>^W^ Tujec pod očetovo streho. JjkjL judevit je bil vrl deček. Dobro je zvršil domačo ljudsko šolo, in prišel &&!$&, je eas, da mu je bilo treba iti v mestno šolo. Oče, ki so z veliko skrbjo vzrejevali petero otrok, so na prigovarjanje starega gospoda žnpnika rarli prin>]i]i v to, da gre Ljudevit v raesto »žtudiraf. Obilo lepih naukov je dobil deček na pot v šolo. Tudi rau so skrbna mati do vrha napolnili kovčeg z oblačili, perilom in drugo prtljago. kakeršae potrebuje vsak dijak, kadar gre iz doma med ptuje Ijudi. — Praznieno oprav-Ijen se je poslavljal Ljudevit od znaneev in sorodnikov, tudi k gospodu žup-niku je šel slovo jemat, vsaj je vedel, da so ga posebno Jjubili zaradi njegovega lepega vedenja, da so ga radi imeli tudi zato. ker jim je vže dokaj časa stregel pri svetej maši. Zabvaliti se jim je pa hotel tudi za to, ker so ravno oni izprosili njegova roditelja, da sm« zdaj v mesto, kder se bode vse kaj druzega ueil, nego v domačej ljudskej šoli. Pred odhodom se je še poslovil od doma-čega gospoda učitelja, ki mu je bil najboljši pnjatelj vže od onega dne, ko je začel v domačo šolo hoditi. Obljubil mu je tudi gospod učitelj, da rau bode pisa), kadar koli se bode kaj važnega dogodilo doma pri njegovih stariših. To je tembolj veselilo Ljudevita, ker njegov oee pisati ni znal. Naposled se je še poslovil od ljube inatere in ljubih sestric in to poslovilo mu je bilo naj-težavnejše, ker se jo ločiti moral od onib, katere je najbolj ljubil. Slednjie reko oče: ,,Voz vže dolgo čaka; treba bode nama odriniti, da opraviva potrebne stvari do mraka; tudi pofc je slaba, posebno po noči bi jo čutil, ako bi se predolgo zamudil v mestu." S solznimi očmi sede Ljudevit na voz. Še jedenkrat pogleda okolo sebe, pozdravi v duhu domačo iiišo, vse holmce in stezice, kjer se je kot otrok tolikokrat radoval, ia šlo je potera v naglem diru proti mestu. Lep in prijeten je bil dan, ko sta se oče in Ljudevit odpeJjala od doma. To je bilo obetna prav ngodno. 157 ^^^^^^^^^H V mesto dospevši poiskala sta z očetom primemo stanovanje blizu šole, odložila ondu skrinjo in se potem podala v šolsko poslopje, kjer so gospod šolski ravnatelj zapisali Ljudevita v prvo latinsko šolo. V mestu so mu seveda močno dopadale velike hiše, lepe cerkve, lične prodajalnice in kar je še takih lepih stvari v mestn; ali pri vsfim tem bi bil ostal raje doma pri svojih ljubih roditeljih. Nič kaj mu ni dišalo kosilo v gostilnici, kamor so ga bili oče opoludne peJjali, da-si je imel pred seboj jedila, kakeršnih doma niti o božiči niti o velikej noči pokusil ni. Jedino to, da je tako daleč od doma, da ga bodo v kratkem tudi očo zapustili, jedino to mu je vrelo po glavi ter mu jemalo slast do jedi. — Popoludne so peljali oče sina v njegovo novo stanovanje in poslovivši se od njega, otišli so domov. Sam je ostal Ljudevit. Nekaj tednov je bil v duhu vedno le doma; slednjič se je privadil noverau stanu ter se tolažil s tem, da mu napoči s koncem šolskega leta čas odrešenja, pa tudi čas novega veselja. Prvo poluletje je minulo in Ljudevit ga je zvršil z izvrstnim spričevalom. Stara potovka Neža je prinesla dečku od doraa sporočilo, da naj ostane zaradi neugodnega mrzlega vremena, v mestu, a spričevalo naj pošlje domov, ker ga žele tudi gospod župnik in gospod učitelj videti. Ker je Ljudcvit v zvršetku prvega poluletja videl dobre uspehe svojega truda, poprijel se