Štev. 262 (Posamezna ftevifla 6 vinarjev.) W Trstu, t petek, 11» septembra 117 Letnik XIII. Izfiafa vsak dan, tad! ob nedelja* fa ob 5 zjutraj. Uredništvo: LiUca Sv. Franči^M Aaiftega S. 30. L dopis! uaj « pottijajo urediva Ista. Nefcaoki/ana plaza« M «a ■prefcirajo in rokopisi se ne vračajo. teCatevij hi odgovorni urednik Štefan Ootfioa. Lastnik h—atd^ te 2 .»fžlnoff. — Tiik tisksme .fdlnoaii-, rptoae zmšrage a o;, ckr^m porcfcvoia v Trste, ulica Sv. FraadAa Am&egm JL 7k Talefcr. uredništva in uprave 11-67. Naročnina aoaša: Za celo leto....... KUH lapoikta............... . . . I SrBO aa tii KMM ........................■ 7m ii mdctiik« liia|* « «b Mi . • • Mpol Idi............. Paiiatla« itevlike .fcdinoaU- so prodajajo po 5 vinar J«Q nrtMh Številke po 10 vinarjev. Ogiaal ae računajo na milimetre v 5irokosU ece kolor.* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi* Osmrtnice, aahva*, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vi^ Oglasi v tek rtu Usta do pet vrst...........K 20.—J Vsaka naca'jna vrsti........." , , . • MnB oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p« 40 vinarjev. Oglase spaejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnin* li reklamacije se pošiljajo upravi lista. Pljuje se Izključno 1« ■pravi »edinosti* — Plača in toži se v Trato. Upira m taseratni odddek se nahajata v ulici Sv. Frančiik^ — PftštnohranUničoi rafam ŠL «41.652. Zi^zno ormadnaporofflB. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. Septembra 1917. Vzhodno bojišče. — Pri Arbori v Bukovini so poizkušali Rusi napasti po moćni topovski pripravi. Naš ogenj ieraz-pršil napadajoče čete in iih prisilil, da so se vrnile v izhodne Jarke. Italijansko bojišče. — Proti Sv. Gabrijelu brez topovske priprave izvršeni italiianski napad se |e v .našem ognju ustavil. Na Colbrfconu je poizkušal sovražnik po razstrelitvl mine napasti, a je bil uspešno zgrabUen že v pripravljeni postojanki. Število pri Careanu napravljenih ujetnikov ie narastlo na U oficirjev in 516 mož. Jugovzhodno bojiiče. — Nobenih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. septembra 1917. „ . Zapadnobojlšče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji se ie nadaljeval močni topovski boj tekom dneva med gozdom Houthoulstom In reko Lys z nezmanjšano srditoslja. Skrajno silni so bili ognjeni sunki posebno proti posamičnim odsekom našega obrambnega pasu. Ponoči stopnjevano bojno delovanje artiljerijskih mas ni ponehalo. Gigantskemu bobnajočeinu ognju na zgodaj zjutraj so sledili na široki fronti, potem ko se ie zjasnilo, po dosedanjih poročilih močni angleški napadi. — Armada nemškega ce-sarieviča: Francozi so včerai zjutraf in zvečer na verdunski fronti zopet brez vsakega uspeha napatfli pri višini 344, vzhodno Samogneuxa, kjer so doživeli že dan poprej krvav poraz. — 20 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Podnarednik T bom je tudi včeraj sestrelil v zračnem boju dva nasprotnika Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri D vinsku, ob Sto-hodu, pri Brodih in Tarnopolu je bilo zj-vafino topovsko delovanje. — Fronta nadvojvode Jožefa: V Bukovini so Rusi napadli zapadno Arbore. Naš obrambni ogenj lih je pognal nazai v njihove jarke, Sz katerih so jih strojnice hotele prisiliti k orn emu napadu. Macedonska fronta. — Le v koienu Čer ne živahno bojno delovanje. