad. Kadar miši globoku koplejo, inu si veliku za zimo jesti v’ njo naneszo; bode ena ojstra dolga zima prišla. Kader ima dež pridti, takrat muhe huctu pikajo; goszi močnu krikajo, z’ perutmi mahajo, peretnice raztegujejo, de se njem perje gostejši zuper močirnost vleže; žabe zjutraj raglajo; ta zelena žaba na drevju krevka; petelini pogostu zvunaj navade popoldan pojo; kokuši dolgu na gredi ne- gredo, temuč skerbnu gledajo se dobru najesti; gnojnice, inu mlake močni duh od sebe dajo. Neživeoče stvari na mnogo vižo prihodnu vreme oznanujejo. Več dejl k’ dežju kaže, kadar je nebu ponoči silnu zvezd polnu; kadar polejti zju¬ traj nič rosze nepade; saje iz dimnika padajo; sol v’ solnici mokra postane; od suhiga mesza kaple cepajo; merva na hlevi odjenja; mejszic bledli svejti; sonce zjutraj vodenu gori gre; dobru pletene vervi' terde postanejo, inu se vskočjo. Po lepi zimi pride rada dobra pomlad, inu rodovitnu lejtu; po mokri jeszeni suha zima; po suhi zimi mokra pomlad. Visokost, ali nižnost oblakov; vlejk tih vetrov veliku naprej povedo. Vse vremena se v’ eni stanovitni napruti zadaržeoči versti preminujejo, inu en na vse gledajoči človek zamore v’ spoznanju tih vremenov en imeniten prerok postati. K’ter je po sili prerok kisliga žela, Ta se naturi lahku v’ krožno podela. Od vremena, lil. (Iz »Velike pratike za to lejto 1797.«) Zjiitrajna inu zvečerna zaria pomenita, de je obilno dima inu rosze v’ luftu, v’ katere se sončni žarji vpr§jo. Na jutrajno zario pride al veter, al dež. Kader sonce gorigre, raz-tegne dim, luft se počne mešat, od tiga vstane veter { ali se "pak dim vkup spopada, v’ kaple nabira, inu od tod pride dež. Rosza večerne zarie pak po noči na tla pade, luft se izčisti, inu drugi dan je jasno vreme. Kader ima luna kolo, je luft poln dima inu rosze, luna se skuz to roszo ravno kakor skuz en dim vidi, od tod 13 pride, de se eno dimno kolo okoli nje vidi; ta dim se bode počaszi zgostil, inu bo skoraj dež. Tedaj kolo okrog lune pomeni skorej dfež. Dež bode, kader zeliša, rože, mlake ali gnojnice močno diše. Kader zjutraj megla stoji, v’ drobnih zernih na tla pada, inu počaszo nekam zgine, bode vedro vreme; če pak v’ koszmih na k’ viško gre, se narede oblaki, inu pride dež. Kader so glave viszokeh gora čiste, bo lepo; če se pak od njeh kad!, bode deževno vreme. Ako dim iz dimnika negre, ampak po kuhini nastopa, bode dež, ali vsaj veter. Skuz taka znamena' se vreme za nekatere dneve na- prejvidi, de ve človek svoja opravila obračat. Za celo lejto vremene naprejvtedit, se meni nemogoče zdi; tudi vem, de obeden n! tak, de bi na močirneh nivah toisto lejto nič nesčjal, v’ katerim ta večna pratika dčževje prerokuje. 4. Podvučenje od nebeškeh perkazen. (Iz »Velike pratike za tu prestopno lejtu 1796.«) Rosa. Zemla, kamenje, lesz, drevje, zeliša, živali inu druge stvari imajo v’ sebi vodeno močirnost; ta mokrota se iz njeh venkadl, kadar se segrejejo. Tu venkadenje se kakor dim v’ luft nakvišku vzdiguje. Kadar se tedaj luft na en topli dan Z’ tim vodenim dimam napolni, ponoči pak merzlu postane, takrat en dejl tiga dima dolipade na zeliša inu na tla: tu je rosza. V’ časzi pak le zeliša same pot iz sebe dado, kadar se čez noč ohlade, inu od tiga tudi pride, de na zeliših rosza stoji, deslih parst, kamenje, inu suhu drevje nič mokru ni, zatu ker so pred ta dan od sonca popolnoma posušene, inu se tedaj nič izpotiti nemorejo. Aku bi ob ta- kirnu časzu čez zeliša se tudi streha naredila, taku bi vender čez noč roszne postale. Slana. Kadar se zvečer inu ponoči rasza nabere, pruti jutru pak velik mraz pride, takrat *) rosza je slana. *) = »Takratna«; po vzgledu latinščine in grščine rabi sem ter tam tudi V. adverbia attributivno; prim. lat. »ante mala« (Verg.), gršk. „t a Tioiv xiv/.a." 14 Megla. Dokler je dim, kateri se je skuzi posušenje od sonca iz pozemelskih stvari izkadil, po lufti raztreszen, se z' očmi nemore vidit; kadar pak bol gostu vkup stopi, se lahku vidi. Aku ta dim nisku per tlah stoji, se megla imenuje. Megla velikukrat stoji, včaszi je dobra, inu zemlo pomoči; dostikrat pak megla smerdi inu je zdravju tih dudi inu živine škod- liva; tudi v’ časzi žitu, inu drevju škoduje. Ob časzu take megle je dobru ena dva zerna brinja razdvečit, ali pak en požerk jesiha piti, preden se ven na luft gre. Vertnino dobru z’ vodo poškrofi, de jo opereš, kadar se taka škodliva megla gorivzdigne; aku morebit zdajci en dež nepade. Sadje se more Oprati, ali pak lupiti, preden se je, ker je lahku od zvunaj od megle strupenu postalu; tudi živino je treba var- vati, de od take megle obroszeno travo neje. — Kadar megla kakor en drobni deževni prah dolipade, pride po njej jasnu vreme, kadar se pak vzdiguje, pride rad dež. Oblaki. Kadar megla viszoku v’ luftu stoji, se imenuje oblak. Na eni viszoki gori se lohku v’ sredo oblakov pride, inu ta¬ krat se vidi, de niszo drugiga, kakor megla. Oblaki v’ lufti stoje, zatu ker so en droben, lohki dim, inu ložej, ku luft. Oni v’ luftu ravnu taku k’ verhu gredo, kakcu’ lesz v’ vodi, kateri je sam na sebi bol lohek, ku voda. Če oblaki višej stoje, bol so lohki inu redki, luft pak je težiši, inu tu pomeni lepu jasznu vreme; če pak gostejši inu težiši posta¬ jajo, ali luft bol lohek pride, takrat pak oblaki nižiši stopjo, inu na dež kažejo. Dež. Kadar se dim tih oblakov vkup popada, inu te drobne zerna tiga dima s’prijemajo, postajajo debeliši kaple, katere luft več gori daržati nemore; takrat zavol svoje veči teže doli na zemlo padajo; tu imenujemo dež. Ako čelu drobne zerna dežja padajo, pravimo, de merči, ali mervičf, ker le mervice dežja doli drobne. Kadar debele kaple gostu padajo, je ploha; kadar se na enkrat kakor iz škafa vlie, pravimo, de se je oblak vtergal. — Morebit ste kedaj od karvaviga dežja slišali? On ni kri, zatorej se ga ni treba bati. Ta ru- deča materia, katera se med dežjam na tlah, ali v’ vodi vidi, so ali rudeče kaple, katere ena sorta matulov od sebe daje, ali pak veliku takih rudečih červičov, kateri v’ vodi taku 15 gostu migajo., de se rudeča vidi; v’ časzi je pak tudi prava kri od razterganih zverin v’ mlake z’ deževno vodo pertekla, ludje nezastopni so pak menili, de je iz lufta padla. Tudi zamore močni vihar od rudeče krede prah, ali veliku rudečih červičov v’ luft vzdigniti; tu z’ dežjam potlej dolipada, inu kaple rudeču farba. — Vse tu je samu na sebi, inu nič strašniga nepomeni. M a ver ca. Dostikrat iz eniga oblaka le drobna rosza merviči, na tej drugi strani pak sonce v’ ta oblak sije; mi v’ sredi med oblakam inu soncam stojimo, inu enu lepu na pol kolu iz vse sorte farb v’ oblaki vidimo; tu je maverca. Sončni žarji se v’ rosznim oblaki kakor v’ enimu ogledalu vprejo, inu pruti našimu očeszu ta od njih rasvitlena rosza en lep svit uieče. — De bi mi per lepoti teh stvari na lepoto njeh za¬ četnika spominih. ') Sne j g. Kadar dim tih oblakov zmerzne, preden se v’ kaple vkup nabere, takrat se nekaj takih drobnih oblakovih zern vkup sprime, se majheni kosmi naberajo, postanejo zadosti teški, inu taku vkup nazmerzneni v’ majhenih '•’) dolipadajo; tu se pravi snejg. En snejgov koszem ima večdejl šest špic; je muje vreden, de se pregleda, inu de se človek nad pre¬ čudnim deli svojiga stvarnika veszeli, inu njega hvali. Snejg ludem veliku dobriga sturi. Ker je snejg bel, on po zimi naše dolge noči raz-svejtli, de pot vidimo, inu se hudim zverinam vganiti zamoremo. Studence, inu potoke z’ vodo previdi; na gorah ga pade debelu, čez lejtu se počaszi taja, voda v’ zemlo vleze, inu pod gorami v’ studencih izvira. V’ vročih deželah so nar- vikši hribi, na tih čelu lejtu obleži, inu to preveliko vro¬ čino hladi. Snejg vožnji pomaga; na saneh se tudi po gerdih potih lahku inu veliko pele. Po zimi pojle pokriva, inu pred mra- zam varuje; na pomlad ga zmoči, de hitrejši zeleni. Za zmerzlino venvzeti je dober, kadar se z’ njim ta ozebni vud dargne. •) Brez »se«; primeri' starostov.: Vbspomenoti, VBspominati = me- fiimisse. -) Tu je najbrž jedna beseda (samostalnik) izostala. 16 Toča. Le po lejti ob časzu hudiga vremena pade: luft je zgoraj silnu merzel, kakor ga na gorah inu na snežnikih čutimo; ta merzli luft se skuz silnu prebračanje tih vejtrov doli med tiga gorkiga permeša, inu naredi, de deževne kaple zmerznejo, inu kakor led na zemlo padajo. Bliskov ognj, solni inu žvepleni prahovi, kateri se v’ hosti znajdejo, tudi pomagajo, de dež v’ zmerzlih zernih gre. Toča je tedaj ena zmerznena kapla dežja. Če so vekši kaple, je debeliši toča. — Ta perva kapla zmerzne, kadar skuzi oblake dolilejti, se jo megla perjema, permerzuje, inu taku toča v’ časzi silen de¬ bela postane. Zatu se toča najde, kadar se raztolče, de (je *) kakor lupina na lupi namerznena, ker je v’ padanju skuzi oblake zapored roszo naberala, inu se je lega na lego per- merznila. De se v’ časzi dlaka, ali lasz notri najde, ni čudu: ker vihar take lohke reči silnu viszoku vzdigne, na 1 take toča v’ padanju nameri, se je, primejo inu permerznejo. Na viszokih hribih je toča drobna, inu drobčn dež, ker nima deleč pasti, de bi se po poti več kapel sprijeti moglu. Kar sim dosedaj govoril, vam očitnu v’, enimu izgledu pokažem. V’ enimu loncu vrele vode se od zgoraj voda v’ drobnimu dimu ven kadi, aku pak na ta Ione eno pocineno skledo povezneš, se bo na njej rosza nabrala. Kadar se je veliku nabere, se rosza vkup popada, inu v’ kaplah zupet v’ Ione nazajpada. Dim iz vrele vode je ravnu te nature, kakor megla, rosza, inu oblaki. Kaple iz tiga dima vkup spriete, so dež. Aku bi roszo na skledi zmerzniti pnstil, bi na njej slane vidil; aku bi pak kaple v’ padanju zmerznile, bi bila toča. Slana inu led se tudi v’ topli hiši taku naredi. Vli na mizo enu malu vode, na to vodo postavi eno pocineno parsteno skledo, v skledo deni snejga, ali pak stolčeniga ledu, verzi notri eno pest soli, inu mešaj vse vkup z’ žlico taku dolgu, da se bodeta sol inu led tajati začela: takrat bode voda pod skledo zmerznila, skl§da bo k’ mizi permerz- nena, inu spodaj zvunaj sklede bo ena mrena bele slane vidit. 5. Od zdraviga, inu nezdraviga lufta. (Iz »Velike pratike za tu prestopno lejtu 1796«.) Od želiš, inu drevja en za človeka zdrav luft vengre. Od ludi, inu živine pak en nezdrav luft vendiha. Zatu je na *) Ta beseda se v izvirniku pogreša. 17 deželi, inu sploh zvunaj hiše zdraviši luft, kakor v’ rnejstih, hlevih, inu hišah. Goreče 1 oglje, dim, gnilad, plesznina, inu smerdlive reči luft pokaže. Veliku ludi v’ eni hiši v’ kratkim vesz dobri luft posopejo, inu z’ škodlivim napolnjo, ker ta hudobni nemore preč j iti, inu ta dobri namest njega pridti. Kadar človek na čist luft pride, se kumai oddahne. Zatorej imamo na prostim lufti prebivat, kar je mogoče; hišo snažnu deržat, inu večkrat presapit. Tu moremo tudi živini v’ hlevih pervošiti, inu hleve snažne deržat. Hvale vrednu je, de na kmetih majhene okna viszoku per stropu v’ ednu odperte imajo; ali pak de je leva v’ hiši, skuzi katero škodliva sapa vungre, katere se od nesnage, potu, inu dihanja zmirej obilnu nabera. Sapa je gorka, inu kakor dim nakvišku vunhitl. Dobru je, de so hiše prostorne, inu viszoke. Stari, bolni ludje hujši sapo imajo, zatu ni dobru mladim zraven njih ležati; ker od bolnikov hud luft vungre, je treba hišo luftat, z’ jesiham kropiti, kaditi. Od sopenja pokažen luft vmori živeoče stvari, vgasne luč, inu naredi ludi božjastne. Cista sapa je potrebna zlasti per vro- činskeh bolezneh, kozah, griži, inu otročnicah. Veliku nečed- niga lufta človek notri vzame skuzi nečedne jedi, veliku se ga nabere skuzi vmazane oblačila. Per bolnikih se more le tu dalnu oknu odpreti, de raven čez bolnika sapa nevleče. ' Snažnost je za zdrave, inu bolne polovica arcnije. 6. Hišne opravila za vsaki mejsie. I. (Iz »Velike pratike za tu lejtu 1796«.) 1. Hišne opravila v’ Proszenci. Dimniki so od vedne kurjave sajasti, tedaj se more v sako saboto pred pečjo z’ metlo omesti, inu dimnik nar- hiajn vsaki šesti tedšn. Zidani dimniki se lahku pmedb, aku en majhen smrekov terš na eno veruvco naveže, inu po dimniki gori inu doli dargne. Černi lejsz več saj naredy, ker Se z’ njim kuri, se morejo bol pogostu saje ometat, kakor z’ terdim lejszam kurjo. Pepel se ima v’ pred ognjam Rajnih krajih inu poszodbah hranit. Zdaj se ta od zaklane črvine nabrani loj topi, sveče delajo, inu v’ srednu toplih 2 18 hrambah obeszjo, de .. od mraza neraspokajo. Dober saninc opomina, de imaš dreva na saneh za čelu lejtu navozit. Na ravnim se z’ vožno veliku zasluži, torej je zdaj čas, z’ vozam ali sanmy po cesti dnarje služit. Pytana žival se zavol veli- kiga mraza več ne-redy; tedaj se zakole, inu suhu meszu za polejti perpravi. Kruh, mleku, sadje, vinu, inu druge take rečy pred zmerzlino varuj. Predica inu tkale v’ veliku krajih malu spanja vžijeta. Ovcam se da jelšovu pirje jesti; katere ga nejedo, so na plučah ali jetrah bolne, inu se mo¬ rejo odločiti. Dobru posušen oves inu konople se dado ko- kušam jesti, de hitrejši neszo; goszim pak se malu jesti da, rajši noszjo. Ako je lepu kopnu vreme, pusti čebele lejteti, de se spraše. Na ribnikih skerb.nu led prebijaj, de se ribe pod ledam nezaduše. Gnoj iz hlevov pogostu kidaj, de od gnuszobe živina neboleha. Podgane inu miši, preden na po¬ mlad mlade imajo, polovi. Gorku se darži, de se neprehladiš, inu kašel ali druge parsne bolezni nedobiš. Mladu sadnu drevje, inu čepe pred zajcam varuj. Žganiga vina na popot- vanji nikar nepy: onu mrazi, inu na poti lohku zmerzneš. Srovu vinu greje; žganu veselej peče inu sušy. 2. Opravila v’ Svičani. . Ledenico z’ ledam napolni, aku ga še niszi navozil. Tu čez zimo hranenu sadje vednu pregleduj, de tu gnilu spruti odločiš. Kokuši začnejo nesti, torej njem nove gnezda napravi, inu t§ stare , posnaži. Tako skerb tudi za golobe irnaj. Tih starih dober navuk je: de priden gospodar more ob svečenci še polovico zimske klaje imeti! dostikrat zima dolgu noruje;, na pomlad pak more dobru rejena živina na to mlado travo ven jiti. Gledaj na družino, de klajo inu pico preobilnu naprej nepoklada. De bodo kokuši rade neszle, jih z’ ječmenam paszi; de bodo rade valile, njem daj kuhanih konopel; v’ tim mejszici poverženi prešiči so za pleme nar- bolši; inu de bodo svine dobru dojile, njeh moreš taku pasti, kakor se za zaklanje pitajo. Siradke njem nič nedaj, mleka pak le po malim, sicer ti mali drenje dobe. Kadar prešički seszanje popuste, jih od začetka z’ graham inu ječmenam v’ časih paszi. Verbe inu jagnede obsekaj. Mrovliša per mo¬ krim mrazi z’ lopato, ali butam potolci. Zgodno vertnino z’ slamo na večer pokry. Flance na v’ jeszeni z’ kurjekam potreszene grede sej. Če je kopnu, sej v’ kuhinskim verti peteršil, špinačo, retkuv, korenje, čebul, grah, solato, repo. Drevje obreži inu obsekaj. Sadne pečke vsadi. V’ osušnih 19 dnevih mladu drevje presadi, ne v’ mokrih inu merzlih, tudi jih z’ mokro parstjo neoblagaj. Čebele lepu osnaži, inu jeh na taisti kraj postavi, ker imajo čez lej tu biti. ?>. Opravila v’ Sušici. Na pojli nive vsako po njej šegi za jaro sejtvo per- pravi; iz luž inu vlic blatu na nive vozi; tudi dobru stury taku blatu na pešenih vertih inu travnikih; žive meje zasadi. Narhitrejši zraste živa meja, aku iz jagnetovih vej kole eniga prati drugimu križam zasadiš; de se per vsajenji neobelio, moreš z’ železnim kolam lukne naredit; ta notrivtaknen sadeš dobru z’ parstjo obsuj. V nekaterih krajih so žive meje škodlive, ker žitu požigajo, prostor noterjemlejo, inu se v’ njeh miši inu ptiči rede; tam se morejo plotovi narediti. Peszo sej, zimske Hance presadi, de boš zgodaj za kuho zelne glave imel. Aku je lani drevje polnu sadja bilu, taku se more lejtas več cepit, ker lejtas drevje na lejszi gori jemle, inu majn rody, bodo tedaj cepovi l§pu rasli; čepe ali trake za ceplenje vzauii od drevesz, katere vže narmajn deszet lejt sadje noszjo, ne pak od mlajših. Pregostim dre- v^szam nepotrebne veje od spodaj gori odžagaj, de se lepši zalijejo. Dosti gospodarjov sicer smreke, jagnede inu verbe obsekujejo; gojzde snažjo, kar je hvale vrednu; sadnu drevje pak v’ nemar puste; suhe ali od snejga polomnene veje ne- otrebjo, mejhe teh oszi;nc neobero; tu krivu neporavnajo, mladih čepov spruti necepjo. Kaj za enu bogastvu bi lahku naša dežela neperdelala, aku bi povsod taki skerbni gospo¬ darji bili, kakor so nekateri, katerih družina inu mošna se na jesen debely, kadar njim germ obilnu rody. Zdaj je ta zadni časz pšenično moko za čez lejtu namleti. Tkale,more vso prejo potkati, prejden se belenje začne. V’ veliku krajih precej b§ljo, kakor sni;jg odleze. Latovce inu drugo poszodbo za mleku perpravi; pomladanska mlečna obilnost se bliža. Pišeta tiga mejszica so za pleme dobre, inu vže na jesen noszjo; tudi jeh gospodina dražej proda. 4. Opravila v’ malim Travni. Kadar drevje cvede, je za platnu inu prejo belit nar- bolši časz. Aku je kaj od pertnine madeže dobilu, se ima na belenje djati, sonce madeže ven vzame. Zdaj je breza za metle narbolši, dakler še pirje nepožene, tedaj se zdaj z’ metlami preskerbi. Mavrohi po tim pervim dažji za snejgam rastejo; zapovej' de jih otroci nabero. Vertnine, kreša, bo- 2 * 20 bovnik, motabilc, inu druge pomladne pervine so zdrave, inu to čez zimo nabrano pušobo iz želodca trebjo. Travnike z’ brano prevleci, de mah ven potergaš; jih z’ pep^lam inu snenim praham potreszi., Pepel mah rnory; sneni prah senu zaseje. Buče, kumare, dine vsadi, inu gledaj, de bodo pečke od predlani. En poglavitni vuk, kateriga so vže gerški pi- szarji*) pred 2500 letini kakor eno staro skušno perporočali, je: de vsaku polsku ali vertnu sejme ima vsaj lansku, aku ne predvlansku biti, zatorej na jesen ni kol lejtas perdelano erž, ali pšenico nesej, temuč vlansko. Vertrie semena so pred- vlanske narbolši. Krompir zasadi, je zdrava jed inu je rodo¬ viten. Oben gnoj ny taku stanoviten inu dober, kakor od stolčenih kosty, rogov, ali od uszina inu k vedro v, kar šu- štarjam ostane. Ta gnoj vsaj vertam pervoši, aku ga za nive ny dosti. Bolhe na flancah z’ pepelam, stolčenim ogljam ali čereslam potreszi. Ovce striži; za mlade jagneta skerb imaj; goveji živini, kadar se goli, dobru streži. Goszim peresza za piszanje izpuli. Mlade koprive poparjene inu razsekane med otrobmi kokušam jesti daj, bodo rajši nesle; mladih kopriv nasuši, de jeh boš po zimi v’ časzih putam poparit mogel; mlad hm el skuhan, z’ oljarn inu jesiham zabelen, je enu zdravu jedilu, inu kry čisti. Kakor hitra murva ozeleny, se nič več mraza neboj. 5. Op ra vil,a v’ velikim Travni. Dokler po skopnenji tiga snejga ny daž pašo opral, ne- pusti obeno živino na pašo. Mlade cepove pred živino, mrov- lami, inu bolhami ohrani. Mrovlinci nemorejo na drevu lesti, aku eno smrekovo kožo taku okoli debla pervežeš, de je zgoraj terdnu pervezana, zdolaj pak preč moly inu kakor en povezneni kozarc ven vidi, inu jo od znotraj z’ ptičjim limam pomažeš; čez lini mrovle nemorejo jiti, inu kozarc varuje, de daž lima neispere. Zdaj se vsa natura omlady, vse je veszelu; tedaj veszelu inu pridnu kmetuvaj, ceste inu poti popravi, inu ta čisti pomladni luft vživaj. Mladim drevji ne- perkaži več gnoja; travo okolij preč trebi; v’ suši enu malu 'od debla preč vodo perlivaj. Čebulovn inu korenjovu sejme v’ gnojenci namoči, preden ga seješ, bode lepši pognalu. Zdaj je narbolši časz za perilu t povedat, de bodo na vsako bombo dvajset vjetih fran¬ cozov vstrelili. Tako so reči stale, kader je pošta lesem prati nam od tega poslana bila. Al francoski general Kilmaine je že pred od tega vedel, inu že na 12. dan maliga Travna Maj- lendarskim, Mantovskim, Bologniskim inu Ferrariskim solda- tam povele dal, tudi Romagnezarje poklical, de se imajo zbrati, inu pruti Eči pridti. Žedvajsetiga Travna jih je 0000. per Man¬ tovi vkup perteklo. Ravno takrat so tudi žovnirji iz Brescie, inu Bergamo perstopili, per mesti Salo generala Fioravante inu pod njim stoječe benečane 14. mal. Travna popadli, vdarili, pregnali, inu na mesto Salo strelali. Mesto je bilo poderto, inu požgano; Fioravante je zbežal v Rovoredo, inu od tam 88 skuz snežnike v’ Benedke. Francozi, Bergamci, inu Brescianci so se po tem v’ dve collone razdelili; ena je bežake podila., druga je šla čez Pešiero do Ece. Mestnani v’ Pescantini jim branio čez vodo; mesto je za tega volo razdjano. Francozi gredo drugej čez vodo v’ Verono, obležejo predmestje S. Jurja, inu se zakoplejo na hribi S. Lenarda. Čakajo na več pomoči, de bi mesto perjelibenečanam tudi nekej, pomoči perpele oberstar Erizzo, inu jo še več v’ kratkim obeta. Tem časi dobi general Kilmaine ves desni breg Eče pod svojo oblast, inu nabere eno moč od enih 15. tavžent mož. Z’ timi gre pruti Veroni, razkropi v’ več bojih kmete, inu reši francoze, kateri so bili v’ gradih veronskih obleženi. Verona se je 24. dan Travna z’ tim perstavkam podala, de ludje, last, inu vera ne bodo nič kriviga terpeli. Drugi dan so beneški sol- datje venšli, inu še po noči so odšli Podesta, dva Provedi- torja, inu general Stratico z’ kojnikmi. Francozi so za zastavo tega glihanja vzeli štir Gospode, škofa, štir korarje, inu ne¬ katere imenitniši mestnane. Tedej na S. Marka dan so fran- cozi ene mestne vrata obstavili, inu benečane izgnali. Drugi dan so francozi iz gradov v’ mesto spet šli. Francoski ge¬ nerali so dalej derli noter do Vicence, Padove, Baszana, inu Treviza; povsod maje stavili, inu vse posekali, kar se jim je zuper stavilo. Tudi je general Bonaparte nekej svojih iz Ko- ratana, inu iz Krajnskiga poslal, ti so derli do Vidma, inu dalej. Veči del Benečie je tedej pod Bonapartovo oblastjo, inu on zna benečanam mir naložit, kakoršniga sam oče; zlasti, ker je že 8000. francozov v’ mesti Benedkah, kakor vemo iz poprejšnih novic. V’ mesti Salo so francozi dobili 1075. liber zdelaniga srebra, inu 10. tavžent so v denarjih naložili Brescia inu Bergamo so jim mogle dat vso sreber- nino, inu po verhi nekej soldatam plačat, kateri v’ njeh okrajnah leže. General Bernadotte je 18. tiga mesca*) povele izTersta v’ Videm poslal, de imajo vsi Benečani v’ Forlanii med Sočo inu Tagliamento orožje doli položiti, inu v’ Palmo Novo vkup znesti; če ne, bodo deržani, kakor puntarji. To povele je dobil Bernadotte od generala Bonaparte. Beneške jrovice pravio 20.tiga *), de so barke iz Benedek generalu BonapartlTnapruti poslane, de se bode v’ Benedke perpelal, ker ga vsako uro čakajo. Beneške novice pišejo, de je general Friant v’ Vidmi eno temčasno gosposko, postavil 19. dan velikiga Travna; ti *) Vel. travna. 89 gospodje so perseči mogli, de bodo zvesti inu pokorni pruti služabnikam francozke republike. Po tem je bilo oznaneno, de imajo vsi orožje doli položit, kar je Beneškiga med Sočo inu Tagliamento, zvunej vasi, katere v’ mes stoje inu Ce¬ sarju slišio. Tudi se je moglo napovedat, kaj srebermne imajo cerkve inu ludje. Dvajseti pretečeniga ') je general Fiiant pregledal rajtenge deželniga gospodarstva; inu vkazal nekej čevlov inu srajc za svoje Soldate narediti. Na to, kar je Bonaparte iz Judenburga na Benečane pisal, so se Benečani z’ enim -) slišat pustili, de oni se nič v’ vojsko ne mešajo, to pak, kar je proveditor Battaglia čez francoze oznanit pustil, ni res, je le eno podta-kneno pismo. Ravno tako so tudi Bonapartu odgovorili, inu dva gospoda k’ njemu poslali, de bi on mesta uni kraj vode Mincio spet k’ pokoršini pruti Benedkam perpravil. Bonaparte ni tiga nič poslušal, zlasti ker so se po beneških krajih zuperne reči čedalej bol godile. Battaglia pak je vjeti zapovedal. — Benečani pošlejo v’ drugo gospode z’ oblastio k’ generalu Bonaparte, al tudi nič ne opravio. Med tem so francozi povsod v’ beneške mesta derli, Verona, Vicenca, Padova so jim v’ roke padle, ker so se branili, so bili Benečani nazaj pobiti, orožje vzeto, soldatje razpušeni, inu na 30. dan maliga Travna so že francozi stali v’ mesti Fusina beneškimu mestu pred nošam. Bonaparte je Benečanam to naznanje poslal iz Palme Nove 3. dan velikiga Travna: „Vi ste 1) v’ velkim tedni 40,000. kmetov inu 10. regimentov iz Dalmacie na noge po¬ stavili, de bi meni pot nazaj presekali. 2) Ste vsake sorte strelno perpravo iz Benedek na suho ven pošilali tim zuper nas zbranim na pomoč. 3) Francozam sovražne oblastnike ste po mestih v’ službo postavili. 4) Francozi so bili v Be- nedkah imenuvani brezdušniki, kralevi ubialci, Jakobinarji, inu izgnani. 5) Ste rekli: de bode lev svetiga Marka vse francoze na laškim pokopal, (i) Ste pustili zuper nas pridi- guvat, pisma deli, :1 ) bukve natiskuvat. 7) Ste že francosko kri prelivali, tek ar j e vjemali, inu nam vse odrezuvali. 8) v’ Padovi je bil en glavar o’d battalliona, inu dva francoza; drugot več ku 200. vmorjenih. 9) dva naša battalliona sta si mogla z’ bojam skuz vaše ludi pot presekat; v’ Vallegio se z’ vašimi tatinskimi vbialci bojuvat; 10) se v’ Desenzani ‘) T.. j.: vel. travna. 2 ) Izostala je najbrž beseda: »pismam«. 3 ) Pomota mesto: »dqlit« (?). 90 na tergi očitno vojskuvat. 11) V’ Veroni je bilo več ku 400. francoskih bolnikov inu na pol zdravih, katere ste po¬ bili, z’ štiletmi prebodli, inu v’ vodo vergli. 12) Verono smo mogli z’ bojam k’ pokoji perpravit, inu se po mesti vojsku¬ vat; 13) v’ Dalmacii je hiša francoskiga Consula razbita, inu požgana; 14) na našo barko la Brune je ena beneška stre- lala; 15) ena druga nam je v’ brodi beneškiga mesta na povele od Senata presterlena inu potoplena; kapitan pobit, mornarji plavajoč postreleni inu sekirami posekani; eden se je dile deržal, de bi na suho splaval, al komandant beneš¬ kiga grada mu je sam roko odsekal, de je vtonil. Na vse to zapovem, de nej naš minister se iz Benedek, tudi vsi drugi francoski agenti iz beneškeh dežel podado; generali pak hej Benečane kakor sovražnike derže, inu Leva S. Marka doliveržejo. Kaj imajo generali dalej sturiti, jim bodem jutri posebno pisal. Dano v’ Palma Novi 14. dan cvetnarja. Bona pa rt e. Čez to je bilo deržano v’ Benedkah veliko svetvališe 12. dan velkiga Travnika, kir je bilo skleneno, to od Dože Petra Gradenigo v’ leti 1297. vpelano oblast, de le sama vikši gospoda kraluje, doli djati; inu poprejšno navado, de je oblast per vsimu ludstvu, nazaj postavit, kakor je pred 500. letmi bila Svet tih deset, deželni inquizitorji inu Dože so bili zaperti, vender Dože spet spušen. Ludstvo je bilo tiga ve¬ selo, vender preveč, ker je začelo po hišah ropat. Vse .se je dalo generalu Bonaparte vedit; al on je oznanil, de bo v’ Benedke z’ vojsko peršal; tedej so mu pervolili, de nej le pride. Trinajsti dan majnika je Dože pustil oznanit: „Velko zbirališe je bilo le en varh taiste oblasti, katera vsimu lud¬ stvu sliši, vselej smo skerbeli to oblast k’ pridu vsih obračat; ker pak vidimo, de časi inu izgled drugeh dežel imeti očejo, de ta oblast neostane le samo v’ rokah vikši gospode; je tedej zbirališe učerej sklenilo, eno temčasno oblast postavit. Katholška vera, last, inu varnost ostanejo per svoji stari moči, ludstvo nej bode dosedajnem postavam pokorno. De se kej krivice ne bode godilo, bode nekej francozov lesem v’ Ben§dke peršlo. Ti pridejo, kakor perjatli, tedej imajo kakor taki od vsih deržani biti. “ Na to oznanilo je petnajsti majnika 8,000. francozov v’ Benedke peršlo. (beneške novice pravjo 3,000.) 91 Kader je veliki svet v’ Benedkah vidil, de je njemu v’ sedajnih časih narbolši, oblastuvanje same gospode doli djati, inu oblastuvanje celiga ludstva spet vpelat, kakor je pred 500. letmi bilo; jih je 700. pervolilo; sedem samih je bilo zuper, inu petnajst jih ni na nobeno stran volilo, temuč so rekli, kar bode kol skleneno,. to nam bode prav. — Posvet- vanje je več dni terpelo; dvanajsti majnika je bil sklep sturjen. Dože je službo doli položil, inu poerbana gosposka oblast je jenala. Na petnajsti majnika so imeli francozi pridti, tedej so jim barke napruti poslali, de bi jih v’ mesto perpe- lale. Drugi dan zjutrej je došal v’ Benedke Francoski ge¬ neral Baraguej d’Hilliers, komiszar Bellard, dosti officirjov, inu 30,000 mož. Ti so se po gradih inu tergih razd§lili. Zdajci je bilo oznaneno, na vse poprejšno pozabit, nobenimu nič zavol pretečeniga naprej metat, inu perhodni novi go¬ sposki pokoren biti. Za novo mestno gosposko jih je 60. zvolenih, mej ka¬ terim je Niklavž Corner za predsednika. Pervo posvetvanje so deržali v’ lopi poprejšniga velikiga svetvališa. General Sa- limbeni, inu drugi beneški officirji so zvestobo persegli. Potlej so trojne farbe oppasilnice okol sebe djali (bele, rudeče, inu zelene), so šli ven na veliki terg (plač), ker so beneški inu francoski soldatje v’ paradi stali. Neizrečena množica ludi je od vesela vpila, inu preobernenje poterjuvala. Mestna go¬ sposka se je spet v’ svetvališe vernila, inu zdajci eno na- znanje oklicat pustila, pred katerim je po francoski navadi spredej besede: frajost, inu gliha postavila. Naznanje je to: „Ker je mestna gosposka v’ Benedkah na en čas za varha narvikši oblasti celiga ludstva postala, tedej razloči ona v’ imeni vsiga naroda, de je poprejšni veliki svet za¬ hvale vreden, inu deželi velike službe sturil, ker je svoje 'Stare pravice odpustil. Ena popolnoma pozablivost nej bode čez vse misli, pisanje, inu govorjenje, karkol se je do zdej čez novo oblast sturilo; samo taistim hudodelnikam se ne- pozabi, kateri so 12. dan tiga mesca ropali. Vsi deželaki inu mestnani so povableni inu prošeni, de nej na vse pre¬ tečeno pozabio, inu se po bratovsko med seboj objamejo. De pak vsim en izgled bratovske lubezni damo, se vedit da, de bomo dva moža iz med nas k’ generalu Bonaparte poslali, de bode spustil taiste gospode, kateri so zaperti, ker so pre¬ več na gosposke pravice deržali; tudi de bode spustil beneške patriciarje, officirje inu soldate, katere so francozi na beneški suhi zemli. vjeli. Tudi je perpušeno pisat po voli, zvunej de 92 se nesme nič poprejšno oblastuvanje zadevat ne z’ dobrim, ne z’ hudim, Ker je pak ne premožna gospoda brez preskerblenja, katera je le od kakušne službe živela, inu svoje perhodke k’ dobrimu cele dežele dobrovolno pustila; se sklene, de se bode za njo skerbelo iz deželneh lastin, inu ene lotterle, če morebit nobene službe inu opravila ne zadobi. Tudi tistim se more škoda poverniti, kateri so bili dvanajstiga dneva obropani. Tudi stoji mestna gosposka dobra za vse posodila inu oblube, kar jih je poprejšno oblastuvanje naredilo. Zadnič se razločik da, de nova gosposka se bode po vsi svoji moči mujala za srečo cele dežele skerbeti, vero inu lastmo ohranit, vse pod svojo brambo varuvat, inu vse vkup povabi, de bi ji pomagali z’ dobrim svetam, pravičnim zaderžanjam inu, orožjam; zavupajoč na zvestobo celiga ludstva perseže pred Bogam. de oče na poklado ludskiga oblastvanja prostost inu gliho obderžat. Dano 16. velk. Travna 1797.“ Podpisan Nikolaus Corner Prezident. Salvator Marconi, secretar. Svet Marka inu njega Lev sta za pečat inu podobo • beneške republike ostala, napis na bukve, katere lev derži, je drugi narejen. Čez nekatere dni poznej je tudi lev obveržen bil, inu so le samo podobo te prostosti za svoj pečat naredili. Iz Benedek pišejo novice: de Ferrara želi z’ Beneško republiko zdrtKenaTlnti.- - Benedko ne išejo več poglavitno mesto biti, temuč naroče v’ Majland, de bodo z’ generalam Bonaparte svet sturili, katero mesto bi nar bol perložno bilo za zbirališe od cele laške dežele; de bi tako vse zgorno laško ena sama republika postala. — Vse mesta na beneškim so si posebno mestno gosposko naredile. Iz Benedek pišejo, de čakajo na perhod generala Bona¬ parte. Med teTn^jevse tiho, inu per pokoji; oblast gleda vse v’ versto djati, inu se ludstvu skuz perjazne dela perkupit. Tih 60 svetvalcov so se razdelili v’ deset opravil; per vsa- kimu jih je nekej postavlenih. Eni skerbe za gmej mir, drugi za žovneršino, tretji za deželno gospodarstvo inu denarje delanje, četerti za kupčio inu vmetnosti, peti za živež inu ceno, šesti za zdravje, sedmi imajo v’ rokah orožiše inu mornarfo, osmi šole inu podvučenje, deveti so za posebno mestno gosposko, deseti so za temčasno gosposko cele de¬ žele postavleni. General Bonaparte je iz Majlanda v’ Benedke eno ojstro vkazo čez francozke komiszarje poslal, kateri so v’ Bened- 93 kah več reci od deželniga premoženja proč vzeli, inu sebi perlastili. — Ti komiszarji so prave piavke; ven pišejo, de morejo Judje dati veliko več kojn, vina, kruha, žita, kakor je treba, potlej pak pod roko na stran prodajajo, inu sebi debele mošne r§de. Kader je en vojskni komiszar deset let per ti službi, ga ni treba nič v’ rihto potegnit, temuč se zna brez skerbi reč, de je popolnoma zrel za obesit. — Zavol takeh golfij je že general Bonaparte nekateriga od službe pognal, med drugimi vemo, de je tudi eden tistih komiszar- jov za golufa spoznan inu od službe djan bil, kateri so tukej v’ Lublani sebi mošno debelili. Pisma iz JBgnedek pravio, de je mestna gosposka pervo svetvališe deržala 19. dan,*) inu od več mest iz beneškeh dežel pisma prejela, v’ katerih so srečo vošili, inu perterju- vali, de se očejo noveli postav inu deželneh naredb zvesto deržat. Taisti pooblasteni so nazaj peršli v’ Benedke, kateri so bili zadnič na generala Bonaparte poslani. Imena njih so Dona, Giustiniani, inu Mocenigo; ti so v’ Majlandi za mir glihali z’ generalam Bonaparte,' inu kar so na. 13. majnika sklenili, seboj v’ Benedke pernesli. Čez to se je svetvanje deržalo, inu zdajci po tem sta bila dva mestna gospoda Zorzi inu Turini poslana, de imata v’ imeni Be¬ neške republike dalej glihat. Francozi po vseh beneskeh deželah na suhim svoje maje postavlajo, mastno gosposko volio, ludstvu orožje proč jemlejo, inu persegat puste, de bodo francozki republiki zvesti. Oblastuvanje Beneškiga mesta pak povsod okol po- šila pooblastene, kateri mesta inu vasi pregovarjajo, de bi z’ Benedkami se sklenili, inu bratovšino deržali. Po stari navadi je beneški Dože vsako leto se z’ morjam zaročuval na dan v’ nebohojenja. Ta praznik je bil posebno častno deržan, Dože inu vsa gospoda so se ven na morje pelali, ena neizrečena množica vunajnih perhajalcov, domačih zialov, inu derhali za njimi. Tam so bile ceremonie od po¬ roke z’ morjam deržane, med kateremi je Dože en drag perstan v’ morje vergel. — Letaš ni bila ta poroka deržana; nej gledajo Benečani, de jim morje korbico nazaj ne pošle, kir so mu jo dajat začeli. — Namest tega so mislili ludstvu en veseli dan naredit; pak tudi to vesele je na en drugi čas odloženo; morebit čakajo, de bode general Bonaparte drug. — Vender je Beneški Patriarh ta dan z’ posebno častjo ‘) Meseca vel. travna. 94 pred zbrano mastno gosposko perstopil, inu zvestobo prati deželni oblasti z’ persego oblubil, kakor mu je bilo naprej pisano. Pred v’ nebohojenjam ta dan so sklenili, taiste ječe potreti, katere so bile tako strašne, de morebit ni nič gro- zovitnišiga na sveti. Te ječe so dvoje sorte, ene z’ imenam Piombi, drage Pozzi. Tukej pravio, de so ludi žive za- ziduvali, ali žive na kosce raz-sekali, ali pak per pičli jedi počasi gniti pustili. Al je temu tako, al ne, se dozdej ni moglo zvedit ; Benečani so vse na skrivnim deržali; al zdej je povele ven dano, de se ima vse popisat, inu natisneno med ludi dati, kar se je od nekidej v’ teh ječah godilo. De h’ očitnim svetvališam ne bode preveč gledavcov perhajalo, bode le 300. peršon noter smelo, inu ti bodo mogli cedelce per gosposki popred dobiti. Beneški poslanik je 19. velikiga Travna od ladavcov povele prejel, se iz Pariza pobrati; al drugi dan so ladavci, to je tih pet, naznanje od generala Bonaparte prejeli, de je z’ Benečani vse poravnal, kar je kol križim hodilo. Zatorej je bilo spet poslaniku pervoleno, de sme v’ Parizi ostati. Po pismih iz Benedek od 3. Rožnicveta so tamkej še zmirej perpravlali, z’ kaj za eno častjo bodo generala Bona¬ parte prejeli, inu maj te prostosti gori postavili. So že za naprej sklenili, de bodo pod tim majam sežgali Dožetov klobuk, inu zlate bukve, v’ katereh je beneška vikši gospoda popisana. Med uboge mislio ta dan razdeliti štirnajst tavžent srebernih dukatov. Vsi za žold perpravni ludje se pod orožje spravlajo, inu vupanje imajo, de bode do tistihmal dvajset tavžent mož zbranih inu z’ orožjam obdanih, kateri bodo za deželno inu mestno stražo. Mestna gosposka je sklenila navado doli perpravit, po kateri je laška ura noter do štir inu dvajset bila, inu se je perva ura takrat začenjala, kader je sonce doli šlo: tako, de je ob sončnim zahodi 24. vdarila, potlej je pak po versti drugih 24. vdarjala noter do zahoda drugiga dneva. Ta reč je nerodna, ker tako ni nikol ob enaki uri pol dne bilo, za to k^r sonce ne grede vsak dan glih doli, temuč ali dan poj^mle, ali pak rase. Tedej zanaprej bodo ure ravno tako v’ Ben^dkah hodile, kakor per francozih inu n§mcih. — Tudi je skleneno Kalender inu pratiko po novi francozki šegi naredit. Nekatere vrele glave so beneške gospode ob njih last otle perpravit; so ropali, inu vse sorte silo delali; al general Bonaparte je zapovedal, de prebivalci v’ beneškeh deželah 95 na suhim imajo v’ 24. urah vse beneškim gospodam šliša- joče grašine inu lastine nazaj dati, jeh oskerbnikam, ali flegarjam izročiti, inu poverniti, kar so morebit že na se potegnili. — Taki ludje pozabio, de prostost ni samapašnost. Brez lepiga reda inu verste nemore bit nobena dežela srečna. Premožni gospodje v’ Benedkah so jeli denarje inu žlahtno blago na skrivnim proč pošilat, inu se po časi iz beneškiga spihat. Vsi so nazaj poklicani, če ne pridejo, bodo vse svoje zapadli. Per vsakim popravlanji je treba globoko v’ mošno seči; taka se tudi Bonečanam godi. So sklenili, de bodo en mil- lion dukati od premožnih na posodo vzeli. De pak v’ Be¬ nedkah gotovih denarjov nezmanka, so prepovedali, da nesme nobeden gotoviga denarja iz dežele inu m§sta venp^lat. Francozi so na premoženje beneških gospodov bili roko položili, inu so mislili vse na se potegnit. Al general Bona- parte je povele dal, de nej se vse premoženje inu deržave beneškim gospodam nazaj izročio. Kaj bode beneško mesto zanaprej, je ena velika uganka. Al bode per starim deržano, al z’ laško republiko skleneno, al bode samo za se. Ako samo svoje ostane, nebode imelo iz česa mlake trebit, katire okoli mesta stoje, inu katire morje z’ blatam zmirej zanaša; tedej z’čašam nebodo mogle barke blizo, inu kupčia bode proč, Benedke pak na suhim samotne stale, kakor stoji dan današni nekidej imenitno inu bogato mesto Oglej (Aquileia); Terst pak bode vso kupčio na se potegnil. V’ Benedke pridejo francozki kapitani inu officirji, de bodo beneškem barkam naprej stali, jeh vodili, inu pod svojo oblastjo imeli. V’ Benedkah je kupčia oplet.*) — Kupci pušajo de¬ narje vunajnim menuvavcam na Duneji, Augsburgi, inu v’ Svajci čez; kader bodo Benedke opredle, bodo kupci svoje kapitale drugej hranene najdii. V’ Benedkah se vse tako pačio, kakor so francozi v’ svojeh deželah narejali; vse očejo benečani drugači imeti, inu se po francozih ravnajo, kakor merkvica. Fideikomisze so obvergli, inu terdo zapovedali, de more sledni kokardo na klobuki nosit. *) Menda isto, ko »opiat« (Miklos. Etym. Wortb. deblo »platu«: v opiat vreči, zu Boden werfen: tako tudi Murko, slov. nem. ročni besednik); kupčija je oplet (= v oplet) — ist ain Boden, liegt darnieder. 