je tudi v drugem poluletji z Telikim veseljem učenja. Napočili so lepi vzpomladanski dnevi, in Ljudevit je doživel poleg pri-jetnih ur v šoli tudi marsikaj prijetnega v naravi. Prišedši nekega dne iz sole domov potrka nekdo na vrata in v sobo stopi pismonoša, ki odda Ljude-vitu pismo, ghseče se na njegovo ime. Kaj neki mora to biti, misli si deček, čudeč se, ker še nikoli v svojem v življenji ni dobil nobenega pisma. Odpre ga in bere: »Ljubi moj Ljudevit! ,,Tvoje izvrstno spričevalo je napravilo tvojim starišem in meni Bdokaj veselja. Pokazal si, da hofieš roditeljerna težavni trud, ki ga Jmata s teboj vsaj deloma popJačati s tem, da se hočeš priduo učiti. ,,Dal Bog, da bi tudi v prihodnje ostal tako priden in poslušen, kakor ,,si bil do sih dob. — ,,Pred nedavnim časom so dobili tvoji stariši tujega v hišo. Postreči ,,mu je bilo treba, kakor je to sploh navada. Pa kakor se kaže, ne bode ,,šel tako kitro od kiše; mehka postelja, ki jo ima v hiši in pa dobra ,,postrežba mu jako ugaja. če mu ni kaj po volji, zelo je hud, da-si ntiič ne plača. Ker bode itak kmalu konec šolskega leta, bodeš pa sam ndoma še kaj več videl in slišal o njem. ,,Žele6 ti pri učenji najboljšega aspeha, pozdravlja te tvoj stari "PriJat6lj Blož Žitlco, uJltey." Držeč list v roci sam ni vedel, ali bdi, ali se mu sanja. nTujec v hiši! Kdo neki inore to biti?" — Takoj sede in piše gospodu učitelju, da bi mu kaj več poročal o neznanem tujci, ki prebiva pod streho njegovega očeta. | Dolgo je čakal odgovora, a ni ga bilo. Misel pa, da je prišel tujec pod očetovo streho, ia poleg tega še tako siten, da se ga niti iznebiti ni mogoče, 1 158 ta misel mu ni dala pokoja. MMogoče, da je kak ogleduh, ali celo ropar," misli si. ,,Da bi imel jaz moči," govoril je sam v sebi, Btak6j grem dom6v ter ga s silo poženem iz liiše." — Da-si je želel tako storiti, pomagati si vender ni mogel, ker ni imel moči, da bi s silo pognal iz hiše tujega moža, niti ni imel dovoljenja priti doinov, da vidi, kdo je ta elovek. Šolsko leto je bilo končano. Za Ljndevita, ki je dobro zvršil prvo šolo, napoeila je zlata doba veJikih počitnic. — Pismo je dobil, da naj pride takoj po sklepu šolskega leta dornov. Zelo je to veselilo Ljudevita. Ali oni tujec v ofetovej hiši mu je bil veduo pred ocmi, ker od onega dne, ko je šel iz doma, ni vedeJ o njem ničesar drugega, nego samo to, kar mu je pisal gospod učitoJj. To pot niso prišli oče ponj v mesto. Sam je korakal proti domu. Vže je videl v daljavi zvonik domače farne cerkve. Težko mu je bilo pri srei. ,,Tujec, ki je vže toliko easa v biši mojih starišev, ta bode tudi meni grenil zlati čas počitnie", misli si Ljudevit. Tako zamišljen je prišel do domace hiše. Sestrice, ki so ga vže težko pričakovale, prihitele so mu naproti ter ga za roki držeč, peljale v hišo. Mati so ga pozdravili na vežnem pragu ter ga peJjali k očctu, ki so sedeli v hiši za mizo. Vže je hotel vprašati po onem tujci, o katerera mu je pisal gospod učitelj, kar zasliši jok komaj tri mesece starega bratca Ivana, katerega pri njegovem odhodu v mesto še ni bilo na svetu, katerega on še nikoli videl ni. — Gudni tujec, o katerem mu je pisal gospod ucitelj, ni bil nibče drug nego Ivanek, ki je v zibelki zajokal. Vesel ga je bil Ljudevit, vsaj se zna, da mu ta tujec ni grenil zlatih in veselih ur nego delal imi je mnogo veseJja in zabave vse počitnice. H. PodkrajSek .