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. septembra 1917, zvečer. Bitka v Flandriji ie na napadni ironts Angležev od Langemarka do Hollebeka še v polnem teku. V najsprednejšem delu našega obrambnega pasu se vrše od Jutra srditi boji z menjajočim se uspehom. Prvi generalni *.vaitirnwi*t«ra pl. Ludendcrrf. BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kot.) Generalni štab poroča: Med Ohridskim In Prespanskim Jezerom in severno Bitolja od časa do časa ognjeni vrtinci. Vzhodno Dojranskega Jezera, pri kolodvoru Akandjali, Je več angleških stotnij poizkušalo napredovati. Odbil jih je naš zaporni ogenj. Na ostalih frontah pičlo bojno delovanje. — Romunska fronta: V smeri Tulceje, zapadno lsa-ceie in pri Galacu posamezni topovski streli. TURSKO, CARIGRAD. 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Vzhodno Revanduza so se nmaknili Rusi do pobočij jugovzhodno Pašno Kale. — Sinajska fronta: Pri Gazi zmerno, dalje vzhodno živahnejše topovsko delovanje. _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 19. septembra. — Včeraj smo na raznili točkah trentinske fronte držali s poizvedovalnimi oddelki in koncentracijskim ognjem sovražnika v živahnem gibanju, pri č liter smo mu prizadejali izgube in poškodovali njegove obrambne naprave. Pri Carcanu se je enemu naših oddelkov POPUSTA. MSUionnr, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. — Vsak po!!! In vi boste molčal! Nato pa je. kot se vsak panični strah, ki je nastal iz ničesar, hipoma zopet izgubi vsled najmanjšega povoda, očividno hipoma izginil tudi silni Brichetov strah, ko je zaslišal svoj lasmi glas. Ali morda ni spoznal de Lozerila in ga je morda smatral za vlomilca, ki je slučaj-nj prekrižal njegov načrt? Ali pa je morda smatral de Lozerila samega sposobnega za tak napad? Nato vprašanje naj ne odgovarjamo; dejstvo pa je, da je Brichet v svojem prvem strahu popolnoma izgubil glavo. Besedi »vsak pol« ste mu komaj ušli iz ust, pa se mu je očividno že zopet deloma vrnila hladnokrvnost. Zaiecljal je: — O, vi ste, de Lozeril! posrečilo prodreti do sovražnih črt ob potoku Masu in ujeti okoli 200 mož. Na Banjšici so bili sovražni delni napadi energično odbiti. Dne 16. t. m. je razstrelil sovražnik pred našimi postojankami na črti Cengic—Martigna veliko mino. Čuječ-nost in naglost branilcev sta preprečila načrt, ki se je popolnoma izjalovil. 20. septembra. — Ob vsej fronti zmerno delovanje; nobenih važnih dogodkov. Rusko poročilo. 19. septembra. — Zapadna fronta: Topovski ogenj menjajoče se sile v raznih odsekih fronte. — Romanska fronta: Pri Ocni so napadli Romuni odsek sovražne postojanke južno Grosesti in zasedli eno višino. Na ostali fronti pehotno streljanje, ki je bilo močnejše pri Iresti in vzhodno Gerlesti. — Kavkaška -fronta: Nič važnega. _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Atlantskem in Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 4 par-nike, eno jadrnico in eno ribiško ladjo. Eden naših pod vodnikov je dne 17. t. m. uničil v Hofdih francosko letalo »D 40« in ujel vse tri letalce, dva oficirja in enega mehanika. _ ŠVEDSKI PROTEST V BEROLINU RADI POSTOPANJA GROFA LUX-BURGA. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: Poročilo o brzojavkah grofa Luxburga, objavljenih od ameriškega državnega oddelka, je smatrala švedska vlada za povod, da je dne 10. t. m. po svojem poslaniku povprašala v Berolinu, ali ie res. da je objavljene brzojavke odposlal nemški poslanik v Buenos Airesu, in ali jih je sprejel vnanji urad v Berolinu. Potem ko je došel odgovor, je dobii švedski poslanik v Berolinu dne 15. t. m. ukaz, da iiaj s poudarkom, da je smatrati za dokazano, da je nemška oblast na posebno resen način zlorabljala od švedske strani ji izkazano zaupanje, poda določen protest švedske vlade povodom dogodka. Dne 17. t. rn. objavljeno, od nemškega poslanika v