96 Francozi so Benečanam oblubili, de bodo Benedke pod svojo brambo vzeli, inu so dva svoja offic-irja čez beneške barke za vižarje postavili. Tudi so francozi benečane opomi- nuvali, de imajo svojo moč na morji popravit, pogmerat, inu eno množico bark z’ orožjam inu drugim na boj potrebnim previdit. Vse to je general Baraguay d’ Hilliers na Kresni dan perporočal, kateri je za francozkiga Komendanta v Benedkah. Je bila stara navada v’ Benedkah, de so drugi dan maliga Serpana se v’ barkah na skušno vozili; to tumlanje z barkami se je imenuvalo Regata. Letaš je bilo prestavleno na 14. dan tiga mesca '), kakor na obletnico francozkiga po- novlenja, ker ta dan tudi francozi praznujejo. Benečani imajo vupanje skorej generala Bonaparte v’ njih mesto prejet. Benečani si delajo vupanje, de jim bode naš dobrotlivi Cesar nazaj dal Istro, Dalmacio, inu otoke *); inu se zanašajo, de pravični Fronc bode vse tako obernil, kakor bi oni radi imeli. General Bonaparte neče Benečanam razločno povedat, kaj bode zanaprej z’ Benedkami; iz tega se sklep dela, de bode morebit narveči del beneškiga pod Cesarja padel. Benedke imajo kačo v’ aržeti, kar ne pride več denarjov iz Dalmacie, Forlanie, inu drugih krajov na suhim. Francozki soldatje so iz Benedek šli ven na suho; na- mest nih so v’ Benedke peršli Majlendarski žovnerji. Pisma iz Benedek so žalostne, ker nevejo, kaj bode z’ nimi za naprej. Denarji so pošli, kupčia je zamerznila, ludstvo je nevolno, oblast brez moči, vse narobe, nobeden dosedajneh novin vesel, temuč do gerla sit. Dosihmal je bil en vesel praznik, kader so eno novo barko v’ morje spušali, ludstvo je kričalo: zdrav bodi svet Marka! Po novim prenarejenji je svet Marka izvendežan ‘), kateri ga imenuje, je za perjatla poprejšnje gosposke deržan, se boje, de bi krempli negoviga leva komu obraz ne opraskali. Zatorej so bili v’ skerbi, ker je ludstvo po navadi upilo: zdrav bodi S. Marka, kader so ta dan pred S. Jakobam eno novo vojskno barko dodelali, inu v’ morje spustili. Mastna gosposka je ob pol noči ustala, sovet deržala, inu sklenila, de za glavo pojde, kir bode ne¬ pokoren, ali druge šuntal, ali svetiga Marka pozdravlal. Po- vele ima te besede: „liudobia je prevelika, deželne farbe so ‘) T. j.: malega srpana. 2 ) Te pokrajine so si bili namreč cesarski vojskovodje usvojili za be¬ neških homatij. 8 ) Tudi: »izben dežati« in »zva ndežati« iz laškega: »bandeg- giare« = izgnati (pregnati). , 97 zaničevane, oblast zaveržena, vižarji inu oblastniki se ob čast perpravlajo, natisni cedelci im dobro ime odjemajo, povsod je puntaria; tedej bode gosposka ojstro cula, de se kej nazaj na staro ne prekucne.“ Od tiga časa so si izvoleni gospodje eden drugimu gorki, se prepirajo, inu ,se bodo morebit skorej med seboj tepsti začeli. Na vse viže si zmišlajo, kako bi ludstvo pogovorili, de bi novine radovolno gori uzeli. So sklenili, en katechismus na¬ redit, ga natisnit, fajmaštram v’ roke dat, de ga bodo ludem naprej nesli, skladali, vučili, inu izprašovali inu na to vižo v’ glavo utepli, de je nova gosposka bolši, kakor je poprejšna bila. Neverno, al bo kej pomagalo, ker mladenči nimajo vesela, l se za to novo bojuvat, inu ludje nevedo, al bo kej bolšiga ; upat; dozdej je vse le' hujši, kakor popred. General Bonaparte je peršel na en grad beneškiga biv- šiga Doge Manin blizo Codroipe ne deleč od Vidma, kakor drugi novicarji pišejo, kateri pravio, de se tudi tam znajde cesarski minister Baron Degelman; de glihajo, ja de so za- stopleni, de naši soldatje skorej pojdejo v’ Forlenio, inu de bode Cesar vse dobil noter do vode Oglio. Iz Benedek pišejo 4. dan veliki Serpana, de je v’ mesto Benedke peršlo en tavžent Majlendarskih Soldatov namesti francozkih, kateri v’ kratkim iz Benedek proč pojdejo. Be¬ neški soldatje so godernali, de drugi zraven nih Benečfo varjejo, inu so dones prošno noter položili, de bi ih mestna Gosposka nazaj poslala, inu de bi sami čez Benedke culi brez ptuje pomoči. Benečani so nabrali en batallion otrok; ta batallion imenujejo Upanje; pravih Soldatov pak imajo še le en ba¬ tallion; bi ih radi napravili osemnajst batallionov; al so za¬ čeli k’ cesarskim uhajat, inu žele rajši pod Cesarjam služit. General Bonaparte je šel 20. dan veliki Serpana iz Maj- landa pruti Vidmu. Beneške mesta volio med seboj, de bi h’ majlendarski republiki slišale. Na povele generala Bonaparte morejo Benečani nate¬ gama 8.000. mož na noge postavit, de bodo domačio varovali, inu čez gmej mir čuli; to se pravi, de bodo za deželne straže. Za soldaški stan pak morejo nekej batallionov posebej naredit Francozki komiszarji v’ Benedkah izberajo imenitne malarie, podobe, inu obrazenja po cirkvah inu očitnih zidanjah; tudi izberajo te narbolši pisane bukve, katere še niso na svitlobo dane; de bodo te narposebniši reči vz§li inu v’ Pariz poslali. 7 98 Benečani so na 22. dan pretečeniga meseca') še I§ en batallion Soldatov nabrali. Bonaparte je 27. pretečeniga') peršel v’ Paszeriano uni kraj Vidma; 29. dan je cesarske pooblastene inu generale na tim gradi gostil, inu še le 31. dan v’ mesto Videm peršel, ker je per cesarskim Kral: pooblastenim ob pol dne kosil. Po tim dnevi so se večkrat med seboj pogovarjali, kar, zadene pervo glihanje per mesti Leoben pomladi na štajerskim, inu kar am tiče pergodbe v’ laškeh deželah. General-stan nego v je bil že 27. dan v’ Vidmi, kar je francozov tam okol ležalo, so se odmaknili. Med tem si francozi inu Lahi perzadevajo Palmo Novo čedalej močniši ograditi. Novicar iz Salcburga piše 12. dan Kimovica, de Bene¬ čani žele, Dalmacio inu Istro nazaj dobiti, inu de se fran- cozam perporočajo, de bi pomagali k’ timu; bodemo vidili, kaj na Duneji porečejo, kamer je general Meerfeld v’ Sabboto '0 peršel povedat, kar je z’ Bonapartam opravil. Pravio, de Benečani so ženi generala Bonaparte pervo jutro, kader je v’ Benedkah bila, pernesli en million liber po 12. krajcarjov za odtašanje zraven mleka inu kafe. Eno tako dobro ^misel bi tudi jest na tašč nezavergel. Žena generala Bonaparte je 12. Kimovca z’ častjo v’ Benedkah prejeta bila, več dni zapored gostovana, inu nje k’ lubu godovi obhajani. 13.. dan je bila zraven per posvet- vanji mestne gosposke; na pričo nje so sklenili generalu perlmek dajat, de je italianski, inu ga naprej imenovat: Bona¬ parte italianski. General Berthier je v’ Benedkah, de novo nabranim soldatam ušesa viha, v’ orožji skuša, inu nekatere druge po- vela generala Bonaparte dopolnuje. Francozka armada je po vsim laškim 22. Kimovica ob¬ hajala novo leto, katero je v’ nih pratiki to šesto, ker ta dan je nih pervi dan meseca grozdje tergavca. To praznovanje se je godilo na povele generala Bonaparte. Dosti povelov je general Bonaparte doli djal, katere je nova ben^dska gosposka ven dala, inu skuzi katere se je krivica delala lastnikam, premoženju, inu pravicam" mnogih ludi po benedski suhi zemli. Živež je v’ Benedkah sledni . dan dražiši, inu deželna močna se čedalej bol kerči. Zavolo dragine je prepovedal Bonaparte žito po morji venvozit, kakor je že po suhim pre- ') T. j.: velikega srpana. 2 ) T. j.: 16. kimovea. 99 poved bila; zavolo pomankanja denarjov pak je vse srebro inu zlato počasi iz cirkuv pobrano, kar ,ga ni k’ božji službi popolnoma potrebno. — Hranivec je najdel jedeža. Generalmajor, inu First Joannes Lihtenstein je poprejšno nedelo 22. d. tiga ') peršel na Dunaj iz Vidma, inu je veselo novico pernesel, de je zglihanje za mir med njih cesarsko kralevo Svitlostjo inu med francozko republiko 17. dan tiga meseca ') v’ mesti Čampo Formido na benedskim podpisan od obojih, pooblastenih. Zdaj čakamo, de se še od obeh strani poterdi. Iz vunajnih krajov se je zvedelo, de na Dunaji so bili ludje silno veseli, kader je first Lihtenstein zglihanje za mir pernesel, inu so hiteli naznanje od tiga okoli pošilat; pošta je sama 60. štafet na vse kraje poslala. — General Bonaparte je 24. dan Kozaperska pregledal armado, katera v’ Vidini stoji, je nej z’ enim vesela polnim govoram povedal, de je mir z’ nih Svetlostjo Cesarjam sklenen; de čez malo dni bodo začeli Forlanio popušat inu domu na francozko hoditi, samo v’ Majlandskim bode nekaj francozov ostalo. Čez ene ure po tem je odšel Bonaparte prati Majlandu, inu po Vidini je go¬ vorjenje, de Benečia bode spoznana za eno skuz francozko orožje dobleno deželo. —• Drugi pravio, de so francozi vse benedske gosposke obvergli, dežele za svoje spoznali, inu žolnersko gosposko gori postavili. — Iz tega se zastopi, de bodo Benečio Esterajhu dali; zakaj de dati zamorejo, je treba, de postane nih last; ker nobeden nemore dati, kar nima. V’ Benedkah je francozki zapovedavc mlade ludi od pre- možneh žlaht povabil, de bi naredili eno kompanio lahkih kojnikov, inu se z’ francozko armado združili. Pravio, de Benečani niso per voli, pod žolnersko fran¬ cozko oblastjo stati, temuč de žele sami svoji biti; te dni se je en strel slišal, n§kaj francozov je ranenih v’ Palmo Novo perpelanih; boj je bil med Benečani inu Francozi; al je res, se more v’ kratkim več slišat. Med Benečani inu Francozimi ni bilo boja v’ Forlanii, temuč strel je bil zavolo pogrebskiga obhajanja po rankim generalu Hoche :1 ) skuzi tri dneve, inu ker so nekateri soldatje v’ ostarii dobre vole inu vineni postali, so se med seboj zbili, de so nekateri rane dobili, inu mogli v’ špital pelani biti. *) Kozaprska. ' 2 ) »Francozam je general Hoche na spodni Rajni 19. dan Kimovica umeri v’ m^sti Veclar; dokler negovo truplo na parah leži, se vsako četert ure enkrat z’ kanonam ustreli, kakor je šega per francozili upelana«. —■ (Nov. 1. 1797. št. 81.) 7 * 100 V Benedkah je bila ena prekucia 12. Kozaperska. Eden drugimu so si križam, sledni bi rad sam gospodaril, inu le. svojo lastno mošno debelil; nobenimu ni mar za očitne po¬ trebe, v’ katere so zabredli. Dvanajsti dan je bil hud za Be- nedke; zbiravna hiša zaperta, štacune po mesti zaperte, straže inu čuvaji povsod nastavleni; celo noč soiudiv’ječo vodili; okoli 80. ih je zapertih od usake sorte stanov. Od tiga dneva je velik strah po Benedkah, inu vse se boji, de bi kaj hudiga čez nega ne perletelo. Nov strah je ustal 21. dan Kozaperska, ker se je strelni prah v’ delavnici za artillerio unel, inu ga veliko nakviško zletelo. Sreča je bila, de so pulfer iz bližne zaloge stran spravili, preden je ogen ke dosegel, kateri je od perviga unemanja po mesti gorel. Enkateri od v’ ječo djanih so že izpušeni, drugi so sodni pravici v’ roke dani. Po našim mesti se za terdno perpoveduje, kako je mir med našim Svitlim Cesarjam inu med Francozam sklenen; ako lih še ni od Dunajskiga Dvora oznanen, •venden bode temčasi radovednim ustreženo, od tiga kaj vedit, kar se tukaj govori; mir je tedaj tak, kakor pravio, če je že res, al ne:*) Med Svitlim Cesarjam inu Francozko republiko se sklene mir za uselej inu stanovitna perjaznost. Kar je na premoženje postavlene zapere, se gori uzdigne, inu slednimu v’ nega proste roke nazaj da. Dolgovi bodo izčisteni, porajtani inu plačani, kar ih je ob časi pretečene vojske sturjenih. Svitli Cesar dobi' Istro, Dalmacio, Kotar, Forlanio, mesto Benedke inu vso suho zemlo Benedsko med Tirolam inu morjam notri do vode Eca; meja poteče od potoka Valdstrom di Girandolo med Tirolam inu Brescio, po jezeri Garda, od tod en soldatski potezaj tri tavžent seženov do vode Eča, dalaj ob Eči memo Legnago v’ beli Kanal, inu ob reki Po do morja, ker ta reka v’ benedsko morje teče. Cizalpinsko svojbodstvo bode ena oblast sama za sebe; k’ ti republiki bodo na Cesarsko per- volenje slišale okrajne Majland, Kremona, Mantova, Brescia, Bergamo, Bolonja, Ferrara, Regio, Massa inu Karara. Na mejah bo vožna po tekočeh vodah prosta za oboje podložne; brez cola inu dacie, vender nebodo smele orožne ladje hodit. Dolgovi bodo plačani, kar ih je ob vojski se nateklo; pisma *) Besedni stik tega »mira« je posnet po »Pariških novicah«, ki so ga objavile »brez vedeza, inu pervolenja Petih vižarjov«. Kajti »Cesar inu Francoz sta si napruti oblubila, de nočeta popred oznanit, kaki mir je na¬ rejen, dokler nebodeta glihavskih pismov eden drugimu poslala inu napruti zmenjala.« (Gl. Nov. 1797. št. 94.; uradni (oficijalni) tekst gl. na str. 104. te knjige. 101 irra pisanja, katere na novo doblene dežele zadenejo, bodo napruti izročene. Med Cesarjam se bode v’ kratkim eno gli- hanje za kupčio naredilo, na tako vižo, kakor je navada med narbol perjaznemi deželami. Namesti Modene dobi vajvod Modenezki Breizgau inu predni Esterajh. Francoz obderži za sebe taiste benedsko otoke, kateri pruti Turčii leže, to je Cefalonia, Mauro, Cerigo, Zante, Korfu, inu Albanio. Poslaniki francozki bodo imeli na Dunaji taisto čast inu versto, kakor pred to vojsko, cizalpinski pa kakor benedski. Čez en Mesec se bode glihanje med nemškim rajham inu francozam začelo, inu nebode smel nobeden drugi zraven priditi, kakor samo pooblasteni od teh dveh krale.stvov. Vse drugo se bode po lepi zastopnosti poglihalo, kar ni tukaj razločeno. Narejeno inu zglihano v’ Kampo Formio 17. Kozaperska 1797. Podpisani: Kobencel, Bonaparte, Gallo, Meerfeld inu drugi poobla¬ steni. General Bonaparte je nekatere povela svoji armadi dal, inu se je zahvalil, de mu je pomagala, mir naredit inu uterdit; po tem je 28. Kozaperska šel v’ Majland. Armada začena se počasi nazaj pruti francozki m potegovat; vender imajo tri¬ deset tavžent mož v laškeh republikah še nekaj časa ostat. Od treh divizionov je per eni glihi deset tavžent mož 26. Kozaperska v’ mesto Benedke šlo, ker je bil velik prepir inu so ludje na več krajov narazen v’ svojeh mislah ulekli. Drugi dan je mestna gosposka povele od. generala Bonaparte oznanila, de na tr§tji dan ima iz sledne hiše en mož v’ svoje fare cirku priditi. Kader so se sošli, je bilo zbranim zapo¬ vedano, de naj razločio, al očejo rajši republiko imeti inu se za njo potegnit; al pa per poprejšnim redi ostat inu se pod Esterajh podat. Narveči del je volil, de očejo rajši pod Este¬ rajh slišat; zdaj bomo v’ kratkim dočakali, kaj bode iz tega peršlo. Benečani komaj čakajo, kedaj bodo cesarski uzeli po¬ sestvo nih dežele. Eni so mislili v’ Pariz iti, prosit, de bi sami svojo republiko smeli imeti; so bili že na poti, inu so se nazaj vernili, pomislioč, de im je bolši pod Cesarjam biti. Tudi pravio, de mesta Bergamo inu Brescia rajši želita pod svitliga Cesarja se podati, kakor h’ cisalpinskimu novič sku- hanimu svojbodstvu slišat. V’ perdobleni benedski Dalmacii je vse mirno, inu rado- volno z’ cesarskimi soldatmi. Veseli so, ker so eno bolši go¬ sposko zadobili, kakor so jo popred imeli. Volno se je Lev benedski podal Esterajski častiti Postojni, inu Benedčani so 102 poslali pooblastene gospode na Dunaj, de skačejo, kako radi so pod enim bolšim kralestvam, kakor pod enim samopašnim povelam. General Chasteler je pretečeni teden lesem nazaj peršel iz Benečie; mejo med našo Benečio, inu med Cizalpinsko deželo je že razločil, inu pisanje na Dunej poslal, kako je meja narejena; zatorej upamo, de naši pojdejo skoraj na Benedsko. Namesti generala Serrurier je peršel v’ Benedke general Bernadotte '), inu oblast je le v’ soldaškeh rokah. Mir z’ cesarskim dvoram je per francozki armadi na laškim deseti dan Listagnoja oznanen bil. Usa francozka vojska se iz laškiga prati domu napravla. V Benedkah je francozki general Serrurier za komen- danta. Nova benedska mestna gosposka je doli djana, inu so drugi pametniši za vižanje postavleni timčasi, dokler pri¬ dejo Benedke pod svitliga Cesarja. Na vodi Tagliamento so francozi čolnove perpravili, de se bodo nazaj umaknili, inu cesarskim prostor sturili. Pisma iz Dunaja pravio, de glihanje za mir so že fran¬ cozi z’ Cesarjam izmenili; sedaj še. čakamo, debi za nemške dežele v’ Rastadti konec sturjen bil. Kateri Benečani niso radi pod Cesarjam, tim je perpu- šeno v’ cisalpinsko republiko prestopit; vižarje inu svetvavce te republike je Bonaparte sam imenuval, inu postavil. Francozi se počasi nazaj potegujejo iz Benedskiga pruti cisalpinii. Petnajst tavžent ih ostane tako dolgo v Benedkah inu blizo okrog, dokler cesarski za nimi pridejo inu mesto z’ deželo vred obstavio. General Serrurier Benedke varuje, nepokojne nazaj derži, inu perpravla, de bodo cesarski notri peršli; med tem so že trie češarki komiszarji v’ Benedke naprej peršli, de bodo vse perpravili. Pravio, de še pred božičnimi prazniki pojdejo naši ce¬ sarski soldatje od tod v’ Benečio, karih je kekaj namenenih; kar je drugih, pojdejo nazaj v’ svoje stanovitne kraje. Pisma za mir so izmenjane, dvorne dunajske novice so oznanile, de Benečia bo naša; vse je dopolneno, tedaj nemore dolgo biti, de pojdejo dalaj. General Mak je šel iz Lublane v’ po- nedelek-) ponoči na Laško, de se bode pogovoril z’ francoz- kimi generali, kedaj inu kako se bodo Benedke nam izročile. ') Iz poznejših vestij je razvidno, da je to pomota. a ) T. j. U. grudna. 103 Bonaparte je osem Benečanov med zbrane može v’ Maj- landi izvolil, kateri so rajši ven potegnili, kakor pod Cesarjam ostali; inu tako nam je iztrebil smeti, katere niso za nas nič velale. Predna vojska pod Feldceigmastram Vallis grede iz Gorice v’ Benečio; od tod.') grede tudi kekaj osem batallionov; kar je drugih, so še na krajnskim ostali, inu poglavitni kvarter je še tukaj. Od Stabsofficirjov inu inženerjov je tudi iz Lublane nekaj šlo v’ Benečio. Kar se sedaj v’ perhodni čas naprej vedit more, pojdejo cesarski zares na Benedsko še 1§ po novim leti; še ni po¬ polnoma razločeno, kateri regimenti imajo ke iti, inu kateri tukaj ostati. Pisma iz Duneja pravio, de med drugimi pojdejo regimenti, kateri sicer na štajerskim, krajnskim, inu na ko- ratani stoje. General Kilmaine ih bode v’ Vidmi z’ častjo prejel, kateri namesti Bonaparte na laškim francozko armado napeluje, potle gredejo francozi popolnoma nazaj. Osemnajsti dan tiga meseca ,J ) je iz Duneja povele peršlo k’ armadi na krajnskim, de imajo na noge stopit, inu iti obsest bepedske dežele, kar ih je skuzi zglihan mir pod Esterajh padlo. V’ nedelo ; ‘) je peršel iz Duneja Fliigeladjutant svitliga Cesarja, je pernesel pisma na naše generale; na te pisma je poslan en tekar za generalam Mak, kateri je uni dan šel na en pogovor z’ francozkimi generali v’ Majland; tekar mu bode dunajske povela izročil, inu po tem pojdejo naši notri v’ Benečio. Iz Duneja je peršel razločik, kateri regimenti v’ Benedke pojdejo, med timi je tudi naš regiment Turn, kir ima že en batallion v’ Dalmacii, oba druga pa pojdeta sedaj na be¬ nedsko. Predveč^raj ') so odrinili kojniki Lobkovic prati Go¬ rici inu benedskim; regiment goriški to je Rejski gr^de tudi kje. Tukaj čakamo na General Kvartermastra Barona Mak; kader pride nazaj iz Majlanda, bodo zdajci naši v’ Benečio šli, kakor pravio ob S. Treh Kralih. ‘) T. j.: iz Ljubljane. 2 ) Grudna. :) ) 17. grudna. •*) 21. grudna. 104 Predvečera j ') je generalmajor firšt Moric") Lihtenstein pernesel pisma iz Rastadt, katere poterdio mir, inu'so iz- menane med svitlim. Cesarjam inu med francozko republiko. Mir pa je tak: Svitli Rimski Cesar Ogerski Bernski Kral, inu francozka Republika želita poterdit, kar sta 18, dan maliga Travna letaš pomladi na štajerskim v’ gradi Ekenwald per mesti Leoben glihat začela. Pervič: vselej ima stanoviten mir med obema inu med nih delešimi :) ) inu nastopniki biti. Perjaznost bodeta oba zvesto ohranit iskala, inu nobene škode eden drugimu perpustila sturiti. 2) Kar je ludem zavolo vojske noter po- t^gneniga premoženja oduzetiga, se im spet v’ nih proste roke nazaj izroči, tudi cisalpinskim prebivavcam. 3) Cesar Kral ogerski inu Pemski se za, vselej odpove esterajskimu Niederlandu, inu ga franeozam v’ popolnoma last čez da. 4) Kar je na ta Niederland Cesar dolga sturil, ga francozi na se vzamejo. 5) Cesar pervoli francpzam v’ last benedske otoke pruti jutrovim soncu: Korfu, Cefalonia, te druge zraven ležioče, inu benedsko Albanlo, katere uni kraj morske za- nošine Lodrlno leže. 6) Francozko sojbodstvo . pervoli v’ po¬ polnoma last svitlimu Cesarju Istro, Dalmacio, otoke v’ adri- atskim morji, Kotar, mesto Benedke, mlake okoli Benedek, inu dežele med adriatskim morjam inu Koratanam, Tyrolam, inu Krajnskim notri do vode. Eca; meja pojde iz Tirol ob potoku Gardola, ob jezeru Garda do kraja Laciza, od tod se naredi en žolnerski potezaj inu prekop do San Giacomo, potlej ob vodi Eča do beliga grabna, tukaj pade Cesarju terdnava, Legnago inu tudi na unim kraji vode brod tiga mesta z’ enim prostoram od tri tavžent seženov; potle grede meja ob grabnu Tartaro, Poli- sella, inu ob veliki vodi Po notri do ust, ker v’ morje teče. 7) Svitli Cesar da cisalpinski republiki vse dežele, katere je pred vojsko na laškim imel, inu se im odpove za vselej. 8) Tudi spozna to republiko za eno samasvojo oblast, katera ima pod seboj: Lombardlo, Bergamo, Brescia, Kremona, Man¬ tova, Modeno, Masza, Carrara, inu tri Papežove poslaništva Bologna, Ferrara, Romagna. 9) Po vseh teh deželah se pre¬ moženje poprejšnim lastnlkam nazaj da; ti pa, ako nečejo tam prebivat, znajo v’ treh mesecih svojo misel povedat, de žele drugam potegnit; inu imajo tri leta odlog, vse svoje ') 18. grudna. 2 ) Pomota m. »Janez« (gl. str., 99.); iz te dobe nam ni znan noben Moric Tj., ki bi bil vojaški dostojanstvenik. s ) Del(jš, menda = der Erbe; prim. glag. »delšati« = erben (Murko in Jarnik); morebiti pa je le tiskarski pogrešek m. »deželami«. 105 prodat inu potle pod drugo oblast se preselit. 10) Kar je dolgov na te dežele narejenih, more taisti plačat, katerimu dežela pade. 11) Na vodah, katere mejo delajo, smeta oba mejaša kupčovat inu vozit brez vsiga cola, inu nobene orožne ladie imeti, temuč le samo kupčiske; zvunaj, de Cesar sme brod Legnago ograditi, kar je za varnost treba. 12) Kar so Benečani prodali premoženja, de so armade preskerbeli al nemške al francozke, ima poterjeno biti, inu velati. 13) Pisma od dežel, od pravd, inu obraze, od terdnav, inu krajov pre- jeteb dežel si bodo eden drugimu napruti v’ roke dali; tudi kar je pisem soldatam na vojski pobranih. 14) Oba se terdno zvežeta, de bodeta po vsi svoji moči pomagala ohranit no- trajni mir v’ svojeh deželah. 15) Brez odlašanja se ima ena zastopnost za kupčlo med oboim kralestvam naredit, po takeh pravicah, kakoršne imajo narbol perjazne ludstva po oboih deželah. Timčasi pojde kupčla tako, kakor pred vojsko. 16) Noben prebivalec sedaj izmenaneh dežel nima biti nad- ležovan zavolo besedi ali del, katere je ob časi pretečene vojske al govoril al dopernašal. 17) Dokler je še kaj vojske zuper francoze, se Cesar nasomen*) derži, inu nebode pustil več ku šest vojskneh bark v’ svoje brodove priditi, bodi že francozam sovražneh, al, francozkeh. 18) Cesar da Vajvodu Modenezkimu Breizgau za odškodovanje namesti Modene. 19) Premoženje Princov Ferdinand inu Karl, inu Princesine Kristina, katero leži' v] Niederlandi inu na laškim, se da nim v’ proste roke nazaj; vender z’ tim izgovoram, de ga bodo v’ časi treh let prodali. 20) V’ mesti Rastadt se ima čez en mesec glihanje za mir med francozam inu nemškim kralest¬ vam začeti;'al zraven nesme noben drugi vunajni mešetar perpušen biti. 21) Na vojski vjijti, bodo v’ 40. dnevih nazaj izpušeni. 22) Vojskno 1 nakladanje jena od dneva, kader bode to glihanje poterjeno. inu izmenano, po deželah, katere pod svitliga Cesarja pridejo. 23) Francozka Republika bode ravno na ti častni versti pred Cesarjam, kakor pred vojsko, inu cisalpinsko sojbodstvo ,na ti stopni, kakor popred benedska republika. 24) Ta mir tudi Vela za Hollandisko republiko. 25) To glihanje se bode na Dunaji inu v’ Parizi poterdilo v’ trideset dnevih, inu čez to pisma v’ Rastadti. izmenjale. Pod¬ pisano v’ Čampo Formido blizo Vidma 17. d. Kozaperska 1797. to je 267 dan grozdje tergavca v’ šestini leti francozke edine inu nerazdelive republike. Podpisani so na desnim Gallo, Kobencel, Meerfeld, Degelman. Inu na levim Bonaparte. *) T. j.: »nesumen« = »neutral«. 106 4. Mantova naša! (30. malega srpana leta 1799. ‘) Sreča inu vesele! Mantova se je našim podala. Zdaj bomo brez skerbi zaspali. Vojšaki perdereo dalaj, so že šli v’ Švajc inu čez generala Moreau. To vse bomo z’ več be¬ sedami razločili, kakor bomo v’ dvornih naznanjih brali, ka- tire so te: Dunaj 8. velki travna 4 ) 1799. Feldceigmaster Baron Kraj je poslal pisma skuzi ingenerskiga majorja Furman z’ veselim naznanjam, de Mantova je naša.. 27. dan mali serpana se je francoz v’ mesto nazaj po¬ tegnil, ker se je bal, de bi naši čez zid neperderli; zapustil je na pervim ozidji 17. štukov inu strelno perpravo. Tedaj je feldceigmaster Kraj poslal eniga trobentarja v’ mesto, francozam povedat., de cesarski so že v’ Florenci, Livorno, Lucca inu v’ Alexandrii, de nimajo francozi na odrešenje čakati, ampak naj se rajši podajo. Na to je strelanje od obeh strani nehalo! medtim so naši kopali, inu batterie za štuke delali, de ako bi se Fran¬ coz nepodal, bi bili naši zid prestrelili, inu Mantovo šturmali. Ponoči je peršel en Francozki general z’ ponudbo na glihanje, inu de bi Francozi smeli po svoji volji domu iti; al Feldceigmaster je djal, de se morejo podati za vjete, dru- gači nepervoli nič. Francoz je ponudil, de gmej soldat nej sme domu iti, se en leto čez nas nevojskvat, officirji osta¬ nejo tri mesce v’ ječi, pa blizo meja, dokler bodo izmenani, čez tri mesce so v’ Francio pelani, na njih pošteno besedo. Radi bi bili imeli Francozi, de bi prosti spušeni bili, al ge¬ neral Kraj ni otel nič pervoliti, zunaj, de se za vjete vdajo. Francoski general inu officirji prideo v’ Celovec; gli¬ hanje so sturili 30. dan mali serpana, okrog deset tavžent Francozkih Soldatov je bilo v’ Mantovi, ti so na Francozko mejo spremleni, orožje so popred doli položili. Zavolo Mantove so vsi cesarski podložni v’ narvečim veseli. Jutri 3 ) bomo tukaj v’ Lublani imeli zahvalno pesem v’ Cerkvi, vesele ogne, razsvitlenje po mesti, inu vse žlaht razveselenja. Po Benetkah, Padovi, Verona, inu po vsim Laškim so bila nepopisliva vesela. ‘) Nov. 1. 1799. št. 32—34. 2 ) Tiskarski pogrešek m.: »srpana«. s ) T. j. 18. velikega srpana. 107 V’ Tersti, inu v’ Vipavi so per tih veselih strelah, inu hiše z’ lučmi razsvetili, inu napise na Cesarja inu naše ge¬ nerale vun obesili. Glihanje per Mantovi je bilo to: gmej soldatje so spu¬ šeni v’ Francio, nesmeo se vojskvati čez nas, dokler nebodo zmenjani. officirji ohranio sable, svoje oprave, inu kojne ter ostaneo vjeti! drugi nesoldatje so tudi domu spušeni, lakaji inu služabniki ostaneo per oficirjih. Generalu se pervoli en bandero ohraniti. Cizalpinski, švaj carski, polski inu piemon- teiski soldatje so tudi spušeni. Francozki general sme na treh vozeh svoje reči inu pisma vunpelati. Tudi vse pisanja ohraniti, kar jih nesliši k’ Mantovi. Svitli Cesar je prošen, odpustiti vsim Mantovcam, katiri so francozam kaj poma¬ gali, al njih misli bili. Francozki komisar inu vojskni in- spector, tudi cizalpinski policaj director so prosti spušeni. Esterajski vhajavci prideo k’ svojim regimentam ngzaj, Cesar jim oblubi odvezo od zaslužene smerti. Jutri*) bodo zavolo Mantove jeli strelati tukaj v’ Lub- lani ob šestih zjutraj, strelanje bo pomenilo, de ob devetih bode naš first inu viši škof imel peto mašo v’ S. Miklavži, tudi bo strel med mašo inu nemška pridiga, popoldne spet strelanje inu dobra volja. Na večer pa vse žlaht pošteno razveselenja. Čigavi jezik bo, dopovedal vse vesela, katire so Lub- lančani v’ Nedelo*) ob hajali zavolo, doblene Mantove? Jes bom li po velkim enmalo popisal. Peto mašo inu zahvalno pesem je imel naš prečastiti duhovni vajvod inu viši škof Brigido, zraven so bili vsa velka, mala, inu soldatska gospoda, med mašo so strelah burgarji inu jagri, za njimi so strelah na gradi z’ štukmi. Po tim je bila nemška pridiga, katiro je imel gospod faj- mašter S. Jacoba inu častni korar Jožef Pinhak. Precej zjutrej ob sedmi uri so perj§zdili šest postil- lionov z’ enim poštnim officirjam, oni so vesele perčeli. Za njimi so peršli po osmi uri purgarji inu jagri z’ muziko v’ paradi na velki terg pred rathavž, tukaj so bile malane podobe svitliga Cesarja, Čara rusovskiga, Princa Karl, gene¬ rala Kraj inu Suvarov vunobešene, krog je bilo več sto lampec z’ oljarn naliteh, katire so imele na večer peržgane biti. Oboji orožniki so tem svitlem podobam čast > skazali, enkrat vstrelili, na gradi pa štuke spušali. Potle so čakali oboji strelci pred S. Niklavžam na mašo inu pridigo, ter *) T. j. 18. vel. srpana. 108 str§lali, kakor , zgoraj rečeno. Po duhovnim opravili so pred podobami trikrat: vivat vpili, kar se pravi: naj, živi! to je živ inu zdrav bodi Cesar inu drugi vojšaki. Potle so vstrelili vsi skup. Čez dan je straža stala pred podobami. Po mesti je bil poprejšne dni sklad sturjen za vboge, de bi tudi kaj vesela z’ premožnimi red vživali. Sklad je znesel 394 fl., ti so se na rathavži med popisane potrebne razdelili, tako so tudi po drugeh farah zložene denarje razdelvali. Purgarji so na rathavži dali kosilo gospodam officirjam inu mestnim gospodam, vsih povablenih je bilo 40. tukaj so pili na zdravje Cesarja inu drugih zgoraj imenvanih, na gradi so k’ zdravicam strelali, vsih strelov skup je bilo okoli poldrugi sto. Namreč tudi popoldne inu ponoči ob deveti uri je bilo strelanje. Na večer je bilo po celim mesti razsvitleno, na slednim okni po več luč, ali tudi po več sto lampec, de se je vidilo hoditi, kakor per belim dnevi. Turska muzika je do polnoči okrog hodila, pred rothavžam na velkim tergi je bil feierverk, veseli ogin. Ludje pa ukali, vivat upili, vesele razganali, de se je vse razlagalo. Na oknih so bila vse sorte napisanja po latinsko, nemški inu tudi krajnski. Med krajnskimi je bil en napis: Mantova naša, Prazna bo flaša, Pernesi ga še! En drugi napis: Mantova Carjova, se rada podala, bo naša ostala. Mi pa na dobleno Mantovo skup zapojmo: Pre.močna Mantova Ti si čast Krajova Srqčo ti vošimo Nam pa mir prosimo. Ponedelk so se pelali Lublančani z’ muziko gori po Lublanci na sto čolnih do Ižice, tam, so na travi večerjali, po rSraETse nazaj vozili z’ lučmi inu baklami, v’ Prulah je bil en lep feierverk inu potle vožna po Lublanci med me- stam z’ muziko do polnoči. Tudi zavol vesela nad zadob- leno Mantovo. Hiše ob vodi so bile semtertje razsvitlene. Na velki Šenmeren dan je tekel en kurier skuzi Ce¬ lovec na Dunej, nu je ravno peršel, kader so vesela obha¬ jali zavolo Mantove,, ter je rekel: le dobre vole! jes vam po veriii še naznanje pernesem, de Tortona je tudi naša! V’ Mantovi so naši dobili, kakor du nejski posebni list piše l 665. štukov, 12000 puš! francoza je'bilo 7690. Dobili smo naših vjetih ali vhajalcov čez en tavžent, katiri so dani k’ svojim regimentam. Bolnih je ostalo dvajset. Zgubili smo 109 77. mertvih inu 235 ranenih. Bogu hvalo, majhina zguba proti taki terdnavi, kakoršna je Mantova. Osmi dan tiga mesca') so na Duneji zahvalno mašo inu pesem imeli, svitli Cesar je bil zraven, z’ Princi bratmi, tudi so strelah. Feldceigmaster Kray je dobil en regiment za dar, ker nam je Mantovo dobil. 5. Francozi v Rimu in papež Pij VI.') (L. 1798-1799.) (Rim 29. Grudna. ') Ena čudna pergodba v’ Rimi nam veliko skerb dela, ker se neve, kdo je kriv, inu kdo bo čez to pokorjen. Več dni je bil v Rimu hrup med ludstvam; noben ni vedel, kaj pomeni. Včeraj ob štirih popoldne pride dosti mož z’ orožjam pred hišo francozkiga poslanika Jožef Bonaparte, generaloviga brata; kriče na ves glas: zdrava bodi prostost, zdravo Rimsko ludstvo! Jožef Bonaparte se začudi, kaj to pomeni; glavarji tih nerodnih pridejo gori v’ n§gov cimmer, on ih debelo gleda; mečejo denarje skuzi okno med ludi doli, on im veh vun iti, ludi k’ pokoju spravit. Med stražo mestno inu med ludstvam se začne strelanje; Bonaparte inu dva generala gredejo doli, ludstvo potolažit; jezdio okoli, mahajo z’ klobukmi, obetajo perjaz- nost, žele en perjazen pogovor imeti. Puntarji odgovore z’ pušami, vstrele na ravnost pruti francozam, inu francozki general Dufot pade na smert ostrelen iz kojna na tla. Bo¬ naparte inu general Šeflok vidita, de niso mehke hruške, skočita , v’ en bližni vert, ludstvo za njima strela, med vso nevarnostjo vunder vjideta. Kar ni mogoče zapopasti, je to, de nobeden od mestne 1 oblasti ni peršel mir inu pokoj na- rejat, inu de francozki poslanik inu general sta komaj do¬ bila popotne pisma v od rimske gosposke, de sta smela iz Rima proč izbežat. Španski inu Toskanski poslanik sta jima pomagala, de sta srečno všla inu posze dobila. — Kaj v’ Parizu porečejo, neverno. Se je bati, de ta reč nebode do¬ bri ga sturila. Iz Cizalpinie gredo francozi na treh krajih pruti Rimu. ‘) T. j. vel. srpana. ‘) Nov. 1. 1798 št. 7.-78.. 1. 1799. št. 1.—44.. 1. 1800. št. 1. ») L. 1797. 110 Papež je sp§t slabiši, malo spanja po noči ima. V’ Rimu so vstreleniga generala Dufot. z' častjo poko¬ pali; sedaj bomo vidili, kaj francozi k’ timu porečejo; Papež je nedolžen, je puntarje polovil; unajni poslaniki pričajo, de Papež ni kriv nad puntam inu smertjo francoskiga generala. Papež je prepovedal, nobenimu unajnimu rojaku nič kriviga sturiti; tudi so pustne norčie preklicane; ludtpn pa je ozna- neno moliti, se k’ Bogu oberniti,, negovo jezo tolažit z’ spo¬ kornimi deiami. Kardinal Vikari je skuzi tri dni molitve pred Resnim Telesam po vseh cerkvah imeti vkazal. Kar smo iz Pariza čakali, smo zvedeli. Rimskimu mestu ena nadloga na glavo grede. Jožef Bonaparte je pisal, kaj se je njemu inu tovaršdm v’ Rimu permerilo; on je Vižar- jam') v’ Pariz tožil Rimce. Vižarji so se med seboj posve¬ tovali, inu so jezni čez to, kar so rimski puntarji sturili. je Papež pustil francozam ponudit vse popolnim zadostistur- jenje, al francozi se mislijo hudo moštuvati. Viši general na Laškim Berthier je dobil povele, z’ vojsko v’ Rim iti; vojska je že pred povelam pruti Rimu mahala, inu sedaj že zna v’ Rimu biti, zakaj sr§d poprejšniga meseca Prosenca je stala dvanajst mil daleč od poglavitniga mesta celiga kato¬ lištva. Neapolski Kral si neupa Papežu pomagat, neče vrelo kašo pihat; ampak je rajši svojo mejo dobro zaperel inu se v’ bran postavil, ako bi hudo vreme pruti njemu vleklo. Minister unajnih opravil v’ Parizu je odgovor dal Jožefu Bonaparte, besede tiga odgovora kažejo togoto čez Rimski dvor; francozi bodo rimskih ludi prederznenje -prav ojstro moštovali; on Bonaparte naj ima en malo poterplenje, de se ta reč izpele. Minister hvali Jožefa Bonaparte, de se je prav obnesel, serčnost skazal inu je pametno sturil, kader je iz Rima proč potegnil. Jožef Bonaparte je peršfel v’ Mailand iz Rima 7. dan Prosenca,'O čez dva dni se je dalaj v’ Pariz podal. Njegove pisma so,bile, oznanene vsim ludem, de so vedeli, kaj se v’ Rimi godi. Cizalpinci. so vkazali svojim soldatam vse steze po Apeninskeh gorah pruti Rimu zapreti. Jožef Bonaparte je dvajseti dan Prosenca") v’ Pariz iz Rima peršel. Fapežov poslanik Massimi si vse perzad^va, Papeža izgovoriti, de ni nič nad rimskim puntam kriv. ‘) Vižarji (vižarstvo) = Directorium, izvršilno francosko ob- lastvo; ustanovljeno po ustavi z dne 23. septembra 1. 1795. je imelo dr¬ žavno krmilo v rokah do 10. novembra !. 1799. 2 ) L. 1798. 111 Novicarji') so že Papežovo deželo razdelili, nečakajo nič, kaj se bo zgodilo; temuč pišejo na b§l papir, kar im v’ glavo pride. Pravio: Vajvod v’ Parmi da svojo deželo Ciz- alpincam, inu dobi narveč Papežoviga; Viši Vajvod v’ Tos¬ kani dobi en malo; Neapolski Kral vajvodstvo Benevento; Ankoniska okrajna pade v’ pest Cizalpincam. Minister ') očitne varnosti je prepovedal zgoniti k’ vsem božjem službam v’ cerkvah. Iz Bologne pišejo, de okoli trideset tavžent francozov inu Cizalpincov prafiRimu marširajo, inu de še drugih deset tavžent za njimi gr§de. Vboga lepa laška dežela, katera sedaj nadlogo terpi, kader drugot mir začenja! Iz Bologne piš ejo, de so cizalpinski soldatje se bili nazaj potegnili iz Papežoviga, kakor so povele prejeli. Ravno ob tim časi pridejo novice iz Rima, kaj se je tam godilo osemdvajseti dan Grudna. Od tihmalo so spet nazaj , v’ Pa- pežove dežele mahnili; zraven perhajajo počasi francozki žolnerji, kateri se z’ cizalpinskimi perdružio. Notri do šest- najstiga Prosenca ') so te trume že pobrale Papežove mesta Sinigaglia, Jezi, Fano, Fossombrone, Cagli. Urbino, Gubbio, Pergola, Monteboddo, Šent Angelo, Loretto, Recanati. inu Macerata. Od tod so dalaj svojo pot pruti Rimu obernili, inu kaže, de mislio v’ to mesto romati. Pism a iz Rima pravio, Papež je spet popolnim terden inu zdrav; on se je'pustil zahvaliti vsim unajnim poslanikam inu veliki rimski gospodi za nih skerb, katero so,za zdravje nih Svetosti imeli, Papežov poslanik v’ Parizi je sicer zapert, vunder častno inu lepo deržan. General Bonaparte ga je dvakrat ob¬ iskal ; tudi sta peršla k’ njemu španski inu Toskanski po¬ slanik; francozi so pustili, de so se sami na tihim pogovar¬ jali brez priče. Francozi so se zahvalili Toskanskimu Dvoru za dobrote, katere je skazal Toskanski poslanik Angiolini Jožefu Bona¬ parte v’ Rimu, kader je tam ob časi unidaniga punta v’ ne¬ varnosti bil. Po pismih iz Bologne gredejo francozi dalaj pruti Rimu ; tudi, generarBertKier Ima sam čez Rim vojsko pelat priditi. Pisma iz Rima od 20. Prosenca pravio, de je do ta¬ krat še mir bil; sedemnajsti Prosenca je bil sklep od mo- lituv, katere so več dni terpele, pred ta dan je bil post ‘) Namreč: francoski. *) L. 1798. 112 oznanen, ta dan pa ena velika procesia inu velik praznik, procesia je šla iz cerkve Matere božje Valli cella, ludi je bilo neizrečeno dosti, in.u petnajst Kardinalov per procesih Laške novice...pravio: Francozi pod viši generalam Ber- thier so ‘peršli deseti dan Svičana per trinajst tavžent mož v’ Rim; grad svetiga Angela v’ Rimskim mesti se im je na glihanje podal; oni so na vsih sedem verhov, na katerih je Rim zidan, obstavili z’ štukmi; Papež je doma ostal; ni ni- kamer bežal; inu Kardinalam zapovedal, nikamer bežat, temuč v’ Rimi ostati. Francozi so ludem oznanili, de naj per miru bodo, oni nič hudiga ludstvu nečejo; ampak so peršli se zmoštovat nad smertjo nih bratov Basseville inu Dufot, se zmoštuvat le nad taisto oblastjo, katera je te morie kriva. Iz Rima niso vesele novice; tam se je dosti prebernilo od samih treh tednov lesem. Dev§ti dan Svičana so šli proč iz Rima v’ Neapel Kardinali Busca, York inu Albani. Papež je zbral en zbor od Kardinalov inu viših Gospodov, so skle¬ nili, tri Berthieru francozkimu generalu napruti poslat, ka¬ teri je že blizo Rima z’ vojsko perderel. Dva Kardinala inu en Principe so šli k’ njemu, al oni ga niso mogli prego¬ vorit,*) Berthier je peršel pred Rim na veršič z’ imenam hrib Mario. Deseti dan Svičana pride v’ Rim, obstavi grad Angelo, inu vsih sedem veršičov, na katerih Rim stoji; Papež se derži na tihim; francozi zaprejo Papežoviga fiscala, kir je čez njegove perhodke postavlen; vzamejo oblast iz rok vsim, na katere je kaki hud sum naletoval; razpuste vse soldate rimskiga m§sta, po tim k’ so jim orožje pobrali; vkažejo, de nobeden Rimec nesme orožja nositi; inu nalože mestu, de Rimci jim morejo dati štir millione gotoviga de¬ narja, za dva milliona živeža, inu tri tavžent kojn. Petnajsti dan Svičana ravno na obletnico, kader je sedajni Papež v’ leti 1775. kronan bil, so imeli v’ Vatikanu *) Še natančneje poročajo o istem dogodku »Novice« (1. 1798.) v (poznejši) številki 20.: »Rim 10. dan Svičana. Nih Papežova svetost so pruti Rimu derečim francozam napruli poslali Kardinala Somaglia njih na¬ mestnika v’ Rimu, z’ njim sta šla v’ imeni celiga rimskiga ludstva Prin¬ cipe Justiniani, inu Prelat Arigoni. Ti so generala Berthier najdeli v’ mesti Spoletto. Za njimi je kje šel neapol&ki poslanik; pravio, de Berthier je samo z’ tim poslanikam inu z’ Princam Justiniani govoril. Med tim so v’ Rimu vse tako obernili, de bi se mir inu pokoj ohranil. Kardinal Na¬ mestnik je nazajpridoč ludem oznanil, de general Berthier ima mirne misli, nobeden nima razžaliti nobeniga francoza ne z’ besedo, ne z’ djanjam pod glave zapadenjam ; tudi nima nobeden od pričiočeh pergodkov nič očitno govoriti. Danes zjutra so francozi v’ Rim permaširali, inu so na glihanje grad S. Angela v’ roko prejeli. Vse je ostermelo, inu v’ zmamlenji bilo.