Stockholmu vnanjemu ministru podano poročilo ni v nobeni zvezi s-švedskim protestom. _ Vesti iz Rusije. Finski senat za provizorično vlado. AMSTERDAM, 10. (Kor.) »Allgemeen Handelsblad« poroča iz Petrograda, da ie Kerenskij naznanil provizorični vladi, da je sprejel poset odposlanstva finskega senata, ki je izreklo provizorični vladi povodom razširjenja finske avtonomije z dekretom 30. avgusta zaupanje senata. Pro-vizorična vlada je naročila ministru prehrane. naj takoi odpošlje na Finsko dovolj žita in moke. Vladni krogi zanikujejo vesti, da se namerava preložiti sedež vlade v Moskvo. Izjavlja se. da se ie povodom umika iz Rige sicer razpravljalo o tem načrtu, da pa je vlada iz političnih vzrokov proti temu koraku. Tereščenko — poc-predsedtik ministrskega sveta. PETROGRAD, 19. (Kor.) Minister za vuanje stvari Tereščenko je bil imenovan za podpredsednika ministrskega sveta. Odstop Skobeljeva In Aksentijeva sprejet PETROGRAD, 19. (Kor.) Vlada ie ugodila prošnji ministrov Skobeljeva in Aksentijeva za odstop. V tleisingforsu aretirani pristaši stare vlade odposlani v Petrogrrd. PETROGRAD, 19. (Kor.) Delavsko-vojaški svet v Helsingforsu je pristaše stare viade, ki jih je izgnala provizorična vlada, ko so hoteli potovati na Švedsko, aretiral in zaprl. Danes je de!avj>ko-vo-jaški svet v Helsingiorsu na zahtevo vlade odnehal in privoiil, ua se odvedejo izgnancev Petrograd. Kozaški kongres v Novem Čerkaskn. PETROGRAD, 19. (Kor.) V Novem Čerku^ku ie bil otvorjen običajni vojaški kongres odposlancev kovaških čet, ki se ga udeležujejo nted drugim tudi zastopni- Toda te besede so se mu le zamolklo izvile iz grla, ki ga mu je stiskal strah. Vse Briohetovo vedenje je kazalo strahovito zbeganost. Bil je popolnoma podoben človeku, ki se je pravkar prebudil iz popolne omamljenosti. Pogled, s katerim se je ozrl po svoji obleki, je kazal tako veliko začudenje, da se nahaja v taki obleki, da se je de Lozeril nehote vprašal: — Ali nisem morda slučajno prebudil mesečnika? Tisti trenutek je Brichet, ki se je plaho oziral po sobi naokoli, zamrmral poluglasno sam zase: Zakaj sem pa tu v salonu?---- v tej obleki? .... Ali nisem v spalni suknji zadremal na svojem naslanjaču? De Lozeril je cul te besede, ki so potrjevale njegovo slutnjo. — Prav sem ugenil, — je dejal sam pri sebi, — možakar je mesečen in niti ne sluti, kaj je počenjal pravkar____Prav čisto nič ne ve. Toda isti hip se je premislil. ki delavsko-vojaških svetov in občinski svet. Moskve in drugih mest srednje Rusije. Pričakuje se tudi prihod odposlancev del.-vojašk. sveta iz Petrograda. General Kaledin je bil izvoljen za. častnega predsednika, a je odklonil izvolitev. Rogajevskij je imel otvoritveni govor, v katerem je izvajal, da kozaki "zvesto slede vladi in da hočejo delovati ž njo. Podhetman je obžaloval, da se ie pričel boj proti stremljenjem kozakov. Zavračal je z vso odločnostjo vse obdolžitve proti revolucionarnim stremljenjem, ki jih hočejo naprtiti kozakom. Za njim je govoril general Kaledin. Nekrasov — generalni guverner Finske. PETROGRAD. 19. (Kor.) Generalni guverner Finske je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Bivši podpredsednik ministrskega sveta Nekrasov je bil imenovan za generalnega guvernerja Finske. Delavsko-vojaški sovjet prod Keren-skeau. PETROGRAD, 20. (Kor.) Nasprotno ukazom Kerenskega, da naj se odseki za javno dobrodelnost, ki so bili ustanovljeni povodom upora Kornilova, zopet razidejo, je veliki odsek delavsko-vojaškega sveta za narodni boj proti protirevolucijonarnim poizkusom sprejel sklep, ki konstatira koristno delovanje teh odsekov in jih poživlja, naj se ne razideio. Kornilov pride pred volno sodišče. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrogradar Sklenjeno je bilo, da pride Kornilov pred vojno sodišče. ki mu bo dodeljen jury. Istočasno je sklenila vlada, da se razprava ne bo vršila v Petrogradu, ampak v frontnem pasu. General Kaledin izpuščen. - AMSTERDAM. 20. (Kor.) »Central News« poročajo iz Petrograda: Provizorična vlada je preklicala aretacijsko povelje proti kozaškemu hetmanu Kaledinu. Poslanec dume Puriškjevič ie bil izpuščen iz^apfcra. FRANCOSKA ZBORNICA. Ribotov ekspoze. PARIZ, 19. (Kor.) Neki poslanec je pozval ministra za vnanje stvari Ribota, naj se izjavi o pogodbi aliirancev, ki kljub vsem obljubam še ni bila objavljena. Ribot ie odgovoril: -Pred par tedni sem rekel, da bom objavil pripravljene listine. Objavim jih lahko že jutri. Prošnja, da naj se objava odgodi, ie prišla iz Petrograda. Našemu zavezniku v težkem položaju, v katerem se nahaja, ne smemo še povečevati — težkoč. Mi nismo šli v vojno z vojnimi cilji. Kar hočemo sedaj, je naša pravica. Francija noče nikomur delati krivice. Zahteva le trajen mir, ki ne ^me vsebovati nobene nepravičnosti. Ako zahtevamo povrnitev Alzacije in Lo-[arin^ije, se borimo le za prekršene pravice. Zahtevamo, da se popravi pred 45 leti zagrešena krivica, in ako se nam ne dovoli tega. ne dobimo nič. To bi pomenilo premirje za par let in naše žrtve bi bile zaman. Mi bomo zgradili mir na pravičnosti in pravici. Povrnitev Alzacije in Lotaringije ne zadostuje. Zahtevamo zo-retno popravo in ne stremimo po maščevanju. Kazen, ki jo mislimo naložiti napadalcem, ni nikaka denarna kazen, am-nak nadomestilo za zločinsko opustoševa-vje, ki so je ragrešili. Potrebna so tudi jamstva, ki nahajajo v družbi narodov kot takih. Kako vrednost bi imel podpis nemške vlade, ako ne bi bil ž njo sopodpisan tudi nemški narod. Končali bomo vojno, :iko se ne bomo dali zaplesti v mreže, ki nam jih nastavljajo. Ako nismo odgovorili papežu, se je zgodilo to v soglasju z zavezniki. Čakamo na odgovor osrednjih vlasti. Toda, milo rečeno, tudi papeževa nota je, kar se tiče Belgije, daleč oddaljena od tega, da bi zadostila svet. Povedo naj nam, ali nam hočejo vrniti Alzacijo in Lotaringijo, ali hočeio pristati na zopetne poprave in družbo narodov. To naj nam novedo! Mi zahtevamo gotovosti, da se nas ne misli preslepiti.« Zborniški predsednik je prečital nato Lefiontov dnevni — Ali vendar! — je dejal, — tristo vragov, nečesa pa očividno ni pozabil! Ujel je namreč žareč pogled, s katerim se je Brichet ozrl po pištolah, katere je pozabil na mizi, ki je stala z:t de Lozeri- lom. . — Če se spominjaš svojega orožja, tudi nisi pozabil vsega ostalega; potemtakem mi igraš tu le komedijo, s katero se ne dam več vleči za nos, — si je mislil de Lozeril, katerega je opozoril oni hitri Brichetov pogled, da naj je oprezen. Kot človek, ki se je že malo zavedel, je Brichet storil, opotekajoč se, nekoliko stopinj in sicer, vsekakor slučajno, v sineri proti mizi, na kateri so ležale pištole. De Lozeril je ugenil njegov namen, in da mu ga prepreči, je skočil k Brichetu in zakiical zelo nežno: — Dovolite, da vam pomagam, dragi gospod Brichet; kajti zdite sc mi res zelo slab. Prijel Je starca za pazduho, da se mu le-ta ni mogel resno upirati, in ga je od- red, ki pravi: Odobravajoč izjave vlade in v zaupanju v nadaljno energično izvajanje vojnega programa, prehaja zbornica na dnevni red. Dnevni red je bil nato sprejet s 378 proti 1 glasu, nakar je bila seja zaključena. PARIZ, 10. (Kor.) V zbornici je vprašal posl. Lemery, kake korake namerava