« 113 peto Mašo od Papežoviga žegnanja; med to Mašo postavio francozi svojo majo na hribci Kapitolio, inu okličejo, de Pa- pežova deželska posvetna oblast ima nehati, inu de Rimska dežela je republika sama za sebe, k’ nji pa imajo slišat vse dežele, kar je bilo do sedaj Papežu pušeneh skuzi glihanje lanskiga leta v’ pomladi. ') Papežovi palasti so inventarjeni, premoženje njegovih nukov je njim oduzeto, inu taistih Rimcov, kateri so zbe¬ žali, je notripotegneno. De se bode vse to deržalo. so francozi vzeli za zastavo tri Kardinale, tri visoke gospode, inu šest drugih premožnih. Papež je vse to poterpežlivo prestal. Sedaj francozi po Rimu gospodario, inu novo mestno gosposko postavlajo. Iz Rima je slišat, de so francozi novo mestno inu de¬ želno gosposko postavili; Papež ima upanje, vse poglihat, če bo mogoče; če pa ne, bodo francozi inu Rimci mogli njega pošteno preskerbeti. Francozi so v’ Rimu oznanili, de vera ostane per starim inu po navadi; Papež ima duhovne opravila inu duhovno oblast naprej pelati, kakor do sedaj. Laške novice perterdio, de je Sveti Oče Papež iz Rima šel. Francozi" so ga permorali iz Rima iti; dvajseti dan Svi- čana se tedaj vs^de v’ en nosni stol, mezgi ga v’ tim stoli nesejo pruti Toskani deželi Cesarjoviga brata, sto francozkih kojnikov so ga spremlali, en sam voz blaga inu ropotie so mu pustili seboj vzeti. Peršel je v’ mesto Siena, tukaj so ga z’ častjo prejeli, gospoda mu stražo delajo, za kosilo so mu dosti srebernine znesli, de iz sreberneh skled inu posodb je. Kam se je namenil, dozdaj neverno; eni pravio, de v’ Fiorenco, drugi de gre v’ Benedke pod svitliga Cesarja. Naznanje iz Rima nam dalaj pove od perhoda fran- cozke vojske v’ Rim. Vse premoženje žlaht Braschi inu Albani, vse blago, kar ga Anglezam, Moškovitarjam inu Por- togalcam sliši, je od francozov pobrano. Dva sto tavžent skudov -) so Rimci per ti priči francozam našteti mogli, orožje dolipoložiti permorani bili; malarie, štatue, inu podobe jemle, kdorkol oče. Pravio, de Papežu so vse pobrali notri do narmajnši stvarce; zadnič je šel francozki general pred Papeža, inu prosil nih Svetost, de bi iz Rima proč šli.' Papež je neki odgovoril: sim sicer v’ vašeh rokah, vunder moja duhovna p 19. svečana 1. 1797. v Tolentinu. 2 ) Rimski denar; 1 scudo = 5 frankov 38'46 cent. = 1 tolar, 13 srebernih grošov, '092 vinarjev, torej nekaj nad 2 gold. avstr, veljave. 8 114 č§da so Rimci inu moj grob v’ Vatikani per S. Petru. Ker so pa od vsih kraj o v na Papeža pertiskali, de bi proč šel, so se pustili nih Svetost pregovoriti, zapustili Rim, se v’ Siena podali; tukaj pod Toskanskim vaj vodam Ferdinanda,m Cesarjovim bratam prebivajo v’ Augustinarskim kloštri. General Berthier je v’ Pariz domu poklican, na njega mesti je peršel general Maszena; ta bode zanaprej viši po¬ glavar francoske vojske na laškim. Za gosposko v’ Rimu so postavili sedem Konsulov, dva ministra, nekaj Edilov, inu drugih starih rimskih imenov službe. Pravio, de je Papež imel dva milliona škudov goto¬ vine, ta denar je bil skrit, francozi so ga osledili, inu mačka pobrali. Rimcam je general Berthier rekel: Vi prejmete spet staro Rimsko oblast, inu rimsko republiko; tedaj v’ im^ni francozke republike spoznam, de vi pod pos§bno brambo francozke armade stojite. Dalaj spoznam inu poterdim vašo izvoleno timčasno oblast; vsa deželska Papežova moč je prevzdignena inu obveržena. Nič nebom opustil, temuč si vse perzadel, de bote spet stare pravice dosegli, inu srečo vaše dežele na, novič zacved^ti vidili. Za komendanta v’ Rimu postavim generala Cervoni; ta bo varnost ohranil, inu gosposko vstavlal v’ svoje službe. Rimska republika bode imela vse taiste dežele, katere smo v’ Kampo Formido Papežu perterdili, kader smo z’ Cesarjam mir delali. — Lepo ih je z’ medam okoli ust pomazal; francozke vunpotegnence so iz Rima izgnali, sami francozki duhovni smejo ostati, dokler se im nebode z’ usinam dalo. Laške novice perpovedujejo od več sort nepokoja, kir se je v’ Rimu~go3rl. Francozki gmej soldatje so 24. Svičana pisanje dali na svojiga generala Berthier, v’ katerim se pertožio, de Rimci godernajo nad ropanjam inu silo, katero im francozi delajo. Noben gmej soldat nejemle nič po sili; nekateri veči officirji inu komissarji tekajo po hišah, ropajo, inu terjajo Rimcam nih narbolši reči brez vse kvitenge; iz tiga na nas vse slabo ime pada; mi tiga neterpimo, nečemo pomagati k’ ropanju; mi kateri nimamo ne enkrat naše vsakdane plače, med tim kader soldaška skrina millione v’ sebe požira. Zatorej očemo plačani biti v’ 24. urah, kar se nam je do zdaj nateklo. Tudi očemo, de se nobenimu ne Rimcu, ne unajnimu nima nič po sili jemati, temuč imajo ojstro pokorjeni biti, kar ih je tatvine inu ropanja krivih. Ravno te besede tudi pišemo v’ Pariz na Vižarje, de bodo 115 vedeli, kako nekateri mogočniši med nami našo poštenost oserjajo. Ravno ti gmej officirji inu soldatje so Rimcam ozna¬ nili, de naj se vsaki per nih oglasi, katerimu je kaj po sili vzetiga; se mu bo pravica sturila; se nimate bati, zakaj francozka vojskna moč za vse dobra stoji. Vam očemo dati vaše pravice, ne pa vas oskubsti. Pet inu dvajseti Svičana je pretep vstal v’ Rimu uni kraj Tibere med ludstvam, francozi so pertekli, mir sturili. Rimski Consuli so vkazali ludem vse orožje v’ mestno hišo pernesti, kdor nesturf, zapade glavo. Berthier je tudi ludstvo tolažil z’ enim oznanilam, de naj se nepuste zapelati od vertaglavcov, kateri bi radi kradli ob časi ene zmešnave. General Dallemagne je francozkim soldatam oklical inu oblubil plačo zdajci drugi dan; če je pa kateri, kir ropa, ta ni trancozkiga imena vreden; naj ga povedo; more zdajci ob službo djan inu pokorjen biti. Gmej francozi so narbol natolcovali ng, generala Mas- zena, de po sili Rimcam jemle; on inu general Berthier sta iz Rima bežala. Maszena v’ Ankono; Berthier v’ Bologno, od koder so mu v§dit dali, de naj se nič ne mudi, temuč naj v’ Mantovo hiti. Sedaj je divizionski general Dallemagne za poglavarja čez armado v’ Rimskim; on gl§da gmej francoze potolažiti inu k’ miru Rimce spraviti, rekoč: francozi nikar se neraz- dvojite; ako bi nebili skup deržali, so nas mislili vse na en dan po vsim Rimskim pomoriti. K’ sreči ste vkup per¬ tekli, kakor hitro je boben zaropotal; zarotenje je bilo zuper nas, inu brez vaše serčnosti bi nebil ne eden od nas smerti odšel. Popoldne 27. Svičana je šel Kardinal Somaglia z’ dvema fajmaštrama uni kraj Tibere pokoj inu pokoršino pridigovat. Če bodo francozki viši generali bogatiti otli, gmej Soldate pa stradati pustili, zraven po hišah ludem jemali, nebodo dolgo travo tlačili. Vižarji so iskali pervolenje od tih Petsto, *) čez Pa¬ peža vojsko poslati. Zbrani možje so pervolili, inu kakor se *) Po ustavi z dne 23. septembra 1. 1795. zbor (svetovalstvo) 500 nad 30 let starih mož (»mlajših«), ki so imeli inicijativo v zakonodav- stvu, t. j. pravico, delati in nasvetovati nove zakone, katere je moral zbor »starejših« (broječ 250 najmanj 40 let starih mož) ali potrditi, ali za¬ vreči. 8 * 116 samo od sebe zna, so bili veseli, de so francozki , soldatje Rim obstavili; sej se ve, de vsaki rajši jemle, kakor daje. Kardinali se poberajo eden za drugim počasi iz Rima, na vse kraje, kamer im bol dopade. Pisma_ jz-Rima 21. Svičana pravio: General Berthier je, z’ Rimci zglihal: gospodje, katere je za zastavo zaperl, ostanejo zaperti, dokler bo zadosti sturjenje za v’ Rimi vmorjene francoze dopolneno. Na štir kamene bodo napisi djani z’ temi besedami: Tukaj pregreha sturjena; Tukaj po¬ korjena; Baszeville inu Dufot bodeta z’ častjo pokopana; Rimci plačajo štir millione gotoviga, za dva milliona v’ blagi, inu tri tavžent kojn; Rim bo francozko vojsko redil, dokler bo tam; štatue, stare podobe, inu druge učene reči bodo francozi po svoji volji sebi zbrali za v Pariz prenest; du¬ hovnim je deželska oblast uzeta; Papežov Nuk, Kardinal Altieri, inu Prelat Federici morejo v’ Pariz iti za zamero prosit; rimski soldatje so razpušeni, Papežu se pusti za negovo stražo petsto Soldatov. Berthier je enkatere sodnike postavil za preiskati, kdo je nad pobojam Baszeville inu Dufota kriv, inu krivce po¬ koriti. Timčasi od francozov postavlena gosposka je ludem oblubila resnično skerb§ti za kupčio inu za živež. Francozi so zapovedali Rim dve noči razsvetiti, inu ples zastoju narediti. Take obetanja, z’ katerimi ludstvo okrog ust mažejo, dajo naznanje, de ludstvo ni preveč per voli z’ tim, kar se godi. Rimsko bandero bode iz troje barbe sturjeno, iz ru- deče, bele, inu Černe. Kardinal Albani se je iz Rima v’ Te.rst perpelal; on je žalosten, bolehen zavol nadloge, katera se mu je v’ Rimi skuz francoze zgodila. Skuzi Bologno se zadne dni Svičana francozki soldatje obilno šli v’ Rimsko deželo. Kadar je Papež v’ mesti Siena iz kočie vun stopil, so ga peršli pozdravit Poglavar tiga mesta Martini, oberstar Malevolti, njegov Nuk inu nekaj Prelatov, kateri so pred njim se iz Rima lesem perpelali. Njih Svetost so se dobro počutili, sedaj se natihama derže. Na pustni dan so iz Rima odrinili z’ petim kočiami; v’ pervi so bili nih Svetost z’ svojim Nukam Vajvod Braschi, kir je potle naprej mahnil, inu z’ hišnim mojstram Caracciolo. V’ drugi, tretji, inu če- terti kočii so se pelali družina inu služabniki; v’ peti je 117 bila narpotrebniši domača perprava. En razdelik francozkih dragonarjov ih je spremlal notri do Toskanske meje. Ravno ta dan je dosti rimskih Prelatov proč šlo, inu neapolski poslanik Principe Bellmonte se je v’ Neapel povernil. Na Pepelnico so cerkvene ceremonie po navadi obhajali, v’ kapeli S. Petra je žegnan bil pepel, kardinal Livizzani je mašo pel. Vsi štirnajst Kardinali, kar ih je v’ Rimi ostalo, so bili zraven per pepelenji. Kardinal Papežov general Vicari, to je Papežovi Na¬ mestnik je v’ Papežovim imeni oznanil, de je perpušeno cel post meso jesti, zunaj petkov, sabbot, kvaterne srede, inu dan pred Š’ Marnim v’ posti. Pepelnični petek so francozi obhajali v’ Rimi žalost po vbitim generali Dufot. General Berthier je rimsko deželo v’ okrajne razdelil, perva okrajna je Ankona inu Urbino, druga Fermo inu Kamerino, tretja Perugia, četerta Umbria, peta Sabina, šesta Campagna, sedma Rim. Dokler se reči vstanove, je sedem konsulov postavlenih za narviši gosposko, vunder nesmejo nobene postave narediti, če jo francozki ^general nepoterdi; oni prebivajo v’ gradi Vatikan' zraven Sen Petrove cerkve; v’ sleherni okrajni po- stavio eniga komiszarja na svojim mesti. Za deset million skudi se bode prodalo deželniga inu cerkveniga premoženja, namasti denarjov znajo štir dele Pa- pežovih dolžnih pismov cedole *) dajati, kat§ri to premoženje kupio; cedole se bodo sožgale, de bo gotovi denar bol med ludmi hoditi začel. Svoji Oče Papež so zmirej zdravi v’ mesti Siena, ne- marajo nič za unajno čast, ampak se natihim derž§, desilih im je Veliki Vaj vod častite ponudbe strnil. Tretji dan Sušca so Vižarji obema svetama stariših inu mlajših povedali, kako je oblastvanje v’ Rimu predelano; oboji so bili tiga veseli. Beneške novice pravio: Sleherni dan več Rimcov per- haja v’ Toskano, kateri od tam proč potegujejo. Neverno, kako dolgo bode Papež v’ Sieni ostal; eni rečejo, de pojde v’ Benedke, kakor si je od perviga zbral. Cizalpinci so Papežovimu poslaniku rekli, de ga nespo- znajo za poslanika od časa, kar je Papež odstavlen od po¬ svetne oblasti, vunder mu nebranio, v’ nih deželah na tihim sam za sebe prebivat. *) »Cedula« pomenja v latinščini srednjega veka »listek« (Zettel, starolat. = »schedula«.) 118 Naznanja iz Rima kažejo, de ludje so po vseh Pape- žoveh deželah' nevolni nad vsemi prekuciami. Francozkim soldatam so gledali gobec zamašiti, ker so jim plačo všteli, general Maszena jim je šel iz poti, ker ga nemorejo terpeti; generala Dallemagne inu Vial tolažita ludi mestnane inu Soldate. Soldatam pravita, varujte se Rimcov, zakaj oni so šest vaših tovaršov prebodli v’ mesti Veletri; Rimci vas ne¬ radi vidio; sej je očitno, de se čez vas vzdigujejo. General Murat je mogel z’ bojam ludi premagati v’ Veletri, Albano, inu Castello. Nevola nad francozmi je per ludstvu taka, de so mogli oklicati, sledniga ob glavo djati, -kirkol poreče, de bi rajši Papeža na starim mesti imel. Zares so že več takih ob glavo djali inu vstrelili, kateri žele staro Papežovo oblast. Naj francozi gledajo, če jim Rimci hlače pomerio; z’ Laham ni šale. Pisma iz Rima trenji dan Sušca govore: sedaj je en malo bol tiho. General Dallemagne je oklical, kar je iz Pariza dobil od Vižarjov, kir pišejo, de Rimci so za francozke per- jatle spoznani; general naj gleda francozke žolnerje perderžati, de nebodo ludem krivice delali, Rimcem se ima za živež pre- skerbeti, nobena očitna štatva, ali bukve, ali podoba se nima proč jemati. — Iz tiga zastopimo. de se francozi vunder en malo boje Rimcov, inu začonajo lepši ravnati. Tudi je general Rimcam pervolil imeti lastne Soldate inu straže; kateri so bili v’Papežoveh službah, prejmejo tudi sedaj deželne službe, če so za to; ako pa ne, se jim more pension dajati. Kardinal Vicari je pastirsko pismo med ludi dal, de naj bodo pokorni, mirni, inu poterpežlivi. Vsi unajni mašniki, kir niso rojaki papežoveh dežel, se morejo popisati. Papežovi poslanik Marcheze Maszimi je bil v’ Parizi zavol nam neznane reči zapert, sedaj so g'a prostiga spustili. Veliki Viši vajvod iz Toskane Cesarjov brat je pustil pozdraviti Očeta Papeža, kakor hitro je v mesto Siena peršel, ker je Marcheza Manfredini nalaš k’ njemu poslal, mu kočio inu šest kojn ponudil; večidel je Papež se vsem častem od¬ povedal, on oče na tihim v’ .Sieni prebivati. Tudi je Vajvod vsim škofam svojiga vajvodstva naznanje dal perhod S. O. Papeža, vunder prepovedal unajne časti skazovati, zato, ker njih Svetost žele natihama biti. Do des§tiga Sušca v’ Rimi ni bilo še vse per miru; po čaši ludi v’ ječo vtikujejo. Nevola je semtarkje. Principe Spinelli, Kardinal Caraffa inu Maccaroni so v’ zapero djani. 119 Tudi Kardinala Rinocini so lovili, komaj je k’ nogam iz Rima skrivno všel. Iz Neapola dosti ludi pride, kateri so tam iz ječ všli, inu se za perjatle Rimcam delajo. Osmi dan Sušca so bili neprevidama v’ Rimskim mesti zaperti Kardinal Doria deželni minister, Roverella Prodatarius,*) učeni Kardinal Borgia, Altiani, Livizzani inu Karandini, tudi dvanajstiro drugih Prelatov; pervič so ih v’ en kloster vtak¬ nili, potle v’ Stari Rim poslali; tam čakajo dalaj na povele. Per ti perložnosti je stari inu bolehni Kardinal Antiči rajši sam od sebe Kardinalstvu se odpovedal. Sicer morejo vsi Rimci od osemnajsti do petdesetiga leta se v’ žold zapisati inu na stražo hoditi. Rim je bol per miru, kar so dva inu dvajset uni kraj Tiberincov postrelili. Tudi v’ Castel Gandolfo je več ludi ob živlenje perpravlenih, inu mesto od francozov obropano. Vižarji so deseti Sušca prejeli naznanje skuzi tekarja iz Rima od razpora med tam ležiočimi francozmi; per ti priči so sklenili general Maszena nazaj poklicati, inu na njega mesti generala Brune kje poslati. Lublanske novice povejo, de korarji v’ ruestah Prag inu Olmuc so poslali njih Svetosti Očetu Papežu sto inu dvajset tavžent goldinarjov v’ mesto Siena z’ pervolenjam njih svitlosti našiga milostniga Cesarja. Stari Oče celiga ker- šanstva se jim je smilil, ker je iz mesta svojiga pokoja v’ pozni starosti pregnan, to je v’ svojim eden inu osemde¬ setim leti. Nepokoj v’ Rimi je peršel od nevole per ludstvu; kader so vidili, de Papež je od sedajnih glavarjov permoran iz Rima iti, inu so jeli sami sebi dajati ime ene republike, je ludstvo nevolno postalo; po verhi se je razglasilo, de francozi cerkve inu palaste ropajo, takrat ni bilo več mogoče ludem braniti, vse je vrelo, v’ kolobar šlo, inu sami francozki soldatje so jeli na, glas godernati. Sila inu strah sta mogla biti, de so ludje spet. potihnili, sicer bi francozi nebili smerti odšli. Nekateri Kardinali so teli po sili v’ Rimi ostati, al oblast jih je z’ gerdim izgnala. . Šesti dan Sušca je francozki poslanik Faypoult v’ Rim peršel, on ima od Vižarstva v’ Parizi povele gosposko v Rimi vravnati inu vstaviti. *) Tudi: »Protodatarius« imenovan, t. j. kardinal, stoječ na čelu papeževemu upravnemu uradu, ki odpravlja cerkvene miloslinje. Novi Rimski Konsuli so jeli nove denarje delati, inu menio, kdovekaj bolšiga bode, ako je denar sicer nov, vunder srebro zmirej staro ostane. Po vsih mestah Toskane se vidio bežeči iz Rima, kateri se preganjanja inu novem nadlogam ogibajo. Kardinal Maury je dobil povele od Veliki Vaj voda iz njegove dežele proč iti. Papež živi v’ Sieni prav tiho, se pa dobro počuti. "Konsuli Rimski ga mesta so vkazo dali trinajsti dan Sušca, po kateri je cena bankocetelnov na en sam četerti del dolidjana, tudi je cena drugih papirjov inu drobniga de¬ narja zlo zmajnšana. Čez to je po Rimi tak hrup inu nevolja vstala, de je general Maszena Konsulam berž vkazal te po¬ vele nazaj vzeti, kar se je per ti priči zgodilo. Šestnajsti Sušca. je nova Postava Rimske republike oznanena, to se je zdodilo skuzi en oklic od general Maszena vun dan inu na glas oznanen, v’ katerim stoj§ t§ bes§de: Francozko sojbodstvo se odpove pravici premaganja, po kateri bi premagani Rim njim slišal. Tedaj pusti oznaniti, de Rimska republika prejme svoje k’ moči postavlenje inu sojbitnost. De bode per dobri sreči inu pravicah ohranena, ji ponudi francozko sojbodstvo Postavo, po kateri se ima ravnati. -— Od te postave se bo povedalo v’ perhodneh novicah. Rimci so naredbe tako vpelali: kateri je na Rimskim rojen, eno leto na Rimskim živi inu davke plačuje, bo med rimske mestnane štet. Postave delati sliši dvema zboroma mlajših inu stariših; tih je 32, mlajših je 72. Izpelavna oblast je dana v’ roke peterim Konsulam; vsaka okrajna ima svojo sredno gosposko, inu sleherno mesto svojo mestno. Ena nar- viši sodba bo po vsim Rimskim za pravico, katera bo vse sodbe drugeh gosposk pregledovala. Posebej pa bode nekaj stanovitnih Soldatov na suhim inu na morji. Konsuli imajo oblast podpisati mir inu druge glihanja z’ unajnemi oblastmi po svojim dobrim spoznanji; vojska nemorejo napovedati brez pervolenja obeh zborov mlajših inu stariših. Trie Que- storji prejemajo vse davke inu deželne denarje. Med ludmi bode ta razločik, kar ga služba inu stan dela. Postava se nič neče meniti z’ nobeno, duhovno oblubo, inu zavezo, ka¬ tera je naravski postavi naprotna. Sleherni je svojiga gospo¬ dar, nobeden nesmtj hrupa inu vkup derhalenja sturiti; po vsim rimskim ima mera inu vaga enaka biti, znamina po- prejšneh služb pod Papežam se nesmejo nositi, pratika ali kalender ima po francozki šegi biti. Čez malo časa se ima sturiti glihanje z’ francozam ena zveza za boj inu bran. Kardinalov je v’ Rimi še šest, kateri bolehajo inu proč nemorejo. Papež se v’ Sieni tiho derži, tudi neče nobeneh prošnj prejemati, kakor so mu jeh od več krajov do zdaj pisali. General Maszena je oklic dal na Soldate v’ Rimi, inu se hudll nad nih nepokoršino, pral sam sebe, inu izgovarjal, de ni kriv ne tatvine, ne zaderžane soldatam dolžne plače; odpusti vsim ražalenje, inu pravi, de je za nih prosil odpu- šanje per Vižarjih v’ Parizi, zavolo puntanja, kader so se bili čez nega uni dan vzdignili, inu ga v’ Pariz po nedolžnim tožili. Kateri so v’ Rimi perjatli poprej šne verste, ih terdo pre- ganajo, Kardinali v’ Staro mesto prepelani so zdaj popolnim iz Rimskiga izgnani; tudi več drugih viših deželskih služab¬ nikov, inu štir tavžent minihov rojakov iz ptujih dežel so prejeli povele iti v’ treh dneh iz Rima, inu v’ osmih dneh iz Rimskiga proč; kateri dalaj ostane, bo pokorjen. Kar je minihov doma rojenih, inu so deželni otroci, morejo velike naklade plačovati. Francozi so vkazali vsim ministranti unajneh oblasti iz Rima se pobrati, katerih dvori še niso Rimsko republiko poterdili, inu za dobro spoznali. Narhujši so delali z’ Neapol- skim poslanikam; v’ treh urah je mogel proč, vse papirje so mu vzeli inu zapečatili. Vižarji so vkazali ojstro pregledati, kajzene krivice so francozi delali v’ Rimi, kaj Maszena v’ Padovi; Maszena je iz Rima v’ Genovo prestavlen, tam ima čakati na dalaj *) po¬ vele. Pravio, de general Maszena, če bo kriv znajden, ima per ti priči vklenen, inu v Pariz pelan biti. V’ Rimi so vsi postmastri ob službo, kateri so pošte v’ štanti imeli, tar so deželni postmastri nastavleni. Francozki logar stoji zunaj Rima na unim kraji pruti Neapolskim eno uro daleč od Rima; francozki officirji pre¬ gledujejo meje Rimske dežele, inu skerbe za varnost krog inu krog. Vižarji so pisali iz Pariza na officirje inu soldate v’ Rim z’ perjaznemi inu zaneslivemi besedami., zakaj so se čez Maszena inu nekatere druge vzdignili; pravio, de ni bilo prav, samim ob svoji moči ravnati, bi imeli za pomoč se v’ Pariz zateči k’ pravi gosposki; tudi so čast zgubili pred unajnimi ludstvami; zdaj se imajo z’ lepo na pokoršino poverniti, inu jo nič več zapustiti. Pokorjenje ni nobeniga zadelo, ampak *) Gl. pripomnjo na str. 13. 122 z’ lepemi besedami je vse pozableno. Ravno ta tekav, kater je to pismo pernesel na soldate, je podal posebej pismo ge¬ neralu Maszena, de ima iz Rima v’ Genovo iti, inu oblast čez Rim doli položiti. Parizarski Vižarji tedaj niso soldatam njih zaderžanje pohvalili, vunder pa njih želam dovolili. Zdaj je general Sent Cyr v_ Rim za komendata peršel. On je pervi mali Travna vse soldate na tergi del popolo vkup poklical, en govor proti nim imel, inu jih oppominal, de naj bodo pametni, boglivi, inu pošteniga zaderžanja. General Sent Cyr je v’ Rimi oklical, de nova Rimska oblast nima cvenka za očitne potrebe,, zatorej daje povele, kako se imajo davki notri dobiti, inu vundajati. Za posebne potrebe ima tudi ena posebna novica biti po tri od sto, od duhovniga premoženja po pet od sto; inu ta novica se more perve tri Mesece v’ banko-cedelnih poterjati. Po verh tiga je več millionov na posodo dati vkazanih, de ih morejo vsi zložiti. Na Farneski pallast v’ Rimi, kateri Neapolskimu Dvoru sliši, so francozi roke položili na povele Vižarjov iz Pariza. Iz lupine zlezena Rimska republika misli pod francozko brambo svojo mejo šlrati. Rimski soldatje so grad Ottieri inu en kos Toskanske dežele obstavili z’ tim perstavkam inu izgovoram, de imajo pravico na te kraje. Iz Rima so francozi perpelali v’ Fiorenco več skrin sre- bernine petdeset centov teže. To srebro je dano v’ roke menjavcu Saszi na zarajtanje francozke republike. Rim če- dalaj bol občuti, de ni tamkaj več Papeža inu Kardinalov; tudi ne bogatih ludi. Denarja pride malo med ludstvo, je zginil gotov cvenk, revšina vsaki dan raste. Kardinali so iz stariga Rima spušeni, so prosti, inu dosti od njih se je v’ Toskanski brod Livorno perpelalo. Kardinal Caprara je popustil Cardinalstvo, inu šel v’ svoje, rojstno mesto Bologna. Pisma iz Florenca pravio, de je Papež blizo tiga mesta peršel prebivat v’ kartajzarski klošter. Pred nekaj dn§vi je bil v’ mesti Siena velik potres, zatorej je Papež to mesto popustil, inu lesem peršel. Rimski oblastniki si vse perzadevajo pokoj med ludmi sturiti, inu nove postave vterditi. Tudi so dali povele: vsi unajni duhovni morejo iz Rimskiga proč. Vsim klostram je prepovedano oblačiti novice, inu ka,r je gori vzetih, morejo v’ deset dnevih vun stopiti, ter k’ svojim Staršam domu iti. Če ne, nimajo pravice ‘na erbšino po svoji žlahti. Tudi smejo iz klostra seboj vzeti vse varno blago, kar ga v’ svojeh ce- 123 licah imajo. V’ Rimi je trideset klostrov uzdignenih. Kateri minihi nečejo vun iti, jih po drugih klostrih potaknejo. De¬ želna mošna vzame nase vse njih dolgove inu terjanje. Ena druga postava razloči, de sleherni duhovni, kateri je v’ puntarii zapleden, pade pod soldaško pravico inu sodbo; bode soldatam izročen, inu po žolnerskeh postavah obsojen. Rim se more sleherno noč razsvetliti, de se po noči vidi, de nevstane kaka zmešnava; oštir more povedati, kaj- zene ludi je pod streho vz§l. Sedemnajsti dan v§lki Travna je prejel francozki kom- mendant v’ Rimi tri tekarje, per ti priči je vkazal soldatam se na odhod perpraviti. Vse straže so bile izročene Poljčam*), inu še tisti večer so francozi iz Rima hiteli proti starim Rimu, general Desaix je šel drugi dan za njimi, po tem, ker je z’ pismam slovo vzel, od Konzulov. Šestindvajseti vel. Travn. so v’ Florenci en potres čutili, narhujši je bil v Sieni, nobena hiša ni brez škode ostala, okoli petdeset ludi je poškodvanih. Papež je bežal, kader je Augustinarski kloster, v’ katerim je prebival, pokati začel, inu se semterkje poderal. Ludje so kričali, inu prestrašeni na polje bežali; .Papež je šel v’ eno drugo hišo, potle vun na en grad. Vse cerkve so terpele, bile zaperte, inu na Vin- kuštno nedelo so imeli maše inu" cerkvene opravila na tergi pod milim Bogam. Počasi je potres jenoval, nekatere krat je še rukalo, pa bol po malim. Rirnci klostre praznio, de bi denarje dobili za deželne potrebe; vunder jih le zmiraj manka, Dragma raste, ludje nevolni inu čmerni. Dva tavžent francozov je v’ Rim peršlo iz Jakina 21. maj- nika. So se v’ grad S. Angelo vsedli, Pojlci so šli v’ svoje poprejšne kvarterje. Ogin je vstal v’ kartajzarskim klostri, francozi inu Pojlci so ga hiteli pogasiti, nekaj minihov so v’ ječo zaperli; jih dolže, de so sami zažgali, ker so imeli drugi dan iz svojiga ldostra izgnani biti. Kar je Papež iz Rima, je dal 23. velki Travna svoje pervo Breve, v’ katerim je nekaj praznikov doli djal, kat§ri so dozdaj na Laškim zapovedani bili. Prazniki so dolidjani ti: S. Mathia, Jožef, Filipp inu Jacob, velikanočni ponodelek '*) Ostanki poljske, vojske, ki se ja po drugi delitvi'Poljske brezuspešno bojevala s Prusi in Rusi ter premagana in razkropljena od ruskega generala Suvarova na Francosko pobegnila, združili so se 9. prosinca 1. 1797 pod generalom Dombrovskim v poljsko legijo, katera je bila odslej del francoske (Napoleonove) vojne. 124 inu torek, križa znajdenje, vinkuštni ponedelek inu torek, S. Jacob, Anna, Lorene, Jernej, Matheuž, Mihael, Simon inu Judas, Andrej, Thomas, Štefan, Otročiči, Silvester. Po pism ih i z Fiorence četerti dan Rožnicveta je Oče Papež grltcTSergardi zapustil, kamer je zavolo potresa iz Siena perbežal, inu drugi dan Rožnicveta z’ vso družino peršel v’ Kartajzarski klošter dve laške mile daleč od Flo¬ renca, katiri kloster je nalaš za njih Svetosti prebivalše per- pravlen. Francozki komiszarji v’ Rimi so oznanili, de nima no¬ beden nič davka terjati od francozkih deželnih inu soldaških opravilnikov, zunaj kar je zglihanja med Rimskim inu fran- cozkim sojbodstvam; Rimci pa imajo francozke Soldate pre- skerbeti z’ vso potrebo, kar jih na Rimskim leži. Francozka vojska zbrana v’ starim Rimi okoli dvanajst tavžent mož so jeli 2(>. velki Travna v’ barke stopati, drugi dan so bili vsi vloženi, ter šli na morje, ena fregata jih spremla. En del kojnikov so ostali, v’ Rim nazaj perjezdeli; tudi perpravlajo v’ Rimi prostor za druge francoze, katiri imajo lesem priditi. Kartajzarsko duhovniše je zraven Florenca čedno per- praviti pustil Vajvod Ferdinand za Papeža. Osmi rožnicveta je Vajvod Papeža obiskal. En francozki general si perzadeva Rimsko soldašino po- gmerati. Vsa mladina per 18. do 25. let morejo v’ žold, če ni ožerien, vedovec, ali sami sin svojga očeta. V’ Rimi gospodari francozki general, kakor sam oče, daje povela, vse mu more biti pokorno. On je vse bratovšne obvergel, denarje obernil za špitale, še nekaj bratovšin ostane po kmetih. Škofam nepusti dajati več, kakor po štir al pet tavžent goldinarjov letne plače. Rimski vojskni minister je vse Soldate vkup poklical, kar jih je bilo na dom spušenih. Rimci ote zanaprej francozko pratiko imeti, bodo tedaj po S. Matevži ta dan novo leto doživeli. V’ Rimi je gotovih denarjov zmankvalo, kakor je navada po vseh noveh republikah, so zmislili papirnasti denar delati, al ta reč ni otla prav iti; tedaj pade v’ glavo nove rimske republike oblastnikam te denarje inu njih delavnico sožgati, vidioč, de ako je več papirja bilo, bol so denarji zginili. Rimci niso bili v’ stani francozam plačati vso naloženo naklado, tedaj so jim francozi iz smilenja poltretji million odpustili. 125 Francozi očejo, de bi Papež se prepelal čez morje v’ otoka Sardinie mesto Cagliari. Papež bolehen tiči v’ kartaj- zarskim lclostri blizo Florenca. Neapolski kral oče, de njegovi škofi imajo vso duhovno oblast sami v’ rokah imeti, kar je Papežu škode, mu bo nekaj sledno leto v’ denarjih dajal. Rimci klostre praznio, papirnati denar žgejo, inu davke bogatim kapitalistam nakladajo. V’ novic zloženi Rimski republiki so novi nepokoji vstali, inu nove prenaredbe sturjene. Okrajna Circeo na Rim¬ skim polji se je spuntala čez novfne, maje poderla, rimske znamina potergala, inu Neapolske goridjala. Nekaj francozov so šli te nevolnike premagat, so dosti kervi prelili, v’ mesti Ferentino vse pod orožjam najdene pomorili. Dva francozka generala sta mogla berš iz Rima v’ Pariz, timčasi je francozki general Macdonald na povele iz Pariza vzel oblast Rimcarn iz rok, inu zdaj stoji Rim pod francozko soldaško oblastjo. Rimski ludje uni kraj Rima proti Neapolskim so se dobro francozam branili, al vender so jih ti vžugali. Francozi so silno dosti kervi prelili na Rimskim v’ Terracini, kader so tiste premagali, katiri so se bili čez fran- cozke povela med seboj zvezali, inu mislili, francoze iz Rim- skiga izgnati. V’ Rimi sta dva vižarja službo pustila, kakor je uni dan vižar Angeluzzi narpred pokazal, dva druga je francozki general Macdonald ob službo djal. Namesti vsih letih sam drugih pet vižarjov izvolil, tiste tri vižarje pa je za senatorje postavil, katiri so sami od sebe službo pustili. Po Rimi zmirej klostre, duhovske naredbe, inu škofiske kapitelne doli devajo, inu njih premoženje na deželne inu lastne potrebe obračajo. V’,Rimi delajo druge banko-cedelne namesti dosedajnih. Rim more novič francozam posoditi šeststo tavžent piaster*) gotoveh, al v’ srovim zlati inu srebri, al v’ menav- skih pismih. Rimska republika je pisala Vajvodu v’ Florenci, de bi jo poterdil, inu za samasvojo spoznal. Francozi Vajvodu per- govarjajo, de bi to sturil. Neverno, kaj bo za odgovor dal; vender je znamine, de bo pervolil, ker je že vkazal, Papežovi pečat dolidjati, katir je na dosedajni rimski ftunciaturi visel. *) Prvotno španski denar; laški piaster je le drugo ime za: .scudo« (gl. pripomnjo 3 ) na str. 113.) 126 Rimskim Konsulam je dana oblast vse duhovne iz de¬ žele izgnati, katirikol ravnajo čez mir, ludi šuntajo, ali pod¬ pihujejo; tudi tiste, od katirih se le boje, de bi ludski mir mešati znali, akolih še nič niso hudiga počeli. Polski soldatje, kar jih je v’ Rimu, inu nekaj francbzkih batallionov artillerie so marširali na Neapolsko mejo. S. 0. Papež je v’ kartajzarskim klostri blizo Fiorence zdrav inu tako terden, de sleherni dan nekaj pism naprej zreka svojmu sekretarju, katir jih piše, inu de Papež dosti ur čez dan zunaj postele sedi Ene ure zjutraj molitvo oppravla; deslih je v’ takeh nadlogah, se mu vender na obrazi vidi notrajni mir duše, kir nezapusti nikol tiga Pa¬ peža polniga darov božjih, inu zaupanja na neprernaklivo Njega Previdnost. V’ Rim francozi v’ eno mero perhajajo. Iz Jakina je šel en francozki general na morje, pelal seboj tri tavžent mož na en neznani kraj, morebit Korfu na pomoč. Francozi imajo dosti oppravit, de Rimce per pokoji obderže; oni so jih do gerla siti. Francozov je na Rimskim per šestdeset tavžent. General Championet je 20. Listagn. Rimcam oblubil brambo čez unajne sovražnike v’ imeni svoje republike. Iz Laškiga se pisma križajo, prav za gotovo se nemore dosti zvedeti, ker francozi še zmiraj pošte inu pisma nazaj derže. De Neapolski Kral Rim pod seboj ima, se dobro ve; kako daleč pa je naprej peršel, pravio eni notri do Viterbo inu do Loreto, drugi pa drugači. Po 26. Listagn. niso več pisma iz Rima na Dunej spu- šene bile. Takrat so francozi na Neapolsko mejo hiteli. Rimci so nekaj domačih batallionov v’ žold naberali. Iz Bologne pišejo 1. dan Grudna, de je en skuzi tekoč kurier povedal, cela neapolska vojska je neprevidama na rimsko zemlo sto¬ pila. Ravno ob tim časi so francozki inu cizalpinski soldatje povele dobili, Neapolcam naproti se postaviti. Francozi so bežali iz Rima notri do mesta Perugia. Neapolski Kral je 27. Listagnoja v’ Rim peršel. Pisanje iz Rima 7. dan Grudna popisuje, kaj se je go¬ dilo skuzi tiste'dni: 23 Listagnoja slišio Rimci strel inu mu¬ ziko za marš na vojsko; drugi dan zv§do, de Neapolci ven proti Rimu derejo. Francoz kliče vse Rimce na pomagaje, cerkve so zaperte, vse duhovne oppravila jenajo. Francozi se na odhod perpravlajo, vse kojne poberajo. 25. dan čakamo na reči, katire imajo priditi. Ponoči se francozi tiho proč po¬ berejo. 26. dan en Neapolc jezdari po Rimi, oznanuje, de bodo 127 Neapolci skoro tukaj, Rimci veseli z’ njim potegnejo, vpiejo: zdravje Kralu Neapolskimu; posekajo francozke maje. 27. dan hodio inu jezdario Polci inu Francozi po Rimi, gonio ludi v’ hiše; štacune inu hiše so zaperte; strah po vsot. Francozi ropajo. Zvečer pridejo eni Neapolci od prodne vojske, vsi zgo- novi pojejo, francozi beže, petsto se jih v’ grad S. Mihela zapre. Ponoči pride drugi vlak Neapolcov, po vsih oknih so luči. Francozi vstrele enekrat iz grada. 28. dan zjutrej oznani general Burkard povela svojiga Krala, dobre ponudbe, inu postavi staro rimsko oblast v’ poprejšno moč. 29. dan obpoldne pride sam Kral z’ zadno vojsko, pot je bila z’ suknam pogernena inu z’ cvetjam potresena, kodar je jezdel. 30. dan vjamejo Neapolci nekitere francoze, katiri so se potaknili inu skrili. Popoldne odpre Kral en magacin olja, inu ga dober kup na prodaj postavi. Rimci polni vesela. 1. dan Grudna reče Kral francozam v’ gradi S. Mihela, de naj se z’ lepo podado, al oni so spustili samo duhovne inu kavalerje, kar so vjetih imeli; sicer pa so rekli, de se mislio braniti do zadne kaple kervl. Kral perpravla, grad z’ silo popasti, perpravla zakope inu za strel. Francozi ene krat z’ drobižam ven vstrele. 4. Grudna vstane hrup: Ne¬ apolci so per mesti Castellana pet ur od Rima tepeni. Strah velik, vsi se zaperajo v’ hiši; menio, zdaj bo francoz spet tukaj. Al ta reč ni bila res; pravio, de Neapolci so mesto Castellano francozam vzeli. Rimci so perpravleni se braniti, inu francoze gerdo prejeti. Kral je dal oblast čez Rim štirim gospodam v’ roke, ti so Principe Aldobrandini Borghese, inu Principe Gabrieli, Marchese Maszimi, inu Cavalier Ricci. Dosti srebra inu zlata se je najdelo, kar so ga francozi naropali, iun skrili. Iz Toskane pišejo 29. Grudna, Neapolcam noče sreča prav zvesta biti, čakajo na pomoč iz Sicilie, 12. dan Grudna so šli Neapolci nazaj iz Rima. 14. dan Grudna so že fran¬ cozi Rim imeli; potle so šli dalaj proti Neapolski meji za Kralam, kir je počasi se nazaj vmikal. Vse narbolši, narlepši reči bo Rim zgubil. Francoz po- bera, kar more; nosi inu vozi v’ Pariz. — General Cham- pionet je na vse roko položil, kar so Neapolci v’ Rimu skup spravili inu mislili seboj vzeti; vse tiste stare podobe, ma- larie, bukve, inu spomine. Kral neapolski je otel take reči v’ varnost prepelati; francoz pa je prehitel, inu zdaj za svoj rop spozna. Championet pusti vse popisati, na voze nakla¬ dati, inu v’ Pariz za dar poslati. 128 Tudi so mogli rimski kloštri, inu premožniši ludje berš stotavžent rimskih skudi ali tolerjov plačati, kakor je bil francoz spet notri. Francoz je dalaj pobral tiste neapolske_ barke, katire so v’ Rim živež inu perpravo za vojsko perpelale, menioč, de so Neapolci še notri. .V’ Rimi ni kruha, stradajo, kar jim v’ kožo more. Rimci so bili takrat veseli, kader jih je Kral Neapolski od¬ rešil, zato so mogli. zdaj francozam dati sto tavžent skudi za pokoro, ti denarji bodo med lačne vboge razd§leni. Na to vižo gleda francoz revne ludi sebi perdobiti, inu bogate v’ revšino potopiti. ' S vet gli ha j o, kakor ranki v’ Lublani obešeni tat Klukec z’ imenam. Rimska republika bo sturila z’ francozam glihanje na boj inu bran. ¥’ Rimi je še zdaj grozna lakota, brodovi so od An- glejcov zaperti, od nikoder ni nič jesti dobiti. Iz Florenc pisma 28. Prosenca: ’) Sardinski Kral je želel z’ Papežanfgovoriti, francozki officir je pervolil, al po- vsot zraven bil inu Krala spremlal. Papež se je pustil od dveh podperati, inu je šel Kralu naproti. Kralevi ludj§ so Pa¬ pežu nogo kušnili. Francozki officir ni otel iti v’ Papežovo kamro, rekoč: morebit bi moje oblačilo Papežu nedopadlo. Rimci so jeli duhovsko premoženje prodajati, tudi pre¬ moženje tistih, katiri so ven potegnili inu na ptuje bežali. Sila jim kola lomi, denarja ni za deželne inu francozke potrebe. Rimcam je general Championet dve barke žita poslal, inu za zamero prosil, de nemore nič več dati. Rimci stra¬ dajo, inu zraven mesta čez mesta se puntajo. Ravno taka je po celim Piemonti. General Championet se je v’ Parizi zameril vižarjam, more domii iti, de bo odgovor dal. Francozki vižarji zmiraj naganajo, de bi Papež iz To¬ skane proč šel: Zgor imenvani francozki officir seje 10. Sušca dolgo pogovarjal z’ Papežam. Papež je za svet prašal tri ozdravnlke, al vsi trie pričajo, de starost mu nepustl daleč pot sturiti; to prič vanj e so v’ Pariz poslali. Ponoči od 28. do 29. Sušca je mogel Papež iz Kartaj- zarskiga klostra per Florenci * 2 ) vun iti, so ga pelali v’ Parma ‘) L. 1799. 2 ) Francozi so bili namreč od več stranij v Toskano udrli tor pre- gnavši velikega vojvodo ondi prenaredili in uravnali vse po svoji volji. 129 lesem bližej proti Majlandi, ker je brat španskiga Krala vojvod, inu katirga še dozdaj francoz na laškim per miru pusti. Papež se je 2. dan Aprila perpelal v’ Parmo z’ trem kočiami inu pet vezmi; je bil v’ benediktinskim klostri. De- slih je bilo gerdo vreme, so vuner ludje skup vreli, inu Papeža počastit tekli. Vajvod v’ Parmi, španski minister, inu Parmski škof so ga drugi dan obiskali. Papež je desilih star 82. let, vuner per vsim terplenji mirniga serca, jasniga obraza, inu terdniga zdravja. 14. Aprila so ga francozi per- silili, de je mogel iz Parme iti; je bil al v’ Turin, al clo v’ Bezanson na Francozkim pelan. Po Rimskim inu Toskanskim se ludje povsot čez fran- coze vzdigujeo. Iz Neapel pride veselo na zna nje. Rusi, inu Turki so po morji se perpelali v’ Neapel, francoze v’ Rim nazaj po¬ gnali, tukaj so jih Rimci popadli, francozi so mogli bežati v’ Toskano, stoj § med Florenc inu Livorno; zdaj so zaperti od vsih krajov; od zdolaj Rusi, Turki, inu Lahi, odzgoraj pa naši generali Kraj, Ott, inu Klenau. Po francozkih pismih je bil Papež na povele francozkih mož pelan iz Parme Čez Piacenca v’ Turin, od kodar ima dalaj pelan biti v’ Francio. Druge pisma pravio, de je že ta častiti Starček v’ Brianson na francoskim. Z’ njim so šli vsi njegovi tovarši inu služabniki, katire je v’ Parmi imel, sam Kardinal Lorenzana je na laškim ostal. Spremlali so ga en francozki officir inu 12. grenaterjov. Sveti 0. Papež je perpelan 25. aprila v’ Turin, drugi dan dalaj pelan proti francozkim, inu peršel v’ mesto Brian¬ son 27. aprila; tukaj bo za zdaj ostal; to mesto leži na francozkim v’ deželi Dofine. Z’ Papežam je dosti škofov peršlo v’ Brianson, sprem¬ lali so ga 40 piemontejski kojniki. Rimska republika je sama na kup padla, kakor hitro je njo sovražnik popustil. Rimci še brez svoje glave zdaj more tiste, katiri so bili njih golufi. Francoz se nazaj vleče proti svoji meji k’ mesti Nizza; naši pa za njim pertiskajo. Od časa, kar je Neapel. Mantova inu Florenc Francozam vzet, inu kar so per mesti Novi po¬ biti, od takrat je francozka oblast na laškim vmerla. Sedaj se trudio naši same ostanke francozkeh razkropleneh trum inu laških jakobincov zaterati. Lahi so skerbni, kako se z’ Papežam godi; parizarske novice pišeo.: TJapež je iz terdnave Brianson v’ gradiško Valence perpelan v’ nepokritim kolesni, na pol poti so mu 9 130 mogli bolši kočlo dati, on je oslabel. Papež je zmiraj sta¬ noviten. Od vsih krajov so ludje vkup clerli, njega vidit, žegen zadobft, katirga je njim dajal. Tudi so za njegovo kočlo tekli, inu ga spremlali. V’ mesti Orenoble so mestni oblastniki vrata zaperli, de ludje niso notri mogli. Iz Gre- noble se je pela! drugi dan daiaj, luterani inu katolski so za njim derli, nad njim jokali, inu njega terdnost hvalili. Mestna oblast v’ Romans ga je z’ častjo prejela, njemu na¬ proti peršla, ter nič ni branila žegen dajati, katirga so ludje od njega prosili. Drugi dan so ga spremlali ena truma hu- zarjov do mesta Valence. Polne ceste ludi, katiri so za žegen prosili, huzarji so bili hudi čez to, inu so pregrinala per kočii dolspustili, ludje pa .godernali, dokler je spet Papež odgernen bil; potle na kolena padli, Inu žegen dobili. V’ Valence je vse naproti vrelo. On je v’ grad zapert, nobeden nesme k’ njemu, zunaj njegovih domačih, katiri so z’ njim peršli. Dolna polovica života mu nič več nesluži, tedaj ga moreo li nositi; kar je gorniga života, je zdrav, terden, inu čiste glave, tudi per vsim tim vesel. Per lepim vremeni ga nosio na nosnim stoli po verti, de čisto sapo vživa, inu se enmalo razveseli. Če bodo ce¬ sarski z’ vojsko perderli v’ poldnevno Francio, mislio fran- cozi Papeža daiaj prepelati v’ mesto Dijon. De je Naš s. oče Papež Pius VI. v’ Valenci na Fran- cozkim zares vmerl, slišimo od vseh krajov, aku lih se za terdno ne ve, na kaj za en dan. On je tedej prestal krivice, katere so francozki trinogi nad njim delali. Je vunder res, de je sveti Oče Papež vmerl. Španski Kral je njegovo smert kardinal Dekano Albani, kateri se zdej v’ Benedkah gori deržf, skuz eniga na laš poslaniga tekarja na znanje dal. Ta je tedej per ti priči vse kardinale, kateri so se tam znesli, vkup poklical, inu njim naročil, kaj se jima zdej sturlti. Oni bodo al v’ Benedkah, al v’ Padue, al morebiti celo že v’ Rimi v’ kup stopili, se po navadi posvetvali: njih je pak v’ Benedkah inu okoli na svojeh škofijah že 26 v’kup: tedej ne bo dolgo, de bomo eniga noviga Papeža jimeli. Zdolna Laška dežela, kir Rim inu kraji proti Neapelni leže, še pred enim čašam še ni bila od Francozov celo otreblena: tam so Rim, Civita vecchia inu Ankona, al Jakin še vunvun pod sabo jimeli. Ne davno, toku je Naš General Frelich povele dobil, z’ precej veliko armado se v’ spodno Italio vzdigniti, inu toku dobro pod Toškanskim, koker po Papežovskim pokoj, inu poprejšno varnost napraviti: de je 131 leto on popolnema dopolnil, je on skuz Oberlieutenanta Graf Staremberga, kateriga je on koker tekarja na Dunej poslal, pustil povedat. Papeža skrivni pisar Marotti je to na papežovo poko- pališe napisal: Tukej počiva Pivs VI. oblastnik katolške Cerkve, kateri je nejdalej papež bil inu svojo Cerku 24 let, 6 mescov inu 16 dni napelval. On je 29 velkiga serpana v’ leto 1799. v’ Valenci notri v’ gradi sveto vmerl, v’ tem gradi je bil on koker francozam zastavleni zapert, en starčik od 81 let, 8 mescov inu 2 dni, začuditi je, kako je on vse nad¬ loge tako rado volni prestal. Naši bravci bi morebit radi vedeli, kdo inu kdaj bo za Papeža izvolen namesti rankiga Pia VI. Od tiga se še za terdno nič prav neve. V’ Benedkah je že dosti kardinalov zbranih, de bi Papeža zvolili. Al zdaj je Rim od francoza rešen, zna biti, de bodo v’ Rimi zbiralše imeli. Svitlimu Cesarju je še li unidan smert Papežova oznanena, tedaj Cesar še ni mogel svojih poslanih poslati. Popred se more zastopnost sturiti z’ drugmi katolskmi Kralmi inu oblast¬ niki, de bo zvolenje brez razpertja inu ločitve od rok šlo. Iz tiga se spozna, de moremo poterplenje imeti, dokler se bodo viši poglavarji, inu kristianski oblastniki med seboj zastopili; zlasti v’ tih časih vojske inu zmešnav. iMi tedaj prosimo za mir inu edinost med keršanskim kralam inu za srečo na vojski, de bo zmota zaterta, inu hudobfa prema¬ gana. Ako je cirko brez vidioče glave, imamo vuner timčasi nevidiočo glavo, katira nas skuzi svojga svetiga Duha viža. Tudi imamo vidioče Pastirje, katirih glas poslušajmo, de v’ resnici inu svetosti Bogu služimo. Imamo božjo besedo, ka¬ tira nam skuz deželske inu duhovne oblasti naprej sveti, de se v’ tami tekociga sveta nezaidemo. Oboim bodimo po¬ korni, inu iz serca podložni, nam pojde vse prov inu po časni inu večni sreči. 6. 0 čaru Pavlu Petroviči. ') Leto 1797. Knez Galic in od moškovitarskiga Cesarja nalaš lesem' J ) poslani kamrar je seboj perneseno pismo na 24. d. Grud. 3 ) ‘j Vladal od 1. 1797—1801. Nov. 1. 1797. št. 2.—101.; 1. 1798. št. 3.-68.; 1. 1799.; št. 5,—SO.; I. 1800. št. 1,—11. 2 ) To ie: on Dun a j. ■■) 1,. 1796. 9 * 132 njih ces. kr. svitlosti v’ roke dal, de je Katarina moškovi- tarska Cesarica vmerla, inu de je nje sin Pavl Petrovič Ce¬ sarstvo nastopil. Pisma iz Peterburga z’ enim glasam perpovdujejo, kako moder, deTovenj inu dober je ta novi Cesar Pavl. — Vse kanclie so zaperte, dokler se podela, kar se je do zdej na¬ bralo ; zanaprej se pak bo vsako delo zdajci opravilo, kakor hitro bode noter položeno. Cesarske straže nimajo več z’ zlatarn, inu srebram ob¬ šitih oblačil nositi; temuč na tanko v’ svoji dolžnosti der- žane biti. Cesar vsakdan v’ tovarštvi svojeh dveh sinov venj(jzdi; vse sam pregleda; dostikrat preblečen po mejsti hodi. En¬ krat sliši, de je kruh premajhen, ga pusti težat, inu ojstre prepovdi čez prepičel kruh oklicat. Tudi drugi živež je ce¬ nejši postal. Ludje povsod Cesarja z,’ veselam pozdravlajo. Cesar Pavl vsaki teden dva dni zaslišuje te, k’ žele, z’ njim govorit. — Zvunej tih velkih, hudodelnikov, je vse jet¬ nike iz ječ spustil, inu eno sploh odpušanje oznanil. Tudi nekej zapertih pojlcov *) je na proste noge djal. — Pod ranco Cesarico vendano vkazo, de ima 150 tavžent novincov v’ žold vzetih biti, je nazaj vzel. Svojim Vajvodam, kateri se v’ Perzii vojskujejo, je povele poslal, kri ne več prelivat, mir naredit, inu damu priti. Vsim vunajnih dvorov poslanikam je rekal, kader so mu peršli k’ nastopu cesarstva srečo vošit, de želi, z’ dru¬ gimi krajli v’ priaznosti živit. Smert svoje matere Cesarice inu svoj nastop cesarstva napovedat, je na Dunej poslal kneza Gallicina; v’ Berlin, prajzov sedeš, grofa Nariškina; v’ Štokholm švedski krajlevi sedeš gr. Golovfkina. Petra III. svojiga očeta Cesarja telo je pustil iz groba pernest, zraven Cesarice na pare postavit, inu z’ vso častjo oba vkup pokopat. To staro moškovitarsko postavo, de so ženske od kraj- luvanja vensklenene, je supet ponovil. Cesar Pavl je prepovedal, Soldate k’ tlaki silit, temuč de smejo, za plačilo delat, kjerkol hote; vender le na dnine (tagvverk), ne za celo leto v’ službo stopit. Pispa iz Petrograda govore: „Cesar vstaja ob štireh zjutrej, je do 9. per svojih opravilah, se obleče po soldaško. *) = Poljakov. 133 Ob pol desetih pridejo vikši Oficirji napovedat, kar soldaška opravila zadene; ob 10. gre k’ paradi, k^r soldate pregledu¬ jejo, inu vadio. Kader soldatje v’ Batallion stopio, jih en čas sam napeluje, inu vuri (exercira). Zbiralše tih stariših, ali Senat, je poterdil, de ima svete delat, inu svoje navadne opravila tudi zanaprej v’ oblasti imeti. Ta nova viža col odrajtuvat je doli djana, inu ta v’ 1. 1782. narejena mera, 'col dajati, poterjena. Žito na ptuje dežele ven pelat, je prepušeno. Kar jih že od 30. lejt lesem rojakov iz polske dežele v’ Severii') vjetih tiči, je vkazal spustiti. Nekidani polski general Košj us ki sme v’ Ameriko jit, kamer k’ svojim priatlu Wašingtonu rad pojde; ker se (je) tudi v’ mladosti zuper England vojskuval; inu ker od tam še zdej nekej dnarjov vsako l^jto zato vleče. 11 Cesar je žolnerstvo drugači razdelil, inu generale na¬ stavil. 1) razdelek žolnerjev je v’ Peterburgu, inu po vsej deželi okol Peterburga, za vikši generala čez t§ je Cesarjov sin Alexander Pavlovič. Drugi razdelek je v’ deželi Liefland, tukaj zapoveduje general Elmpt. 3) V’ Finlandi general Ka- menskoi. 4) Lithaven jima pod sabo general Knez Prozo- rovski. 6) Vkrajno Feldmaršal Rumancov Sudanajskoj. 7) Ka- tarineslav Feldmaršal Suvarov Rimniskoj. 8) Kavkazio ge¬ neral Gudovič. 9) Tavrio general Kahovskoj. 10) Orenburg general Vesmitinov. 11) Severio general Strandman. IG. dan Grudna-) je povele dano, de pešcov generali jimajo z’ zlatarn široko opramane * * 3 ) klobuke nosit. 17. dan je truplu Petra III. inu Katarine Cesarice z’ nar vekši častjo v’ grad petrovburski preneseno. Cesar je silno veliko denarjov vendal, de bi se ta ceremonia z’ vsim veličastvam deržala. Tudi je vkazal Izaakovo cerkuv dozidat. Bo vsa iz samiga marbelna, 4 ) inu to narlepši zidanje v’ Petergradu. Cesar si je pravico perhranil, de zanaprej bo on sam v’ deželi Kurland zamogel v’ gospodski stan povikšat te, kat§ri bodo to čast zaslužili; inu je deželi pravico odvzel, katera je popred oblast imela, de so Gospoda zaslužene ro¬ jake med se vzeti smeli. *) = Sibirija. *) L. 1796. 3 ) Iz nemškega: »verbramt«. 4 ) Marmorja. 134 Pismo iz Petrograda na 12. dan Prosenca po.ve, rekoč: „Naš Cesar si čedalej bol lubezen od podložnih zasluži, le za notrajno domače gospodarstvo svojeh dežel skerb ima. Pred svojim dvoram je pustil postavit eno zakieneno skrino, katera ima špranjo, de se pisma lahko v’ njo devajo. Vsaki zna svojo prošno spisano notri položit. Če tri dni nedobi odgovora, nej položi drago; inu čez tri dni spet to tretjo. Če na tretjo ni odgovora, zna sam z’ Cesarjam govoriti. Od te skrine kluč ima Veliki Knez Cesarjov Sin. — Če so pi¬ sanja predolge, jih zvesti služabniki perkrajšajo, inu Cesarju naprej polož§; on pak si vse perzadene, svojim podložnim butaro polahkat. Z’ Cesarico vred sta vse spitale obiskala. Iz-služeni soldatje dobe zanaprej vekši plačo. Vsi officirji inu tudi generali morejo per svojih regimentih prebivat. Tudi se muja, de bi banko-cedelcam tulikaj vere per- pravil, de bi za gotovo velali; zatorej je vso ne potrebno srebernino v’ denar podelat pustil; inu za 7. million rubelnov al tolerjov bank-cedelcov sežgal, de jih bo majn, inu de bodo ti drugi, kar jih ostane, bol v’ veri. V’ Kurlandu je zupet vse po poprej šnim vpelano, inu stare pravice deželi poterjehe, V’ malim Travni se bo pustil v’ Moškovi za Cesarja kronat; k’ timu tudi povabi poprejšniga Polskiga Krala, inu vse perpravla, de bo Kral lahko zraven prišal.“ Cesar vedno naše postave naprej popravla; vender to niso nove zapovdi, temuč le eno ponovlenje našeh stareh postav, katere so bile pod ranco materjo cesarico obveržene. Moškovitarji imenujejo svojiga sedajniga cesarja, de je, kakor sam Bog na zemli; tako ga lubio, inu v : časti imajo. Na černim morji imamo dvajset verstneh bark') ,iz hrastoviga lesa, 10 bark po 50 štukov inu 7. fregat, z’ ka¬ terimi smo v’ stani Turka v’ strahi deržat, ako bi otel kej sovražniga početi. V’ brodi Archangel perpravlajo šest vojskneh bark, v’ Kronštatu, Revalu, inu Rigi drugih moškovitskih brodeh pak 29. bark na vojsko; vender še neverno, kam so nam^nene. Pred ta mesec' 2 ) je peršla vkaza od Cesarja Pavla, de se smejo francoske vina, olje, olive, inu kapare v’ moškovi- tarske dežele skuz barke taistih kralestuv perpelat, katere v’ francoski vojski niso na nobeno stran zapopadene. Sicer pak ima vse per vkazi ostati, katera je 8. dan maliga Travna l ) = Linienschiff. 3 ) T. j. mesca prosinca 17£)7. 135 1793. ven dana; tudi se nima nobeden kej z’ francozi pečati, dokler nebode njih kraluvanje po postavah v’ versto djano. Vč§rej ') je bil naš Cesar Pavl kronan med sedmo inu deseto uro pred poldan. Per ti ceremonii so smeli le narvikši, inu vikši gospoda na pričo v’ cerkvi biti, vender je skorej drejn bil. Ceremonia pa,k seje tako godila: Že po zimi je bilo po vsim moškovitarskim oznaneno, de bode Cesar iz Peterburga v’ Moškovo šal, inu se tam na 16. dan maliga Travna kronat pustil. Moškova je nekidani sedeš moškovitarskiga Csara, inu poglavitno mesto. Na to oznanilo so iz vseh mo- škovitarskeh dežel zbrani možje v’ Moškovo peršli; ti inu vsa vikši gospoda so se zbrali v’ veliki lopi (Saal) kremlin- skiga pallasta na IG. dan tiga mesca. En mojster čez cere- monie je notri stopil, inu naprej bral, kaj za ene ceremonie se bodo deržale. Ob devetih zjutrej so začeli iz pallasta pruti c§rkvi jiti po ti versti: 1) trideset mož od straže na kojnih, v’ srebernih oklepih, inu kapah. 2) Pažeti inu hofmastri, dva mojstra od ceremonij z’ palcami. 3) Zbrani možje inu go¬ spodje iz dežel po tri§ v’ štric, dvorni Cavalerji; svetvalci, inu gospodje, kateri so cesarske znamina inu krono nosili. 4) Pod enim n§bam, katero so dvajset oberstarjov nosili, je šal Csar Pavl I. v’ soldaškim oblačili, inu Csarica Maria Fedorovna v’ dragim oblačili, z’ obročnim krilam 2 ), de- mantimi okol vrata, friziranimi lasmi, v’ katerih pak nič dragih kamenov ni imela. V’ cerkvi sta se Csar inu Csarina pervič blizo altarja na stole vsedla, cesarske znamina so bile na mize položene, katere so zraven throna stale; thron pak je bil, altarju na- prut, mej dvema stebrama deset štapin a ) visok. Nad thronam je visilo eno nebo iz rudečiga žameta z’ dragim zlatarn na- tkano inu obšito. Na tim stoli je bilo kronanje deržano. Du¬ hovno opravilo je deset minut terpedo, potlej ste stopile njih cesarske svitloste gori na thron, narvikši gospoda inu na obeh straneh po šest kojnikov'so okol stali. Csar se je vsedel, inu dv§ stopine deleč se je vsedla Csarina, stola sta bila na še v eden drugimu. Zraven Csara na desnim je stal veliki Knez Alexander, na levim veliki Knez Konstantin ce¬ sarski sinovi ; za Csarino so stale narvikši dvorne gospe. Po tem je bil Csar z’ cesarskimi znaminami oblečen inu krona ‘) T. j. 16. d. malega travna 1797. ”) Reifrock. ?) »Štapina« (tudi pri Zalokarji) = stopinja, Schritt; prim. »gta¬ ji a ti«, leise einhergehen (Pohl. in Vodn.)- 136 na glavo postavlena; Csar je krono spet odkril, inu Csarini na glavo postavil, inu njo perserčno objel. Kader so duhovni svoje ceremonie opravili, je vzel Csar to veliko krono na svojo glavo, inu je to majnši Csarini gori postavil. Potlej sta šla oba doli pred altar, sta bila z’ svetim ojlam pomazana, inu vse je šlo v’ poprejšni versti skuz stranske vrata ven okol eniga velikiga Zgonika z’ imenam Ivan veliki skuz eno drugo cerkuv v’ eno veliko hišo, ker so njih cesarska Svitlost darove inu povikšana oznanit pustili, z’ katerimi so dones obilno svoje zveste služabnike inu vredne može ob¬ dani vali. Od tod pojde Csar v’ Astrakan, Csarina pride na rav¬ nost v’ Petrovgrad nazaj; Csar pak še le ob svetim Petru inu Pavlu. Po kronanji je Csar med ludi 45,000 srebernikov izmetal, kateri so bili nalaš za to čekani (gepraget) inu po 25. kopekov vrednosti imajo. Cesar Pavl je na dan svojiga kronanja dari ven delil, kakor mehke hruške. Per šest sto dve inu sedemdeset peršon je dobilo darove, ordne, grašine, povikšanje, inu druge do¬ brote. L§ samih kmetov je 81,800., katere je ta dan med gospodo izdaroval; eni so dobili po 6,000. kmetov, drugi po 3,000, po 1,500, po 800. inu po več, ali majn kmetov; ravno tako tudi v denarjih po več ali majn tavžent rubelnov. Moškovitarska armada je spet vsa na domačo zemlo nazaj peršla, katera je bila zuper Persio na vojski. Moškovitarski Cesar se iz Moškove v’ Petrograd po eni dalni poti nazaj vozi, zato,' de bode več mest po deželah vidil inu obiskal. Povsod mu velike časti skazujejo inu on velike dobrote ven deli. Britanski Kral inu Moškovitarski Cesar sta eno zglihanje na kupčio med svojemi deželami naredila, inu čez to pod- pisala eno pismo, de bode glihanje terdno velalo. Cesar Pavl je 7. Rožnicveta nazaj peršel v’ Gačino; 19. dan se je podal pruti Pavlovski, tam ostane do maliga Serpana, potlej pojde po morji čez Kronstadt v’ Reval, dva permorska broda; on bode barke na morji vojskne skušne delat pustil, inu Cesarica bode z’ obeme hčprami zraven per ti morski vožni inu skušni; to pernese kratek čas, inu en prid za mornarje, de nepozabio svojiga dela ob časi, kader je mir, ampak de so zvurjeni na morski boj popred, preden kaka vojska pride. Cesar ima skerb, de bi vse dober kup bilo v’ Petrov- gradi, inu soldatje ojstro v’ svojeh dolžnostih deržani bili. 137 Cesar, Cesarica inu Princi so šli na morje iz mesta Kronstat, so se okol vozili, barke ogledovali, skušne d ) železa v’ slehernim leti; ob tim časi je Car Alexei nemške rudarje na pomoč dobil. Sedaj živioči Car Pavl, inu negova mati Katarina sta kmetam delo po- ‘) = Grbom. — Jezični doctor, doctor iuris. a ) Veži: »de vsaki, katerikol — stanuje, more povedat, od koga . . . itd.« 4 ) T. j. po tretji delitvi Poljske (3. prosinca 1. 1795.) 5 ) P ud je ruska mera (utež) = 40 ruskih funtov; 1 pud = 32'7o čol¬ nih funtov. 139 lahkaln, kateri rudo na tlaki delajo. Nih plačilo je povišano, rudne dela v’ versto djane, inu so dolžni le takrat v’ rudo iti. kader ni pojlskiga dela. V’ štirih tednih so v’ stani vso rudno tlako opravit. Car je napravil eno kaszo v’ Petergradi, iz katere po¬ trebni denarje na posodo dobojo prati majnši cinžam, kajgor ih ohemiki od ludi i emleio . Ta naredba je zato od Cesarja sturjena, de oherniki nebodo mogli revne ludi tako nevstni- leno dreti, kakor do sedaj. Dan razglasve Kristusove, to je Svetih tr§h Kralov so z’ posebno veliko častjo obhajali v’ Petergradi. Čez to, kar je druge leta navada, so paradirali šestnajst batallionov, inu Car ih je sam komandiral. Carjov kojniski regiment je bil ves novo oblačen; Carina, Pojlski Kral, inu Princ Conde so iz okna v’ Cesarskim. gradi gledali. Pozniši pisma iz Petergrada pravio: dvanajsti dan Svi- čana je božji žlak zadel Stanislava Augusta Pojlskiga Krala, na katerim je naglo vmerel. Car je pustil rankiga Pojlskiga Krala pokopati z’ tako častjo, kakor je dozdaj le per samih moškovitarskih Carjov pogrebu navada bila. Dva inu dvajseti Svičana, je Car z’ vsim dvoram šel gledat truplo kralovo, inu mu je sam krono na glavo postavil; tri dni je na parah ležal v’ palasti, inu druge tri dni v’ katoliški cerkvi. Pogreb rankiga Pojlskiga Krala je bil z’ veličastvam obhajan, osemnajst batallionov je na paradi stalo v’ treh verstah od poslopja, ker je bilo truplo, notri do katoliške cerkve, kamer so ga pokopali. Sam Car je za pogrebam jezdel do pred cerkve, notri ni šel; zakaj on je staroverske šege, kakor vsi MoškOvitarji. Car je pustil rankimu Pojlskimu Kralu na grob te besede pisati: Stanislav Polski Kral, veliki Vaj vod Litave, po¬ sebni izgled oboje sreče v’ dobri pameten, v’ hudi terden; kamen postavil Pavl Pervi, Samoderžec inu Car vse Ruszie Perjatlu, gostovu. Devet inu dvajseti Grudna*) je Cesar Pavl eno premislika vredno Ukazo vundal; ona tako govori: „Mi smo zdajci ob nastopi na Carski stol znajdeli, de gospodarstvo negre prav; perhodki so majnši, kakor vundajanje; dolgovi so vsako l) Ta besedica je v izvirniku po pomoti izostala. 2 ) ICorziški rodoljub in vodja v vojskah zoper Genovo in Francoze. s ) Nov. 1. 1798. št. 66. in 71. ■*) T. j. 1. 1797. 5 ) Umevaj: »angleški«. c ) Ker je premagal francosko ladijevje v morski bitki pri Aleksandriji dne 7. velikega srpana 1. 1798. O tem dogodku poročajo Nov. 1. 1798. št. 65.: »Pismo iz Neapela 4. dan Kimovca pravi: Nelson je sedmi dan velki Serpana popadel francozke barke v’ brodi per Alexandrii, vjel sedem francozkeh, dve, požgal, štir potonil, štir so všle, majnši barke inu ladie skoro vse pogonobil, yjoJ 1500. traneozov, pobil več ku 4000, poslal v’ Gibraltar dobleni rop; Bonaparte je pred Ivajro obsut od Egiptovskih Sol¬ datov, brez vode, živeša. inu vojskne perprave. Angleži imajo le 855. mert- vih, inu ranenih; Nelson je en malo na glavi osterlen. To naznanja je pernesla brik la Montine v’ Neapel. katira poteče v’ London pove.dat. kar je tukaj od Nelsonove sreče popisanga«. 147 Od Nelsona piše en anglezki officir od Alexandrie 13.. velki Šerp. rekoč: „Nelson se bolša, skoro bode zdrav, vender mu bode ena častita lisa na čeli ostala. Večidel vjeteh fran- cozkeh bark pojdejo danes proti Gibraltar, inu od tam v’ Anglio. Pet tednov se bomo še tukaj blizo Alexandrie spre¬ hajali, potle gredemo v’ Neapel barke popravlat inu postrojit. Nelson misli v’ nekaterih mescih svoj dom viditi. Dobili smo Bonapartove pisma v’ roke, na katirih je dost ležioče, kakor Nelson pravi. Bonaparte inu njegovi ljudje bi radi doma v’ Francii bili; k • . 1. Viribus unitis! er vsaki jegri eden dobi, ta dragi zgubi. Tako je tudi per voj’ski eden srečen, dragi nesrečen. Al vunder iz tiga se ne sklene, de ta ni serčno se bojoval, kateri je nesrečen bil; temuč le, de premagavec je bil močniši. Ravno tako je bila naša pretečena vojska. Naši žolnerji so se serčno bojo- vali, so bili stanovitni, inu še sedaj niso omagali. To je fran- coz dobro vidil, zatorej tudi hiti mir narejat, kakor narhit- riši more; sam francoz je hvalil naše vojšake, inu dobro ve, kako so močni; on ve, kaj zaeno moč ima še sedaj Svitli Cesar; inu zategavolo je rajši dal odškodovanje namesti Maj- landa inu Niederlanda, kakor de bi, si upal, dalaj vojsko gnati. Terdni, močni inu pridni so bili naši junaki; stanovi¬ ten je bil naš Dunajski Dvor ; pa smo tudi en časten mir dobili; inu narveči čast med usimi, kateri so v’ pretečeni vojski zapledeni bili. Ge je nekaj nesreče bilo, moremo mislit, de vojska je ena jegra; al v’ jegri eden danes drugiga izmore,' pa morebit jutri nebode mogel. Cela Europa je vidila inu spoznala, de Esterajh je silno močen, inu mu ni narhujši sov¬ ražnik sile sturiti premogel, tudi takrat, kader je Estrajh sam vso težo te vojske nosil. Deržimo tedaj terdno ukupaj, bo¬ dimo pridni rojaki naše domovine; zakaj dobro zvezano moč nebode noben sovražnik premagal, inu eno kralestvo bode terdno obstalo, katero je med seboj ene prave terdne edinosti. Zares! mi smemo veseli biti, kader pomislimo, kako srečno smo iz narveči nesreče čast inu pošten mir zadobili; zakaj sovražnik je našeh vojska moč občutil, se zbal, inu rad od- jenal. Nov. 1797. št. 95. 204 2. Misli o vojski.') a) Sleherna reč Ima enkrat konc, sama stanovitnost ga nima; ona dočaka konc vseh reči. Esterajci so bili dolgo inu več let nesrečni na vojski, al vuner vselej stanovitni v’ lubezni proti svoji domovini, stanovitni v’ nadlogah, stano¬ vitni v’ serčnosti. Sovražnik je menil, de cesarski so stano¬ vitnost zgubili, de pobeže kakor strašlivi zajci; on jih tedaj l§tas popade, pervič enmalo nazaj podere, misli, požreti; al njegova sreča ima enkrat en konc. Zdražil je francoz poter- pežlivost vsiga sveta, zdražil Lahe z’ nakladami, švajcarje z’ potlačenjam njih prostosti, sebi nakopal Turke inu Ruse na glavo; cesarski so bili novič prerojeni, predelani, inu so njemu se kakor zid vstavili; zdaj beži od vsih krajov nazaj, popuša štuke, živež, blago, inu ludi. Dosti tavžent je že pobitih, še več vjetih. Tiga tedna v’ torek ‘D so tukaj skuzi pelali na do¬ lensko stran .čez devetsto vjetih francozov, pa jih bode več drugih spet peršlo iz Benedskiga. Kaj to drugiga pomeni, kakor stanovitnost naših je premagala, inu konec francozkeh reči dočakala. Prav smo tedaj sturili, de smo se v’ nedelo 3 ) Bogu zahvalili, inu ga nadalaj za milostno pomčč prosili. Naš duhovni vojvod milostivi viši Škof Baron JBrigido so imeli peto mašo inu zahvalno p§sem; potle je bila nemška pridiga v’ S. Niklavži; purgarji, inu strelci so bili v’ paradi na velkim tergi pred cirkujo, strgali med mašo inu zahvalno pesmo. Naj bo tedaj hvala Bogu za prejeto plačilo esterajske stanovitnosti, naj bo vesele, inu še dalaj prošna za pomdč od zgoraj. Nov. 1799. st. 2:-!. b) Ludem na sveti se primeri, de na en čas oslepe. Kaki zmikavt jih premoti, oni mu verjameo, menio per njemu dobiti vso srečo. Tako se je godilo Laham, inu Piemontejcam; ti so en čaš francozam verjeli, jih za odrešenike šteli, mislili skuz francoze dobiti nebesa na zemli. Sleparia le en čas vela, pride luč, pride pamet nazaj, takrat mine vse zape- lanje. Človek ni stvarjen, de bi se z’ pametjo kregal, dar pa¬ meti se časi enmalo skali, pa se spet verne, Lucije, katiri so pod težkim jarmam požrešnih generalov inu francozkih ko- misarjov zclihvali, so se zbrihtali, prejemleo zdaj naše cesar¬ ske vojšake, kakor svoje prave odrešenike, vedoč, kako srečni so bili pod starmi njih dobrotlivmi gospodarji. ! ) Po osvojitvi m. Milana d. 24. vel. travna 1. '1799. 2 ) 4. d. rožnega cveta 1. 1799. 3 ) 2. d. rožnega cveta 1. 1799. 1 205 Pamet se je med ludstva poverila, niso več francozam perjazni, ti jih nemoreo več slepiti, zatorej gre francozam vse vrata sovražnikam, nepusti' več iz kože devati, neodpera več nardbe. Lah se Piemontci jih preganajo, našim roke podajajo, inu lepa Laška dežela bo skoraj spet vsa prosta. Naši so že v’ Turinu inu še dva marša dalaj, Princ Karl je v’ Curigu v’ serci Švajca, Jakfn je blizo odrešenja, mesta Rimini, Cezena so naše; Genova je od cesarskih obležena, terdo stiskana, general Makdonald je na Laškim kroginkrog zapert, po fran- cozkim je slišati, de med seboj niso ene, misli, se jim glava meša, kar slišio, de jim sreča neče, inu de jih c§l svet sovraži. Kdo bi pred tremi mesci bil verjel, de se bodo reči' tako čudno prevernile, zdaj pa nam vjeti francozi sami oznan- vat prideo. Ta teden jih je peršlo v’ krajnsko deželo blizo šest tavžent; na beneškim nimajo prostora, kam bi devali novič vjete francoze, katiri sledni dan perbajajo, inu jih še le dalaj vjemajo. Pravio, de general Moreau že nima nič več ku pet tavžent tistih, z’ katirimi se je boj začel, per Veroni. General Suvarov ni nikdar per pokoji, zmiram na kojni, ne¬ pusti francosam, se oddahniti. Nov. 1799. št. 24. 3. Ozerk na pretečeno leto 1799.*) Lijpe pergodke nam kažejo zamerld pretečeniga leta. Tolkein lepih del inu drage vmetnosti, tolkein števila hvale vrednih vojšakov! tolkein človeške lubezni posebnih inu dob¬ rih dežela se spremina inu svitli iz zagreba stariga l§ta! Med timi sto letami nobeno leto tolkein gosto zadrugim vojškakov nešteje, koker ta, kir je pretekel, pa tudi nobeno leto se raspartena inu neraspartena lubezen dežela ni tako natankv iskazala koker v’ zadnimv! Zmeram je bila v’ zadnimo leto nar veči vojšakost ma¬ lopridnosti nasproti, v’ tih nar terših stiskah inu v’ nar ža- lostniši nadlogi je kralvala zmeram nar veči vojskna serčnost. Komej je bila, ena dežela iz velike velike vbožnosti po- tegnena, že je bila ena druga skoz krive obvarvavce v’ govt rasdianja^ inu potrenja veržena, al se nevidi to v’ pergodkih revniga Šveica, Belgien inu Rheinskih dežel ? Dalclar je hrup francoskiga punta skozi veči part Evrope se raslegal, ni pament nikoli tako očitno puntarijo inu perve stebre svojbodnosti inu edinosti pobijala, koker v’ preteče- očim leto. Sami tisti, ki so nečedno prenarjanje deželne ob- ’) Izviren nadpis. 206 lasti napravili inu povečvali, so spoznali, de le napelvanje eniga samiga je mogoče notrajni inu zunajni mir ludstvu narediti, inu obderžati. Vojšaki jutraine inu opoldan-večerne Europe, od potoka Nil pa do Texel so v’ starim leto v’ kup stali z’ mečmi k’ videzo. Iz Orient in celo iz opolnočne Azie so ludje pravične reči opravlat v’ kup vreli, Esterreihski vojšaki so zgodaj v’ vojsko pot prederli, inu so sami per Veroni francosko moč rasdiali, plača nih velkiga d§la je bila doblena Mantua; de¬ vet drugih vojska inu šestnaist doblenih terdnav so kronale nili nespremakneno stanovitnost. Hod v’ Egipt je bil Fran- cozern z’ odvzetim Neapelnam inu Rimskim plačan, namesti drev§sa svojbodnosti so bili kojniki po Laškim nastavleni. Skozi hudobnost francoskiga prenarjana poterti Lahi so se čudili čez nih mogočne otelce, kader so že dobroto, pod ce- sarjam biti, občutili. Naj bo tedaj sturjene pretečeočiga leta perčetik k’ ena¬ kim delam v’ sedanim leto, mi vpamo, de bodo taisti, ki so prenarjane v’ francii prokrotili, ') tudi napuh, kateri se iz no- viga prenarjanja vzigje, pobili. Nov. 1800. št. 2. 4. Vsklik po miru. Tako še ni zadosti z’ pomorjenimi napolnenih grobov? ni še dosti krivi prelite na potaptanih inu sežganih poljeh, rasdjanih mestah inu deželah? tudi ne solza inu revniga upitja zapušenih žen inu otrok, stisk inu zdihvanja človeštva ? —- Spet se uzdigje smert z’ vojstro koso, inu oče mir za¬ treti, ali proč z’ njo, proč z’ straham, dokler je še kaj urat železnih, še nemanka dobre zastopnosti, inu poti k’ bolšimo, inu upajna, aku ravno zadno biti zna. Nov. 1800. št. 44. 5. Prošna.") Na te, kateri vedo čez vboge ranene Soldate vsmilenj e j imeti. Prijateli! Od cele dežele, inu od tega Lublanskiga mesta je iz dobriga, vsmileniga serca na ruticah, inu zamaških, povojih, inu obvezeh za naše bovne, inu ranene bratce, varhe našeh domov, revne soldate veliko notri peršlo; Bog vam daj pla- ‘) Najbrž tiskarski pogrešek m. »pokrotili.« J ) Izviren nadpis. 207 čilo za to, prelubeznive vsmilene serca! — Reveži drugači ne morjo, koker z’ solzmi v’ očeh, kader v’ obezuvanje obču¬ tijo bolečino potolaženo. Al zdej je že z’ vsim letim per kraju, inu potrebuvanje ravno to jisto — bodite tedej pro¬ šeni, zlasti vi vsmileni časti-vredni Duhovni na deželi — inu v’ mesti — opominajte vaše ovčice, naj kaj zupet sem dado, bodite al cunice, rutice, povoji, al obveze; vse jim bo prov. Morebiti (se)') bo obvezvanje z’ temi rečmi ravno per vašim Sinu, bratu, stricu, perjatelu, al sosedu zgodilo; vselej pak bo h’ pridu tem prišlo, kateri so za Nas cele vude zgubili, sem ter kje rane prejeli, inu tolikrat že z’ nevole se čez bolečine britko potožili. Kateri kaj poslat oče, naj se na bukve-predavca Kofn na placu v’ njegovi štacuni poda, on leto nase čez vzame, inu dalej pošle. Nov. 1799. št. 43. 6- Amnestija begunom Svetli cesar kliče z’ odpušanjam inu z’ prijaznim gla- sam vse tiste, kateri so od soldatov všli, nazaj v’ žold, naj prideo skupaj, časa k’ vkup shajati imajo 8. mesečo v, nivn bo vsa pokora odpušena, aku le še drugiga velikiga prelomika na sebi nimajo. On dalej govori: Pole kir iz več mest verjetne pisma k’ meni teko, de je eno veliko število iz žolda ih všlo: naj prideo nazaj v’ tih mescih, kateri leže med 1. malim Serpanam leta 1800. inu zadnim svičanam 1801., naj si naprej vzamejo, nič več tako d§lati, inu naj se poverneo nazaj služit cesarjo, nim se ne bo nič zgodilo, naj bodo rojenaki naših ali drugih dežela, oni se imajo oglasiti per armadi ali na drugih m§stih, de prideo sp§t zraven; vender je to oznanilo le na tiste, kateri so pred tim oznanilam všli. Kateri več za službo nebodo, bodo prosti pod postavami (v’)‘‘) deželi živeli inu brez vse skerbi. Kateri se pak v’ tim vendanimo čašo neoglase, inu na¬ zaj nepovernejo, bodo, kader bodo zgrableni, po nih zaslu- ženio pod vojstro pokoro verženi. brez odpušania inu milosti. Nov. 1800. št. 25. & ‘) Ta besedica je v izvirniku po pomoti izostala. 2 ) Te besedice v izvirniku ni. ■ c. Iz „Kuharskih Bukev.“ 1799 . 14 Geslo : „Narbolši jecU Za lačne ludi“. Predgovor. ||we le samo v navada, ampak tudi spodobnost je, de ženske ® kuhajo. Žene so skerbniši za snažnost, iz njeh čedneh vb rok je vse perjetniši, one se znajo urniši obračati, imajo bol ojster pokus, bistriši poduh za razločiti, kaj bolši, kaj zdraviši. — Možkim naj ostane učena zdravilska kuhina v’ apothekah. Kuharji so preveč brihtni otli biti, ženske pre- mojstriti; al kaj je iz tiga vstalo? oni so znajdeli umne mešanja, al nevarne za zdravje; pod zavitemi inu komaj zastoplivemi besedami vpelali eno silno čedo nezdravih je- dllov; z’ ptujmi irn^nmi kuhinski jezik Nemcam inu Sloven- cam zmešali; tako daleč, de nam dan današni skoro ni mo¬ goče unajne kuharske bukve zastopiti. Kraj niče se kuhanja težko uče, ker nezastopio pomenik francozkeh, anglejskeh, laškeh inu nemskeh besedi'; posebna nadloga je po deželi zunaj mesta, tam ga ni človeka, kir bi skrivno zastopne besede razložil nevajenem Slovenkam. Torej sim si perzadel začetik ene krajnske kuhine v’ roke dati mojem rojakinapi. One imajo čast, de so narejavke zdraveh, dobro dišečeh, inu snažneh jedi; tedaj jeh nagovorim: stu- rite tudi ve čast vaši kuhini, de jo bote v’ lastnim sloven¬ skim jeziki zastopile, govorile, inu ohranile. Ako nisim mo- rebit vse prav po krajnskim zadel, bodete ve popravile, inu za en drugi perhodnikrat povedale, kaj imam prenarediti, kader se bodo te bukve drugič natiskvale. Sledna vmetnost ima svoje lastne besede; tudi ve imate svojo vižo kuhinske stvari prav imenvati, tedaj bodete narbol znale mojimu sla- bimu perčetku popolnimost naložiti. Čemu besede krasti? Al ni slovenski jezik zadosti premožen? Kuhati je nekidana latinska, nemška inu slovenska be¬ seda; kuhati se pravi: narediti jedi perpravne za človeški 14 * 212 vžitik. Konec kuhanja je zdravje ohraniti, jedi so zdravila za zdrave; tedaj more vse zdravo biti, iz kar se jedila ku¬ hajo, inu zdrava viža, po katiri se kuhajo. Zavoli tiga se varjejo pametne kuharce pred obilno mastio, tolšobo, inu suhim mešam; žerke inu žaltove stvari odberajo inu odmo¬ tajo; pogrete nedajejo na mizo, v’ kufreneh ali bakreneh posodah nekuhajo, tudi ne v’ cinasteh ali kositarneh, kader je preveč svinca v’ mes, temuč le v’ parsteneh inu železneh; one ohranio čednost, snažnost po kuhini; sploh gledajo, de se jedi skuzi dober pokus inu lepo naredbo ne le garlu, temuč tudi želodcu perporočajo. Per sadju inu kislinah je potrebna al sreberna, al le¬ sena žlica inu posoda; drugi matalli bodo od kislob razje¬ deni, inu zdravju škodjejo. — Ogin naj bo čist brez dima, de jed nepersmodi; suhe dreva, čista žarjavca, varna inu skopa roka per polenih, vender darovftna per potrebi, de se jed necmari predolgo, ampak v’ eno mero naprej gotova po¬ stane, inu precej na mizo gre. Preveč žarjavce ni dobro; kir pa dreva preveč varje, jih preveč požge. Goreča mast se ne vgasne z’ vodo, ampak solio, al’ z pokrivanjam inu zadušenjam, al pa se berš po tlah razlie. Voda naj bo snažna, čista, mehka. Studenec ima terdo, šterno mehko. Terda je, v’ katiri se žajfa nerada razpusti, inu sočiva dolgo nezmeči; ona postane mehka, kader en čas vre, al v’ škafi na čisti sapi stoji. Solitarjasta voda sturi rudeče meso, kader se v’ nji kuha, to sicer ni nezdravo, vender vzami rajši drugo nesolitarjasto zavolo lepšiga vida. Dobra voda nima nobene barbe, nobeniga duha, nobeniga pokuša; kolnica*) naj en čas stoji v’ škafi, de se vbriše inu podse verže. Per lepim vremeni rajši vrč, kakor ob deževnim. Voda per kuhanji zmiraj zgubluje, sevenkadi; to imenuemo: se vkuhati, se pokuhati. Sol ima biti čista, če je bol nesnage polna, rajši mokra postane ob mehkim vremeni. Per soli je potrebna skopa roka, nezmotena glava. Morska černa sol je narbol slana, bela majn, kuhana sol narmajn; te je treba več djati. Kvas napenja stvari, v’ katire ga denemo, skuzi to na- penanje ali kvasenje dobi stvar eno vinu podobno bitnost; kader gre dalaj, postane kisloba; inu kader predaleč pride, je gniloba. Narbolši kvas je, kader je on sam na narbolši stopni svojga notrajniga napetja; tedaj se more precej na drože narediti inu sušiti; prepozne drože so prekisle; vinske ;i j Pravilno: »kalnica« = kalna voda. 213 naj se sture od perveh moštoveh pen, ali kisanja. Volove drože so le mlade dobre. Varvaj se vino djatl v’ jesišno po¬ sodo; mleka nedevaj, kjer je popred ena kisloba'bila, ako nisi posodo popolnim z’ pranjam osladil. Karkol gniti začni}, se pokaže skuzi smrad; ni zdravo, ima že hud kvas v’ sebi za naše tel6 k’ gnilobi napenati. Rajši lakoto terpeti, kakor v’ želodec djati, karkol je le enmalo smrada nategnilo. Čemu nam je sicer nos .ravno nad n strni ? Jed, katira zavre, je al precej mehka, to je kuhana, al pa napol mehka, to je barjena,*) obarjena. Vrela voda je krop, z’ tim politi se pravi popariti, če je preveč hud krop, se zapari. Jed, katira se v’ posodi nad žarjavco žene inu kadi, se pari, to je paro, dim, ali put iz sebe kadi. Kader je posoda pokrita, pravimo, se duši, v’ zaparci meči. Kaderkol se pari tako dolgo, dokler rumena postane, imenuemo, de se rumeni. Žari se jed nad žarjavco na žel§zni mreži ali rosi, de jo žar od žarjavce cmari, al omeči, al zarumeni; kakor po¬ stavim kolobase i. t. n. Peče se na sami vročini inu ognovim puhtenji, kakor postavim kruh, tčrta; pečenka. Al je kruhna peč pravšina za kruh vsaditi, jo poskusi tako: verzi v’ njo enmalo bele moke, če se zažgč, je peč prehuda; če pa narpred rumena, potle rujava postane, je dobra. Pečenka se nima predolgo peči, zgubi sok, inu je kakor suha terta; pečenje je per mesu na majnši stran dobro; per kruhi pa na veči stran. Žgč se kafe v’ odperti posodi, inu moka za prežganje inu prežgano župo; žge se žgano vino v’ zaperti posodi, ali v’ zaparci; žge se tudi moka v’ vrelim kropi za žgance. Kader eno stvar v’ razbelenim masli al drugi masti zarumeniš, pravimo, de creš, ali ocreš; ocrejo se pišeta, jajca, bezeg i. t. n. Pečenje na ražni se poliva al z’ maslam, al speham maže. — 1 Kar je kosmatiga inu pcjrnaatiga, se al z’ ognam osmodi, al z’ kropam omavža, opuži, al ogara. Kar je nečed- niga, se osnaži. — Živali se na trebuhi prerežejo, inu iztre- bio, al iztrebušio. Slovenci trebuh imenuejo tudi vtroba, te¬ daj trebiti se pravi iz trebuha pobrati čeva, jetra, inu zlasti žolc. Cedi se na cedili, na rešetci, al sitci, inu se al odcedi al precedi; prežme se skuzi belo ruto. Zverkanje raz-žene narazen, k’ tim je potrebna ena nalaš od Stergarja ali dras- larja vstergana žverkla. — Zasuka se moka z’ vodo, z jaj- ‘) Pravilno: »varjena« (od glagola »variti«.) 214 cam: od tiga pride suk, ali sukančik; tudi se zasuka ribani kruh, prežgana moka, al druge reči na mesni ali drugi župi, iz tiga pride suk na mesnine, katirga zos imenujeo; se zna tudi reči sok, ker v’ ta zos pride sok od mesa, od lemon, al drugiga iztlačenga sadja. — Kader meso podsežeš, ') pro¬ stor sturlš, al izvotliš, ter z’ drugim maham ali mašenjam napolniš, se pravi: budlati, nabudlati, nadevati, namašiti; mašenje pa je budla, nadev, nadevka. — Navleče, podleče, al špika se meso speham inu z’ jeglo, al špikavnikam. — Meša se z’ kuhalnico, žlico, al z’lesenim nožam; kader jajca raz-ženeš, jih al raztepeš, al razpeniš; maslo se vmede, vmeša, vmane. — Kader jed pustiš kuhati, al pa hladiti, dokler po¬ stane kripkejši al terdiši, pravimo, de se zakripne, ali za- kerpne, to je kerpka, ali kripka bode. Dišavo imenujemo vse, kar lep duh jedem da. Ene di¬ šave so domače, kakor: žalbel, peteršil, maj er on, vertnine. Druge so štacunske, prideo iz unajneh dežel, postavim: na- gelžbice, sladka skoria, muskatcvet, anglejska dišava. Domače dišave so bol zdrave, inu narbol gospodinske. < Kader se reče z’ lemono kisati, je tudi vino, al jesih dober, ako nimaš lemon. — Sago * 2 ) je v štacunah naprodaj. Kuharce naj berejo te cele bukve zapored, de eno sploh zastopnost dobojo. Pamet jeh bo učila k’ sledni jedi več al majn perprave vzeti, kakor imajo za več al majn ludi ku¬ hati. Semterkje se znajo ene stvari premeniti, opustiti, druge perdjati: skušna je velik učenik. Dalaj imam zavolo krajnskiga jezika, v’ katirim so ..te bukve pisane, oppomniti: jes sim gledal na narbol znane med slovenci najdene besede, de bi vsim zastopen biti mo¬ gel. Kaderkol ene krajnske bukve na dan prideo, ima sledni kaj čez jezik godernati; enimu je preveč po hravatski, dru- gimu preveč po nemški, inu tako naprej; jes pravim: mi moremo krajnske slovenske besede poiskati semtertje po de¬ želi raztresene, inu na to vižo skup nabrati čisto slovenšino. Skušna me uči, de ni lahko stvari najditi, katira bi se v’ enim al saj drugim koti prav po slovenski ne imenvala; če je pa kaj novič znajdeneh inu starim slovencam neznaneh reči, se znajo te po unajnih jezikih imenvati, ako bi jo mi nemogli iz ene slovenske korenine karstlti. Moje besede v’ teh bukvah so skoro vse krajnskiga, slovenskiga roda z’ tim samim razločkam, de se povsot v’ ‘) Menda tiskarski pogrešek m.: »podsečeš«. 