ukreniti vlada v svrho zagotovitve pametnega vojevanja vojne. Opozarjal je na potrebo, da naj se prebivalstvu jasno razloži, kaj razume vlada pod zmago in mirom. Lemery je prosil ministrskega predsednika Painleveja, da naj odgovori na sovražne, iz Stockholma izvirajoče napade. Nato je živahno kritiziral sedanje mnenje o vojni, ki je vojna zalog. Zmagala bo ona država, ki bo imela zadnje zaloge. Lemery je dalje izjavil, da so sanje o levem bregu Rena anakronizetn, dočitn so zahteve po Alzaciji in Lotaringiji le zahteve po popravitvi nasilno vzete pravice. Nemčija meni, da pomeni napredovanje zmago. Ko je prekršila Belgijo, je ustanovila družbo narodov. Pravice narodov je treba takoj izdelati, ne da bi se čakalo na posvetovanja. Govor posl. Letneryja ie bil sprejet z velikim odobravanjem. PARIZ, 20. (Kor.) Zbornica je s 378 proti euemu glasu izrekla vladi zaupnico. Odhod osrednjih diplomatov Iz Kitajske. SANGAJ, 19. (Kor.) Avstroogrski poslanik in avstrijski in nemški konzul v Šangaju so na krovu nizozemskega par-nika »Oranje« odpotovali v San Fran-cisco. Z njimi je odpotovalo tudi poslani-štveno in konzularno osobje, skupno 56 oseb. ____ Ameriški proračun, WASHINGTON, 19. (Kor.) Član kongresa Fizgerald, ki je istočasno poročevalec proračunske komisije, je predložil proračun do 1. junija 1918. Proračun izkazuje okroglo 85 milijard dolarjev; samo za gradnjo letal bo izdanih 3'2 milijarde dolarjev. Združene države bodo po tem računu izdale dnevno 250 milijonov dolarjev. _____ Požar. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) V kraju Her- nadfo je zgorelo v nedeljo 128 hiš, 205 pritiklin in mnogo gospodarskih poslopji. Uničeno je bilo tudi mnogo krme in živine. Trije otroci so zgoreli. Škoda znaša 1M> milijona kron. Požar je nastal vsled nepazljivosti kadečih otrok.__ MorsKI vpllvL Dunaj, 17. sept. Skozi več stoletij so Francozi nenadnim pojavom v politiki in za nepričakovane važne dogodke iskali vzroke P"— ženskah. — Ze ena prvih vojen, znanih iz mitološke zgodovine, je trajala deset let zaradi lepe Helene in žrtev je bila mogočna Troja. Zato: »iščite žensko:« za vsakim velikim dogodkom. Tudi v tei državi imamo — žensko. Ki ie vzrok mnogim pojavom, za katere sicer ni nikakega pametnega povoda. —. Zadnje mesece smo doživeli nekaj čudnih, nerazumljivih pojavov, katerim nismo mogli najti opravičenja v naših domačih odno-šajih In ko so padla nad nas presenečenja liki vtrgan Damoklejev meč s stropa, pa smo zijali odprtih ust in dolžili vse vprek, cesto celo vojaške kroge, le na to vražjo žensko se nismo spomnili, ki... živi z nami v divjem zakonu in zapoveduje v svoii pravi iiiši očitno in resolutno, pri nas pa. ... na tiho in še bolj usodepolno! To vražje ženšče je — lepa Madjarka. _ V zui'anji politiki so imeli Madjan ze 50 let prvo besedo; ministri za vnanje stvari iz njihovih vrst so igrali prvo vijo-lino; usodepolno so vodili to državo sredi evrenskega vrtinca. Tudi minister za vnanje stvari tik pred vojno je Madjar, ki ie imel ob strani še vsemogočnega grofa Tiszo. — Ta Tisza je javno govoril par let za ministra vnanjih stvari in avstrijskega ministrskega predsednika, ker m bilo ne avstrijskega državnega zbora in ne delegacij. Tisza je zahajal tudi na Nemško in v nemški glavni stan. Kaj je !J MULB-Ug tam vse počel, kakošne pogovore in dogovore je imel in kakošne obljube je delal —, tega ni razodeval do zadnje pike, ko se je vračal skozi Dunaj v Pešto. — Čemu tudi! Saj imajo Madjari od I. 1908., po velik zaslugi barona Becka, vzakonje-no pravico, da lahko sami sklepajo razno pogodbe z inozemstvom! Kdo more nadzorovati, da