2 ) Die Merkpalme (sagovo drevo, sagovina). 215 naši deželi negovore. Al ima pa zavolo tiga meni kdo kaj očitati? bom li dragam hodil imena beračit, kader jih doma najdem? nebomo li nikol naš govor popravili? Ako bi ta reč tako naprej šla, bomo doživeli, de se nebodo gorenc, dolenc, inu notrajni eden drugiga zastoplli; eden se bo ponemšval, drugi bo sam na sebi ostal, tretji bo napol Lah. Kdo bi potle krajncam bukve pisal? Tedaj moremo eden drugimu podati, kar ima sledni dobro člstiga. Katiri nemšujeo, pravio: tila, kar pa gorenci inu drugi po deželi budla imenujeo. Lublanec nudelbret, po deželi dfla; hasobsOten riba nezastopi nobeden po stranskih krajih, kader pa rečem: obarjena riba, me bodo zastopili. Take besede so nadalaj arenšmalc, to je jajca v’ masli, knedel, to je gnedel; burfel, to je kotčnek, kir je na štir kGte vrezan; ajmoht, to je mesnina v’ stiki al v’ šoki; roš,. to je mreža; einbund, to je zavezana podvlca ali potica; šefla, kar je zajemnica al zajemavka. Gorenc inu drugi pravio staklenca namesti flaša, ker je iz stakla, to je iz glažavne. Namesti taler pravio dilca al krog; mavrah je smerček; pušel je snopek ali zvezik. Libra ali funt je noviga znajdenja starim neznaniga, v’ tim se rajši veržem po latinčih inu lahih, kir imajo besede bol lahke za izreči, kakor Nemci; ravno tako bi jes rajši re¬ kel brodet, kakor ajmoht. Per mestih so našem Slovenkam, katire se pridejo ku¬ hat učit, narbol smešne besede, kader v’ novič slišio, posta- stavim: einrlrati, oblavširati, gori djati, abtrlbati, durhšlagati; kar bi se vuner lahko po slovenskim reklo: zasukati, obariti, iztrebušiti, vmesti ali vmeti, precediti. Spoznam, de nismo še per zadni popolnimosti člstiga ku- hinskiga jezika. Narlaglaj bi meni v’ ti r§či pomagale gospo- dlne po deželi, kir so narbllžej per izvirki neskaženiga ■ slo¬ venstva. Zatorej perporočlm inu prosim, de bodo pervimu za¬ četku dobrovolno perzanesli, moje perzadevanje popravili, ter slovensko kuhino v’ en stanovitni red inu versto djali. Lublana 1. dan mali travna 171)9. Valentin Vodnik. 216 I. Zupe. 7. Cesarjov ješpren na zupi. V’ en poliški lonec vbi dvanajst rumenjakov, jih raz¬ tepi, kader se do pol lonca narastejo, nali še osolene mlačne goveje župe pod kraj lonca, vse vkup z’ žverklo ali spredlo dobro raz-žverklaj. Nalij eno kastrolo z’ na pol vrelim kro- pam, tukaj notri postavi zgoraj imenvani lonec z’ rumenakmi inu župo, ga pokrij z’ vreno, inu pusti na žerjavci vreti; kader je v’ terdo kuhano, se to imenuje cesarjov ješpren. Iz lonca z’ žlico reži, de podobo od nje dobi, ga na skledo po- kladaj. najn vli al mesno, al postno župo, inu daj na mizo. Cesarjov ješpren se zna tudi tako narediti: v’ en pisker deni dve žlice cvetne moke inu en maszelc smetane, dobro zmešaj; potlej perdeni dvanajst rumenakov, osoli, zupet raz¬ tepi. Pisker postavi v’ na pol vreli krop v’ kastroli, vse vkup na žerjavco, de se skuha; zadnič devaj z’ žlico na skledo, kakor je zgorej rečeno. — Če pak hočeš celiga v’ župo djati, moreš en drugi pisker z’ putram dobro namazat, to v’ per- vim piskru narejeno mešanje notri preliti, inu kuhat persta- viti, kakor zgorej. Se bo rad od piskra ločil. Celiga deneš v’ skledo, naju pa župo. II. Zelnate Jedi. 17. Spargelni. Spargelne operi, poveži v’ snopke, jih naravnost per- reži zadaj na rituvji, inu skuhaj na čisti vodi v mehko. Ka¬ der so mehki, jih odstavi, vodo odc§di. Za polivanje vzami rumenaka od jajc, pol žlice bele moke, eno žlico vode, to mtjšaj v’ enim piskerci; potle perlij enmalo vode, na katiri so se spargelni kuhali, tudi en košček putra, muškatcveta, soli, cukra; perstavi k’ žerjavci, vedno, mešaj, dokler se go¬ stiti začne, pa nesme vreti. Potle se otlači ena limona notri kolikor je treba, se premeša, inu na spargelne polič, katiri se popred na skledo razlože. Polivanje znaš tudi tako narediti: položi en kosec sro- viga masla v’ kozico, ga raztopi, premešaj bele moke, preden se zarumeni, de ni ene žlice vode zraven, premešaj, inu sku¬ haj ; kader vre, perdeni muškatcveta, enmalo sroviga masla, mešaj, dokler se maslo raztopi; z’ tim polij spargelne. 217 III. Kuhane, Dinstane, Nadevane jedi od mesa inu pe- retnine. 25. Mužganove svinske ldobase. Pusto svinsko meso inu svinsko podtrebušmo sekaj prav drobno. Potle deni zraven svinske mužgane, enmalo zrezaniga lupa od lemon, stolčeneh nagelžbic, dišave, inu soli. Klobase nadelaj v’ svinske čeva, obesi v’ dim tri dni; jeh peci v’ srovim masli, al kuhaj v’ ohravti, zeli, al repi. IV. Zoszi ali Polivke. 50. Polivka od mišelnov. Operi miselne z’ vinam, deni v’ kozo z’ čebulo inu sro¬ vim maslam na žerjavco, dokler se lupine odprejo. Potle na¬ redi posebej en prežganje na nemško vižo, iz tiga polivanje, nekaj kapel olja notri; se vlie na mišelne, inu pusti jih do dobriga skuhati. V. Jajčne, inu Mlečnate j$di. 59. Buče v mleki kuhane. Olupi eno bučo, pečke poberi ven, inu jo na podolgaste rezine zreži. Kuhaj jeh v’ osoleni vodi; posebej skuhaj pol libre rajža tudi na vodi, inu ga očedi. Bučo pretlači skuzi sitce v’ rajž, perli mleka, deni notri en kosec sroviga masla, inu skuhaj do dobriga. Kadar daš na mizo, potresi z’ cuk- ram, inu sladko skorio. VI. Pudding, inu Paštete. 63. Masleno testo, ali puterteig. Eno libro cvetne moke razdeli na dili na dva enaka kupca; iz eniga se naredi testo z’ dvorna celima jajcama, tremi rumenakmi, štir žlicami kisle sm§tane, dvema žlicama, vina, za en oreh sroviga masla, inu solio, kar jo gre, testo gnedi skuzi eno četert ure, potle naj počiva. VII. Bandelci. 69. Bandelci od rakov. Dvajset rakovih vratov olupi, zreži; perdeni enmalo v’ mleki namočeniga inu ož^tiga kruha. M$šaj eno unčo sroviga masla, perdeni en vbito c^lo jajce, inu dva rumenaka; med 218 vse to deni zrezane rake inu namočeni kruh, inu skup zme¬ šaj. Bandelce pomaži z’ rakovim putram, inu jih na polovico napolni; speci jih v’ tortni ponvi; kader močne p<^ne ženejo, so zadost pečeni. VIII. Ajmoht. 77. Pišeta z’ špargelni v’ zeleni polivki. Pišeta o trebi, očedi, našpili, noge z’špago zveži, z’ vre lim kropam poli; potle v’ merzlo vodo en čas položi, zadnič v’ kozo deni. Posebej obari lepe zelene špinače, jo odcedi, z’ merzlo vodo poli, ožmi, inu v’ možnarji .stolči; dalaj jo deni v’ eno kozo posebej, zraven dobro zrezaniga, beliga kruha, dobre goveje župe gori, de se vkup kuha na žerjavci, per- deni dišave inu soli kar je prav; potle preženi skuzi sito v’ eno skledo, inu to precejeno polivko zli na pišeta, katire so v’ svoji posebni kozi, jih postavi na žerjavco, de počasi vro. Se posebej obari špargelne na kropi, de enmalo zavro, jih odcedi na siti, z’ merzlo vodo poli, potle k’ pišetam deni špargelne; inu naj se vse skup do dobriga v’ kozi skuha. IX. Postne inu moknate jydi. 90. I) rožni krofi. Deni v’ skledo eno libro pogrete moke, dvanajst rume- nakov, en frakel smetane, tri žlice voloveh droža, osem lotov stopleniga sroviga masla, osoli vse, inu zgnedi testo, zvalaj, reži z’ glažam, ali plehatim obodcam, znaš nadjati v’ sredo z’ cukram kuhane marelce, ali en drugi salzen; pusti krofe gor iti, inu eri jih na masli. X. Kuhanje, ali Koli. 93. Masleni koli, ali mdslinek. Dvajset lotov sroviga masla m^šaj do rahliga v’ skledi, vbi notri 16 jajc, zraven tiga 12 lotov cukra inu zrezanih lemonovih lupkov; naredi okrog en obod iz testa, inu peci počasi. XI. Pečene mesne j<;di. 115. Kravje vime peči. Kravje vime perstavi z’ vodo inu solio kuhat, v’ mehko. Potle ga zreži na kosce, povalaj v’ moki, inu peci v’ srovim 219 masli, de postane rumeno. Ker se more dolgo kuhati, ga je treba pred ta dan, al takrat, kader je za druge reči ogin, perstaviti. XII. Salata. 121. Laika salata. Vzami marinirane ribe, razreži jeh čedno v skledo; potle lepe olivke, po dolgim zrezane sardele. K’ tim naloži skledo; je laška salata. XIII. Torte. 137. Hitra torta. Pol libre sroviga masla, eno unčo cukra, pol libre raj- žove moke, inu en rumenak tari ali ribaj v’ ročni stopi ali možnarji prav dobro; potle vil na cvetno moko na dilo; sturi dva debela podplata iz testa; en podplat deni na pleh, potle gori namaži vkuhanja ali salzna, inu pokri z’ drugim zvalanim podplatam, obreži okoli; zamaži z’ belakam, inu tudi z’ belakam po verhi pomaži; potle peci al v’ tortni ponvi, al v’ peči. XIV Ribe. 160. Pečene posterve. Postervo ošohtaj *), otrebi. osoli, peci jo na mreži po¬ časi; pečeno pusti hladiti, položi jo na en z’ maslam nama¬ zani papir z’ dišavo, zelenjam, inu lemonovim, sokam; jo spet deni na mr^žo, peci počasi, de se od dišave navzame. Se da v’ papirji na skledo. XV. Cukrene pekarije. 165. Biskoti, ali prepečenki. Vzami eno libro cvetne moke, eno unčo presjaniga cukra; štir belake raztepi v’ enmalo mlačniga kropa; deni v’ to cu- ker inu moko, mešaj dobro skup; naredi iz tiga, testa po- dolgasto štruco, deni jo na pleh v’ peč. Kader je pečena, vzami ven, razreži na biškote, inu jih spet v’ peč nazaj po¬ stavi, de se zarumene. *) = Abschuppen. 220 XVI. Žolce,*) inu vkuhanja, ali v’ cukri kuhane sadja. 182. Žolca od smetane. V’ lonec deni en maselc smetane, tri cele jajca, en ru- menak, cukra zadosti, inu ob cuker nasterganiga lupka od lemon; vse to prav razžverklaj v’ lonci, postavi lonec v’ vreli krop tri četerti ure, nali potle v’ skledo, potresi z’ cukram, inu po verhi zarumeni z’ razbeleno lopato. XVII, Smetane, inu sn^govi. 198. Kafitova smetana. Kuhaj z’ cukram sladko smetano, verzi potle notri eno unčo neprečerniga, ampak lepo rujavo žganiga kafe; pokri, pusti ohladiti, prežmi skuzi ruto, de kafč proč pride; daj na mizo. XVIII. Zmerzlme. 214. Jabolčna zmerzlina. Olupi mašancgarje, zreži na četerti, deni kuhat z’ vodo na prostori v’ mesingastim kotliči. Perdeni eno tresko sladke skorie, inu od lemone lup; skuhaj v’ mehko, prežmi skuzi ruto. Na en maselc tiga jabelčnika vzami eno unčo cukra, kuhaj skup, dokler se kapla na cinastim okrožneki žolcnata *) pokaže, kader jo gori kaneš inu ohladiš. Ohladi, deni zmer- zovat. XIX. Piača. 220. Mandelnovo mleko. Štir lothe sladkih, inu dva lota grenkih mandelnov po¬ pari, oluši, drobno stolči, en bokal vode gori vli, 8 loth cukra zraven deni, vse dobro premešaj. Precedi skuzi ruto, nali v’ flaše, postavi hladit: je dobra piača. XX. Sadje hraniti, inu kisati. 239. Kumare v jesihi hraniti. Vzami majheneh kumar, operi, inu pol dneva osolene pusti ležati v’ skledi; potle jeh na en gorki kraj postavi, de : ) Nemška beseda »Sulze« (— Gallerte), žolcnat = sulzig. 221 se osuše, pa vender ne na sonce. Potle perstavi jesiha, ene lorber peresa, popra inu dišave, de zavre, v’ vreli jesih deni kumare, de enkrat zavrejo; razloži kumare v’glaže, nali jesih čez nje. Kader jesih moč zgubi, ga odli, inu drugiga hudiga nali; se hranio čez celo leto. XXI. Nauk od razrezanja. 245. Razrezan je jerebic, inu sredneh žival. ■ Jerebice, jerebi, inu druge sr § dne velikosti peretmne se razrežejo al na četerti, al pa kakor kapun; se gleda na šte¬ vilo inu na voljo per mizi sediočih, tudi na živali majhinost al velikost. XXII. Navk vertnine inu zelenine v’ kuhini prav oberniti. 28(1. Krompirjevi cmoki, ali gnedli. Srove, al pa posušene kukmake ') drobno razsekaj, zme¬ šaj med razpeštani ' 2 ) krompir, perdeni dišave inu jajca, zmešaj, delaj cmoke, inu jih na mesni župi ktrhaj. Ako bi rad velike gnedle imel, moreš enmalo moke zraven permesiti, ker se si¬ cer razvale; majhini pa se brez moke skup derže. Taki cmoki v’ pečeno gos nadevani so prav dobri. <) = Champignion. 2 ) = Razmeč.kani. / / D. Iz knjige: Pismenost ali Gramatika Perve Šole“. 1811 . I. Predgovor. »osti po nemško in latinsko pisanih gramatik je med ludi danih, ktire Nemcam in drugim Europejcam kažejo slo- ^ venski jezik pisati in govoriti; slovensko pisanih pa za domačo potrebo nič več ne poznam, ko sami dve, Smotri- skovo ') in Lomonosovo *) za Rose in Serbliane. Ptujce smo tedaj vučili našo besedo znati, sebe pa ne. Od tod pride, de nimamo skoro nič vučeniga perdelka. Zatorej je prav prišla zapoved našim mladenčam dati v’ roke pismenji na- vuk, kir jim bo kazal svojo domačo besedo izrekvati in na pismo devati. Porečeš: čemu pa mi bo? saj znam po naše govorit. — Govorit znaš, al spravno govoriti in pisati morebit ne. Nemci, Lahi, Francozi, dajo svojim otrokam narpred svojo domačo pismenost za pervi vuk, deslih znajo nemško, laško, francozko. Zakaj ? — za to ki je treba začeti vsfe navuke z’ tisto besedo, ktiro nas je mati vučila. V’ ti se otroci lahko in hitro navadio pismenje znadnosti. To je perva stopna k’ vsim višjim vučenostam. Veseli tedaj naj bodo mladenči, de jih od začetka ne silimo z’ ptujmi neznanmi besedami. Res je, de tudi tukaj nenavadne imena na. dan pridejo; al per novimu vuku so nove besede potrebne, in te niso ne¬ znane, ker so vzete iz drugih že vsim znanih. Vsako delo .<) Meletius Smotrickij, pravoslavni škof Pološki (Polock), umrl 1. 1633.; njegovo »slavensko« slovnico (izšlo 1. 1618. v Jevji, 1619. in 1629. v Vilni, pozneje (1. 164-8. in 1721.) tudi v Moskvi, dal je Srbom po¬ natisnili karlovški metropolit Pavel Nenadovič 1. 1755. s ) Mihael Vasiljevič Lomonosov (1711 — 1768), ruski pesnik in učenjak, ki je izdal poleg drugih znanstvenih del tudi znamenito rusko slovnico. 15 226 ima svoje glasne znamina, ktire so čudne, al morebit smešne tim, ki niso tistiga dela. Kdor ni malnar, ne ve, kaj je polža, šiška, pestrana, phh, terličnik. Kdor ne dela rudo v’ Bohinu, meni, de je v’ Kolobocii, kadar jih sliši med seboj govorit: pod starcovim temenam začne stena gnati, jama pride v’ ra¬ zor, potlej na lukne, spredni rob ometa, rob stisne. Tako ima tudi pismenstvo svoje imena, ktire ne leže na klopi, temoč gori na polici. Ne zmišlam si jih sam, Smotriski in Lomo- nosov m’ jih dajeta v’ svojih bukvah. Nekaj malo takih serb- skih imen sim persilen memo pustiti, ktirih korenine so per nas clo neznane. Namest tih dam naše druge take, de jih bodo tudi Serbliani lahko razumih; tako si bomo roke po¬ dali, in eden k’ drugimu brez težave v’ šolo hodili. Pismenji navuk bo našo slovenšino zbrusil, zlikal in obogatil; vas mladenče pa perpravil, de se bote drugih je¬ zikov ročno navučili: zatorej glejte narpred svojiga dobro poznati. Ne smete meniti, de že znate, kar še ne znate. V’ kratkim pa bote vidili lep sad vašiga truda; jez bom, zna biti, nove domače perdelke lepih, vumetnost doživel. Mi vučenlki pa jim berimo v’ šoli, in velevajmo brati tako, kakor ima glas vsaka čerka sama na sebi, de jih bodo vedili pisati, in de se pravopismosti navadio. Ta predgovor nar naposled pišem in dam natiskat, de si prostor perhranim za klasje notri djati, kar sim ga za seboj pobral. Tedaj ga tukaj v’ snope povežem: 1. Sturivnemu padežu 1 ) skoro vselej predlog z’ pred- stavlamo, drugi Slovenci ga pred imena orodij ne stavio. Smotriski tolmači besede djanja apostolskiga 16 postave 22 verste rekoč: veliahu palicami biti jih; naše sveto pismo ima: so vkazali nje z’ šibami tepsti. Kaj pra¬ viš, bomo kdaj smeli per nas reči: velili so jih šibami tepsti? kakor ga opušamo pred besedami seboj, viš- kama, mahoma; to je zlasti per imenih orodja z’ pervo čerko s, z, š, ž, in z’ koncmi am, ama, mi, ami. 2. Dvojstni -) ženski konec i zreči brezglasno, kakor brezglasen e. Ta konec je tudi na gorenskim blizo šmarne gore navaden. Dalmatin ga ima v’ Rutnih bukvah, pa ga piše z’ e. Bolši bo i zavol manj pomote: in če ga per imenih stavimo, dajmo ga še glagolam. 3. Vem, de Rosi pišejo cerkov, ne cerkev; al oni še tudi niso vsimu na konec prišli, in per nas sta sama e ‘) = Instrumenta!. 2 ) = Dvojinski (dualov). 227 in i v’ končnih zlogih rada brezglasna. Tedaj pišimo še brez¬ glasen e v namest o v, če se nam lubi. Vunder za en čerk sem al tje; na lepi besedi m’ je narveč ležeče. 4. Perstavi k’ §. 30. ') še to: Notrini Krajnci pleme- nivne števila izgovarjajo tako: dvoji, troji, štiroji 1 2 * petoji itd. Množivne (k’ §. 32) dvčjni, trojni, štirojni, petojni i. t. d. Tedaj bo tudi prav: enoji enojni, einfach. 5. V’ začetku govora stavimo kazavni to pred moške in ženske imena, kakor: To je vitez. To je tista žena. To sta mi prava priatla. To so pridni mladenči. — Tako tudi: Kdo sta? Kdo sti ve? Kdo ste? Kdo so? 6. V’ odstavku 86 po besedah: Kadar se govor nazaj povrača, perstavi: to je, na tistiga, kdor sebi dela. al sebi terplenje naklada. 7. V upal, vpil pišemo z’ 1, za to ki dalje pravimo: vupali, vpili smo; tudi za to ki po več krajih ta 1 izre¬ kajo al samo čisto, al z’ jezikam zavalenim. Pomota bi bila pisati: vpov, temoč bolše bi bilo: vupav, vpiv. 8. Glagoli, ktirih djanje se nazaj na delovca povrača, imajo nekšin terpivni pomen, kakor: zid se podera, sneg se taja. Tim podobni izreki so: se sliši, se pravi itd. Zatorej včasi delamo terpivni zalog' 4 * * * * ) z’ povrativnim se, zlasti v’ tretjimu licu, -) kakor: dolgovi se plačujejo al z’ dnarmi al z’ delam. Čast se dobi z’ dobrim obnašanjam. 9. Prihoden pretekli ') čas narejamo z’ sdajnim stu- rivnih 4 ) glagolov, postavim: Če v’ Terst pridem, ti bom sejma kupil. Tudi pride včasi na versto pretekli prejšni čas, : ‘) kakor: Bi ga bil doma našel, ako bi ga bil poprej iskal. 10. Vezanje besed 11 ) najdeš semtertje prezgodaj per- mešano, drugikrat bom vse ločil, de bo vuk samotnih besed posebej, vezanje posebej. 11. Prepovdvaje recimo: ne jej, ne kradi; in ne: nimaš jesti, nimaš krasti. Če nimaš, tudi ne moreš, deb si hotel. Ne reci: se pustim perporočit; temoč: se rečem perporočit, al perporoči me, al: reci, de se perporočim. ’) Ki razpravlja »plemenivne števila« (po naših slovnicah = lo- čivne števnike, ločivce, Gattungszahlen). 2 ) Glej pripomnjo na str. 228. in 229.). ») = Futur. exactum. 4 ) »Sturivne« (= dovršilne, perfectiva) imenuje Vodnik (na str. 69. svoje »Pismenosti«) glagole »z’ končam e m«, češ, oni pomenjajo »stur- jenje, to je, kaj se zgodi, kaj je dodelano ali sturjčno.« ») = Plusquamperfectum. ») = Syntaxis. 15 * 228 12. Za glagolmi: hočem, opominjam, pogodim, prosim, zapovem, želim, vkažem, velim znamo en malo manj osorno reči: deb (de naj bi) mi ti pomagal. Ojstro zapovedama pa rečemo: de mi pomagaš, itd. 13. Postajam, postanem so nemšovavci k’ nam pervedli ne vedoč, kaj imamo namest tiga glagola. Njegovo moč imajo v’ sebi naši iz imen in perlogov izobraženi gla¬ goli, kakor: bogatim, dani se, kamnini, lesenim, vodenim; ich werde reich u. s. f. Tudi so dobri namest njega glagoli: Sim, bom, začenjam, prihajam, nastopam, kakor: Bog reče: Bodi svetloba in svetloba je bila. Težko mi začenja biti, vroče mi prihaja, poletje nastopa. — Ravno tako na¬ mest: kupčia ga je sturila bogatiga, porečeš: gaje obogatila. Ne: bolniga delam zdraviga, temoč: zdravim bolnika. Zdaj prosim, de dobri priatli naj bodo zares dobri, in me timčasi do drugiga natisa tih bukev opomnio, kar m’ imajo reči, de bom znal vse pomote popraviti in to delo do verha pergnati. To pismenstvo sim v’ letu 1801. po nemško spisal, zdaj ga dam svojim rojakam v’ našo besedo prestavlenga. V’ Lublani na Kresni dan 1811. Valentin Vodnih, vodia latinskih, pervili in Jelovških šol. II. Vprega glagolska, ") Djavni zalog, 1. Podoba gibam gib - aš gib-a znani v ni naklon, Zdajni čas. Edinje. 2. Podoba gan-em gan-eš gan-e 3. Podoba, gon - im gon - iš gon - i. *) Vodnikova terminologija: Vprega = coniugatio, spregatev; gla¬ gol = verbum, Zeitwort; prehajavni gl. = verbum transitivum, nepre- hajavni gl. — verbum intransitivum; sturivni gl. = verb. perfectivum; delavni gl. = verb. imperfectivum; zalog — genus (verbi), doba (oblika), Form; djavni zalog = activum, terpivni zal. = passivum; naklon = 229 modus. Art; znanivni nakl. = indicativus; vgorivni ali pogajivni nakl. = condicionalis; velivni nakl. = imperativus; neokončavni nakl. cel = inlinitivus; neokončavni nakl. perstikan = supinum; deležje = participium; glagolsko ime = substantivum verbale; po¬ doba = shema; lice = numerus; edinje (namreč lice) = singularis; dvojstno (lice) = dualis; m nožno (lice) = pluralis. 230 persekan. (večidel rajši: ganjen ino gonjen). §. 56. Po tih treh obrazih hodio glagoli vsih treh podob, vsak po svojimu končanju, tudi tisti, ktiri imajo dolge glas¬ nike na koncu, samo de ti svoj vdctr na pregbin zlog ope- rajo, kakor: jegram, jegraš, jegra; jegraj, jegrdti, jegral, je- grdn: vrem, vres, vre; vri, vreti, vrel: jem, ješ, je; jčj, jesti, jedel, jeden: vučlm, vučlš, vuči; vuči, vučiti, vučfl, vučen. Taki z’ dolgim končam im prestavlajo vdar na prejšni zlog v’ edinjimu velivnimu, kakor: vuči, ldvi, kriči, dobi. Kar druge pregbe zadeva, je vdar zaznamvan v’ zgornih treh vpregah, kako ino kdaj se prestopi. *) Napačno izobražene oblike mesto: goneč, grizoč; gonjenje. 231 Pevcam bomo drugej ‘) njih pravice razkladali, kako smejo vdar premikati: ludem pa vsakiga kota ino kraja ni mogoče vstreči; eden sem zavla, drugi vleče drugam. Tako en velik del naših Slovencov glagole z’ dolgim končam im v’ tretjimu mncžnimu licu izrekuje z’ dolgim fo, kakor: vučlo, lovlo, doblo; drugi jih kratio rekoč: vuče, love, dobe: eni pravio: r e č e j o, ženejo, začnejo, drugi: reko, ženo, začno: eni plesala, plesati, letala, letati po podobi perviga lica, drugi prestavlajo vdar iz debloviga zloga, ino rečejo: plesala, plesati, letala, letati, ino tako dalje. Tedaj kakšin sovet bomo dali ptujcam, ktiri se hočejo vučiti našo besedo? — Jez. jim porečem: Nar var¬ nejši delate, ako se deržite vdarja v’ pervimU licu, ino ga prestavite tam, ker smo ga per vpregah pokazali, de pre¬ stopa. III. E. Glasova mera. §. 164. Dolge so vse enozložne imena, prelogi -) in glagoli, tudi vse enozložne besede z’ tremi soglasniki; razun če stoje zraven še dalšiga zloga. Dolgi so tedaj: stan, dan, tih, dam, berž. §. 165. Kratki so vselej enozložni predlogi, tudi na¬ rečje * * 3 ) ne, in vezi 4 ) pa, pak, glagol bi, namest imena 5 ) me, te, se, mi, ti namest meni, tebi. Predlogi so tudi kratki v’ zloženih besedah, razun imenvavniga°) nahod, prisad, pokoj, sosed. Dalje se vdar prestopi, kakor: nahoda, prisada, pokoja, soseda, itd. Brezno in za¬ plata ohranita vdar na pervimu zlogu. §. 166. Vsaka dvazložna beseda ima en dolg in en kratek zlog. Po navadi je pervi rad dolg, drugi kratek. Če je narobe, smo jih v’ tih bukvah z’ vdarjam znamvali. §. 167. Zadni zlog ima dostikrat brezglasen e al i v’ sebi, ta je vselej kratek zlog. ‘) V »glasovi meri« (§. 165 = 168.); gl. str. 23^ te knjige. a ) Prelog = adjectivum, pridevnik. 3 ) Narečje = adverbium, prislov; 4 ) vez = coniunctio, veznik; 5 ) namestime = pronomen, zaime(k); 'j imenvavni (dostavi: padež) = nominativus, imenovalnik. 232 §. 168 . Večzložne besede ohranio sploh vdar na svojmu deblu. Izjemamo tiste konce in prestope, ktire smo v’ tih bukvah na več krajih z’ vdarjam p o znam vali. Pevcam vunder ne jemlemo njih starih pravic, ktire jim dovolio, de smejo večkrat na stran mahniti in se po posebnih krajov izreki ravnati. To pa bodo sami ve- dili, de naj se varvajo samopašnosti. Kar smemo v’ maj- hinih pesmicah, ta,. se mi zdi, nam per viših pesmah ne bo vselej pela. -ase E. Iz knjige: „Poeetki Gramatike ali Pismenosti Francozke“. 1811 . v I. Predgovor. fo malo gramatiko je za francozke mladenče zložil Lho- ' y C mond skušeni vučenik, ktir v’ kratkima predgovoru te svoje Pismene Znadnosti opominja rekoč: Kadar otroke vučimo, imajmo pravo mero, kaj ino kolko razvumiti premorejo, to je, ravnajmo se po njih zamožnosti. Nikar jim veliko na enkrat ne kažimo: vlivajmo navuke po samimu, kakor točimo tekoče stvari v’ posode z’ tesnim vratam kaplo per kapli; če več natakamo, kar ima pojatinp, grede čez ino razliamo. Tedaj je treba dajati navuke poredama; ne smemo me niti, de žč vejo to, kar še ne vejo, ino nimamo prej govoriti od zadniga konca preden od perviga. Naše besede per vučenju perličimo mladenškimu vumu. Za nje še niso določki posebani ino perrezani; rajši jim tako perpovdujmo, de lahko vse z’ roko otipajo. Skušnja dvajsetih let, pravi Lhomond, me je vučila po¬ znati mladčnšino, ino kaj je za njo prav. Po tim se ravnam v’mojih bukvah, ino želim, da bi mladenči v’ svoji dragi ino lubi starosti nič več solze ne točili per svojimu pervimu vuku. Z’ timi besedami vučeniga Lhomonda, vam Vučeniki! tukaj da slovenski tolmač te lepo spravne bukve, de po njih mlade vučite iz Slovenskiga Francozki jezik znati. II. Enajsta stava. ') Zložna mera. Zložna mera je znadnost dajati vsakimu zlogu tist vdar, ktir se mu spodobi. Nektiri vučeniki perlagajo zložni meri ‘) = Abschnitt, Absatz. 236 en več obsežni pomčn. Tukaj ni pravi kraj vprašovati, kako daleč segajo mejniki tiga izvirka vsih govornih lepot, torej porečemo enmalo od samih dveh reči, to je od operanja gla- soviga. in od kolkšinosti zlogov. ') Zložna mera lepša skladanje in branje; tedaj od nerodne zmese dolgih in kratkih zlogov govor škriple po všesih, kar poslušavcam duh in vum žali. Boileau je že davno lepo mčro perporočal: Le vers le mieux rempli. la plus noble pensee. Ne peut plaire a Pesprit, si Poreille est blessee. Naj pesen umetna, Naj merjena bo, Nikdar ni prietna, Ak žali vulio. III Pomnja. * 2 ) Opomnimo mladenče, de narbol sloveči natiskavci so nekaj let lesem začčli prenarejati pravpismost in prepone, in so nove šege per ti reči v’ bukve vvedli. Niso namreč a kolih majhine stvarce v’ nemar pustili, temoč so z’ modrim premislikam tudi per tih mervicah svoje bukve olepšali. Tako so zginile tiste vclke cede vejic, tiste kraže, tiste lišpane za¬ četne čerke in lepotice, ktire so jih tako silno opikale in okra- žale. Sicer še niso med seboj ene misli in eniga obraza; za to bi se lahko zdela pomota per enih to, kar je per drugih lepa novina, kar pa še niso vsi poterdili in vpelali. Predolgo bi bilo tukaj po versti praviti vse te ponav- lanja. Kaže pa, de se smemo deržati tiste šege, ki nam je narbol všeč. Sploh je res, de te novfne so pravopismost in prepone sčistile; tedaj lahko najdemo pravo pot, če se po narlepših na svitlobo danih bukvah ravnamo. & ') Na to se razpravlja: »Glasovo operanje« in »Kolkšinost zlogov«; zadnji odstavek končujejo gori ponatisnene besede: »Zložna mera lepša« i. t. d., katere smo posneli zlasti radi tega, ker je v njih izraženo geslo vsemu pesnikovanju Vodnikovemu. 2 ) Tiskana koncem knjige. F. Iz knjige: „Keršanski Navuk za Ilirske Dežele" 1811. ag ss «>■■■■■■■ ii|;Oii A. Izpis iz pervopisa Cesarske skrivne pisavnice. V’ poslopju Tuillerie 4. dan malitravna 1804. ^apoleon Cesar Francozki, Kral Italie; Na naznanje na¬ miga ministra za češenje Božje, smo sklenili ino skle¬ pamo tako: Pervi člen. Za dopolniti 39 člen postave desetiga dneva mesca zelenarja, ’) desetiga leta*) bode Oznanjen ino sam za vse cerkve katolške celiga cesarstva napovedan ta keršan- ski navuk, ktir je timu sklepu perložen ino ktirga je poterdil preimenitni Kardinal Papežovi poslan. Drugi člen. Naš Minister za češenje Božje bo skerbel za natis ino razširanje tiga keršanskiga navuka, ino skozi deset let ima posebno oblast vse tako oberniti, kakor je treba, de bo ta sklep dopolnjen. Tretji člen. Ta sklep bo natisnen, ino spredaj postavlen v’ slednih bukvah keršanskiga navuka, ino djan med zapis vsih postav. Ceterti člen. Naš Minister za češenje Božje je dolžen iz¬ polniti ta' sklep. Napoleon. Na Cesarjovo povelje Cesarski skrivni Pisar, Hug. B. Maret. za podoben prepis Minister češenja Božjiga. Portal is. ‘) Po koledarji francoske republike: »Germinal«, t. j. doba od 21. suSca do 19. malega travna. — 2 ) L. 1802. po Kr. rojstvu. 240 B. Zgodbe svete na kratkim. i. Bog stvari svet ino človeka. Bog večni ino vsiga mogočni, Bog sam v’ treh Peršo- nah, Oča, Sin ino sveti Duh je stvaril vse to, kar je zvunaj njega, kar vidimo ino ne vidimo. Eno djanje njegove volje je stvarilo vse bitja duhovne ino telesne iz nič. Po stvarjenju Angelov je hotel tudi svet narediti v’ šest dneh, to je: Svit- lobo, nebo, zvezde, zemlo, morje, zeliša, živali, ino šesti dan moža ino ženo, de bi ta dva živela srečna ino nevmerjoča, ako bi bla ostala njemu zvesta ino nedolžna. II. Adam ino Eva grešita. Bog oblubi Odrešenika. Bog da možu ime Adam ino ženi Eva; ta je pervi zakon, iz ktirga po Božji volji ves človeški rod izvira. Po¬ stavi oba v’ en veselja polni vert, po imeni Paradiž na zemli, ino de bi čutila njegovo Vseoblast, jima prepove jesti sad nekiga drevesa, ktirga njima pokaže, de je drevo spoznanja Dobriga ino Hudiga, ker prepovdi pokoren biti je bilo dobro, nepokoren biti hudo. Duh puntarski ino od Boga zaverženi skuša-ženo, jo spela zapovd prelomit ino jesti prepo¬ vedan sad: ona zapela Adama, ktir kakor ona je, ino greši, ino obema Gospod Bog pravični pokorivic nepokoršine, proč vzame nevmerjočost, jih izžene iz Paradiža, ino obsodi nju ino ves zarod k’ pogubi ino terplenju. Al dobrotliv, milostiv ino pravičen Bog oblubi, de iz njih roda bo neki dan rojen Odrešenik, kir jih bo potegnil spod oblasti hudobniga duha, rešil od greha, ino v’ milost nazaj postavil. Ta Rešnik je Je¬ zus Kristus, od ktirga bomo potlej govorili. III. Spačenje oeliga sveta ino povsotni Potop. Kar je človeški rod na številu bolj rasel, tolko je bil če dalje bolj pregrešen ino krivičen. Kain, sin Adamov po nevošlivosti vbie svojiga nedolžniga brata Abela, ino Kainov zarod živi po stopinjah svojiga očeta v’ pregrehah. Zarod nje- 241 goviga drugiga brata, Set z’ imenom, je bil bolj bogaboječ ino Bogu zvesteji; al kadar se začne potlej z’ Kajnovim ro- dam družiti, se tudi spači. Bog razserden sklene obiskati ino pokončati človeški rod z’ povsotnim potopam zvunaj Noeta ino njegove družine, ktiri so pravični obstali, de bi zemla bila z’ njimi spet naludena. Vkaže Noetu zdelat barko veliko iz lesa, zapre notri njega, vso družino, ino po dvoje živali vsakiga plemena. Zemla je zatoplena čez hribe ino gore, končano je vse živo; po enimu letu stopi Noe z’ svo¬ jimi iz barke, ino zahvali Boga z’ njemu na čast žganimi darmi. IV. Novo spaoenje človeškiga zaroda. Poklic Abrahamov. Rešenje zvoleniga ludstva iz sužnosti. Trie Noetovi sinovi, Sem, Kam ino Japet zarode spet ludi na zemli, pak spet začerna velika množica ludi kriva biti vsih hudobij, zlasti malikvanja. Ne marajo nič, ter po¬ zabijo na Boga Stvarnika; molijo stvarjene reči ino človeke, zvezde, planete, imenitne ludi; se zatope v’ nevednost vsake svete ino vestne dolžnosti. Vunder eni med njimi hranio iz vust do vust pervi navuk od stvarnika ino stvarjenja. De bi se ta navuk ne zgubil, z voli Bog Abrahama pravičniga moža, iz rodu Semoviga, se mu razodene za Boga inu Zavetnika njegoviga zaroda, ktirga vzame na sinovjim mestu za svoje lubo ljudstvo, ako mu bode zvesto. To posebno milost ime¬ nuje Bog spravo zveze, ino naloži timu ludstvu obrezo za znamine, ino vterditvo svoje zaveze. Reče Abrahamu iti v’ zemlo Kanaan, ktira je bila potlej imenovana Judea, Palestina ali sveta dežela; jo obljubi dat njegovimu zarodu, od ktirga je Bog po svoji posebni lubezni proti timu rodu hotel po¬ slušen ino česen biti. Bog ponovi Abrahamu oblubo, de bo iz njegoviga semena prišel Odrešenik celiga sveta, skoz ktirga bodo rešeni, ter k’ svetlobi ino pravici nazaj perpelani vsi narodi. Bog ponavla to oblubo Izaku Abrahamovimi sinu ino Jakobu vnuku, ktirga tudi imenuje Izrael. Ti trie Očaki so živeli v’ Palestini brez stanovitniga doma, imeli velike lastine v’ čedah ino oravnimu polju, tako de so zamogli se vojsko¬ vati z’ bljžnimi ino biti mogočni v’ deželi. Jakob ali Izrael ima dvanajst sinov, ti so pervi očetje Izraelcov, ktire tudi Hebrejce kličemo, razdeleni v’ dvanajst rodov. 242 V. Jožef v’ Egyptu. Moyzes reši Izraelce, zvoleno božje lu&stvo, sužne v’ Egiptu. Jožefa eniga Jakobovih sinov, so bratje po nevošlivosti hudo pestili ino prodali. Odpelan v Egipt si pomaga z’ svO' jim vumam, de ga vzame eden Faraonov, to je kralov egip¬ tovskih, za svojiga namestnika, za to, ki je Faraona obogatil ino osrečil. Jakob pošle tje nekaj svojih sinov po žito. Jožef se razodene, ino pokliče k’ sebi vso žlahto. Jakob merjoč bla- gorva posebno Juda, po ktirmu se Judje kličejo, ino iz ktirga je imel po rodu priti oblubleni Odrešenik človeški, imenvan ta želno čakani Meszias. Ti Judje ali Izraelci ali Hebrejci se narasejo silno, ve¬ rujoč ino zvesti pravi mu Bogu v’ sredi mal ikovavcov. En drugi kral ali Farao začne Izraelce zaterati. Bog zvoli Mojzesa med njimi, de bi njih odtel iz Faraonovih rok z’ močjo velikih ču- dežov, ino de z’ strašnimi šibami vdarja Egiptovce ino njih krala. Farao spusti scer Hebrejce iz svojiga kralestva, al potle se skasa, ino grede z’ vojsko za njimi. Tu se zgodi čudo, de se rudeče morje odpre, ino Hebrejci po suhim skoz idejo, Faraona pak z’ svojo vojsko zatope valovi, ktiri se nanj za- gernejo. VI. Božje ludstvo v pušavi. Postava. Oblublena dežela. Jozue, Da¬ vid, Salomon. Jeroboam se od vere loči. Babilonska sužnost, čakanje na Meszia. Pod brambo Božjo ino Mojzesovim vodenjam hodio Izra¬ elci po pušavi štirdeset let, vživajo dobrote vednih čudežov, so razsvitleni z’ sveto postavo imenvano deset zapovdi, ktiro je Bog govoril Mojzesu na gori Sinai; so vravnani z’ duhovskimi ino posvetnimi postavami, ino vstanoviteni v’ tako kralestvo, de je sam Bog čez nje gospodoval z’ svojim razodenjam proti Mojzesu. Po tih štirdeset letih vmerje Moj¬ zes per vhodu v’ oblubleno deželo Kanaan, njegov nastopnih Jozue, sodnik ino vajvoda Izraelski, jih vpela z’ orožjam v’ rokah, ino dežela je med dvanajst rodov razdelena. Po več drugih sodnikih ino vajvodih, med ktirmi je Samuel nar po- sledni, Bog Hebrejcam dovoli krala Saula, timu za nasled¬ nika zvoli Davida iz rodu Juda, ino poterdi njegov zarod na kralevimu stolu: David je bil tudi Prerok, ino je v’ svojih 24 ?» pesmah prerokval čast ino zgodbe prihodniga Meszia. Za njim kraluje premodri Salomon, kir je proti koncu svojih dni pre- grešoval. Za njim pride ločitva Jeroboama, katir je bil niz- kiga stanu. Ta se punta čez Roboama sinu ino naslednika Salomonoviga, loči vekši del dvanajst rodov, Roboamu pak ostane majnši del. Jeroboam napravi kralestvo Izrael; Ro- boam pak kralestvo Juda. Bog zaverže Izrael, ker je njemu nezvest, ino ločen od vere. Po smerti več kralov pride Izrael v’ ptujo sužnost ino ostane zatert. Kralestvo Juda Bog brani ino hrani, ker Juda je zvest ino veren; per njemu obstane pravo Božje častenje v’ Jeruzalemskima templu, ktirga je Sa¬ lomon veličastno zidal. Al tudi med kralmi Juda so se znesli nektiri Samoblastniki pregrešni ino nehvaležni, ki so božji serd zaslužili. Bog jih tepe, ino da sužne Nabuhodonozarju babilonskimi! kralu skoz sedemdeset let. Po ti pokori spusti Bog svoje zvoleno ludstvo spet v’ svojbodnost, de pridejo na svoje zgublene očine domove, de zidajo poderti tempel, de so spet sami svoji po novi podobi ino pod oblastio svojih viših duhovnih. V’ tih poslednih časih nekdanje svete zgodbe, imenvane stara zaveza ali stari Testament, so sloveli sveti Preroki, ktiri so ludi svarili, vučili, k’ pokori vodili, ino vedno govorili, de pride Meszias ino Odrešenje. VII. Prihod Kristusov, njegov navuk, terplenje, smert, vstajenje ino v’ nebo hod. Štir tavžent let po stvarjenju v’ sredi med Judmi, ktiri sami so na celi zemli po Božji prelubezni ohranili pravo spo¬ znanje ino molenje praviga Boga, se perkaže oblubleni Me¬ szias, namreč Sin Božji Jezus (to je: Odrešenik) Kristus (to je: od Gospoda pomazan), kir je združil Božjo naturo z’ človeško, oblekel človeško podobo v’ naročju Marie Divice, rojen iz nje po djanju svetiga Duha. Trideset let star začne vučiti v’Judei oznanujoč Evangeli, to je dobro oznanilo. To oznanilo je bilo odpušanje grehov ino večno živlenje tistim, ktiri bi v’ njega verovali, ino njegove zapovdi dopolnili. Za vstanovit novo vero ino cerkev pokliče dvanajst Apostolov, ') za ktirih glavo zvoli S. Petra. Al novi navuk, goreče perza- devanje božjiga Rešnika, njegovi čudeži, nagnenje iudstva 0 ) proti njemu, ino narbolj njegovo očitanje, z’ ktirim je svaril *) Sic! V odstavku VITI. pa že: »Apostelue«, Apostelnov! 2 ) Najbrž tiskarski pogrešek m. »ludstva«. l(i* 244 Duhovne, Farizeje ino vučenike, so obudile serd, nevošlivost ino obrečenje čez njega. Bil je perganjan, vjet, taran*), sra¬ moten ino smerti izdan na križu. Njega duša stopi v’ Pred- pekel, reši iz ječe duše pravičnih, ktiri so bili tam zaderžani zavol izvirniga ali rojstniga greha, dokler bi bili od njega od¬ rešeni. Tretji dan po smerti se perkaže obuden v’ sredi svo¬ jih neverujočih vučencov. Jih prepriča, de je res živ; jih pod- vuči, nameni za vero oznanovat, za vstanovit cerkev po vsimu svetu: čez štirdeset dni grede v’ nebo z’ telesam ino dušo, ino sturi resnične vse prerokvanja k’ poterjenju njegove Božje nature ino Božjiga poslanja. Tako se dopolni veliko delo človeškiga Odrešenja. Naš Odrešenik Jezus Kristus kra- luje v’ nebesih na desnici Boga svojiga Očeta, od ondot je oblubil nazaj priti se pokazat na zemli ob koncu časov, so¬ dit ves človeški rod. VIII. Prihod svetiga Duha ino vstanovlenje Cerkve. Petdeset dni po veliki noči pride Bog sveti Duh na Apostelne, jih vplameni ino sturi perpravne, de bi po vsim svetu, kamer se razjidejo, oznanovali Jezusa Kristusa Odre¬ šenika od mrtvih obudeniga, njegovo vero ino odpušanje grehov po moči ino zasluženju prelite Božje krvi. Preganjanja ino muke ali matre svetih Apostelnov ino drugih vernih, clo tudi krive vere so v' pervih časih poterdile ino vstanovile pravo cerkov ino vero. Preganjanja nehajo čez tri sto 16t, Bog obudi Konstantina velkiga Rimskiga cesarja, kir prejme ino poveliča keršansko vero na podertinah malikvavstva. Sveta vera se razšira povsot, ino tako so se dopolnile, kakor se sledni dan izpolnijo, svete prerokvanja. Vera je zarodila silno veliko svetnikov, ino skuzi sveti vuk ino Sakramente obstoji ino bo obstala katolška vera ino Božja čast do kon¬ čanja časov cvetoča ino čista, nasproti svojim vednim sov- ražnikam, bo obstala na narviših kralevih stolih, ino med narbolj razsvitlenimi ludstvami: Bog jo brani, ino v’ sredi med pregrehami, med nevednostio ino zmotami se ne majnša, ampak rodi vedno svetnike, ludi pravične, ino narvikši do¬ brote na zemlji, ino ker je pot proti zveličanju, nam zares- nični večno' srečo gori v’ nebesih. *) »Tavati« (tudi »tevati« = »treti«) je Vodniku in Murku = »mu¬ čiti«; prim.: »trlica«, die Folter. 245 C. Iz „Keršanskega navuka“. Branje V. Dalje od četerte zapovdi. *) Pr. Ktire dolžnosti imajo Kristiani proti posvetnim Po- glavarjam, ki nas ladajo, ino ktire dolžnosti imamo posebno proti Napoleonu Pervimu, našimu Cesarju? Od. Kerstjani so Poglavarjam. kteri jih vladajo, ino mi smo sosebno Napoleonu I, našimu Cesarju dolžni lubezen, poštovanje, pokoršino, zvestobo, vojskino službo, davke na¬ ložene za obrambo Cesarstva ino njegoviga cesarskiga stola; dalje smo dolžni goreče molitve za njega zdravje ino za srečo duhovno ino posvetno cele deržave ali cesarstva. Pr. Za kaj smo zavezani k’ vsim tim dolžnostam proti našimu Cesarju? Od. Pervo, zato, ker Bog, ki nareja cesarstva ino jih po svoji volji vun deli, je napolnil" našiga cesarja z’ darmi ob času miru ino vojske, ga postavil za našiga Samoblastnika, za služabnika njegove mogočnosti, ino za njegovo podobo na zemli. Drugo, ker nas je naš Gospod Jezus Kristus z’ na- vukam ino svojim djanjam vučil, kaj smo dolžni našimu Nar- višimu; on je namreč pokoren bil poveljam Cesarja Augusta, plačoval naložene dacie, ino nam zapovedal, dajati Bogu, kar je Božjiga, Cesarju pa, kar je Cesarjoviga. Pr. Ni še kakih drugih reči, zavol ktirih imamo posebno vdani biti Napoleonu Pervimu, Cesarju našimu? Od. Še druge reči nas nanj posebno vežejo. Bog ga je obudil v’ hudohnih časih, de je spet napravil očfto izpoznanje svete vere naših očetov, ino de je nje brambovic. On je spet vpelal ino ohranil lepi mir med ludmi z’ svojo globoko ino pridno modrostjo; on brani naše deržave z’ mogočno svojo *) Izvodu »Keršanskega Navuka«, ki ga hrani knjižnica višje gimnazije ljubljanske, pripisal, je sicer pozneje Vodnik sam na notranjo stran platnic te-le besede: »Pag. 43. quarta interrogatio cum ejus responso, pag. 44. duae interrogationes cum responsis, item pag. 45. duae interrogationes cum res- ponsis deleantur, et sempiternae dentur oblivioni.« Vendar smo posneli ravno ta odstavek, ker nam deloma osvetljuje stališče, s katerega je mogel Vodnik peti svojo usodno »Ilirijo oživljeno«, ki mu jo štejejo nekateri še dandanes v greh. — 246 roko; on je zdaj Pomazani Gospodov z’ posvečenjam mazanja, ktiro je prejel od Papeža, glave cele cerkve. Pr. Kaj porečemo od tistih, ktiri bi pozabili na svojo dolžnost proti našimu Cesarju? Od. . Po besedah S. Pavla bi taki zoper stali redu, ktiriga je sam Bog napravil, ino bi vredni bili večne pogube. Pr. Nas bodo te dolžnosti, ktire nas vežejo proti na¬ šimu Cesarju, tudi vezale proti njegovim naslednikam, ktiri bodo za njim prišli po narejenju ino postavah našiga ce¬ sarstva? Od. Tudi nas bodo vezale proti njim, ker beremo v’ svetim Pismu, de Bog, Gospod nebes ino zemle, po naredbi svoje narviše volje ino, po svoji naprejvidnosti, daje kralestva ne samo enimu posebnimu človeku, ampak tudi njegovimu zarodu. Pr. Kaj smo dolžni proti našim drugim oblastam? Od. Smo jih dolžni častiti, poštovati, njim pokorni biti; za to, ker jim je izročen en del oblasti našiga cesarja. D. Polski Navuk. Vvod. Pr. Kaj je polski navuk? Od. Je kratko podvučenje v’ dolžnostih tistiga človeka, kir polje obdeluje. Pr. Kdo mi zapovduje obdelovati polje? Od. Bog Po njegovi volji si rojen v’ takimu stanu, de sebi hrano služiš z’ trudam. Bog je stvaril polje ino hoče, de človek iz njega dobiva sad svojiga dela. Ako človek pre¬ pusti polje svoji gojzdni srovlni, ono zdevja, bo nerodovitno, se zaraša z’ plevelam, bode prebivalše nesnage ino strupenih žival, te sture nezdravo sapo, ino se maštujejo nad nami, zavol razžalenja Božjiga, ker nismo pokorni njegovi volji. Ako pak obdelujemo polje ino ga radi z’ našim potam oro¬ simo, vse po njemu cvete v’ rodovitnosti ino obilnosti ino zemla rodovitna povrača trud človekov, kir posluša voljo svojiga stvarnika, 247 Pr. Kako bom zvedel, kaj je treba, da zemlo prav ob¬ delam ? Od. Poslušaj zvesto navuke drugih mož, iši nevtruden spoznati vumetnost polje delati po nar bolši mogočosti, ino vuri se po tvojimu zadobljenimu spoznanju. Pr. Kako se kliče to spoznanje? Od. Polsko delo. Pervi odstavik. Polsko delo sploh. Pr. Kaj je polsko delo? Od Polsko delo je vumetnost ravnati polske opravila, kar najbolši mogoče, ino z’ nar večim pridam, de nam nese nar viši dobičik. Pr. Kaj je sturiti, de se navučim te vumetnosti? Od. Vuči se poznati zemlo, ktiro obdeluješ; njo dobro perpravlati, de obrodi' ino plačuje tvoje delo; tudi se vuči poznati mnoge zeliša, sadež ino drevje, ktire dobičik nosio; ino živino, kar jo je treba za domačio. Pr. Kaj bi se znal navučiti, vse to z’ gledanjam na drugih delo, brez vučenja te vumetnosti? Od. Znal bi, pa bi treba bilo polske dela veliko gospo¬ darjev ene proti drugim spregledati, za zvedit, kako je nar bolši. Bi treba bilo svet obhoditi, de bi vidil, kaj vse so drugot znajdili bolšiga v’ polskimu delu. Zdaj pa maloktir je v’ stanu sturiti ta spregled ino take poti; malo jih je zadosti premožnih početi nove skušnje na svojimu polju z’ nevarnostjo njega sad zgubiti. Vuner so bili vsaki čas nektiri, ki so tako dčlali ino si zaslužili imenvani biti dobrotniki človeškiga roda. Tih skušnje so bile skerbno ohranene, ino od tot pride vu- čenje polskiga dela. Drugi odstavik. Zemlina natura in nje pobolšanje. Pr. Kako se pozna natura zemle, ktiro obdelujemo? Od. Narpred opomnimo, de zemla ali parst ne služi za drugo, ko za skloniv ino terdno deržati sadež ino za zberati ino dehti sadežu potrebni živež. Kar je zemla bol perpravna to dvojo opravilo dopolniti, tolko se imenuje bol rodovitna ino dobra, 248 Pr. Kaj je živež vsih želiš? Od. Zelni živež se kličejo, tisti redivni začetki, ktire zelša serkajo ino ki jim dajejo rast, živlenje, ino rodovitnost. Ti redivni začetki so zapopadeni v’ nebni sapi, v’ vodi ino parsti. Zelša serkajo te začetke v’ sebe zlasti z’ koreninami ino z’ listmi. Pr. Kako spoznamo zemlino naturo? Od. Zemla je zložena po navadnim iz tih razločnih parsti, ktire so: parst kremenasta, vaplena, jilnata. Kremenica se nikol vode ne napoji; jilnica se je napoji, ino jo terdno derži; vaplčnka jo hitro popie ino hitro spuša. Zemla je večidel pokrita z’ eno odejo, ktiro kličemo parst, ino ktira je ostanik raztrohlenih zeli ino živali. Parsti so zmesene med seboj po mnogih permerah, ino zemla ima ime po tisti, ktire je nar več. Tako se tista reče rahla ino lahka, kjer je narveč kremenice; ter dna ino deržeča je jilovka, topla vaplenka. Pr. Kako zvemo permero tih parsti med seboj? Od. Dosti znaminov imajo ludje, pa veči del zapelivih. Narbol gotova skušnja je ta: vzami nekaj parsti, ktiro hočeš skusiti, ino jo zvagaj; deni. jo v’ sklenasto posodo ino vlivaj gori hudiga jesiha, dokler vidiš, de parst več ne šumi Potlej precedi vse skozi tanko ruto; kar na ruti ostane, osuši ino vagaj; kar je na teži manj, tolko je vaplene parsti, ktiro je jesih zjedel. Na ta ostanik nalij vode štirkrat na vago tolko, kar ima ostanik teže; ino enkrat tolko žeplene kisline, kar ostanik vaga; vse to pusti vkup dva dni brez precejenja. Čez dva dni precedi, osuši ino vagaj, 'ino kar je manj teže, pomeni jilovko, ktiro je žeplena kislina snedla; ino kar še teže ostane, tolko je kremenice. Zemla je dobra po permeri zmčse tih treh parsti, kakor zamoremo razgledati po skušnji, ako skup rajtamo sadjovo rast, podnebje, dež ino druge okolšne. Kader najdeš, de ni prave permere v’ zmesi tvoje zemle, jo znaš pobolšati z’ na- trosenjam tiste parsti, ktire ni. Pr. Ktire so pomoči za pobolšati zemlo? Od. Za zbolšanje prerahle ino prelahke zemle je treba pertrositi jilnega glina v’ prah stolčeniga, prah od ceglov, ino tak drob, kir ima dosti jila v’ sebi. Za preterde ino preder- žeče je dober v’ prah stolčen vaplenik, prah vapleni iz ceste, od zidov,^ od kamnarskiga dela, vaplena moka ino polžovske lupine. Žgan ino stolčen gips je nnr bolji za popraviti vse 249 travnike ino snožeti; mlevka ') ali hliš pak, glin, ino jil po- pravio pretople zemle, Tretji odstavik. Gnoj ino Delo. Pr. So še druge pomoči za bolšati zemlo ? Od. Je še gnoj. Gnojme so: ostanki strohlenih žival, druge trohlenine, gniladi, treblenje človeškiga telesa, ino vse scavne vode; gnoj iz hleva., zlasti konjski, mezgovski ino os¬ lovski ; ktire imenujemo tople gnojove, ker naglo ino močno kisajo ino niso pred dobri, dokler niso vležani; ti so za jil nate zemle, travnike ino verte. Kravjik ino gnoj od rogate živine štejejo med merzle gnoje, ino je za rahle ino lahke zemle. Tudi popravlajo zemlo vse gniladi zelne ino drevne, vinske ino člove tropine, grojzdni ozobki '•') ino mehovi, ža¬ ganje, vsi drobirji, oglie, saje, šota, cunje, ino pepel na nivi požganiga sterniša. Pr. Ino če tih nimam? 01. Naredi gnoj z’ vumetnostjo; to je našari na en kup rušine iz rup na travnikih, iz ježe, a ) grabnov, šavje ') iz polja, enmalo gnoja iz hleva; naj leži tako našareno pol¬ drugo leto; timčasi enkrat al dvakrat premetaj, potlej trosi zlasti na travnike. Pr. Kako.se gnojme pod zemlo spravlajo? Od. Na troje: z’ matiko, lopato ino z’ drevesam. Spomni se pa, de je bolši malo ino pogostim gnojiti, ko veliko ino vse na enkrat; ino de ti more zemla ino sadež povedati, kaj je prav. Pr. Je za zemlo obdelati še kaj treba? Od. Delo. To perpravla zemlo k’ dopolnenju svoje dolž¬ nosti, ker jo loči ino rahli; ker plevel ino nesnage tare; gno- jovo trohlenje ino vodni odtok lahka. — Globokost obde- lanja se more meriti po zemli ino po sadežu. Pr. Kako se pozna dobro delan svet? Od. Kader je delo skoz in skoz povsot enako, ino se voda prav odteka. l ) Mehlsand. a ) Trauben ohne Beeren. a ) = Damra, Boschung. 4 ) Murko: Die griinen Blatter an Riiben, Erdapfeln u. dgl., gem. die Krautblattchen (Pohl.: šavje, a, n. Mengelwurz, lapathum, rumex). 250 Pr. Z’ ktirim orodjarn delamo zemio? Od. Z’ plugam, lopato, matlko, brano. Plug služi za delanje na debelo, lopata za manjši zemle, matika lomi kamne ino gorske zemle; brana je dvojna: gladka ino zo¬ bata; gladka je val za delo pogladiti ino pertMčiti; zob&ta izcedi travne korenine. Četerti odstavik. Polsko Obdčlanje, Pr. Kakšine pravila so za zemle obdelanje? Od. Sadež se ravna po zemli, ne zemla po sadežu, ker vsaka zemla ne nosi vsak perdelik. Obdelana zemla naj ti bo ograjena al z’ zidam, al plotam, al grabnam. Premisli, kolko živine je treba za delo ino gnoj, ter odloči tolko paš¬ nika ino travnika, kar živina potrebuje, tako de bodo nive zmiraj v’ permeri z’ pašo ino snožetmi. Pr. Nimam zemli nikdar počitka dati? Od. Nikdar. Prav obdelana ino gnojena zemla nikol ni jalova. Premenuj sejanje ino sadež naj se versti eden z’ drugim. Sploh je nar bolši, de naprej hodi belo žito: pšenica, ječmen, oves, i. t. d. Sočivni sadež, postavim detele, bobi, grašice ino tako dalje, več dobriga sture zemli, kakor ga iz nje potegnejo. Pr. Ktiri so sadeži, ko jih obdelujemo? Od. So dvojiga razdela, ino oboji razdel ima svojih več rodov. Pervi razdel se kliče: zčli ali zelni sadeži; ta ima pet rodov, to je: 1. Zeli, ke*) žive človeka. 2. Ke ga oblačio. 3. Ke mu dajo olje. 4. Ke mu dajo snovo za vumetne dela, za kupčlo ino zdravila. 5. Ke pasejo živino. Drugi razdel se kliče: germje ali drevje, ino se loči v’ štir rodove: 1. Ko*) živi človeka. 2. Ko mu daje pitje. *) Na tem mestu in v nastopnih točkah služi torej Vodniku oziralno zaime »ki« v sklanljivi obliki: »ki, ka, ko, navadni dandanes le še pri hrvatskih Slovencih; bere se pa že v »confess. gener.« in tudi pri Krellu. 251 3. Ko mu daje olje. 4. Ko služi za potrebe polskiga ino ddmačiga gospo¬ darstva. Peti odstavik. Zčlni sadež ino Vertje. Pr. Ktire zeli žive človeka? Od. Te zeli so več versta: perve verste so zernate zeli, iz ktirih delajo kruh. Te verste so: Pšenica, Rež, Ječ¬ men, Oves, Proso, Bar, Koruza, Sirk, Ajda, Rajž. Druge verste so stročnate zeli, kakor Bob, Fažol, Grah, Cizara, Leča, Ličarka, Grašiča, Volčji bob. Tretje verste so vertne zeli. Pr. Kaj je vert? O /. Vert je zemla ograjena ino namenjena za obde- lanje želiš, ktire človeka žive. Zemla more biti nar bolši, prav protisončna, ino na vodni perložnosti, de jo pogostim ino lahko škropiš. Jo znaš na četerti razdeliti, eno četert za žele, solate, i. t. d. drago za čebulnate zeli, tretjo za so- čive, četerto za mladi sadež ino za cvetja. Pr. Ktiri sadež obdelujejo v’ vertih? Od. Mnogitere sadeže. Pervi sadeži so, ktire po sploh navadi za solato imamo, taki so solate, ino so dvojiga rodu, to je glavnate, ino šverlaste ali neglavnate, kakor je Glavna solata, Regrat, Cikoria, Kreša, Mali Plušic ali Retlak. Drugi sadeži so, ktirih perje barjeno jemo, kakor so vse žela, špi¬ nače, Zelena, Peteršil, Koperc,, špargli, Cvetno žele ali Kar- fiole, Ardečovke. Tretji so, ktirih korenino jemo al kuhano al srovo, kakor je Repa, kodrast Ohrovt, Krompir, Kolerabe, Korenje, Kolšica, Redkva, Pesa, Rapuncel, turšM Poper. Če¬ terti so čebulasti, kterih čebule jemo, postavim: Česen, Čebul, Luk, Čebulca, ino Česnik. Peti so bučasti, kakor vse buče, Kumare, Dinje. Šesti so, ktirih jagode jemo, kakor Rudeče Jagode, Malniči, Moline, ino Zlato Jabelko. Pr.. Znamo še druge sadeže na vertih imeti? Od. Še dosti drugih, med timi nar bol našo skerb za- služio podzemliski 'smčrčiki. Za te smerčike narejajo nalaš sturjene grede iz polovice jila, sedmine dobre vertne parsti ino to drugo iz žaganja. V’ to par st se vsade veliki že na¬ gniti smerčiki petnajst al šestnajst perstov globoko, ino se ■p parstjo zagernejo, Tudi obdelujejo dišeče sadeže, kakor je 252 Rožmarin, Pelin, Zalbel, Majeron, Sladkirica, Rutica, Materina dušica, Meta, Sivka, Šatraj, ino drugi cvetovi. Pr. Ktire druge sadeže obdelujejo na polju? Od. Sim že povedal, de jih je več podob. Govorili smo od tistih, ktiri dajejo živež človeku, zdaj se bomo menili od drugih. Med timi, ktiri človeka oblačio, so trojni, na ktirih je nam narveč ležeče, to je: Lan, Konopla ino Bombaž. Ktiri dajejo olje, tih število je narveči; laneno seme, konopno, bučno, kumarino, solatno, repno, ogoršično. redkvino, pod- zemliske cizare, makovo, ričinovo. katapučno, ino semenčino. Pr. Čemu služio druge zeli? Od. Za vumetne dela., kupčio, zdravlenje. Med zelmi, ktire so za barvarsko vumetnost, so imenitnejij Rudečma., Barvovnik ali Oblajat, Volovjik, devji ino pravi Žefran. Ko¬ ristne za vumetnosti ino kupčio so: Terstje, Tabak, Janeš, višnela Lilia, ino Soljanka. Dobre za likario ali zdravlenje so Polžnica, ktira je silno dobra zoper spušaje, ino Spilanta za zobne bolečine, ino Rabarbara. Posledni so sadeži za živinsko pašo, ktire na senožetih perdelujemo. Šesti odstavik. Travniki. Pr. Kaj so travniki? Od. So zemle namenjene za klajo živinsko. Nekaj jih imenujemo prave travnike, za to, ki so vedno obrašeni z’ travo za živino. Drage imenujemo pašnike, ker na njih pasemo živino, brez košnje ali seče. Dalje so delani trav¬ niki, ker so li nekaj časa namenjeni za zeliša, ktire nanje sejemo, potlej pa za druge perdelke. Pr. Kaj je treba za travnike dobro obdelati? Od. Naredi jih enmalo iz brega položne na zgubo ino berdaste, de se al deževna al napelana voda pomudi ino lahko odteka. Preorji jih dobro, očisti od plevela, ino pognoji. Zvoli dobro seme, ino kosi ob pravih časih. Pr. Ktire zeliša perdelujemo na delanih travnikih? Od. Njih veliko; vunder med njimi so nar bolši Visok Oves, kir je morebit nar bolji klaja, Bilnica ino vsi drugi ovsi: Vernica ino vse druge trave; detele, Nemška detela, Cedran- gola, Lupinella, GrJšica ino druge take. Pr. Je kaj drugiga za take zelša namestit, kader tih ni ? 253 Od. Je Krompir, ki sicer človeka živi, je pa tudi za živino dober. Vsaka zemla z’ lopato delana ino gnojena je njemu prav. Dorašeno zelenje krompirjovo se požanje, ino živini klade, al zeleno ino srovo, al suho ino hranjeno. Bunke njegove ino mesni del pa, kuhani bolši ko srovi, so nar ime- nitneji živež za živino. Sedmi odstavik. Germovi ino Drevje. Pr. Ktire drevesa obdelujemo na kmetih? Od. Preden od njih govorim, moreš vediti, kako se drevje zarodi. Ves sadež sploh se zaroduje po svojimu semenu, ino zadosti je seme lepo varvati, oprati z’ vapleno vodo, preden ga veržeš v’ zemlo, da je varno pred červam, rujo ino drugim boleznam. Ako jih pa nečeš zaroditi z’ semenarn, jih zarodi al z’ korenino, al z’ grubanjam, ') al z’ vsajenimi vejami, al z’ ceplenjom. Se zarejajo sadeži z’ korenino ino z’ izrasliki, ki poganjajo iz korenin enrnalo proč od debla; tim je zadosti, de jih v’ zemlo vsadiš ino ognojiš. Se zarodi sadež, kader endel njegove veje z’ parstio pokrieš, ino ta se kliče grube- nica; a ) če je pa skoz en košik, at verbas, ali drugo vjatino : ‘) djana, bi jo imenoval odrejenco. Se zarejajo z’ kolmi, ino reznicami, 4 ) ali kočmi, : ') kader vzameš veje bol al manj mlade, ino z’ enim končam v’ parst zakopaš. Se zarode z’ cčpljenjam, kader združiš berst eniga sadeža z’ drugim, ino če se per berstu li enmalo kože derže, se reče cep z’ berstam, tudi v’ kožo cepljenje ali popkanje; ino če berst z’enim končam ve¬ jice odeneš, se kliče cep ali ceplenje. Pr. Pernese li cepljenje kaj dobriga? Od. Tolko dobriga, kolkor so ceplenke memo lesnikov lepši ino bolši. Pr. Kaj je treba za drevje oskerbeti? Od. Zasevati, saditi ob pravi dobi, varvati pred škodo, okopati dčblo, ino dobro pognojiti, nepotrebne izraslike trebiti. Pr. Ktire drevesa redimo z’ večim dobičkam? ') T. j.: »grebanj em«. 2 ) T. j.: »grobanica« (»grebenica«). d. Ableger. Absenker. 3 ) = Vijatina (od glag. »viti — vijati«), Flechtiverk. 4 ) Dei' Schnittling. Setzling. s) Prav.: »kolcmi« (kole, - i, f. der unbewurzelte Rebensetzling; Erj.). 254 Od. Začnem per tistih, ktire človeku živež dajejo, ino jih razdelim v’ rodove. Ene imajo kašnat ino mesnat sad, kakor Breskve, Mandel, Slive, Češne z’ vsim svojim plemenam, Marelce, Sizole, Drin, Oreh, Kostanj, Lesa. Druge dajo jago¬ dasti sad, kakor černa Murva, Robida, Molina, Cešinin, Grozdiče Kapara, medvedova Hruška, Skurš, Nešpla, Lacerola, Marga- rana, Lemona, Ceder. Jablekaste so Jablan, Hruška, Kutina. Druge so, ktirih sad je natlačena koža, kakoršna je Figa ino nje množtvo. Za drevjam, ktiro daje človeku živež, pride tisto, ko*) mu daje nar bolši piačo, to je vinska terta. Osmi odstavik. Vinska Terta ino Vino. Pr. Kako terto obdelujejo? Od. Terta lubi kremenasto-vaplen svet, ima raji gorice ko ravnote, raji suho zemlo ko mokro. Zarode jo z’ grubanjam, z’ odrejo, z’ reznicami ali kočmi. Hoče biti kopana, ino ob pravi dobi vumetno obrezana. Pr. Kako delajo dobre vina? Od. Ako ne berejo ali ne tergajo, preden je dobro zrelo ; ako moštu čas dajo prav kisati. Ker pa v’ deževnih letih mošt nima dosti sladkobe ino culcrobe, ter je plevek in slab; je tedaj treba spomniti, de se mu kaj da, kar ga zbolša: za to je dobro permesiti medu, suhih fig, olja od sladkih mandelov, ino cukra; cuker zasluži med vsimi naj pervo stopnjo. Mošt je treba pretakati skozi tulje ali rore, ne pa na odperti sapi, de duh ne zgubi, ino ga dobro hraniti na hladu, tako bode z’ čašam plememtna ino dobra kapla. Deveti odstavik. Logi ino Lčs. Pr. Ktiro drugo drevje imamo oskerbvati? Od. Med vsim drevjam zasluži Oljika naj pervo stopnjo, ki nam olje daje. Ona lubi v’ zavčtju biti pred burjo ino sč- verjam, ino obroduje v’ priazni toploti. Hoče biti kopana, z’ lopato obdelana, gnojena, treblena. Za njo pridejo drevesa služne za domače gospodarstvo, ino ves les, ktiri v’ logih rase. Pr. Kako ohranimo loge ino gojzde? *) Gl. priporanjo na str. 250. 255 Od. Z’ pomislio, de sčkamo samo zreli les, ino z’ spo¬ dobnim medprostoram, de les preveč ne zrejšamo; ino de sekamo ob pravim času, ter ga vsaki krat zadosti nasejemo ali nasadimo za namestit njegovo zgubo. Pr. Za ktire drevesa imamo v’ logih nar bol skerbeti? Ocl. Nekaj jih je za domačio, postavim Bukva, Hrast, Dob, Cer, Korka. Druge so za les, postavim Cipresa, Smreka, ino vse Borje. Druge dajo liste ino plastje za živinsko rejo, postavim Berst ali Lom, Javor, Jelša, Jagned, Topola, Jesen. Za svilne ali zidne gosence je rumena murva; za barvanje Rudečina, Brina, Farska Kapica. Za živo mejo so nar bolši Bela Ternula, Verbiča, Gaber, Kostaničje, Bezeg ino Cevje, Žlez, Gošovic ali Mačaha. Široko senco delajo, ino narveč listja za naštelo dajejo Konjski Kostanj, Lorbar, Platan, Lipa, Tisa, Verba, Papirna Murva, Zelen Hrast, Katalpa, Meki en. Deseti odstavik. Živali. Pr. Mi imate kaj povedat od drugih polskih stvari? Od. Nič drujga, ko še od živali. Te so trojne: Živina, Drobnica ino Perutnina. Pr. Kaj poveste od Živine? Od. Hleve je treba tako postaviti, de so na suhim, na sapi za^ prevetrat, svetli, ino lepo čedeni zavolo zdravja per živini. Živino rajši v’ hlevu rediti ko na paši, de je bol terdna ino zdrava. Brejo živino varvati, jo ne pretegniti z’ delam; ji dobro klasti. Pr. Ktire živine nar rajši imajo za polsko delo? Od. Vole, Krave, Konje, Mezge, Osle. Pr. Kaj perdelka dobimo od živine? Od. Narpred ona rabi za polsko delo, za gnoj delati, za število, ki rase z’ hojo po plemenu, ino je za perredbo. Krava posebno daje nar koristneji perdelik, namreč mleko. Pr. Kaj delajo iz mleka? Od. Mleko je ena sostava iz smetane, sira, ino siradke. Mleko djano v’ široke posode se loči od smetane, ino ta na verhu plava; na Laškim jo tepejo djano v’ sodic z’ prečnimi dilcami predelan, ker dilce sučejo; per nas pa v’ pinji metejo, ino sture puter ali srovo maslo, ktiro potle kuhajo. Pinjenic dejo v’ kotel, ino kader je tolko topel, kar roka terpeti more, '256 permesio širša*) eno rez ali unčo na pedeset liber. Kader se vsiri, predero skuto z’ kuhalnico; ta pade na dno. Jo ku¬ hajo, mešajo ino pertresejo enmalo žefrana. Mesta se razsuje v’ drobne z.erna, tedaj jo poberejo v’ ruto, denejo v’ model, ino potlačio z’ težkim kamenam. Tako delajo sir, ktirga po¬ tlej sole, ino hranio. Pr. Kaj poveste od Drobnice? Od. Ovca dobro vede na goricah ino na golih visokih planjah. Večkrat, zlasti ob deževju, ji daj enmalo soli. De bo vovna lepa, jo imaj snažno ino pred ternjam varvaj. Koze so za visoke gore ino za kraje odležne od obdelanih mest. Presiče pitaj z’ želodam ino bobovo moko al kakim drugim zernjam, de dobiš mesenlno dobro ino vkusno; sploh pa svi- nake lepo čedi. Pr. Kaj rečete od Perutnine? Od. Narbolši so Pute ino Kuretna, Pure, Golobje, Race, Gosi. Sploh je treba jih dobro pasti, jim čisto ino zdravo vodo dajati, ino čediti mesto, ker jih imaš. Pr. Imate še kaj povedati od polskih opravil? O l. Ni konca ne kraja, kar bi znal povedati, pa se boš počasi sam navučil. Jez sim li narbol splošne reči od pol- skiga dela pravil, kar je treba, de tebi lubezen k’ ti vuraet- nosti vdahnem, ktira ima biti slast tvojiga živlenja. Iši se čedalje več navučiti v’ obdelanju polja, skerbi pobolšati zemlo tebi izročeno, rad Imaj svoj stan; pomisli, de na tim stoji srečnost tvoja, tvojiga zaroda ino družine, tvojih ravenčlo- vekov, ino pergovori si, de če zemlo prav obdelaš, sebi per- delik za svojo hrano ino za pomoč potrebnih ludi spraviš, ino spolniš zapovdi Božje tebi naložene per stvarjenju ino per tvojimu rojstvu v’ polskimu stanu. S k 1 e p. *) Sirš (tudi strišče), das Lab. G. Iz knjižice: ABECEDA ali Azbuka. 1812 . 17 Ogovor na Vueenike. Eltarši bi radi, deb’ otroci berž znali nemško, francozko, laško in vse drage navuke. Tudi vi Vučeniki bi radi to. Al vi ste skusili, de kdor se iz perviga prenagli, se kmali vpeha. Tedaj kdor hoče prehitevati, začne per znanih rečeh, ktirih se otroci hitro navadio: iz tih jim potlej kaže druge neznane; in tako pridejo od stopne do stopne v’ kratkim daleč. Materna beseda je otroku narbol znana; perva stopna tedej je, ga v domačimu jeziku vučiti pisat in brat. Ker pa v’ naše šole ne hodio sami Krajnci, dam otro- kam v’ roke trojo abecedo, slovensko, nemško in francozko, de bomo vsakiga v’ svoji besedi nar pred zvurili. Potlej pojde dalje; in Krajnc se bo iz francozkiga lahko navadil latinsko, laško, špansko; iz nemškiga dansko, švedsko, anglejsko; iz krajnskiga hrovaško, serbsko in vse slovensko. Tako bodo naši mladenči, če bodo pridni, v’ kratkim znali po vsimu svetu pisma pisati, in povsod po opravkih hoditi. Lublana ‘24. dap grudna 1811. Vodnik. H. Iz knjige: B a b i š t v o ali Porodničarski Vuk za Babice. 1818 . I. t Predgovor. ogrešali smo, jez in moje vučenke, dobriga berila od po- rodniških navukov. Postavlen vučenik navuka porodniškiga sim si vse prizadeval vstreči volji naših velcih oblasti, de našim babicam naj dam v roke porodničarsko berilo. Jez slovenšino ') znam od mladiga, pa le Češko, tukajšnih sloven- cov zreke pa spervič zadosti znal ne sim: tedaj silna po¬ treba babicam koristnih bukev me je primorala po Nemško spisati tole berilo, in tolmača jiskati. Dali so mi se pregovo¬ riti gospod vučenik Balant Vodnik znani slovenčan, de so mojo Nemško ino Češko besedo tolmačiti se lotili. Zgol samoč po njih se je zgodilo, de v devetnajstimi! veku pride na dan Porodnieba v pokmetški Krajnšini, za ktero oni so vsi živi ino vneti. Krajnšina bogata je, bogata ino čista na kmetih; pa kmalo bode še v mestu, sej po predmestih je vže od nekda. Imena porodničarskih stvari so vzeta iz vust naših babic, mater ino vučenih zdravnikov; ne sva si jih iz persta sesala, to de znana so samim tem, ki v teh rečeh imajo kaj opraviti. Besedo sva stavila tako, kakor se je zdelo, de naše ba¬ bice nama bodo narlaglej pravo misel vjemale; bravka naj veda,-) de ne besedica, ne besedna verstica neb brez nič je 3 ) raven tako in takole stavlena; pazno naj bere, vuma naj jiše, naj ne vstavi se, dokler mu ne pride do dna. Nekterih navukov sim po verhu zadeval, ktiri so mervico višji nad ‘) »Slovenšina« tudi na tem mestu = slovanšeina. 2 ) Oblika »vedati« znana Uidi Murku in Gutsmannu (»vejdati«). s ) »Ne-je« mesto pravilnega »ni«. babičnim vumam, pa vedajo naj, de sim hotel našo zreko bogatejšati, in pa po deželskim zdravnikam kakšin vuk me- mogredoč jim migniti. Imena, kar se jih po našmu Kraljestvu povsod enako ne zrekova, ki ne so vsim znana; tudi imena vnovič keršena, so posebej spisana, ino po Nemško tolma¬ čena. De med novmi roji ') bi nič ne bilo spačka, ne hčem terditi, pa kerstiti je bilo treba rojenčika, mu dati ime, tse- vede") narbol njemu pristniga. Prašaš: sta le svoj doteklej ') dosegla? — I taka je le! svojo moč sva skusila; kdor pa gorši zna, naj mahne jo le: snutik') sva navlekla, 4 ) naj le derzno kdor hoče zaloči '’) kaj bolšiga; sej ne sva vsega do konca dognala. Na visoki šoli v Ljubljani maliga travna 1818. Pisav ic. 11 . Strežba otroenieam in njih živlenje. §. 673 . Mati, ktera hoče svoji vstvaritvi zvesta biti, naj sama svoje dete doji. Detetu teknejo narbol materne persi; mati pa odpodi vso čedo zlegov, '* *) ktera ji v škodo dere po za- deržanimu mleku. Al v tem je človek nespametniši od vsake živali, ker žival po svoji vstvarbi ravna, in vsih dobrot vživa, kakoršne pa neobčutne človekinje od sebe pahajo, nepomišlaje nadleg, ki jih sebi in detetu z nedojitvo nakopajo. Stvarnik je ženskim persi dal, de njih nedro bi mladim kdaj ob svo- jimu Času živežnik bil. Nič se ne da v ti stvarbini zakonjavi pretakniti brez detetjiga in materniga nekoristja; bodemo le od tako očitne stvarne ceste v stran silili? Pa sej se nam dozdeva, de naše otročnice bi ne bile brez vsega občutka zašle tako daleč od resničniga in dobriga, ako bi jih dobi- čarski zdravniki, in dnarja gladovne babice ne bili zvodili, zatajiti svojo vstvarno naravo. ) »Roj« (od glagola »roditi«) — porod; tukaj = na novo izobra¬ žene besede. 3 ) »tsevede« = to se ve, de (da). 3 ) — namen. *) »Snutik (d. Zettel) navleci« (tkalski izraz). ») Prav.: »zaloti« = »zasledi«. *) Napačna, iz rodilnika »zlega« (od »zlo«, malum, das Uebel) izpe¬ ljana oblika mesto: »zel«. 265 §■ 674 . Naša mestna mamka še do dobriga ne doporodijo, ki so že vse napravili, de pojde rojenčik iz očkove hiše, in de ne bode smel preko celiga lejta domu. Tak sirotik in zaver- ženic kaj nek je dolžin svoji nesmilni materi? Poroditev sama ni nič materniga zaslužka, ta je namenik vsake ženske; sa- muč za mleko in strežbo je dolžin ji biti hvaležin, teh pa mamka njemu ne dajajo. Tako le zgodaj se vpervič preterga prirojen sklen deteta z materjo, kteriga znabiti nikdar več noben prihodin čas ne bode v pravi otrošek spovčutik, to je v spriserčnost prisukal. Ptuji skerbi predana sadika nikdar tako ne zdaja, kakor v materni strežbi in reji. Zdrav jide otrok iz očetniga doma, de se bo vernil, de bi tak malokrat ne, al bolan in zverižen, al ne še nikol. Kaj? sej še lahko na dom pride zmene, ') ki ga mati dolgo ni vidila, in ga ne pozna. Če pa hočemo vsim unirn zlegam se ogibati, in če mu dojnico v hišo najmemopal pa če smo tako nesmilni, de ga redimo z težo brez materniga mleka, vuner vemo, de ma¬ terne persi mu narbol teknejo, in de vse drugo mu je sla- bejši. III. Strežba in rejba rojeneova. §■ 125 . Otroku, kteriga mati dojila ne bode, al ga dojiti ne sme, je narbolši dobro dojko dobiti. Otroku pa, kterga bodo redili brez človečjiga mleka, je sosebno skerbeti za prilična rejila in rejbo. Skerbno ga varvajmo culice, naj si je napravlena iz česar si hoče, ta je vselej narslabše rejilo. Po nji dete do¬ biva lahko več zlegov; jo vtegne požreti in se žnjo zadaviti; če to ne, tedaj Spodkopava dedetu zdravje, mu dela vustno polisko, *) nezvaritev, 3 ) trebušne bodlaje, dristo, zeleno grižo, tudi božjasti ino smert. Narbol pije otrok iz sklenaste sesule 4 ) z dolgim vratam. Iz morske gobe izrežemo pucik, cizku po- dobin, ga rahlo vtaknemo, v luknico sesulniga vratu, pove- ‘) Zmene, e ta, tVecliselfaalg = izmenjeno dete. 3 ) Vustna potiska, das Mundschwammchen (aphtae). 3 ) Verdaungsschvrache (ne-z-variti); (prim. Murko: pre-variti. verdauen, pre-varititev, Verdauung). 4 ) Das Saugglas. 266 žemo z svilnim pajčolanam, iz tega pa dete rado kakor iz cizka sesa. V sesulo se kravjiga mleka da, kolikor dete v enkrat potrebova, ostanik se vselej zaverže in sesula pomije: tudi gobica se sname in opere, de se mlečin navzemik ne skjisa. §. 726 . Tak odstavlenčik od vsega človečjiga mleka naj perva dva dneva po porodu dobiva sesat zgol čiste, vsakikrat na- pravlene siradke; ta ima dristavno vsebšino, ') kakor jo ima pervo materno mleko, in je dobra smolo izčistiti namest vsega zdravilskiga čistila. Zavremo polič kravjiga mleka, vanj kap¬ nemo nektere kaple vinskiga kjisa, vsiri se, precedimo pa siradko skoz čist pert, in dajamo vživati osladeno z cukram ino pri ognju omlačeno. Potlejne nektere dneve dajamo pol mleka pol vode, dalje pa samiga mleka mlačno topliga; nar- bolše je gorko iz kravjiga vimena raven namolzeno, in pa vselej ene in iste krave nevbrejene. Po nekaj tednov počasi dete vadimo 'še kaj drujiga privživati: naredimo redko kašo al sok iz stolčene stare peke pogače al suharja ‘) v mleku skuhamo, sčasama pa še v meseni juhi; poznejši tudi dobra je al rajžova, al pa kopančova *) kaša, i. t. De otroka nepre- pitamo, nikol mu ne dajajmo nič preveč, in soka nikdar po- gretiga, ne stariga, ne skjisaniga. Dobro je tudi otroku včasi čiste vode ponuditi, pa ne prehladne. i) = Vsebino, Substanz. 3 ) V tej obliki' je prvotni debelski ustnik p še ohranjen; dandanes govorimo le: kanem, — niti. “) Der Zwieback., 4 ) »Kopanec* = proso, ker se pred metjem na skednji v »kopah« nalaga. J. Rokopisna ostalina. Bejilo Greško. I. Marnje iz Hierokleja. Hieroklej, greški piša vic, je živel i>’ koncu petiga stoletja po rojstvu Kristusovima; vucil modrostni navnk v' Sandrii ') gradu") egipškimu. Pravio, de je te marnje pisal; vuner ne vemo, jili je li on pisal, al kdo drugi. 1. Pavliha poskusi plavati, pa skorej vtone. Zaroti se tedaj: Ne dotaknem se vode, dokler plavati ne znam. 2. Pavliha oblše bolnika, ga praša po zdravju — Bolnik, zato k’ mu je že besedo vzelo, nič ne odgovori. Pavliha tedaj jezen se vanj zadere: Mole! tud jez vupam zboleti; ko me obišeš, ti besede ne počerhnem. 3. Pavliha in likar se po poti snideta. Pavliha mu pravi: Hodiva vkup, al ne bodi mi hud, de nisim bolen! 4. Pavliha misli svojega konja navučlti malo jesti. Mu nič ne klade. Konj glada cerkne. Pavliha se pertoži: Velika škoda, lili se mi je konj navadil brez jedi biti. pa mi cerkne. 5. Pavliha sreča Pavllhata rekoč: Slišim, de si vmerel. Ta pa: Ant’ me vidiš žlviga! — Uni reče: Kdor mi je po¬ vedal, mu je bolj verjčti, kakor pa tebi. 6. Pavliha sliši praviti, de vran nad pet sto let živi-; kupi vrana, gre in ga na skušnjo pita. 7. Dvpjčikov eden sklene. Pavliha sreča per živlenju ostaliga, in praša: Si le vmerel ti, al tvoj brat? ') = Aleksandriji. a ) = Mestu. 270 8- Pavliha se hoče na brodu prepejati, zajezdi v’ ladio. Nekdo ga praša: Zakaj iz konja ne stopiš? — Pavliha reče: Mudi' se mi. II. Ezopove pravlice. Ezop je živel ob času kralov Kira in Kreza blizo 600 let pred Kristusam. Rojen v’ Frigii, deželi male Azie. 1. Žena in Puta. Vdova je imela puto, k’ je sledni dan .jajce znesla. Meni pa, de, če ji posipa več ječmena, bo dvakrat na dan nesla; sturl tako. Kura pa spitana še eniga ne zmaga na dan. Ta pravlica kaže, de: kdor lakomno preveč želi, še kar ima zgubi. 2. Lesjak in Lev. Lesjak še nikdar leva vidil *) ga sreča nahodama; vpervič se ga vstraši, de lihkar ne skopernl. Ga vidi vdrugo, se plaši scer, pa ne kakor pred. Vidi ga vtretje, se ga tako malo vstraši, de perstopi in leva ogovori. Ta pravlica vuči, de navada nam tudi nar strašneji reči polahka (leicht macht). 3. Lev, Osel in Lesjak. Lev, osel in Iesjak spajd&šeni gredo lovit. Nalove dev- jačine, lev oslu vkaže lovlno razdeliti. Naredivši enake dele osel reče: zberlta si! Lev zjezan osla požre, in veleva lesjaku deliti. Lesjak nakopiči skor vse na levovo stran, sebi troho vzame. Lev ga praša: Lub moj! kdo te je tako lepo deliti vučil? Lesjak pravi: Oslovo pertllo (rTv/upoga). Ta pravlica vuči: de ptuje nesreče so naša pametya. 4. Pes. Pes brede prek potoka z’ mešam v’ gobcu, vidi svojo podobo v’ vodi; meni, kak drugi pes ima kos mesa. Spusti svojiga, hapne po unimu. Pa zgubi obojiga, uniga, ki ga nič ni; to pa, ki ga je imel, mu vtone, Ta pravlica je rečena gladovnim ludem, obilnišiga la¬ komnim, in svoje zraven zgubiočim. *) Tvorno-pretekli deležnik I. v pomen« II. 271 5. Besa ga. Ezop je djal: vsak svojo besago imamo na rami. Spred vkladaino ptuje grehe, zad pa svoje. 6. Gospo din a in Dekle. Pridna vdova budi dekle o petelinovim petju: vstanite delat. Deklam vedno delo težko de, sklenejo domačiga pete¬ lina pobiti, k’ je gospodino prezgodaj budil. Ga pobiejo. Pa si niso nič bolši; še hujši jim je. Gospodina ne sliši petja, še zgodneje .vstaja. Ta pravlica vuči, de zmisliki so nam dostikrat krivi še hujšiga zlega. 7. Kobilca in Mr a vi inči. Mravi suše po zimi na soncu zamoklo pšenico. Kobilca lačna, jih prosi živeža. Mravi pravio: zakaj si nisi poleti živlenja napravila? Nisim vtegnila, reče, sim lepo pela Mravi se ji posmejajo rekoč: Si poleti pela, pa po zimi pleši. Nikar ne bodi nemaren, de v’ nadlogo ne zabredeš. 8. Starič in Sme rt. Naseka stari c hoste, jp nese precej daleč, se vpeha, od¬ loži butaro, smert na pomagaje kliče. Smert se perkazat, ga prašat: ') kaj ti je, kaj me kličeš? staric preplašen reče : de mi prezdvineš butaro. Vsak živi rad, naj srbo nesrečen in srošen, kakor hoče. -) y. Kmet in Otroci. Kmet vumen polskiga dela, na smertni posteli želi, de bi tudi sinovi pridni kmetje bili. Jih pokliče in pravi: Otroci, jez sklepam, in vam zapustim nekaj v’ nogradu zakopaniga. Menio, de so dnarji, berž po smerti vzamejo rovnice in skire, preže na dnar prekopavajo gorco. Blaga scer ne najdejo, al nograd pridno kopan in zrahlan, obrodi obilno in jih obogati. Ta pravlica vuči, de na dlanih imamo zlate. 10. Dr e var in Božji posel. Drevar dela dreva per potoku, skira mu zderkne ne- vedama po bregu v’ vodo, jo pogreši, ne najde, meni, je vkra- i) Neslovenski sklad, ki se v »rokopisni ostalini« večkrat nahaja. *) V rokopisu sta pripisani Se inačici: »Si bodi kdo nadležen al srošen. kakor hoče, vuner živi rad. — »Rad živi vsak, bodi si nadležen al vbožen.« 272 dena. Otožen sMe na, breg, joka. Božji posel ve, kaj mu je; se mu smili, perleti od neba v’ potok, pobere zlato skiro iz-nj, praša,: si to zgubil? Dre var pravi: Ta ni prava. Hermet spet v’vodo stopi, pobere sreberno. Dre var pravi: tudi ta ni moja. Spet stopi in pobere njegovo pravo. To sim zgubil, pravi drevar. Hermetu je to poštenje prav, mu doda obe skiri. Drevar pove doma priatlam vse. Eden gre in sturi ravno tako. Hiti na potok, verže nalaš skiro vanj, sede, joka. Božji sfil se perkaže, praša: kaj ti je? stopi, pernese zlato skiro, praša: si to zgubil? Ta vesel zaupie: To sim zgubil. Hermet nevolen gerde nesramnosti, hrani zlato in mu še železne ne da.. . Ta pravlica vuči, de Bog je pravičnim dober, krivičnim pa sovraž. 11. Volk in Pestrina. * Lačen volk si gre jest iskat. Nahodama pride do otroka, ki ga sliši včkat in mu pestrino reči: ne včkaj, če ne, te dam volku. Volk meni, de misli res, obstoji, preži. Zvečer vidi pestrino (babo) otroka božat in mu reči: bože moj, če volk pride, nič ne maraj, ga bomo hap. Volk to slišat gre potepeno in pravi: v’ ti koči drugači govore, drugači delajo. Ta pravlica je podoba tistih, ktirih dela se ne klemajo z’ besedami. 12. Volk in Žerjav. Volku se zadere kost v’ gerlu. Prosi žerjava: kaj ti dam, de z’ klunam sežeš in mi jo izdereš? Žerjav seže z’ dolgim vratam, jo izdere, in pravi: Oblubil si, plačaj me! Volk se zmrdne, sline se mu cede, in pravi: Zahvali se, de si iz vol- koviga golta in volčjih jeldov*) potegnil glavo cčlo. Ta pravlica vuči: hvaležnost tim, ki so nas odteli. 13. Lesjak in Grozd. Lesjak vgleda zrelo grozdje na visoki brajdi, bi ga rad jedel. Se vpera, skaka, pa ga ne dosčže ; žalosten se tolaži rekoč: je še kislo. Kdor po nepremožnosti kaj opusti, pa laže in svojo sla¬ bost skriva, taciga graja ta pravlica. #) Jekel, jekla — Hauzahn (Ravnikar: oklo, v drugih slovanskih jezikih: kel, kla, v slovenščini tudi še v obliki: okla, f.) 27 ?» 14. Konj in Osel. Nekdo je tovoril z’ konjam in oslam. Potarna reče osel konju: prevzami moje teže, če me hoč’ živiga. Konj se ne da pregovorit Osel truda ') pada, sklene. Tovornik zadene konju vse, tudi oslovo kožo po verhu. Konj ječč toži: Gorje meni prenesrečnimu, kaj sim si nadloge nakopal? Majhine teže ne hotevši prevzčti, glejte, vse toram -) in še kožo. Ta pravlica vuči, de, če veliki malim opomogajo, si živ- lenje rešio. 15. Zamoric. Nekdo kupi zamorca, meni, da po nevurnosti ■'* *) prejšniga gospodarja tako čem, ga tedaj doma čedi, čisti, kople, vrniva in ga še tako razdčla, de mu zboli, pa mu černobe ne more vzeti. Natvora se ne da posiliti. 4 ) 16. Lev in Lesjak. Postaran lev, nepremožen več na lov hodit si zmisli tako muho. 5 ) Gre v’ berlog, leže, in pravi: bolen sim. Živali ga obiskavajo, lev jih popada in sneda. Ko jih že dosti pospravi, pride tudi lesjak svoje službe opravit. Obduha levovo napast, obstoji pred berlogam, praša: kako je? Lev reče: slabo: pa zakaj nočeš notri? Lesjak pravi: stopin vidim naprej včlko, nazaj pa malo. Ta pravlica vuči, de razvumen, ki na vse pazi, nevar¬ nosti srečno vjfde. °) 17. Božji posel (Hermet) in Izrezar. Hermet bi rad zvedel, 7 ) kelko ga ludje čislajo, se pre- človeči in gre v’ izrčznico. Zagleda Perkuna 8 ) izrezaniga. Praša: Po čem bi kaj taciga v’ kup stalo ? Po libri, pravi iz- rčzar. Hermet se nasmeja in praša: kelko ta Herina podoba ? l ) Rodilnik vzroka. *) == Nesem (3aard£w). s) = Nebrižnosti (uatlua) prim.: »njuni« t. j. »neuren«, unge- schickt, Pohl. *) Inačici: »Natvore ostanejo, kakor so stvorene.« — »Natvora je na¬ tvora.« b ) Na strani ima rokopis opazko: »Eine Schnurre muha«. °) Inačica: »de razvumni znanima gledaje napasti vjidejo.« 'j Inačica: »hotevši zvediti«. # ) Perku n = Z tiv g. 1.8 274 Mu odgovori: Troho več. Herraet zagleda svoj izrezih. Misli, jez sim božji posel in dajem ludem dobičke; mene bol postu - jejo, praša: kelk pata? Izrezar pravi: če si kupic unih dveh ti dam to po verhu. ') Ta pravlica je rečena napihnencam, ki drugim v’ čislu niso. 18. Krokar in Lesjak. Krokar vkradel -) kos mesa sčde na drevo. Lesjak ga vidi, sla mu pride do mesa: stopi, ga hvali: velik, lep si, so- sebno vreden kral biti vsih tic: sej bi tudi bil, če bi peti znal. Krokar spusti meso, zakroka debelo. Skoči lesjak in pravi: Lub moj krokar, še mervico vuma, potlej ti nič več ni treba- do krala. Ne dajmo se perliznencam hvalit! 