ne bi sklepali dogovorov in pogodb, ki bi na Dunaju____ne bile ljube? V take odvisnosti od Madjarov smo zagazili! V zadnjih časih se mnogo šepeče o zvezah in zavezah, ki jih imajo Madjari na svojo pest nasproti inozemstvu. Zdaj se laskajo celo ententi v svojem listu, ki ga izdajejo v Švici. V naše domače razmere ne bi sineli posezati — ali posezajo, kedarkoli se jim hoče! Avstrija nima na Ogrskem nikdar ničesa iskati; bil bi tudi vsak poskus vmešavanja zaman, a Madjari se lahko vtikajo v naše notranje razmere, kedarkoli hočejo — in z vspehom. Oni famozni c. in kr. vojnonadzorovalni urad (k. u. k. Kriegsiibervvachungsamt) je bil namenjen za obe državi; zato je bil ustanovljen pri c. in kr. vojnem ministrstvu in ne pri c. kr. ministrstvu deželne brambe, ali Madjari so se ga prvi hip otresli, — za Ogrsko ni posloval ter je torej osrečeval le avstrijske državljane s svojimi 110.000 na-redbami in fermani! — Kar se tiče vojne same, pa so imeli Madjari prvo besedo pri začetku in . . . jo hočejo imeti pri koncu! In to se pač živo dotika tudi nas! Zadnje dni se Madjari zopet vtikajo sem čez meje in nalagajo avstrijski vladi, kako bi morala usta mašiti Jugoslovanom in Čehom. — Za Poljake in Ukrajince jim ni toliko, kajti tem celo žele neke samostojnosti, da bi jih pozneje pritegnili nase gospodarski in politično... vsled naravne geografične lege. Ali zadušiti ]9 treba jugoslovansko in češko gibanje; t* .je temu hiperlojalnemu »vitežkemu naro du« naenkrat strašno veleizdajalsko. Za> htevajo celo, da mora že prihodnje zasedanje državnega zbora sprejeti v----kazenski zakonik (v §§ o — veleizdaji?!) varstvo duvalizma. Kdor se bi drznil kaj reči ali napisati proti obstanku ali opravičenosti duvalizma, ta bo — obešen na prvi kol! Dr. Korošca bi bili že zdaj sami radi obesili, dasi je zaupal svoje kosti varstvu hrvatskih zakonov! — Zdaj zahtevajo, da bo treba obesiti vse jugoslovanske in češke politike, ki delujejo — na vresničenje državno-pravnih izjav z dne 30. maja t. I. — Razne izjave dra. Seidler-ja je treba že tolmačiti in zvračati na račun madjarskega kričanja. Dr. Weckerle je trdil celo, da so na najvišjih mestih tudi takega mnenja o duvalizmu, kakoršno goje on sam in njegovi Madjari. — O resničnosti njegovih trditev bi se moglo sicer dvomiti, ali ukljub temu se dr. NVeckerlu ni bati, da bi ga kdo postavil na laž! — Ogrski terorizem je danes še dovolj močan!! Maaiari bi radi zasužnjili tostransko državno polovico za vedno. Zadnje dni so namreč zopet sprožili v velikem štilu staro in znano vprašanje o brezobzirni vladi Nemcev v eni, Madjarov v drugI državni polovici. Madjari bi pomagali Nemcem vladati v Avstriji, ako bi Nemci pomagali tlačiti večino nemadjarskih narodnosti tam preko Litve in — Sotle. O povsem svobodni Ogrski ali Madjai* ski namreč ne sanjarijo več; takih kratko« vidnežev je namreč čedalje manj, ki bi verjeli v obstanek velike Ogrske, ki bi segala do Adrije in bi — ostala madjarska država. V taki državi bi bili Madjari v tako veliki manjšini, da je njihova nadvlada absolutno izključena, — ako jim Jo take moči ne pomaga nekdo tretji. 