19. Devji Osel. Na sonji ■') vgleda devji osel domačiga, perstopi, ga blo- gerva, *) de klajo vživa, deje lepo rejen. Drugi dan ga vidi tovor nesti, zad pa pslarja ga z’ palco gulit, mu reče: Ne blogervam te, vidim namreč, de tvoja sreča ni brez velikiga zlega. Ta pravlica vuči, de nevarnih in nadležnih dobrot ne bodimo nevidni. 20. Jelen in Lev. Žejin jelen pride k’ zdeneu, pivši gleda svojo podobo v’ vodi, se pruhti r ’) (mogoči) svojini rogovi, vidi velike in raz¬ rušene, srce se mu smeja: pa stegna tako drobne in slabe, to ga peče. Med timi mislami perpahta * 2 * 4 * 6 ) lev, ga lovi; jelen steče, leva zad pusti. Na ravnici ga rešio stegna, al v’ gojzdu je druga, zapletajo se mu rogovi, tek nima spčha, lev ga dohiti, zgrabi. Ko je žč v : šaki, si misli: joj meni! kak sim se prevaril, tiste k’ sim menil, mi nič ne pomagajo, so me varvale, ti pa, k’ sim z’ njimi pruhtil, me v’ nesrečo pahnejo! *) Inačici: »ti to pridam« — »ti dam to v’ pridav«. 2 ) Gl. pripomnjo 3. na str. 270. s ) »Sonje« = fvrj/.io* ronog (solnčnat kraj). 4 ) Rlagorva = blagruje ([t«xnoi^n). ») »Pruhliti se« - sich briisten. ttpoMffO-ai. °) Pravilno: pribabta; prim. srbski: bahtati, trappen, staroslov. b'I.h'l.t'1., Gelrappe. 275 Tako je v’ nesreči, tisti priatli, ktire smo skumali, ') nas rešio: ktirim pa smo nar bol zavupali, nas izdajo. 21. Z v e z da r. Zvezdar je hodil zvečer gledat zvezde. Gre po predmestu, gleda ravno v’ nebo, kar pade v’ rupo. Nekdo mem grede sliši stokat in ječati, perstopi, posluša, kaj je, in reče: Nespa- metnik! nebo gledaš, ga preštevaš, pa ne vidiš, kaj t’ je pred nogami! Pravlica zadeva bahače, ki še tiga ne vejo, kar vsak zna. 22. Levina in Lesica. Levini se gerdi -) lesica in pravi: kaj boš ti, ki maš mlade li po samesi; poveržem jes, mergoli vse okrog mene. Levina pravi: Li po enim telim, res je; pa ta lev. To kaže, de ne veliko, ampak dobro je gorši. 23. Pajdaša in Medvčdka. Pajdaša popotvata, medvedka jima naproti perhaca, hitro eden spleza na smreko, se vanjo skrie. Eden pa, ki ga je skoro zgrabila, se verže na tla in potuhne. Medvedka mu smerčik na vuho pertisne, ga voha, on sapo tiši, k’ je vedel de medved ne je merhe: medvedka ga pusti. Uni zleze iz drevesa, praša: kaj ti je medvedka skrivaj povedala? — Mu odgovori: de naj nikar več z’ takimi pajdaši ne hodim, ki me v’ nevarnosti zapušajo. To vuči, de prave priatle v’ nesreči spoznamo. 24. Lažnivčik. Pastirc ovčar na paši vpie: volk! volk! pomagajte, po¬ magajte! volk gre! — Kosci in žanjice tečejo klavca odgnat, pa najdejo, de pastirc je lagal. Pob sturi to ludem večkrat, pa ga vselej na lži dobojo. Po tim pride volk zares, ovčar kliče ne pomagaje, al nihče mu ne verje, nihče se ne gane. Volk vidi, de se nič bati nima., pokole čedo. Če lažnik tudi resnico govori, mu nihče ne verjame. 25. Pes in Ovca. Nekdaj, k’ so živali še govoriti znale, je rekla ovca go¬ spodarju: Čudna reč je, de ovcam, ki ti dajemo vovno, jagneta *) »S k u mati« (Pohl.) beargvrobnen. 2 ) »Grditi se komu« = orttd&tiv (grditi koga). 18 * in sir, nič ne daš razun kar popasemo; psa pa, ki ti nič taciga ne da, pitaš iz svoje sklede. Pes to slišat odgovori: resnično, per Bogu, jez sim, ki vas nesreče varvam, de vas ludje ne rubio, ne voleje ne rezkolejo. Brez moje straže bi še ne smele na pašo; života bi si ne bile sveste. Pravio ; de to je bilo ovcam prav, in de so psa spredaj posadile. ') 26. Volk in Ovčarji. Volk vidi ovčarje v’ staji ovco jesti, se perbliža in reče: kakšin ramovš bi bil, ko b’ jez tako delal? 27. Oslova senca. V’ gradu Atčn najme mladenč poleti osla jezditi v’ M6-, garo. Poldansko sonce perpčka, mladenč in oslar hočeta v’ oslovo senco peččnit. Eden drugiga spodrivata. Oslar pravi: osla sim ti zanajel, ne pa sence. Mladenč pa: osla sim najel, tedaj vse oslovo je danas moje, tudi senca. Ta pravlica zadeva tiste, ki se zavol prazniga niča prepirajo. 28. A p in e") plesavke. Pravio, neki kral v’ Egiptu je apine plesati vučil; ti mergolinci so kmalo znali, so v’ škarlatnih suknicah šeme na lici rajali; vse jih rado gleda; kar nekdo muhast orehov iz varžeta med nje verže. Apine vidit orehe, pozabit plčs, za njimi skočit, ze za-nje pulit, šeme zadegat, •'*) suknice razcunjat. 2 (J. Lev in Miš. Miš smukne čez leva spiočiga. Lev se zbudi, jo vjame. Miška milo prosi izpustik, obeta vso hvaležnost. Lev se nasmeja, jo spusti. V’ kratkim dobi miška priliko dobroto poverniti. Lev se vjame, lovci ga z’ vervio k’ drevesu pertve- zejo. Miška riovenje slišat, smuk! perskakla, preškerbla verev, leva reši in pravi: smejal si se mi unkrat,. k’ nisi mislil vra¬ čila per meni slabi stvarci dobiti; tedaj pomni, de tudi miške so hvaležne. Tudi sromašni in slabi so včasi mogočnim hvaležni do¬ brotniki. l ) Inačica: prednje mesto dale. a ) = Afine (opice). s ) = Fortscldeudern. 277 30. Osel in Levova koža. Osel na-se obe'si kožo, vsak meni, lev je. Ludf in živali prime plahota, vse mu beži. Po nektirih dnevih mu kožo od¬ nese vihar, osel ostane nag, vse nadnj, vse ga vudriha, palce, ocepki, gorjače mu plešejo po gerbi. Si srošen, si nizek, ne delaj se bogatiga, scer se ti bodo vkratkim krohotali in te luskali. ‘) III. Povesti iz Aj liana. Ajlian je živel v’ pervi polovici tretjiga stoletja po Kristusu. Je bil rojen Latine, pa se dobro navučil greško. kakor bi bil rojen Gr ek. 1. Sokrat pobfe napuh svojiga vučenca Alkibiada. Sokrat vidi Alkibiada napihneniga zavol premoženja, de se košati zavol pristav in lepih lastm; ga pokliče, gresta v’ hišo, kjer je visil obraz cele zemle napisan, mu reče: Alkibiad, poiši, kje je naša dežela Atika načerkana? Gospodičič jo najde. Zdaj poiši svoje lastine in deržave polske. Mladenč gleda, iše, nikjer ne vgleda, ter odgovori: ni jih napisanih. Sokrat mu reče: kaj si takih stvari' prevzeten, ke niso noben zapisa vreden del naše volne zemle? 2. Sander “) z’ svojim konjam. Kral Sander pride v’ mesto Epes, obiše Apela malarja, ki je živo napisal podobo Sandrovo jezde na konju. Sander jo ne hvali po vrednosti. Apel reče; dajte konja v’ hišo. Konj pride, zarazgata napisanimu konju. Apel se oberne proti Sandru in njegovimu konju rekoč: kral, tvoj konj bol ve, kaj je živo pisanje. 3. An ti s ten modrian in Diogen vučenic. Antisten je veliko rpladih vabil modrosti se vučiti, noben pa ni rad poslušal, ga tedaj popade jeza, jih ddpodl, tudi marniga Diogena zadrevl od sebe, in noče ne besede z’ njim 1) = Schlagen; prim.: z rokami luskali, in die Hande klatschen (Trub., Dalmat.), z vrati iuskati, die Thiire zuschlagen (Miki.), v lice koga luskati, Jmd. ins Gesicht schlagen (Schoenleb.) 2) = Aleksander Veliki. 278 opravit imeti. Diogen stanoviten se mu sili. Antisten mu proti z’ palco, ga tudi čez nekaj dni mahne: vuner Diogen ne gre proč, ampak še bol ga nadležva, in želi goreče njega poslu¬ šati, rekoč: li vurbaj ') me, če se ti lubi, ne umaknem glave; ne boš našel zadosti terde palce, de bi me od pogovora z’ teboj odgnala. Odtorej ga je Antisten jel silno rad imeti. 4. Posebna traparia, Trazila napade nova neznana traparia. Pobere se iz Atena, gre doli po bregu v’ morski pristan Pirej, si najme hišo. Vtepe si v’ butico, de vse ladie, kar jih perteče, so njegove- Jih za¬ pisuje, in spet spusti po morju na tergovanje. Pride ktira srečno, ga silno veseli. Tako trapi dolgo časa. Brat mu per- jadri iz Sicilie, pertisne h’ kraju, ga vidi trapastiga, izroči likarju, -) ki ga ozdravi. Spametvan pa se hvali in pravi: Kako srečen sim bil, kako vesel! kader sim trapil in menil, de vse perveslane ladie so moje! 5. Ponižanje ošabniga likarja Menekrata. Menekrat likar je bil tako napuhnen, de se boga Perkuna imenuje. Piše Bilipu kralu Makdonie in z’ timi besedami začne list: Menekrat Perkun Bilipu zdravje. Kral mu odpiše: Bilip Menekratu pamet; svetovam ti, peli se v’ Otok Antikiro, ob¬ hodi tiste kraje. Na tim otoku dober telog raste in Bilip je menil, de bi telogovo zelše njohal, ker starci so šteli, de telog kihanje obudi in glavo čisti. Kral mu je hotel pod nos po- drobiti, de mu ob pamet gre. Potlej enkrat napravi Bilip velko gostje, povabi tudi Menekrata na pir, mu postavi posebej blazino, ga posadi na-njo, postavi pred-nj kadilo, ga reče kaditi z’ kadilnico. Povablenci se lepo ponujajo, •*) bilo je mogočno gostje in veliško. Menekrat si misli, to m’ je prav, prejme rad svoje častilo. Počasi ga je jela lakota obhajat, se spametva, de je človek, in še clo preprost človek; vstane, se pobera proč, in pravi: dobro ste me po¬ kadili ! Bilip! lepo si slekel šemo trapežu. ') 6. Prosto serce mladiga Temistokla. Temistokel še mlad iz šole grede,, Peizistrat takrat ob¬ lastnik atenski mu naproti prihaja. K’ je oblastnik že blizo, i) = »Vurbati« (»urbati« Polil.) = ncduv (tepsti). '- 1 ) Pravilno: lekarju = zdravniku. s ) Namreč: z jedjo in pijačo (= sie nothigen sich gegenseitig zu essen und zu trinken). 4 ) Inačica: »lepo si vjel trapo v’ šemi«. 279 vučenik Temistokla opomni: ogni se! Temistokel pa mu na ravnost pravi: kaj mu ni dovel široka cesta? Že mladenč je kazal, de bo plemenit in velikoserčen. 7. Smert spanj o va sestra. Gorgia starčika v’ Leontu mestu popade na koncu svojga živlenja huda bolezen, in mal po malo terdo spanje. Stari znanic ga obiše, in praša: kaj počneš ? Kaj nek ? pravi bolnik; spanje me izročuje svoji sestri. 8. Anasagor modriah volen ob smerti svojih sinov. Anasagor klacomenski, ki je sama dva sina imel, grede k’ svojimu priatlu vas, nekdo ga sreča, pravi: Sina sta ti vmerla. Odgovori nevstrašen: Sej vem, de sim merjoče rodil. 9. Enak i zgled S en o fon o v. Senofon ravno daruje bogovam, pride mu pot od grada Mantinee z’ naznanjam: Gril tvoj sin je na vojski vbit. Sname iz glave venec, in daruje: Ker pa pove dalje: vunder sovražnik je premagan, ') pokrie Senofon spet glavo z’ vencam. 10. Sander in njegov Muzikar. Sander, Bilipov kralevič, se-vuči v’ mladosti citre brenkat. Muzikar ga vuči in pravo struno kaže. Sander mu reče: kaj že, če tudi to pobrenkam ? Uni mu kaže drugo, ta pa pravi: Prihodnimu kralovavcu ni to nič mar; tistimu naj bo mar, ki misli vumeten citrar biti. 11. S mil e nje z’ živalmi. Senokrat Halkedonic, Platonov priatel, je bil med- dru¬ gimi čednosti tudi smilen. To je skazal ne samo nad ludmi, temoč tudi nad živaljo. Sediočimu pod milim bogam perleti v’ nedrie vrabic, ki ga je skolič podil. Rad ga vzame v’ brambo, dokler lovic odjide. Kešenimu razgerne nedrie, ga spusti rekoč: perbežalca nisim izdal. 12. Nezavnižanje in hitrost Izmeni o va. a ) Izmenia Tebanca djanje razvumno in Greka vredno ne smemo zamolčati. Sel grede po opravkih svojiga mesta h’ ') Inačica: »z’ premagam je vmerel«. 8 ) Na Strani ima matica zapisane besede: »(Stolz) und List;« v na¬ slovu pa so prečrtana slova: »Sebe čislanje, nezaverženost, nepodnižnost. nevnlžnost. 280 kralu Perzianskimu. Kmalo, k’ je prišel, hoče pred kralam zaslišvo imeti, zavol kar je poslan. Služnik ta, ki je kralu vse napovedal, in zaslišance prednj vodil, reče Izmeniu: lub moj ptujic tebanski, navada perzianska je, de kdor pred krala stopi, ni zaslišan, preden se mu spoštlivo do tal ne perklone. Če hočeš govoriti z’ njim, je treba našo šego opraviti, če pa ne, te prezdvignem, *) in tvoje sporočilo namest tebe opravim. Naj bo! Spremi me tedaj do krala, reče Izmenia. Kadar pride blizo, de ga kral vidi, sname svoj perstan tako, de mu ne- vldama pred noge na tla pade. Hitro se perklone, kakor bi poklon opravil, in pobere perstan. Kral si misli, njemu se je perklonil: zares pa ni nič taciga sturil, kar bi Grekam gerdota bilo. Tako je vse po volji in želi v’ Perzii opravil, vuner se ne zavnižal. 13. Nevstrašnost in velikoserčje Darfa krala. Tudi vemo povedati nekaj velikoserčniga od mladiga Daria Histaspoviga. Aribaz iz Hirkanie in več imenitnikov z’ njjbm, so Dariu na živlenje stregli. Mislio ga vsmertiti na lovu. Darij zve to reč popred, se ne zboji: gre z’ njimi devjačino lovit, na samim v’ gojzdu jim reče konje zasesti, orožje v’ roke vzeti, in sulce nastaviti. Na to jih bistro pogleda: No, zakaj ne strnite, kar mislite? — Vidio, de mlad vojšak z’ očmi ne zgane, se skasajo. Prepade jih tak strah, de berž iz konj od- sedejo, se na tla veržejo, vdado, in prosio: oberni z’ nami, kakor hoč’! Darij jih loči in pošle na vse kraje; nektire v’ Indiško krajno, nektire v’ Skitio: ostanejo mu pa zvesti, in vedno pomlivi prejete milosti. 14. Navada železna srajca. Nekdo Skitovskih kralov praša človeka, k’ je v’ sneg zabredel in slečen v’ snegu stal: Te kaj zebe? One mu nič ne odgovori, ampak praša krala: Te v’ čelo kaj zebe? Kral pravi: Nič. One reče: Jez pa sim zgol čelo. 15. Presmelost Perdlkova. Perdika iz Makdonije, ki je šel na vojsko z’ kralam Sandram, je bil tako prežavupliv, de se je prederznil sam iti v’ brlog, ker je le vina mlade imela. Levine scer ne najde, pa ji pobere mlade, jih odnese, in meni, vsak se mu bo za¬ vol tiga čudil; zato k’ so Greki in Perziani levino nar moč- *) NemCizna (iiberheben = entheben v. etw.) 281 nejši in nar nepremaglivši zver šteli. Se hvali svoje presme- losti. Semirama asirska kralica pa mu reče: Perdika si pre- ošaben, bahaš, ne de si leva al barsa ') vjel, al zlobniga zver- jaka vmoril, ampak de si nekšino ono zmagal. * 2 ) 16. Velikoserčje Fokiono vo. Fokiona, Fokovga sina, ki je bil večkrat vojskni vojvoda, obsodio Atenci na smert, de bi v’ ječi trobeliko 3 4 5 ) pil. Kabel mu pernese kozarc trobelikovce; svoji ga prašajo, če ima še kaj sinu reči. Fokion pravi: Zapovem, naj nikol Atencam za- vol te meni persojene piače nobene narmanjši žal besede ne reče. —• Kdor tiga moža ne prečisla, ne pozna njegove ve¬ likosti. IV. Vojskine povesti iz Poliajna. Poliajn rojen Makdonic je živel v’ drugi polovici druziga sto¬ letja po Kristusu. Pisal je vojskine prekanenja greških in rimskih vojvodov. 1. K 6 d r o v a lubezen svoje domovine. Atenci in Peloponežani so se vojsk vali. Pravež') Delfski prerokuje Atencam premag, če bo njih kral na vojski pobit. Koder je bilo kralu ime. Peloponežani zvedo pravežov odgo¬ vor, in vkažejo, Kodru nič hudiga deti. ’) Neki dan zvečer gre Koder po drevarsko oblečen v’ breg dreva sekat. Ravno po tim opravku pridejo tudi Peloponežani. Koder se zbie z’ njimi, in oseka nektire: ti pa ga pobiejo, gredejo veseli, pra- vio: možko smo se ponesli. Atenci to reč zvedo, zavukajo: dobra sreča, ju! ju! pravežova beseda! Mahnejo junaško v’ boj, premagajo. 2. Potuhlost Pejzistratova. Pejzistrat se je v’ Atenu prepiral z’ Megaklam zavol deželskiga gospodarstva. Megakel je bil besednik premožnih, Pizistrat vbožnih. Mčgakel v’ mestnimu zboru gerdo ozmerja Pizistrata, mu žuga, in se pobere iz zbora jezen. Pizistrat se ') = !hujS-ihi (Panthev). a ) Inačica: »de si levino žensko zmagal«. 3 ) Na strani je pripisano: (Conium). 4 ) — Oraculurn (preročišče). 5 ) Inačica: »nič žaliga sturiti«. 282 doma nalaš nekolko obreže in rani; drugi dan kaže rane lu dem na tergu. Atenci zlo nevolni, de ta, k’ je njih skerbnfk, je zavol njih ranjen, mu dovolio imeti tri sto obrožjanih straž - cov. Ti mu pomagajo si vzeti samoblastvo čez Atence, in ga sinovoma po srnerti zapustiti. 3. Agezilaj prekani Beočane. Agezilaj Spartanski Vojvoda se bfe z’ Beočani cel dan, noč jih spravi k’ pokoju, premag pa ni bil na nobeni strani. Opolnoči pošle svoje zveste, naj vse spartanske mertvace, kar jih poznati zamorejo, na kup zmetajo, in zagrebejo. Opra- vio pove le, pred svitam so žč spet nazaj. Beočanam zjutraj silo svojih mertvih vidit, spartanskih pa malo, vpade serce. Menio, de Spartanci so premagali. 4. Habria vojake naserči.. Habria da svojim vojakam navuk: koder se bojujete, ne mislite, de se z’ nepriatli biete, ampak z’ ludmi, k’ imajo meso in kri, in ki so vaše natvore. 5. Sander osramoti svoje puntarske vojake. .Sander si je podvergel Azio. Makdonci so sitni, se mu vstavlajo, pravio, de jim je mogel po njih volji streči. Tedaj reče Makdoneam orožje vzeti, se vstopiti na eno stran, na eno pa Perzianam. Razstopio, Sander reče: Makdonci, zvolite si vajvoda, kogar hočte; jez bom Perziane vodil: se črno po¬ skusit. Če premagate, vam sturim vse po vaši volji; če ste premagani, in vidite, de nič ne opravite, bodite mirni! Ta vojskina past jih zavzame, in zanaprej so proti Sandru pa- metniši ravnali. 6. Sander da lep izgled vojakam. Sander koraka z’ vojsko po suhi krajni, nekjer ni vode, Makdonci silno žejni. Poslani ogledavci najdejo v’ skali votli mervo kopnfce: zajmejo z’ šišakam, *) pernesejo Sandru. San¬ der prejme vodo, jo pokaže vojakam, in pričo vseh izlie, de se vuČe serčnjaki biti. Vsi poskočio, zavukajo, ga hočejo imeti vajvoda, in žeje stradajo zavol njegove trčznosti. *) Čelada., 283 7. Kir napravi Perziane se Medianski oblasti odtegniti. Kir pregovori Perziane. de od Medov odstopio z’ tim naklonam: jim pokaže celino z’ ternjam prerašeno, jo zapove obdčlati. Plunejo na roke, celino trčbio, obdelajo. Jutri, reče, kopajte se, in pridite praznično oblečeni k’ meni. Sture po besedi, pridejo, najdejo veliko gostje, vse z’ verham. Po jedi jih praša: ktiri dan jim bolj vgodi. Pravio: danas je tolko lepši memo včeraj, kolkor srčča mem nesrčče. No, reče, to srečo lahko imate, če se Medam vprete. Per ti priči so volni, ga postavio krala, zmagajo Mede, in spravio še uni del Azie pod svoje oblastvanje. 8. Čuden ronc.*) Harpag Kiru pismo pošle tako skrivaj, de si nihče ne domisli. Prepara zajca, vdene pismo, zašie trebuh, da potu, ogerne pota ž’ lovskimi mrčžami, de ogledači nič ne natolc- vajo: tako ga srečno pernese Kiru. !). Zveste službe proti kralu Dari oblega Babilon, dolgo ga ne more pod se spravit. Njegov namčstnik Zopir perbežf v’ Babilon ves obrezan po licu, pravi Babiloncam: Všel sim, kral me je tako razdelal. Babilonci mu verjamejo na njegovo obrčzano brado, mu dado mesto pod povelje. Po noči odpre mestne vrata, Dari se pov- lasti Babilona, in pravi: Dvajset Babilonov ne pogledam, ko bi bil Zopira'tolko terpeti vidil. 10. Amuli in Numitor. Numitor in Amuli sta bila brata. Amuli mlajši se vsili za krala v’ Albi. Numitora, starejga brata, pahne iz krale- viga stola, v’ ječo, hčer Silvio sodniki postavio duhovno bo- gino Veste, de bi neomožena brez otrok biti mogla; ker take duhovne so mogle vedno deklice ostati. 11. Nezvestoba in žlahtno serce. Karmi rime oblega mesto Falisk; vučenik mestnih otrok pravi, de jih pela na polje jegrat in se vadit vojskniga dela: pa jih izda Rimcam. Kamilu rimskimu vojvodu se gnusi to izdajavstvo, mu reče roke na herbtu zvezat, otrokam pa iz- *) Nemška beseda (Ranzen = Felleisen). 284 dajavca domu gnati in šibami ) tepsti. Otroci ga do smerti otepejo. Fališčani se čudio poštenju in pravici Kamilovi, in mu dobrovolno vdado. Tako perpravi Kamil, k’ jih z’ gerdo ni vkrotil, z’ lčpo v’ podaj. 12. Muci Skevola. Hetrurci so imeli vojsko z’ Rimci. Hetruški kral je bil Porzena, Rimce včdi Valeri Publikola, že vtretje Konzul. Muci rojen Rimic, junaški vojak, misli Porzena vmoriti, za to pride v’ Hetruški stan, po hetruško preblečen, oponaša hetruško besedo, stopi v’ kralevi šator. Ker pa krala ne pozna, izdere meč, prebode nekoga zraven krala sedečiga, ki mu je bil nar bolj podoben. Zgrabio ga, prašajo: kdo si? Reče: Muci rimic. Kral zažge bogovam zahvalšino, Muci pomoli svojo desnico nad žarjavco, k’ se mu roka peče, kremla stoje z’ kralam, jasniga obličja, ne trene -) z’ očmi. Kral se čudi njegovi ju¬ naški prederznosti, uni mu pa reče: Ne čudi se, kral! tristo mladih rimcov, ravno takih serčnjakov, tavajo po vašimu stanu, in pazio na perložnost tebe prebosti. Porzena mu ver¬ jame, se preplaši, opusti vojsko z’ Rimci. (Muciu je desnica zgorela, za to so mu potle rekli Skevola, to je levičnik). 13. Atili Reg ul. Atilia rimca vjamejo Kartažani na vojski, jim perseže, če ga v’ Rim spuste,. rimsko starašinstvo na mir pregovoriti; če pa ne, spet nazaj v’ Kartag priti. Pride v’ Rim, pa jim pergovarja vojsko naprej gnati. Starašinje ga prosio doma ostati, in persege, k’ jo je v’ sili sturil, nič ne čislati. Žena, otroci, žlahta, priatli jokajo, ga vstavlajo in prosio. Nič ne pomaga, nič ga ne gane - persego pregrizniti. Stopi v’ ladio, se prepela v’ Kartag, jim pove svojo vojskino lesjačino, in rimsko misel. Kartažani ga berž vtaknejo v’ tamnice, tepejo in tarajo, dokler dušo izdahne. 14. Cezarjovi vterjeni vojaki. Cezar vkaže svojim razstradanim vojakam kruha dati, k’ je bil iz želiš mesen. — Dober je. — Pompej, njegov zoper- >) Sic! Instvumental brez predloga; prim. uvod k »Pismenosti« str. 226 te knjige. 2 ) Inačica: »zgane«. 285 nik, dobi hleb takiga kruha, ga skriva, ki se je bal, de bi njegovi vojaki ne zvedili, kako vterjeni so Cezarovi. 15. Razmesarjene zale obličja. Cezar popade z’ bojam Pompeja poleg mesta Farzhla. Zagleda med sovražniki velko zalih mladenčov ošabnih svoje berhkote: torej zapove svojim vojakam sulic in psic ne v’ živote, ampak v’ lica namerjat. Mladenči se boje lepe lica zbrazgotmiti, pokažejo herbet, in zbezlajo. 16. Posilena vojšakost. Ifikrat se vojskuje na prostranim polju. Sovražnik silno močneji ga popade. De bi se tedaj njegovi vojaki na beg ne zanašali, in se hrabrejši vojskovali, reče za herbtam globoko rovo ') skopati. 17. Rubi en e Sabinčice. Rimci sozidajo mesto, pa so samci, nimajo žen. Romul kral tedaj oznani po vsih sosednjih mestih, de hoče morskimu bogu Hipiu (konjarju) na čast praznik obhajati, skušnje 2 ) v’ ježi napraviti, in velike stave premagavcam v’ dobičik dati, ples in raj napraviti. Iz bližnih mest vse pervre na praznik, možki, ženske, deklice. Romul pa vkaže svojim rim- cam, može in žene per miru pustiti, deklice pa rubiti, 3 ) de se oženio. 18. Razločik med levico in desnico. Skipion vidi rimskiga vojaka bahati z’ lepo svitlenim sčitam; mu reče: Gerdota je, de rimic levici več, ko desnici zavupa. 19. Koriolan poštuje mater. Koriolana rimci zvandežajo. Perbeži na Hetruško, jim oblubi Rimce premagati. Hetrurci mu verjamejo, si ga po- stavio vajvoda. Per več bojih premaga Rimce, koraka proti Rimu, hoče čez ozidje v’ Rim hrumeti. Rimske matere, med timi Veturia, (Koriolanovr materi so tako rekli), gredejo pred mesto, silnim sovražnikam naproti. Pridejo do Koriolana, mu ‘) Navadno: rov — rova m. 3 ) Inačica: »vadle«. :i ) Srbsko (pa tudi pri Gutsinannu): robiti = ugrabiti (uo7zdCeti>). 286 mole z’ vovno povite oljke, prošnjavske znamina. Prošnja pa je bila ta: Če misliš mesto vzeti, vmori pred svojo ino vse rimske matere. Koriolanu se stnri inako, in se per ti priči verne. Njegov odstop je bil scer znamine sinovske lubezni in poštovanja, vuner mu je bil pogubliv. Hetrurci so namreč zbor poklicali, in veči del so vole ') dali, de naj bo vmorjen, ker je gotov premag izdajavsko iz rok spustil. V. Povesti iz Diogena Laereana. Kdaj je Diogen Laerčan živel, ne vemo. Nar bolj kaže, de bi vtegnil živeti med penim in drugim stoletjam po Kristusu. Bi a. Modri Bia se pela po morju z’ bogataji brezbožniki;-) vihar vstane, nevarnost velika, začnejo molit, vpiti, bogove na pomagaj klicat. Bia jim reče: Tiho, de vas ne začutio v’ ladii. Ženo n. Zenon pravi jezičnimu mladenču: Vušesa imamo dvoja, vusta samo ene, za to, de več poshišamo, manj pa govorimo. Diogen. 1. Platon vuči v’ šoli, kaj de je človek, in reče: Človek je žival dvanožna, brezperesna. Poslušavci mu perkimajo. Diogen gre in oskubi petelina, ga pernese v' šolo rekoč: Nate Platonoviga človeka! 2. Diogen reče nekomu, ki ga praša: Okorej bi kosil? Si premožen, kadar hočeš; si vbožen, kadar imaš. 3. Nekdo zadevši Diogena z’ branam zavpie: Var’ se! Diogen se ozrč, pravi: Kaj me še misliš ? 4. Diogenov sužen, Manet po imenu, vjide; mu ga svetvajo iskat. Diogen odgovori: Smešna reč, ak si Manet vupa živeti brez Diogena, deb’ si Diogen ne vupal brez Maneta. 4 ) Vol,-a. m. (gl. str. 289., 9). die Slimme, vol dati. d. Stimme geben = fiir etw. stimmen (prim. Pohl.: vola,-e, 1'.. der Wille. die Stimme.) J ) Ta beseda, pravo za pravo le inačica za »bogataj«, je v izvirniku dvakrat podčrtana, za njo pa stojita vprašaja (??). 287 5. Diogen peržge svečo opoldne, hodi po mestu, ga prašajo: Kaj išeš? pravi: Človeka. 6. Diogen pride v’ mesto Mind, vrata vidi velike, mesto majhino; pravi: Možje Mindani! tecite vrata zapret, de vam mesto ne vjide. 7. Vidi mladenča zaliga nespodobno govorit, mu reče: Te ni sram, iz slonokostenih nožnic svinčeniga meča po- tegvat ? ') 8. Vidi lolcastrelca nerodno strelat, sčde h’ tarči rekoč: Tlele sim varen. 9. Diogen prosi zapravlivca šestnajst rumenih zlatov; zapravlivic pravi: drugih prosiš po beliču, mene pa telko! Diogen reče: Per drugih vem, bom še večkrat dobil, per tebi pa je vanano, če bode še kdaj. 10. Diogen se pela po morju v’ otok Egino, morski to¬ lovaji ga vjamejo, v’ Kreto vlččejo, na prodaj postavio. Kli- cavic (ki je klical jetnike na prodaj), ga praša: Kaj znaš ? — Mu reče: Ludi gospodarit; in mu pokaže Korintana v’ suknji z’ dragimi zavitki z’ imendm Seniad, pravi: Timu le me prodaj, gospodarja potrebuje. Seniad ga kupi, vzame v’ Ko¬ rint, ga postavi čez otroke, mu izroči hišo. Diogen pa vse tako obrača, de Seniad se je ohvalval rekoč: Dober duh mi je prišel v’ hišo. Iz Simplieia. Simpllei greiki modnim je živel šestiga stoletja po Kristusu. Diogen seboj nosi lesčn korec v’ mavhi, de vodo za¬ jema in pie. Pride do potoka, prebrede, zagleda nekoga z’ perišam zajemat in piti, kar v’ potok je korec zadegal: čemu mi je, reče, sej mam perlše! VI. Povesti iz Plutarha. Plutarh sloveč, pisavic je živel v’ pervih sto letili po Kristusu, rojen v’ Heroneji dežele Beotie. Cesarja Trajan in Hadrian sta ga či¬ slala, mu častne službe vdellla. Trajan ga je postavil svojiga namest¬ nika v' Ilirii, Hadrian pa v’ Gredi. l ) Pripisano: »oder: Sram te bodi, iz slonokostenih nož¬ nic. . .«. 3 ) — Zvveifeihaft (prim.: »na ran« blindlings, auf-i GerathewohI, Zalokar, Caf; sred. nemško v a n. Miki. Kivi n. W. 2 BS 1. Diogen in Sander. Grelci so se zbrali na korinškim preježku ') in sklenili se združiti z’ Sandram, in z’ pomočjo Sandrovo se z’ Per- ziani vojskovat. Vaj voda tedaj si zvolio Sandra krala. Der- žavniki -) in modriani mu srečo vošio, Sander meni. de bo tudi Diogen, ki je v’ Korintu bil, prišel se mu naradovat. Diogen pa vučl v’ korinški šoli Kroneju, malo čisla Sandra. Kral tedaj ga gre obiskat, in ga najde na soncu ležati in se greti. Diogen vidi silno druhal priti, se mervo izklone, in po¬ gleda Sandra. Ta ga priazno ogovorit praša: Kaj bi rad? Di¬ ogen pravi: nič kej taciga; vmakni se mervico, de mi ne boš na soncu! Sander to ne vzame zlo, temoč se čudi visočmi *) in slobodnosti možovi tako, de proč grede tim, ki so nad Diogenam jezik brusili, reče: Če bi ne bil Sander, bi tel Di¬ ogen biti. 2. Najdena zaloga. Semirama si je rekla ob svojih živih dneh zdelati grob in nanj napisati: če bi ktir kral vtegnil dnarja potrebovati, naj vkaže ta grob odpreti, In vzame, kolkor se mu lubi. Dari ga vkaže oddelat, pa najde namest penezov drugi napis: kob’ ti ne bil gerdež, in dnarja nikdar sit, bi merliškim gro- bam ne delal nepokoja. 3. Bratovska zveza. Skilur vaj voda v’ Skitii na smertni posteli pokliče svo¬ jih osemdeset sinov živih, da slednimu bžšik * 2 * 4 ) pšic, in ga reče prelomit. Vsi so preslabi, nobenmu moč ne vede. Oča tedaj izdera pšice posamezu, in vsako posebej lahko zlomi. Potlej reče: dokler imate med seboj zvezo, boste zmagovali vse sovražnike: ošibkani pa bote, če narazen potegaje zdraho počnete. 4. Krala si zoprotna. Atej kral Skički piše kralu Bilipu : Kraluješ Makdoncam vajenim vojšakam, jez pa Skitam, ki se lačni in žejni bo¬ jujejo. ‘) = Landenge (črtf/ro?). 2 ) Na strani pristavljeno: »Staatsmanner«. s ) Pripisano: »Stolz«. 4 ) Iz lašk.: fascio, Bundel. 289 Pričo. Bilipovih slapotov ') čoha. konja, in jih praša: čoha tudi Bilip svoje konje? Piskaču Izmeniu, mojstru na stranico, 2 ) na vojski vje- timu, :i ) reče piskati. Drugi se mu čudio, osterme nad lepo- glasjam. Atej pa se zarot', de raji sliši konja razetati. 5. Lončarjov sin na kralevimu se.dežu. Agatokel je bil lončarjov sin. Kader je Sicilio v’ oblast dobil, in kral posta vi en, je zraven zlatiga kozarca lončeniga na mizo stavil, ga mladenčam kazal rekoč: preden sim bil kral, sim take parstene delal, zdaj pa vkazujem zlate delati zavol preskerbe in v’ spričvo svojga viteztva. 6. Sander mlad slove lakomen. Bilip Sandrov oča je dosti dežel premagal in predobil; sin pa tiga nič vesel, govori svojim verstnikam: Oča mi bodo vse snedli. Verstniki mu pravio: sej ti perdoblvajo. On pa: kaj pomaga vsiga dovel imeti, pa nič dela? Sander je bil vuren in skočen, za to ga oča per Olimpških jegrah ravna, naj bi se v’ teku skusil. Sander odgovori: Skusim se, kadar bodo krali z’ menoj tekli. 7. Kdaj krali sliši o resnico. Antioh kral je bil na lovu, med gonjo zajlde od priatlov in služabnikov, neznan pride v’ sromaško kočo. Med večerjo vzame v’ misli krala, in sliši reči: kral je scer prav dober, škoda de hinavskim priatlam preveč zavupa, jim spregleda, prepogosto na lov hodi, potrebne opravke pa zamudi. Takrat scer zamolkne, al ob zoru pridejo v’ kočo stražci, mu perne- sejo kralevo obleko, ludje tedaj ga spoznajo, reče svojim strel- cam: Zares, kar sim vas najel, sim še li šnoči resnico slišal, kaj mi ludje očitajo. 8. Alkibiad in njegov pes. Alkibiad je imel silno velikiga in lepiga psa, ki ga je za 525 zlatov kupil. Rekel mu je rep persekat, ki je ravno tako lep bil. Priatli ga za to krčgajo rekoč: vsi te grajajo in psovajo zavol psa. Alkibiad se smeja in pravi: Taka je, ka- *) = 1). Gesandte; beseda iz Pohlinove kovačnice. 3 ) = L>ie Flote. ®) V rokopisu stoji po pomoti: »vjetiga«. 19 kor sim mislil; hočem de Atenci to govore, de me ne bodo kaj hujši obrekvali. 9. Aristid pravičen. Aristid si je dobil ne kralevi. ampak božji perdevik, to je, imenvali so ga pravičniga. Al krivičniki so ga čertili. Išejo ga tedaj iz Atena zvandežati. Ga tožio očitev, napravio zbor. de bi meščani sodili. Ga sodio, vsak daje svoj vol za¬ pisan po atenski navadi na čepino. Aristid je zraven, nekdo, ki 'pisat ni znal, ga prosi mu na-njo zapisat ime Aristid. Ta se začudi in z’ lepo praša: kaj ti je Aristid žaliga sturil ? Nič, pravi uni, sej ga še ne poznam, al to me žeri, ') de ga vsi kličejo pravičniga. Aristid obmolči, začerka svoje ime na čepino in mu jo poda. Iz mesta izgnan pozdvigne roke proti nebu in moli, naj bi Atence nikol tist čas ne zadel, de bi se jim treba bilo spomniti na Aristida. 10. Sedem modrih. Koani otočani gredejo ribe lovit, veržejo mrežo, ravno jo imajo vleči, kar pridejo ptujci iz Mileta, prekupio vlak. Potegnejo, najdejo zlati trinog, ki pravio, de ga je Helena iz Troje domu grede tamkaj v morje vergla. Ptujci se začnejo’ besediti in prepirati z’ ribiči; iz zdrahe vstane clo vojska, mesta Milet in Ko si jo napovesta. Prašan v’ Delfu pravež odgovori: dajte trinog nar modrejšimu. Ga tedaj poslej o v’ Milet modrimu Taletu, za to ki je Jvoanam že pred eniga taciga v’ dar dal, zavol ktirga so imeli vojsko z’ Milečani. Talet je štel Bia bol modriga, tedaj ga nesejo Biu; ta ga pošle drugam še bol modrimu; tako hodi do sedmiga, ki ga tudi nazaj pošle; vdrugo tedaj ga napotio Taletu. Iz Mileta pride v’ Teb Izmenskimu Apolu bogu v’ dar. Teofrast pa reče: Pošlite ga v’ Pri eno Biu: če ga spet v’ Milet Taletu pošle, naj grede okol vsih sedem nazaj do Bia, naposled pa v’ hram Delfskiga boga. 11. Neoženenic") in Oča. Modri Solon pride iz Atena v’ Milet k’ modrimu Taletu, se mu čudi, de na ženitvo nič ne misli. Talet molči. Nekaj dni pozneji Talet nagovori nekoga popotnika, k’ je v’ Milet p T.. j.: »žari« = peče; (žereti = gliihen; žariti gliihend machen, Miki.) 3 ) Na strani pripisano: »Hagestolz«. 291 prišel, de naj pride k’ njemu v’ hišo. in reče:, deset dni je, kar pridem iz Atena. Solon praša: kaj noviga nam odtod prineseš. Ptujic se perduša in pravi: mladenča. so pokopali, vse mesto mu je k’ pogrebu šlo; rekli so, de je sin preimet- niga') moža, ki ga meščani zavol pravičnosti silno čislajo; moža pa ni. bilo zraven, ampak že dolgo iz doma. O nabore! zdihne Solon, kako je možu ime? Ptujic pravi: ime sim sli¬ šal, pa ga več ne pametvam; to vem, de govoričvali so, in pozdvigvali njegovo modrost in pravičnost. Per vsaki besedi popriema strah Solona, ves prevzet mu pomaga na ime, ter ga praša: ni bil merlič Solonov sin? Ptujic odgovori: Bil je; zdaj se spomnim, tako so mu rekli. Solon to slišat se vdari na čelo, žaluje, beseda se mu meša, ne ve, kaj dela. Talet ga prime za roko, se nasmehih in reče: Lub moj Solon, take reči mi branio ženitvo, ki clo tebe, nar terdnejšiga, ob tla veržejo. Nič ne maraj, vsa povest je zmišlena! 12. Temistokel mlad obrača dobro svoj prazen čas. Temistokel je bil pravi mladenč, priden, vumen, sklepa lotivniga, mesčanskiga ) gospodvanja'“) premeten. *) Svoj pra¬ zen čas ni zajegral in zaplesal, kakor drugi pobje; vsak ga je najdel se doma vučiti, in lepo besedo staviti, z’ ktiro je al koga tožil, al mladenče zagovarjal. Vučenik ga je ogovar¬ jal: Pob! nič majhniga ne boš, ampak prav velik: al verli korenjak, al pa hudoben zlodej. 13. Temistoklova slave lakomnost. Temistokla je slava presilno mikala, za to je imenitne djanja rad imel. Še mlad sliši, hvalit vojvoda Miltiada, ki je Perziane premagal na maratonskimu polju, in tam častno znamine imel; v’ to se ves zamisli, ne spi po noči, in ki so se mu čudili in ga prašali: kaj ti je, odgovori: znamine Mil- tiadovo mi ne da spati. 14. Materno veselje. Per bojvavnih vadlih in vojskah je Marci Koriolan vse¬ lej venčano stavo dobil. Drugi so si zgol čast iskali,. Koriolan pa deb’ svoji materi veselje sturil. Vsa čast in sreča mu je l ) Najbrž pomota mesto: »preimenitniga«. s) = no).mxog. 19 * 292 bila, ko ga je mati pohvalila, venčanga vidila, in solznimi očmi objela. 15. ■ Prav-1 i ca veliko zmago. Rimski starašmi so bili bogatim dobri, z’ nizkim ludam pa v' zdrahi, k’ so menili, de jih posojavci preveč derejo. Sro- mašnirtedaj vkup stopio, se pogovore mesto zapustiti. Gredejp, se podado na gorico, zdaj sveta gorica imenvano, in se vselio na potoku Anienu. Starašinstvo se tiga vstraši. pošlejo nar bolj ludne in ludem všečne starašine k' lude.m. Meneni Agripa je bil njih besednik. Prosi dolgo ludi se v’ mesto verniti, in sklepa z’ to pravlico: Vsi vudje človeškiga telesa so se vsta¬ vili želodcu, ga dol že, de len brez opravka počiva in žule drugih vživa, oni pa terpe in se trudio njemu streči. Želodic se timu nasmeja, ko nevumneži ne vedo, de scer vse jedi prejema, pa jih spet nazaj pošila in njim deli. Ravno taka reč je med vami in nami starašini. Dobre so vete in sklepe vam pošilamO, in vdelimo vse pridno in koristno, kar vam rabi. Od takrat so spet med seboj strnili spravo. 16. Platon m er j 6 č. Ko je Platon že vmiral, je še hvalil svoje pošila,nje božje, da je stvar j en človek; de je Grek, ne vunajnik: ') ne živina nevumna, in de je verh vsiga ob Sokratovih dnevih rojen. 17. Nespoznan vaj voda. Filopojmen ni bil scer gerd, vuner pravio, ga neka Me- gerska gospodma ni poznala zavol njegove pernižnosti in pre- prostiga vodenja. Zvedila je, de ahejski vajvoda hoče nje dom objiskati, se prestraši, perpravi gostje, k’ moža ni bilo doma. Timčasi pride Filopojmen v’ slabi suknji. Gospodma meni. je njegov služabnik, ki ga pride napovedat, ga prosi ji pomagat. Berž verže suknjo iz sebe, in dreva kole. Med tim pride go¬ spodar domu, ga zagleda in praša: Filopojmen kaj delaš? Ta pravi: kaj neki; pokoro delam zavol svoje slabe suknje. IS. Razlaganje, kako sonce m er k n e. Periklej hoče v’ trojo *) veslini'-) ladii -) odrinit in čez morje iti, kar sonce merkne, tma se stri. Vsi v’ ladii osterme, ‘) Bagftccijoc. *) (ScliilT mit drei KuderveiLen). 293 mislio, kaj hudiga pomeni. Korman je v’ strahu in zadregi, Periklej pa mu obraz z’ plajšam pregerne, praša: Je to kaj štrašniga, je znamine nesrečno? Korman pravi: Nič. Tedaj vini reče: v’ čem se loči ta mrak od uniga na soncu? v’ tim. de una reč, k’ sonce > zakriva, je.vekši, kakor moj plajš. 19. Bavic. ') Brat misli dragi.dan svojo vojsko prepelati iz Abida čez morski pretok na uno stran; noči po navadi v’ šatorju, pa, nič ne spi, kolejo ga skerbi, kaj bo; de si ravno je med vsimi vajvodi nar raji spal. Zdi se mu, de sliši ropot per durih, pogleda luč, k’ je merlela, zagleda devjiga moža strašne ve¬ likosti in podobe. Porvič ga mrovle obsujejo, ko pa vidi. de se ne gane, ne čerhne, ter molče per posteli stoji, ga praša: kdo si? Bavc mu odgovori: Tvoj zlodej sim: per Bilipovim me boš spet vid.il. Brat nevstrašen reče: Hočem vidit. Pošast zgine. Kader se je potlej per mestu Bilipovim z’ Cezaram in Antona,m bojva,!, premaga scer v' pervim boju, pobie v’ beg njemu nasprot stoječe krilo sovražne vojske, razdere Cezarov sta,n: hoče, tedaj drugi dan boj ponoviti, bavic pride po noči, pa nič ne reče. Brat spozna svoj vrok, '*) vuner se poda v’ nevarnost; ne pade scer v’ boju, ampak ravno kadar misli obračilo strniti, in na višo ritniskati, mu skoči meč iz nožnice, in se mu zadere v’ persi. 20. Otročja reja per Spartancih. Nčkdanji Spartanci so seboj jemali h’ gostju svoje Helote (tako so imenvali sužne) in jih z’ nemesehim vinam silili, de so njih otroci vidili, kako gerd je pijanic. Takšino bolšanje vuner, ki zvira iz pohujšanja, ni človeško, ni deržave modro. ■*) 21. Pr e var loč in pr e varjen ribič. Rimski vaj voda Anton per ribičvanju ni imel sreče, Kle¬ opatra egipška’ kralica je lov gledala; Antona sram; popade ga jeza in nevolja. Vkaže ribičam pod vodo plavat in mu na ternik vjete ribe natikat. Tako vjame dvakrat, trikrat, kar zagleda kralica lestjačino pa se. slepo dčla in čudi: samoč priatlam povč, in jih povabi drugi dan gledat priti. Anton, ') , Das Gespenst (Polil.: bavc. Baubau, Kindersclirecken). a ) = Kar mu je bilo urečeno (usojeno), torej = usoda; (Murko: Los, Verhangnis.) ’ 8 ) Na strani pripisano: »politisch«. 294 pričo sile gledavcov na čolničih, verže vudico, Kleopatra vkaže nekomu svojih, Antonove podvodnike preplavati in mu sja- nomurno ') ribo ') natakniti. Anton jo začuti, potegne: vse v’ smeh, Kleopatra pa mu reče: Vojvoda, daj vozo nam, ki na otokih Faro in Kanop kralujemo. Tvoj lov so gradovi, krali, dežele na suhim. 22. Neludnik. 8 _) Timon Atene, rojen o peloponeški vojski, se ni z’ ničemur pučal. Neki dan stopi na govorski voder, •*) vse vmolkne. vse nastavla vušesa; se jim neznano zdi. *) Timon pa je neki same te besede rekel: „Možje Atenci!' ogradico ‘) imam, v’ nji raste drevo figovo, na ktirmu se je veliko meščanov obesilo: tam mislim hišo zidat, vam tedaj oeitev oznanim, če se še kdo misli obesit, naj hiti, preden ga posekam. “ 23. Nesrečno Siležovo živlenje. Dioniz stareji posilen kral Sirakuzki je bil ludem tako nazavupliv in natoleliv, de se nobenmu ni dal briti: če' je kdo njegovih branencov ®) prišel, mu je rekel, de naj z’ ogorkam brado odsmodi. Ne brat, ne sin ni smel oblečen k’ njemu ; in se ne poprej obleči, dokler ga niso stražci slečeniga vidili. 24. Natvora in znadnost. Agezilaj spartanski kral je vablen it poslušat človeka, ki je znal slavcovo petje popolnim oponašat. Kral se zahvali in izgovori rekoč: Pravga slavčjiga petja sim že dovel slišal. 25. Sandrova darovitnost. Med Makdonskimi vojaki je gonil eden mezga obloženiga z’ kraloviin zlatarn. Vidi, de se je mezeg vtrudil, mu odloži, in sebi operti. Sander to zagledat pa tudi vidit, de ga tovor silno teza, reče prašat, če ga kaj teži; uni. pa sije ravno hotel odložiti in oddahniti. Sander mu pravi: Ne opešaj, podvizaj do svojiga šatora, vse je tvoje. ‘) V grškem izvirniku: tni/r/jig (— der eingepockelte Fisch). 