'I a tretji pa morejo biti edino le avstrijski Nemci; zato jim je duvalizem neobhodno potreben še vsaj sto let. dokler ne bodo Madjari sami močni dovolj, da bi mogli vladati v svoji državi tudi brez nemške pomo- _ Vedo tudi prav dobro, da bi jih popolna samostojnost dovedla v položaj »najsijajnejše izolacije« sredi Evrope, ki bi bila že sama na sebi lahko usodepolna nesreča za madjarsko pleme. veucl od mize k naslanjača, v katerega se j€ Brichet zgrudil nem^ iv mrko. ~ Tako, sedaj se odjoč:/c nekoliko, velecenjenl prijatelj, a jaz vam v tem poskrbim čašo vode, — je rekel de Lozeril oiadko m se hitro oj n.i k mizi. na kateri se je poleg orožja nahajala steklenica votle s kozarcem. — Glej, glej, dve pištoli! — je dejal začudeno, kot da bi ju še ne bil videl. Divji blisk je šinil iz Brichetovih oci, ko je zagledal orožje v de Lozerilovih rokah. _ Dobro delo, imenitno jeklo, zelo -prožna peresa, — je hvalil de Lozeril, ki je navidezno natančno ogledujoč pištoli, odvil ponvici in stresel iz njiju smodnik. Brichetu ni bilo mogoče popolnoma zadušiti vzkrika jeze, ki se je izvil njegovim prsim, ko je videl, da je de Lozeril začasno neporabni pištoli zopet položil na mizo. O! — je vzkliknil de Lozeril na ta vzkrik, — ali vas boli kaj ?Oprostite, predragi prijatelj, oprostite mi mojo raztrese- nost! Tako sem se razveselil tega orožja, da sem vam čisto pozabil natočiti kozarec osvežujoče vode, katerega čakate. S temi besedami je prijel za steklenico. _ Ali fej! — je dejal, — sama voda je preplehka. Sicer nisem zdravnik, toda po mojem mnenju bi bilo veliko bolje, čc bi vam natočil kapljico onega le izbornoga črešnjevca, ki ga vidim tamle na omari polno steklenico----Sam gotovo ni prišel semkaj----Najbrž ste ga povabil vi in je torej vaš prijatelj, ki vam ne bo škodoval. Natočil je iz steklenice kozarec prav do roba in ga ponudil Brichetu, ki pa je za-nikujoče zmajal z glavo. . — Ali ga ne marate, dragi gospod Brichet? To pa vendar ni prav. Natočil sem vam kozarec tako lepo polno. Nobena stvar ni tako dobra za pomirjenje razburjenih živcev kot erešnjevec. Prepričan sem, da vas požirek te pijače oživi, čeprav bi že ležal v mrtvaški krsti. CDalle.) \ „EDINOST" štev. 232. V Trstu, dne 21. septembra 1917. Ni še vojne konec: nihče ne v6, kdaj in kako konča to svetovno klanje, a že pred-Madjari. kako si deliti nadvlado nad Evropo in menda vsem svetom, ■— ki naj pozaia le nemško in madjarsko svetovno silo! — Skromni pač niso ti naši »vitežki« sosedje! Aii nemalo skrb jim delajo pri takih velikih načrtih — Nemci na Ogrskem, kate-r .n tudi niso pota z rožicami posuta. Nemci ne morejo pozabiti, da imajo skoro vsa madjarska mesta — nemško zgodovino, upniško minclost. Kjer je bilo pred 50 leti še vse nemško, je danes že skoro docela madjarska domena. Nemštvo gine iiitreje nego slovaški narod, vsaj na videz |e temu tako. — Toda še vedno je iniđtracija z nemškim življem jako močna. Madjari pa vedo, da je vse to le vprašanje časa in za let ne bi bilo o današnjem nemštvu skoro več sledu! Kako doseči vse to, da bi pri takem delu ne odvračali — nemških zaveznikov? Trudijo se zadnje dni zelo, da bi dokazali svojo dosedanjo pravičnost nasproti Nemcem tam, kjer so nemške težnje — opravičene. Sedmograški Saiisi so konjiče!:, ki ga menijo Madjari jahati, češ: glejte, kako lepo so se ti-le ohranili in — kako so zadovoljni!! Pozabljajo pa, da so Madjari docela nedolžni pri žilavem delu teh Saksov za svoj obstanek! — Saksov torej Madjari nočejo ovirati pri dehi za njihovo individuvalnost, ali ostalih Nemcev po vsej Ogrski pa ne morejo rešiti pred naravnim procesom----In tu so si z Nemci v laseh. Ne dvomimo pa. da bi se avstrijski Nemci tudi zdaj ne pobotali z Madjari, kakor je bilo doslej še vedno, kajti dokazali so, da se v vsem tem času niso ničesar pametnega nančili in da od svojega starega sovraštva do slovanskih sosedov — niso prav nič pozabili! Zato Nemci hladnokrvno sprejemajo madjarsko vtikanje v naše notranje stvari, ker vidijo v tem le pomočnika v sili m potrebi in ne ježa v lisičji luknii, ki nekega lepega dne poreče: hodi, jaz