3 ) = Der Menschenhasser (napis v izvirniku). s ) »Rednerbiihne«. ■*) Inadica: »prikazen jim je neznana«. V grškem izvirniku: or/.nntdor (Hausstelle, Bauplatz). f j »Client«. , 295 26. Ne govori, kar ne veš. Megabfz, imeniten perzian, pride Apela živopisca obiskat, sčde in začne govoriti od malarskiga znarnvanja in senčenja. Apel mu reče: Vidiš tamkaj une hlapčiče. ki melsko ') parst (pepelnasto barvo) manejo ? Dokler si molčal, so te bistro gle¬ dali in se tvoji z’ dragim robam ošiti škarlatnici čudili: ko si pa govorit jel, kar se nisi vučil, se ti smejajo. 27. Otroška lubezen. Zdaj bom povedal od Kleoba in Bitona Argejskih mla- deneov. Nju mati jo bila duhovna bogine Here; čas pride se ji pelati v’ bogovski hram obhajat darovsko opravilo, mudi se ji, ludje čakajo duhovne; mezgi, ki so jo vozili, se zamudč zvunaj na pristavi; berž se vprežeta Kleob in Biton sinova, jo vozita v’ hram k’ strežbi Herini. Mati vesela takiga pošto- vanja prosi bogino goreče jima nar bolši plačilo vdeliti. Pravio, Hera jima je vmreti dala: napade jih terdo spanje v’ hramu, nič več se ne zdramita. 28. Kral palco jezdari. Agezilaj, pravio, je otroke silno rad imel, večkrat z’ njimi doma jegral, in palco jezdaril. Priatel ga obiskavši zapazi. Agezilaj pa ga prosi: Nikomur ne povej, kar si vidil, dokler sam otrok ne dobiš. 29. Kervamočna") plačva kervamočne znajde. •'*) Falarid kervamočen trinog Agrigenški je ptujce po svoji deržavi prenesmilno taral. Kotlar Peril mu zdela bronasto kravo, jo ponudi kralu, de bi v’ nji ptujce čmažil. l * * 4 ) Krala pa ravno takrat mervo spametvaniga kotlar tirja, naj mu delo plača. Kral pravi: delo moremo poskusit; verzite kotlarja vanj! Kotlar veka, sliši pa se, kakor bi krava mukala, k’ je bila tako narejena, de. človeški glas je v’ nji mučanju poboben bil. Kral tedaj ne čisla Periloviga veka, pravi: Sej li krava tuli. 30. Zvest pes. Kral Pir gredčj z’ vojsko sreča psa, ki vbitga inerliča varva. Zve, de že tri dni brez jedi leži, in ga ni proč spravit, l ) Pravilno: »melidsko« t. j. iz Melide, pokrajine thessalske. -) Murko: krvomočen, blutvergiessend. s ) Na strani pripisano: »Erfindung«, 4 ) Inačica: »pražil«. 296 vkaže merliča pokopat, psa pa seboj vzeti, in zanj skerbeti. Nekaj dni po.tim zapove vojakam na ogled priti; sede na svoj stol, vojaki korakajo mem njega. Pes mu per nogah počiva; kar zagleda merbcove pobiavce, zacvili, lut se zažene vanje, laja, se na krala ozira. Kral in vsi začnejo nanje natolcvati. Jih vkle¬ nejo, zaslišio, mervo znainin na dan pride, se vdajo, spoznajo poboj, prejmejo zaslužen kazen. 31. Greški Skevola. Serzez kral perzianski pervesla z’ pet sto trna ') vojakov do Artemizia, napove deželi vojsko. Plahota prime Atence, po- šlejo Agezilaja, Temistokloviga brata, ogledača, v’ šatoriše; deslih ga je Neokel oča v’ sanji vidil obe roki zgubiti. Agezilaj pride perziansko preoblečen med vunajnike, pobie nekoga kraleve straže, Mardonia po imenu: ki je menil, de je Serzez. Per ti priči ga popadejo, vklenejo, pred krala vlečejo. Kral je ravno mislil junca darovati na soncovimu ognišu. Agezilaj stegne desnico nad ogenj, terpi bolečino dolgo, ne zaječa; ko ga odklenejo, spregovori in pravi: Taki so vsi Atenci. Če ne verjameš, kral, pomolim še levico v’ oginj. Serzez se vstraši, splaši, ga reče zavarvat. 32. Predpomenik. Od Ajmilia rimca perpovdujejo: Kader'so ga rimci zvo- lili vajvoda čez slovečiga vojšaka Perzeja, in ga častito na dom spremili, najde hčerko ■) Tercio objokano. Terčica! kaj ti je, pravi, kaj te žali? Terčka ga objame, bušne, in pravi: Kaj ne veste, oče, de je Perzej sklenil? 0 deklice pa meni psica, z’ komur si je jegrala. Ajmil pa reče: Bog daj srečo, moja božca, to mi je dober predpomenik. 33. Stanovitnost Katončkova. Katon je še Katončik bil, k’ so si rimski spriatlenci 4 ) v’ Rim prišli prosit take mestne pravice, kakor so jih rimski meščani imeli. Pompedi Silon, vojšak in pervi imenitnik med slapotmi, ki je bil priatel Druza Katonoviga strica, pride v’ Katonovo hišo na ostanik. r> ) Noči nekaj dni per Katonu, se ') Inačica; »pet milion«. 2 ) Inačica: »dčerko». 3 ) — Poginil; inačica: »de je P. proč.« 4 ) = Zavezniki ( ) Neki žužnav 5 ) je Aristotela v’ šoli motil, in z’ neslanimi besedami glušil, k’ mu je v’ besedo skakal blebetaje: Aristotel to je čudno. Aristotel mu pravi: ne prečudno; bolj čudno je, de se tebe vsi ne ogibajo, 'j) Druziga blebetača, ki je že dolgo žužnal •’) in klepetal, naposled pa mu rekel: Modrian, z’ velikim kvasenjam sim te vtrudil; je kratko odpravil rekoč: per mej duha! nisim te poslušal. 42. Grozovitno kaznjena prenaglost. Kral Selevk Kalinik v’ boju z’ Galiani zgubi vso vojsko in moč, si sterga iz glave kralev povoj, ter zdirja z’ tremi al f) Pristavljeno: »Ehrensaule«. Inačice: •) v’ čast in znamine«. s ) »mojemu znaminu ni več prostora*. 4 ) »Preposlušen«. s ) »Žužna«, »žužnav« = der Schwatzer, »žužnati« = schwatzen. f j »de pred teboj vsi ne beže«. 299 štirmi svojih v’ beg. Kroži dolgo po celinah, omaguje, peša, perbenda do koče, najde očeta hišniga doma: prosi kruha ’n vode. Kočar ga sprejme priazno, narpred mu da, kar hoče; potiš mu postreže z’ vsim obilno, kar premore hiša. Med tim spozna krala po obrazu, se veseli, de ga sreča k’ njemu na¬ vede. Kral ni tel poznan biti, mož pa si ne more kaj, de bi molčal. Spremi krala do prave ceste, slovo vzame in zblekne: Bog te spremi, kral Selevk ! Ta ga berž prime, k’ sebi po¬ tegne, kakor bi ga hotel oramžati, ‘) migne eninu svojih, kir mu namah -) odseka glavo. 43. Premaga v skl osel. Bilip oblega terden grad, ga hoče zmagati. Ogledači mu povejo, de ta reč je silno težka. Bilip jih praša: Je li tako težka, de bi osel zlatarn otovorjen bi iz ne mogel? 44. Čakana potica. Bilipa povabi znanic v’gostje. Potarna sreča Bilip priatlov svojih velko, jih vzame seboj. Gostvavca vidi preplašenga take množice, k’ si jih ni bil tel ko svest. Kral tedaj v kaže priatlam reči: hranite potici prostor. Zajemajo po malim, ča¬ kajo potice, si rnislio: ta bo napolnila prazne kote: tako je kosilo vsim skozalo. 45. Spioč kral. Kolkokrat je Bilip podnevi spal, so bili Greki pred Ša- tbrarri nevolni in , godernjali; Parmenid vajvoda Bilipov jih okrega: Ne čudite se, de Bilip zdaj spi: je čul, k’ ste vi ležali. 46. Kral in g odi c. Bilip je hotel per gostju bolši vučiti godca: pa nerodno govori od perglasja in lepopčtja; tedaj ga vstavi godic: kral! ne domišlaj si, de ti kaj taciga bolje včš mem mene. 47. Pred er z na baba. Sromaška baba pride h’ Bilipu, de bi ji tožbo zaslišal, in razsodil. Ga hodi moledvat, neveličan ji reče: Ne vtegnem. ‘) Menda iz debla: rama; oramžati = urnarmen (?); vgršk. izvir¬ niku: oig (jpiAjjucor; jk-im.: ramžati, an dcn Schultern schiitteln (Medved in Miki.) obrani iti, umarmen, (Gutsm.). 2 ) Stranski pristavek: »sogleich«. 300 Baba zaveka: Če ne vtegneš, pa kral ne bodi! — Ta beseda ga zaskli, ji zasliši pravdo, in vsim, kar jih je pred njim bilo. 48. Pobožjan ') Sander. Sandra zadene psica v člšn, ga rani, kri mu teče: mu pertečejo pomagat, ki so ga popred boga imenvali. Sander jim pravi z’ jasnim čelam: An ti vidite, kri je to, pa ne bčli sok.-) kakoršin bogovam teče. 49. Preradoveden popraš. 3 ) Aga Mlajšiga, spartanskiga krala, neki negode hodi nad- legat in prašat: Ktir spartanic je naj gorši ? Ag mu odgovori: Tist, k’ je tebi nar manj podoben. 50. Druga je gerdfti, druga boj vati. 4 ) Memnon perzianski vajvoda je na vojski z’ makdonskim Sandram svojiga krala Dana branil in vojsko vodil; sliši na¬ jet,iga, vojaka kleti Sandra in se mu gerditi; sune vanj sulco rekoč: ti jen tvoja kletva; jez te plačam, deb’ se boj val, pa ne Sandra klel. 51. Ravnanje z’ n e p r i a 11 i. Kleomeni je rekel: priatlam dobrotliv bodi, nepriatlam hodi v’ škodo. Nekdo hvali to besedo, in praša Aristona: Kakšine dela se spodobio dobrim kralam? Ariston pravi: Lub moj! lepši je, priatlam dobrotliv biti, nepriatle pa se popriatliti. 52. Posebno znanje za d n ar j e koga vseknit. r ’) Ptujic pride h’ Dioniziu kralu, se vusti, de zna hitro do¬ povedati in ga navučiti, kako bi zalazvavce, ki ga vmoriti išejo, narpred poznal. u ) Dioniz mu reče: berž! na vtiči me! Ongavov one stopi, mu pove na všesa: Kral! daj mi jezar zlatov; vsi bodo menili, de sim te navučil. Kral mu jih reče vštčti. se dela navučeniga, zalazvavci se ga zboje: čudi se vuner lesjačini ongavovi. ') Na robu pripisano: »vergottert«. a ) Inačica: »belo mleko«. 3 ) = Die Frage (Pohl.: popraš k, a, m. tlie Frage.) ■') Inačica: »Gerdenje in bojvanje ni vse eno«. 5 ) Inačica: »Posebna ročnost koga vseknit za dnarje«. 8 ) Stranski pristavek: »perno sceret«. 301 53. Premagavic premagan. Pir kral epirski premaga Rimce v’ dveh bojih, pa mu je tudi dosti priatlov in vajvodov pobitih: za to je rekel: če Rimce še enkrat premagamo, bi vtegnila tudi naša reč per kraju biti. 54. Prešerne besede per vinu. Pir kral zve, de nektiri mladi vojaki se per vinu se pre¬ grešili in gerdo govorili *) od njega. Vsili vkaže podnevi pred se pergnati. Praša perviga: Je li res, de ste me gerdo o brek vali v Odgovori: Res je, smo: pa bi bili še več govorili, če bi bili imeli več vina. 55. Razločile med Pevcam in Vojšakam. Temistokel prašan, kaj bi rajši bil, Ahil al Homer, reče: Kaj pa ti? bi ti per jegrah Olimških bil raji premagovic al oznanlvic. 56. Zadovolje in nepodkuplenost. Samniane premagani pridejo k’ rimskimi! vajvodu Maniu Kuriu, mu ponudio gručo dnarjov. Mani si repo kuha, in jim reče: za take kosila ne 'potrebujem novcov; rajši gospodujem čez take, ki peneze imajo, jez pa sim brez dnarja. 57. Fabrici. Fabrici rimic pride h’ Piru kralu. Ta mu ponudi zlata, deb’ jetnike vojskne rešil: uni zlata noče. Drugi dan hoče Pir Fabriciovo serčnost skusit; reče skrivaj perpelat silno ve- likiga slona, Fabriciu za herbet. Dado slonu znamine, na naglim silno zariove: Fabrici se oberne počasi, in na smeh reče Piru: Zlato me včeraj ni mikalo, danes me slon ne vstraši. Tisto leto, k’ je .Fabrici konzul v’ Rimu bil, mu pošle zdravi'vic Pira krala pismo, in se mu ponudi, za dober dar kralu Piru zavdati. Fabrici pošle pismo Piru in mu piše: Kral, ti ne poznaš ne svojih priatlov, ne sovražnikov. Pir iz pisma spozna zalazvavca, ga reče, obesit, Fabriciu pa spusti' na vojski vjete rimce brez rešitve. Fabrici jih pa noče zastonj imeti, pošle tedaj Piru ravno tčlko njegovih vjetih, de bi ga nihče ne obrekval, de je bil podkuplen. *) Na robu: »gesekmahet«. 302 58. Sandro va darovitnost in visokošerčj e. Sander pošle modrianu Senokratu petdeset jez ar zlatov. Ta jih noče, mu vkaže povedati: Jez sim modrosti maren, ne potrebujem bogatie. Kral vkaže prašati, če Senokrat nič •priatlov nima, rekoč: Meni je komaj Dariova bogatia zko- zala priatle podariti. Sander praša indianskiga krala Pora premaganiga in vjetiga: kako čem z’ teboj ravnati? Por pravi: po kralevo. Spet ga praša: Nič drugači? Pravi Por: beseda kralevo' za- popade vse. Sander se čudi Porovi pameti in žlahtnosti, ter mu da še več dežel po verhu prejšnih. * 59. Cie er o n. Pompej beži po zgublenimu boju per Farzalu, neki Noni mu reče, sej imamo še šedem orlov, dobre volje bodi. Ciceron reče Noniu: Prav bi bila ta beseda, ko bi se vojskvali z’ kavkami. Cezar po timu premagu vkaže Pompejove znamina overžene z’ častio postavit, Ciceron pa govoreč od Cezarja pravi: kader Cezar Pompejove stebre stavi, terdi svoje. 60. C e z ar. Kai Cezar per svoji mladosti pride morskim tolovajam v’ pesti. Narpred hotč od njega silo dnarja: Cezar se jim smeja, k’ niso vedili, koga ”) so vjeli, in jim oblubi dvakrat tolko. Potlej.ga varvajo v’ ječi, dokler bi rešilo vkupaj spravil: Cezar jim zapove: kadar spim, dajte pokoj, bodite tiho: piše govore, sklada pesni, jim jih bere, in če mu jih prav ne hvalio, jih zmerja z 1 neslanimi buteži, sč jim smeja in žuga, vse obe¬ siti: kar je tudi vkratkim sturil. Dnar mu pride, se odkupi, reče ludem in ladiam iz Azie priti, vjame tolovaje, jih vkaže obesit. —' Kadar je Sandrove djanja bral, ga solze silio in reče priatlam: Sander je per mojih letih Dana že premagal: jez pa še nič taciga sturil nisim. — Nekikrat hodi z’ vojsko čez snežnike, gredoč memo revniga mestica se priatli oprašujejo: soli tukaj tudi punti in prepiri zavol samoblastva? Cezar to reč pomišla in reče: rajši bi jez tukaj pervic bil, kov’ Rimu drujic. — Kadar je Farnaca krala v’ Pontu’na pervi popad premagal, piše Cezar priatlam svojim: pridem, vidim, premagam. *) Inačica: »kakiga tiča«. 303 — Nekrat se per jedi pomenkvajo od smerti, prašajo Geza,ra: ktira smert bi bila nar bolši? Odgovori: nagla. ')• 61. Po št vanj e starih. Per jegrah na vadle poleg mesta Olimpie starčika mika priti gledat. Pride, glčda in gleda, kje bi bilo kaj prostora sesti, ga ne vgleda; nihče se mu ne vgane: posmehujejo se mu in gerdč. Kar pride do Spartancov: mladenči vsi. tudi mož veliko, mu poštlivo vstanejo, se vganejo. Vsim Grekam je ta spartanska narava všeč. jim z’ rokami ploskajo, jih pre- hvalio; starčik pa zmaje z’ glavo in solznima očima pravi: To je nesreča velka! Vsi 0reki vedo, kaj je prav; sami Spar- tanci pa dopolnio. ,; ) 62. Spartanska junak o st. Nekdo reče Leonidu spartanskimu kralu: sonca ni vidlt pred perzianskimi psicami. Leonid odgovori: Prav je, se bomo tedaj v’ hladni senci z’ njimi bili. Neki drugi perreče: blizo so nam že. Leonid pa: Menim de tudi mi njim. — Serzez mu piše, naj mu orožje pošle, Leonid odpiše: Pridi ponj. 63. Hitri živo piši c. Samavučen malar kaže svoj mal Apelu rekoč: to sim ravno zdaj zmalal. Apel mu pravi: Kob’ tudi ne rekel, bi jez včdel, de je v’ naglici zmavtano. Čudim se ti pa, de jih nisi še več takih zmalal. VII. Iz Atenaja. Atenaj, greški pismenčar iz Navkrata v ? Egiptu, je živel ob za¬ četku tretjiga stoletja po Kristusu. Pisal je bukve: V učenih gostje, per komur se vueeni pomenkvajo od vse Sare pismenskih, povestnili in nekdapjarskih stvari. '*) 1. S n e d i c. • Milon sloveč ruvan ') iz Krotene je po dvajset liber mesa in po dvajset hlebeov kruha per vsaki jedi snčdel, vina pa Inačica: ‘) »Nanaglima«. » 2 ) »prav pa delajo sami Spartanci«. 8 ) Na strani pripisano: »Materien«. 4 ) — »Klopffeehter«-. 304 po tri štertinke spil. Per olimških vadlih je nosil štupa- rama štirletniga junca, in tekal, z’ njim v’ ograji; potlej ga polne mahoma z' pestjo, in ga sne še tist dan clo sam. 2 . Burk a c in A fin a Capina? *) Per gostju pridejo burkači gostem smeh delat, in svoje burke vganjat. Anaharz iz Skitie je bil zraven per jedi. pa se ni ne ganil, ne nasmejal. Pernesejo afino, se ji smeja na ves glas rekoč: ta je sama na sebi smešna, človek pa, li po sili z’ dolgim trudam. ®) VIII. Iz Strabona. Stiabon Kapadotan je živel ob časih Cesarja Avgusta in Tiberia, tedaj kader Kristus. Ves znan svet je obhodil, in celo takrat znano ženilo popisal. Popis nekdanjiga obraza zemle. 1. ) Starič je pisal zemlo okroglo. Sreda nje mu je bila Grekia, in sreda te Delf: menil je, de sta popek zemlin. - Deli se pa vse volna zemla v’ tri sušave: ") Azio, Libio in Evropo. Meje. sušav so: evropina proti Libii Heraklejovi stebri in pretok, 4 ) ker se naše morje skoz pretaka. Azjina proti Evropi je stogna v ) od vogla majotškiga jezera do severjoviga morja se stegajoča. To jezero preteka reka Don. Loči se pa Azia od Libie tudi z’ vozko stogno. Starič je Libio in Evropo, kakor bi bili ena sušava, olje po enim in samim imenu Evrop- nimu klical. 2. ) Med timi sušavami je Evropa vsa proti severju in večeru: Libia proti poldnevu in večeru: Azia pa 'proti jutru ležeča nasprotva obema enako. Od nar sšverniga se gor stegne do nar južniga znane zemle. 3. ) So pa sploh v’ Evropi ti ludi. Trie v’ Španii, k’ so ji popred Iberia rekli. Obteka jih morje v’ podobi polotoka. Per preježi so pirenajske gore odmejčče Galio od (Španie) njih. Luzitania per večernimu morju, Betika per notrinim morju, ‘) Na robu pripisano: »Rossice: obezjana oder auch mar- liSka«. 3 ) Inačica: »li po sili in dolgim vajenju«. s) = Suha zemla (Festland). 4 ) Meerenge (nooxhi6^). 5 ) (pri Zalok.: »stogna« in »stogno«, Landzunge). 305 Tarakonia se stčga od velkiga in vunajniga morja do no- triniga, 4. ) Galia, k’ so ji popred Galatia rekli, se Španie tisi; nje dežele so Akvitania, Lugdunezia in Belgika. Za Belgiko je proti jutru z’ dolgim plešam ) Germania. Meji Germanio Rajna reka zvirajoča iz snežnikov in tekoča v’ morje vu- najno. 5. ) Italio meje primorski snežniki, ki se zdvigajo proti severju, potle proti jutru zavlajo. in daljino Italio od čezle- žečih ludov ločio. <>.) Ne daleč od vira Rajniniga ima začetik Ister, ki mu do Duneja mesta. Donova rečejo. Meji' Germanio od spod ležečih ludov, od Rajtie, Vindelikie, Norika, ki vnod snežni¬ kov in Italije leže. Zvunaj snežnikov pa sti dve Panonii, per tih je po jutrovih plesih Dakia imenvana. Germanjin mejaš unod Visle je Sarmatia obsegavša veliko zemle in ludov, in drugih sušav. (IX.) Iz Stobeja. Demosten ovadi tatu, lih k’ je krajo proč nesel. Tat mu pravi: ni sim vedel, de je vaše. Demosten reče: ant’ si pa vedel, de ni tvoje. (X.) Pogovori iz Lukiana.") Asklep in Heraklej. Perkun. Mirujta mi, ti Asklep in Heraklej! kaj se kre¬ gata po človečje? ne spodobi-se. Per bogovskih gostjih ni take navade. Heraklej. Oča Perkun! kaj ste hotli pred menoj posa¬ diti tega zdravlleža? Asklep. Per mej boga! :i ) veliko gorši sim od tebe. Her. V čem neki ? Ti gromova osmoda! Mar zato, k’ so Perkun v’ te trešili, ki si dčlal, kar je napak: zdaj si pa ne- vmerjočnost perberačil? ‘) — Plaz, d. Streifen. die Strecke; prim. Pobi.: pl as, -u, m., enger Weg. 3 ) Prvič objavljeni v Stritarjevem »Zvonu« leta 1870. na strani 204. in 220. 3 ) InaCici.: »Bome« — »Per bogu!« 20 306 Asklep. Si pozabil tudi ti, Heraklej, al kalj, de si na Ojtni gori se sožgal, ki me z’ ognjam pitaš? H er. Nisva si bla ko red in versta ob životu. Perkunov sin sim scer, pa zlega vžil do gerla: sim trebil svet, davil zveri, krivičnike pestil: kaj pa ti zeljšar in obhodnik; ') bol- nlkarn si rnorde pomagal z’ kako mažo in občzo: al nič te ni junaškiga. Asklep. Prav si rekel: tebi sim mehurje in opečenme ozdravil, ki si undan prišel k’ nam le ves ogorik, ves oskrumba, k’ te jopa in germada. — Lej, če nič drujga. vsaj ne sim rabotal, ne česal vovne v’ Liclii. ne nosil krila rudečiga; ni me Ompala zlatim škerpetlam “) lulkala: :i ) tud ne sim otra- pil in pomoril ne otrok, ne žene. Herakel. Če ni konca mene zmerjati, kmal pokažem, kaj t’ pomaga vekomost: * * 3 4 ) zgrabim te, zdvignem, in veržem iz npba na glavo; Peon te ne ozdravi, tak ti čepino zmelern. Perkun Konec! pravim jez ; ne brozdajta 5 ) nam gostja! če ne, bo druga, pojdeta m’ oba od jedi. — Vuner, lub moj Herakel! prav je, de ti Asklep spredaj sedi, ki ga je smert pred zadčla. Menip in Merkur pred peklam. Menip. Kje so tukaj le zali in zale, božji posel, pokaži in sprevodi me novaka. Merkur. Ne vtegnem, Menfpe! le ozrl se tje na desno, ker so Jakint, Narkis, Nirej, Leda in vsa vsa nekdanja lepota. Menip. Golih kosti vidim in buč nagih brez mesa, skoro vse si je podobno. Merkur. Kosti so, k’ se jim pevci čudio; kosti, k’ se mi zde, de. jih ne čislaš. Menip. Vsaj Heleno mi pokaži, lahko deb’ jo .sam ne vtegnil poznat. Merkur. Glej, ta le buča'*) je Helena. Menip. Kaj! za to so jezar ladij napolnili iz vse Grekie, zato jih je telko končanih Grekov in vunajnikov, telko gra¬ dov podertih! ‘) b/ppTib - , Bettler, Landstreicher. 5 ) Sand'ale. Pantoffol. 3 ) Inačici: >Kercala< — »gumpala«. 4 ) Inačica: »n e vmerjočnost«. *) 'Knunoanutiv (motiti). 6 ) Inačica: »cepina«. 307 Merkur. Pa je nisi vidil žive, lub moj Menip; dove, če b’ tudi ne bil rekel ti, de je brez zamere: Zavol lake žene nadlogo dolgo terpeti. Sej tudi, če kdo cvetjove suhali gleda zbledele, se mu pač zde ne lepe. deslih cvetoče, rudečiga lica. so silno berhke. Menip. To se čudim, de so Ahaici berlavi bli za tako kratko stvarco, k’ se rada obleti, težave prestajat. Merkur. Se ne vtegnem, z’ teboj modrovati. Zberi si, kamor hoč’, sedi, lezi: jes pa morem po druge merliče. Haron, Menip, Hermet, Haron. Daj brodovmo, tat prekleti! Menip. Ruli, ’) če se t’ lubi. Haron. Daj, pravim, k’ sim te prepelal. Menip. Ant’ mu ne boš jemal, kdor nič -nima. Haron. Je le kdo vsaj brez božjaka.?*) Menip. Je li kdo drugi, ne vem: jez ga nimam. Haron. Zadavim te, permejduha, * * 3 ) ti kervavi tat, če ne daš. Menip. Jez pa te z’ tim ocepkam po buči mahnem; zmešam ti možgane. Haron. Zastonj tedaj bi se rad vozil toljko daljo? Menip. Božji posel naj za-me plača, k’ me je teb’ izročil. Hermet. Permejbog!“) ta je lepa, deb’ jez še dajal-') za merliče. Haron. Ne spustim te. Menip. Le pertisni h’ kraju, pa mi čakaj brodovlne. Kar ne imam, kako boš neki vzel? Haron. Ne si včdel, de je pernesti treba, al kalj ? Menip. Vedel, pa nič imel. Kaj že? — Je bilo treba za to ne vmreti ? (; ) Haron. Sam tedaj boš bahal, de si zastoju se vozil ? Menip. Lub moj! ne zastonj. Sim plal, veslal, ne jokal: sam jez med vsimi prepelanci. Inačice: ’) »Rjuj« *) »belič a«. 3 ) »per mej duši«. *) »Permejbdga« — »za boga sveiiga« »Per Bogu sv e tim u«. 3 ) »plačval«. "j »bi ne bil smel zavol tiga vmreti?«. 20 * 308 Haron. Ti in tvoje delo. Božjak sem, al pa bo druga, gerda. Menip. Vleci me tedaj spet v’ život! Haron. Lepo praviš, de. še za.vol tega per Eaku palce skupim. Menip. Torej ne bodi siten j Haron. Gaj! kaj maš, v’ mavhi? Menip. Na! Bob. če hočj in smertno kosilo. Haron. Odkod nam, lubi božji posel! tega psa pervedeš? Kaj vraga je govoril na brodu, vsim vožencam se rčžal, jih podajal, sam pel, uni ječali. Hermet. Kaj ne veš, moj Haron, kaciga moža si, pre¬ pela! ? ViS-% slobodnjak je, ničesar mu ni mar. Ta je Menip. Haron. Molči! ) le prid mi v’ pest še enkrat! Menip. Če t’ le pridem. Lub moj! — Ne dobiš me v’ šako dvakrat. Vumne perpovesti. 1. Cesar Karl V. španski krak je imel trideset ur na mizi: jih navia, popravla, ravna, de bi vse vred tekle. Pa nič ne opravi; ena prehiteva., ena zastaja, bol al manj. Če 80 lir ne zravnam, ■) si misli, kako bom milione glav? — Tim časi pride hišni, zadene v’ mizo, jo zverne, ure so na tlih vše vred, nobena ne teče. — Trideset let. se vperam, reče Karl, pa jih ne zadenem; ti mi jih zadeneš vse ob eni poti. 3 ) 2. Kader po svetu grede v’ neznanje prideš, po čem bi poznal, de od mladiga niso bili' prav z vajeni? *) Plato odgovori: če vidiš, de imajo zdravnike in sodnike. — Plato Rep. L. III. 8. Teodor modrian je perpovedval, kakšine so nebesa in zvezde, kako hodio, kaj so. Diogen mu v’, besedo seže: kelko je tiga, kar prideš iz nebes? Diog. Laert. L. VI. § 39. 4. Sirakuški kral Dioniz, vsiga sit, reče kuharju: špar- tanskiga močnika mi skuhaj. Kuhar ga pernese, kral pokusi, in pravi: ni, dober. Kajpade nč, reče kuhar, k’ nima prave zabele. •"’) — Kakšine? pravi kral. Kuhar odgovori: terdiga. dela pred kosilam. Inačice: ') »čakaj«. 2 ) »vjamem?« ") »ti si . . . prav zadel.« J ) »navajeni*. 3 ) »k’ mu manjka pr. z.« 309 5. Špartanic prašan, za kaj malo vina pie, kratko in malo odgovori: de mi ni treba pameti na posodo prosit. 6. Spartanska molitev je bla: Bog, daj nam vpervič dobre dela, po tih tudi lepe, zlasti pa moč krivico volno terpeti! 7. Peloponežani so se tako radi smejali, de ni nič pa- metniga bilo brez kakšniga smeha. To nikamor ne kaže, pravio, pošlimo v’ Delf Apolonov svet prašat, ') kako bi se ventalo ■), smehu. Bogov pravež odgovori: Pozejdonu morskimu bogu junca darujte brez smeha. Otvezejo junca, hite k’ morju, otro¬ čaje odpode. Ravno mislio potopiti junca, kar poba med seboj zagledavši pravio: greš domu paglovic! Pobič pa: Menite, ga bom požerl? — - Takrat vsi v’ smeh, in domii, rekoč: Ni nam pomagati 8. Špartanski starčik Agu kralu toži rekoč: Vsi nad postavami pregrešajo, s ) vsa pravica gre po zlo. Kral odgo¬ vori : To je tako res, de so mi oča * * * 4 ) večkrat pravili, ki so slišali oča ;> ) že starčika ravno to perpovdvati. (i ) 9. Nekdanjih Grekov pisan navuk je: Sej letaš lansko seme, ne letašniga; bolši obrodi. "•) Belo kuretno scer jastreb laglej vidi, pa ima slajši in belši meso. . 10. Eutikrat in Lasten, izdajavca Olinčkiga grada, tožita Bilipu Makdonskimu kralu, de jih njegovi vojaki z’ izdajavci pitajo. Kral'jima reče: Poterpita, Makdonski vojaki so še preveč zarobleni, vsako reč po svojimu imenu kličejo. s ) Demosten od podverženih postav, stran 335. Homilia in Euangelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten. Lucae ■ c. 10. v: 23 etc. Naš Izveličar srečne imenuje taiste, kateri njegove della, inu nauke vidjo inu šlišio,. zatu kir veliku Prerokov inu Inačica: ‘) »po svet k’ Apolonu.« a ) »Ventati komu« (tudi Murko) .Tmd. abhelfen; primPohl. »Vontam, gesund machen, sanare.« Inačice: 3 ) »vse se pregreSuje v’ postave.«- 4 ) »oče.» >') »očeta.« «! ->P;xč res! že oče so mi veli krat to pravili, sli- šavši svojiga očeta ravnoto p erp o v edo v at i.« P Prim. »Hišne opravila« (4) v »Veliki pratiki« za 1. 1795, (str. 20. te knjige). Inačica: B ) »imenujejo«. 310 Kraylov bi bilu radu vse tu šlišaTu inu vidilu. Zakaj on let§ taku srečne imenuje? Zatu, Prelubeznivi! kir ravno lety so to srečo imeli, de so ony to izveličansko resnico iz samih vust Božjiga Synu prejeli. Preroki so tu le v’ duhu naprej- vidili. ony so želeli tudi. z’svojimi očmy viditi, altu njim ny došlu. Krayli so želeli Kristusa slišat, tudi tem ny tu došlu. Kaj za eno hvallo so tedaj ty Bogu dolžni, kateri so Synii božjiga videli inu slišali? Kir je Bog letem eno v§kši srpčo vdejlil, kakor samim svojim velikim priatlam tim Prerokam, inu kakor tim imenitnim tiga Svejta, tim Kraylam. — Al, moji Kristjani! vy morebit menite, de le samy lety so eno tako veliko hvallo Bogu dolžni, kateri so Kristusa takrat vidili inu slišali, kader je on v’Judovski deželli okrog hodil inu vučil? Ne samy lety. temuč tudi my vsi, kateri smo v’ tim novim Testamenti. My vsi vejmo, inu očitnu slišimo, kaj je dellal inu vučil Syn Božji; my smo tedaj srečniši, kakor Preroki inu vsi Krayli. kateri so pred Kristusam živeli. My imamo Kristusov exempel, njegov navuk. nam se vednu ta resnica božja naprejnese, my imamo posvečeoče Zakramente, za nasz je božji Syn vmerl, my smo prejeli Svetiga Duha, vse skriv- noste tiga izveličanja so vže nad nami doperneszene. Al nismo my srečni ? Al nismo my srečniši kakor Preroki, kakor Krayli? Al se pak tudi my Bogu zatu zalivallimo? Al my kaj vidimo, kar je Kristus dellal? tu je, al my taku naše zader- žanje ravnamo, kakor je Kristus exempel dajal inu dellal ? Al my slišimo, al my premišlujemo, kar je on govoril ? Tu je naša dolžnost, na katero nasz je Kristus oppomnil. kader nasz je on v’ današnimu Evangeliu srečne imenuval, de imamo my to srečo k’ našimu Zveličanju ponucat, inu po njegovih sto- pinah hodil, ter njegove beszede z’ Kraylam DavidamPs. 118. več kakor srebru inu zlatu obrajtat. Tu je dobru zastopil ta današni vučeni te Postave, on pak ny hoti to resnico gorivzeti, ampak on je mislil, de se bode on od te dolžnosti prebriszanu ven islekl. Kakor se njih dosti niejd nami znajde, kateri imajo sicer dobro zastopnost, al katerih serce nič ne vela. Kateri vse sorte izgovore inu odlašanje yšejo, kaku bi se ony od t^ dolžnosti za Kristusam hoditi, ven ispravili. Al naš Izveličar je tiga vučeniga le na Po¬ stavo zavižal, inu tedaj tudi nam zastopit dal, de kakor go¬ vore tudi S. Paul Rom 2. inu S. Jakob, de ne pošlušavci, ampak dellavci te Postave bodo izveličani. Ne beszede, ne pogovori, ne vučenost, ne gospostvu, ne imenitnost, ne nobena posvejtna reč nasz nebode izveličala, ampakle naše della, le naše dobre della, le naše' della, katpre so po zapovdi božji do polnene. 311 Vender še nekateri z’ tim vučenim gori vstanejo inu prašajo, kaj imajo strniti, de bodo izveličanje dosegli. Lubit imajo ony Boga čez vse, inu bližniga kakor samy sebe. V’ leteli dveh zapovdih je vse zapopadenu, kar je kol zapovedanu. Jest sim vam vže druge krat te dolžnosti teli dveh lubezn neprejnoszil; jest sim jeh vam rasločil. Al morebit je tudi Kristus večkrat k’ takim gluhim vušeszam govoril, katere so sicer dobru slišale, se pak niszo pomirjale tudi z’ djanjam dopolnit. Zatorej tudi jest današni dan vam naprejpostavim, ne eniga Farja, kateri je memu tiga raneniga reveža šal, ne eniga Levita, kateri se ny na njega ozerl, temuč eniga ptujga, eniga Samaritana, kateri je njemu dobro strnil. En Far, en Mašnik, en Levit, en Papeš bode od Boga zaveržen, aku on ne živy po ti zapovdi te lubezni.. Inu veliku ptujih, veliku zdaj zaničvanih bode v’ nebu prišlu, kateri so lubezn dopolnili. Ti se boš izgovarjal, kdo je moj bližni? tu je porečeš. Kaj je lubezn? Kaj, je zapoved? Kaj imam sturiti? Nikar se ne izgo- varjej, ampak dellaj dobru, kar tvoja roka premore, kakor pravi ta modri Salomon. Dellaj, dokler je dan, kakor pravi Kristus, pride noč, pride smert, takrat boš zamudil, takrat boš z’ tim norim Divicam zastojn na duri terkal, ker si zamudil, tvojo lampico z’ oljarn te lubezne napolniti. O Izveličar, inu naš Mojster! my tebe zahvallimo, de si nam ti to srečo dal, tvoje navuke slišati inu tvoj exempel viditi; my tebe pak tudi proszimo, daj nam to gnado, de bo¬ demo my po tim naše živlenj e ravnali. My hočemo to srečo ponucat, my hočemo za tim dobrim duham tvoje resnice teči. Ena sama reč nam manka, ta prava lubezn nam manka; to lubezn ti v’ naših sercih vžgi. Reci tedaj naši duši, ti boš živela; reci, jest sim tvoje izveličanje, inu ona bo živela; jest te pak z’ Š. Auguštinam proszim, de ti taku moji duši reci, de bo ona slišala. Amen! Valentimis Vodnik m. p. Cooperator in Reifniz. 313 KABALO. S Iran Valentina Vodnika življenje in književno delovanje: 1. Životopis . ... . . 1 2. Ocena književnega delovanja.XVI Valentina Vodnika izbrani .spisi: A. Iz ,,Velike pratike" (1705—1707): 1. Popissuvanje Krajnske dežele . . >• ...... H 2. Popissuvanje te zehale.7 3. Od spoznanja liga vremena .. .. . . . 10 4. Podvučenje od nebeSkeh perkazen ... 13 6. Od zdraviga, inu nezdraviga lufta.lfi 6. Hišne opravila za vsaki, mejsic 1.17 Hišne opravila II .25 Hišne opravila III. .28 7. Posebni rnittelni. . 29 8. Gospodinske opravila .. .... 31 0. Podvučenje od rajtanja. .... 35 10. Pergodbe' (Vel. prat 1796.) . . . . 39 11. Kratkočasne pergodbe 1. (Vel. prat. 1790.).40 Kratkočasne pergodbe II. (Vel. prat. 1797.). . . 4.1 12. Posebne vmetalnosti . . • .. .42 B. Iz ..Lublanskili novic" (1707— 1800): I. Spisi svetovno-zgodovinske vsebine: 1. Pov^danje od slov^nskiga jezika.47 2. Francozi pervič na Slovenskem (1. 1797.). . 60 3. Konec beneške republike (1. 1797.) . 85 4. Mantova naša! (L 1799.).. 106 5. Francozi v Rimu in papež Pij VI. (I. 1797-1800.) ..... 109 6. O. čaru Pavlu Petroviči.131 7. General Napoleon Bonaparte.146 8. Admiral Nelson. 146 9. Od Princ Karlna. . 148 314 II. Razne novice: A. Iz domačih krajev: 1. Dekani ljubljanski infulovani 2. Studien-revisions-hofkommission 3. Cesarska pesem peta v gledišči 4. Godba v gledišči na korist ranjencem o. Princ Karl v Ljubljani. 6. Vožnja z godbo po Ljubljanici . 7. Skušnja v ježi . 8. Godec Moli tor. 9. Hudodelnika obešena . ... 10. Bernadotte v Liubljani ... 11. Ogenj v Celji . .. 12. Ogenj v Ljubljani. 13. Hudodelnika obsojena. 14. Nove svetilnice v Ljubljani .... 15. Ljubljana 14 dnij brez mrliča . 16. Ogenj v Trnovem. 17. Boj med k- ojači in pisarji .... 18. Potres v Ljubljani. 19. Grom. tresk in toča. Stran 151 151 152 152 153 154 155 155 156 *157 157 158 159 160 161 161 161 162 162 B. Iz p tuj ih krajev: 20. Inkvizicija » . 21. Nesreča v Rimu .... 22. Strela. 23. Novi Ilolland. 24. Slepec umetnik .... 25. Laške umetnosti v Parizu 26. Enaka mera in vaga . 27. Angleški misionarji 28. Rumenica. 29. Voltairova y smrt .... 30. Kuga na Španskem . 162 163 163 163 164 164 165 165 165 166 166 III. Iznajdbe, znanstvene, obrtne in kmetijsko-gospodarske vesti. 1. Telegraf. 2. Priprava za odganjanje ponočni 3. Priprava, voziti se proti strugi 4. Stroj, s katerim se čisti snetjava 5. Nov. strojarski stroj 6. Cepljenje koz .... 7. Vožnja po zraku . 8. Prirodoznanska razstava 9. Gospodarska šola , 10. Kis iz žita kuhan 11. Vodni oven .... 12. Tellurium (Zemlinec) . 13. Planet Uran .... 14. O večernici .... 15. Iznajdba novih črk 315 Stran 16. Nov kolovrat.176 17. Grla za sode.177 18. Gorenjsko vino ... 177 19. Imenitna ura. 177 20. Sladkor iz koruzne slame. ... 178 21. Sladkor tz sladke repe.178 22. Nekaj o vzduhu. 178 28. Nove statve.178 24. Belilo.179 25. Kopriva dobra za vrvi. . 179 26. O vrtih, trtah in vrtoglavih ovcah.180 27. Od kamnate soh.180 28. Pitani voli in nove mesnice.181 29. Bivoli — domača žival.181 80. »Telefon«.182 IV. Slovniške, književne pa prosvetno-zgodovinske opazke. .1. Nemškutarstvo na Kranjskem.- 185 2. Kranjski jezik ni vbožen .185 8. »Novice« — zakaj se tako imenujejo.. 185 4. O kranjskem jeziku. ... 186 5. Oznanilo (odgovor na neslaano pisanje). . 186 6. Odgovor-brezimnemu grajalcn. 187 7. Radovednežem . 187 8. Slovenske črke — iz Rima v Pariz . 188 9. Jurij Veha :• . . > . 188 10. Oznanilo (Skrinorjeve »Modrostne bukve«).188 11. Pesem (»iz Maše vzeta«) . 189 12. Gosp. Storh o moskovskih deželah.. . 189 13. 0 Rusih ...190 14. Slonova kost (najdena na Kranjskem).191 V. Smešne in resne pripovedi. 1. Dobri sin. 195 2. Francoski odbornik piše svoji ženi.195 3. Hudič na straži.196 4. Siva starost.196 5. Angleška skopuha . 197 6. General Roszelle.197 7. Angleški čudak.198 8. Poštenost.198 9. Žena, ki hlače nosi ..199 10. Vzoren bogataš 199 11. Starka.199 12. Divjak . 200 VI. Zmes. 1. »Viribus rinitis!« . 2. Misli o vojski . . . • 3. Ozerk na pretečeno leto 1799 4. Vsklik po miru .... 203 204 205 206 316 Stran 5. Prožna. (Na te. kateri vqdo čez vboge ranene Soldate vsmilenje jim^ti.206 6. Amnestija begunom.207 C. Iz „Kuharskib bukev 11 (1799): Predgovor.. 211 Župe. Zelnate jedi. Kuhane. Dinstane. Nadevane jedi od mesa inu perutnine. Zoszi ali Polivke. Pudding inu Paštete. Bandelci. Aj- moht. Postne inu moknate jedi. Kuhanje ali Koli. Pečene mesne jedi. Salala. Torte, Ribe. ('.ukrene pekarije. Žolce inu vkuhanja. Smetane inu snegovi. Zmerzline. Piače. Sadje hraniti inu kisati. Nauk od razrezan j a.. Nauk vertnlne inu zelenine v’ kuhini prav oberniti . 216 D. Iz knjige: ..Pismenost ali dramatika za Ferve Šole 11 (1811): I. Predgovor.225 II. Vprega glagolska.228 III. Glasova mera.231 E. Iz knjige: .,Početki Gramatike ali Pismenosti Franeozke (1811): I. Predgovor.235 II. Enajsta stava. Zložna mera. 235' III. Pomnja . 236 F. Iz knjige: ..Keršanski Navuk za lllirske Dežele 11 (1811): A. Izpis iz pervopisa Cesarske skrivne pisavnice.231) B. Zgodbe svete na kratkim .240 C. Iz »Keršanskega navuka«: Branje V.: Dalje od četerle zapovdi 245 D. Polski Navuk.246 G. Iz knjižice: Abeceda ali Azbuka (1812): Ogovor na Vučenike . ... . 259 H. Iz knjige: Babištvo ali Porodničarski Vuk za Babice (1818): I. Predgovor ... . . 263 H. Strežba otročnicam, in njih živlenje (§. 673. in 674.) .... 264 III. Strežba in rejba rojenčova (§. 725. in 726.). 265 J. Rokopisna ostalina. Berilo Greško. 317 Stran I. Marnje iz Ilierokleja II. Ezdpove pravlice: 1. Žena in Pota .... '2. Lesjak in Lev .... 3. Lev. Osel in Lesjak L Pes . . .. d. Besuga . 6. Gospodlna in Dekle 7. Kobilca in Mravlinei 8. Slaric in Smeri: . . . . 9. Krnel in Otroci. 10. Drevar in Božji posel . . 11. Volk in Pestrina .... 12. Volk in Žerjav . . . 18. Lesjak in Grozd .... 14. Konj in Osel ...... 15. žamoric . 16. Lev in Lesjak. 1.7. Božji posel (llermet) in Izrezal- 18. Krokar in Lesjak . 19. Devji Osel. 20. .Jelen in Lev. 21. Zvezdar . . . . . 22. Levina in Lesica . . . . 23. Pajdaša in Medvedka 24. Lažnivčik. 25. Pes in Ovca. 26. Volk in Ovčarji. 27. Oslova senca . . . . . 28. Apine plesavke ... 29. Lev in Miš . 30. Osel in Levova koža Povesti iz Ajliana: 1. Sokrat polne, napuli svojiga vučenca A l ki Linda 2. Sander z’ svojim konja m .. 3. Antisten modrimi in Diogen vučenic . '4. Posebna traparia. 5. Ponižanje ošabniga likarja Mcnekrata 6. Prosto serce mladiga Temislolcln. 7. Smrt spanjova sestra ..... . . 8. Anasagor modrian volen ob smerti svojih sinov 9. Enak izgled Senofonov.. . 10. Sander in njegov Muzikal’ . 11. Smilenje z’ živalmi. 12. Nezavnižanje in hitrost Izmeniova .... 13. Nevsti’ašnost in velikoserčje Darta krala 14. Navada železna srajca . .. 269 270 27D 270 270 271 271 271 271 271 271 271 272 272 273 273 273 273 274 274 274 275 275 275 275 275 276 276 276 276 277 277 277 277 278 278 278 279 279 279 279 279 279 280 280 318 Stran 15. Presmelost Perdlkova ..280 16, -Velikoserčje Fokionovo.281 IV. Vojskine povesti iz Poliajna: 1. Kodrova lubezen svoje domovine.281 2. Potuhlost Pejzistratova.281 3. Agezilaj prekani Beočane. .... 282 4. Habria vojake naserči. . 282 5. Sander osramoti svoje puntarske vojaki- . . . . . . 282 0. Sander da lep izgled vojakam.282 7. Kil- napravi Perziane se Medianski oblasti odtegniti . . 283 8. Čuden ronc . 283 9. Zveste službe proti kralu.. 283 10. Amuli in Numitor. 283 11. Nezvestoba in žlahtno serce. 283 12. Muci Skevola .283 13. Atili Regul.284 14. Gezarjovi vterjeni vojaki.284 15. Razmesarjene zale obličja.285 16. Posilena vojšakost . 285 17. Rublene Sabinčiee. . 285 18. Razločile med levico in desnico ......... 285 ■19. Koriolan poštuje mater. ... 285 V. Povesti iz Diogena Laerčana: Ria.286 Zenon . 286 Diogen. 286 Iz Sirnplicia: Diogen.287 VI. Povesti iz Plutarha: 1. Diogen in Sander.287 2. Najdena zaloga. . 288. 3. Bratovska zveza. . 288 4. Krala si zoprotna. . 288 o. Lončarjov sin na kraleviniu sedežu.289 6. Sander mlad slove lakomen. 289 7. Kdaj krali slišio resnico. 289 8. Alkibiad in njegov pes. . 289 9. Aristid pravičen. . 290 10. Sedem modrih.290 11. Neoženenic in Oča. 290 12. Temistokel mlad obrača dobro svoj prazen čas .... 291 13. Temistoklova slave lakomnost .291 14. Materno veselje. 291 15. Pravlica veliko zmaga.292 16. Platon merjoč. 292 17. Nespoznan vaj voda.•.292 18. Razlaganje, kako sonce merkne . 292 19. Ravic. . 293 20. Otročja reja per Spartancih . 293 21. Prevarioč in prevaljen ribič.293 22. Neludnik 294 23. Nesrečno Siležovo živlenje.294 24. Natvora in znadnost.294 319 Stran 25. Sandrova darovitnost. 294 26. Ne govori, kar ne veš ..295 27. Otroška lubezen. 295 28. Kral palco jezdari.295 29. Kervamočna plačva kervamdčne znkjde.296 30. Zvest pes .295 31. Greški Skevola.296 32. Predpomenik. ... 296 33. Stanovitnost Katončkova. 296 34. Pokojnost per obrekvanju.297 35. Vertnar spreminjan v’ krala.297 36. Mili na robe. 297 37. Jezičen brivic .297 38. Katonovo znamine.298 39. Prepokoren služabnik.298 40. J v ezik. 298 41. Žužna.298 42. Grozovitno kaznjena prenaglost . :.298 43. Premagavski osel.299 44. Čakana potica. 299 45. Spioč kral.299 46. Kral in godic .. 299 47. Prederzna baba.299 48. Pobdžjan Sander .300 49. Preradoveden popraš.300 50. Druga je gerditi. druga boj vati.300 51. Ravnanje z’ nepriatli.300 52. Posebno znanje za dnarje koga vseknit .300 53. Premaga vic premagan . . .. .... 301 54. Prešerne besede per vinu. 301 55. Razločile med Pevcam in Vojšakam. 301 56. Zadovolji; in nepodkuplenost. 301 • 57. Fabrici .301 58. Sandrova darovitnost in visokoserčje ....... 302 59. Ciceron ... ... 302 60. Cezar.302 61. Poštvanje starih.303 62. Spartanska junakost .'.303 63. Hitri živopistc ..303 Vil. Iz ALtenaja: 1. Snedic, 303 2. Burkač in Afina.304 Vlil. Iz Strabona: Popis nekdanjiga obraza zemle.304 (IX.) Iz- Stobbja; (Demosten in tat).304 (X.) Pogovori iz Lukiana: Asklep in Heraklej. 305 Menip in Merkur pred peldam . . . 306 Haron, Menip, llermet . 307 Vumne perpovesti.308 Homilia in Euangelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten . 309 - •<—