sem sam dovolj močan, da se bom branil pred zunanjim in domačim sovražnikom! — Marsikak pojav v bodočnosti bomo morali torej previdne}« rešetati in paziti, ali ni vse vkup le — voda na tak madjarski mlin, le vpliv madjarskih spletk in kovarstev. Prodaja oglia. V prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg in sicer po 54 v kilogram. — Izvršena oddaja se zazna-muje s tem, da se preščipne štev. 1 oziroma 2 izkaznice: Sv, Vit: št. 1340—1360 (okr. štev. 1) in štev. 1—95 čiii Interesov mora poe^nec zoati zatajiti svojo osebnost, to je: svoie osebne interese. V konkretnem Hučstii ni šio za načela, ampak za taktiko, a složno postopanje je vsikdar — najbolja taktika! To velja possboo sedaj, ko narodna moč nI ne v radikalnih, ne v cportunistfčnfh nastopih, marveč v složnem delovanju in v edinstveni taktiki vsega kluba«! — Tak zlat nauk daje »Narodni List« v Zadru! Sapienti sat — za modrega človeka dovolj- Nu, ker smo že pri tem, naj omenimo še. da se v tej »naj-neneodneji polemiki« omenja tudi dr. Rybar. Prišlo je tako po krivdi na oni strani, ki je izzvala odgovor v zaderskem listu. Ta piše dru. Rybaru to-le izpričevalo: »Obžalujemo te napade, ker poznamo dra. Rybara kot enega od najboljih, najzavednejih in najagilnejih rodoljubov v Trstu, ki si je pridobil velikih zaslug za slovensko >n hrvatsko stvar v onem mestu. Je-li to dostojno tako resnih časov?!« Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu razpisuje tudi letos več, deloma ali popolnoma šolnine prostih mest za gojen-ke 1. in II. letnika slovenske dekliške trgovske šole v Trstu. S tem bi bil omogočen vstop tudi nadarjenim deklicam revnejših družin. Vsled tega je ravnateljstvo šole podaljšalo rok za vpisovanje gojenk do 25. t. m. Pomožna akcija za Gorisko-Gradiščaa-sko. Pod predsedstvom namestnika, barona Friesa se je vršila v sredo na na-mestništvu seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradišćansko, katere se je udeležil tudi goriški deželni glavar, dr. Faidutti. Komisija se je pečala predvsem z raznimi prošnjami za podporo, ki so bile v večini rešene z dovoljenjem posojila za susientacijske namene. Nato se je razvila živahna debata o splošnem položaju beguncev. posebno o vprašanju njihavega povratka v domovino. Končno je sledilo daliSe posvetovanje o tačasnem stanju akcije za zopetno dvignjenje Goriške in Gradiščanske. Za slovansko žurnaKstfko. »Hrvatska Riječ« piše: Hrvatska žurnalistika se je zadnja leta krepko razvila. Dokazala je, da vsebuje vse pogoje, da iztisne iz naših hiš tuje liste, ki so bili mnogim našim in-teligentom alfa in ornega vsega znanja o politiki, kulturi in gospodarstvu. Marsikdo je vso svojo učenost črpal samo iz listov, kakor je n. pr. dunajska »Neue Freie Presse«. ne da bi pri tem vsaj od-daieč opazil, kak strup vsrkava iz vsake vrstice Merica Benedikta, sedanjega člana gosposke zbornice. Naši naivneži so navadno prisegali na vsako vrstico »Pres-se« in seveda obenem zasmehovali in kritizirali najbolj zdrave nazore in razprave hrvatske žunalistike. Hvala Bogu. da je teh ljudi vedno manj in da postaja zanimanje za domače časopise vedno večje. Naše občinstvo je postalo že sito neslanih razprav oz. krpucal raznih dunajskih »modrijanov«, ki nimajo ne glave ne repa. Samo poglejmo, kake budalosti in vse mogoče neumnosti so 2e priobčili »Ken-nerji« raznih vrst. »Neue Freie Presse« in to kljub temu, da so se mudili po cela leta v Rušili. Dogodki gredo čisto drago pot, kakor jim jo odkazujejo razni nemški pro-roki. A naše in sploh vse slovansko časopisje je pokazalo, da veliko bolje pozna Rusijo, četudi uredniki morda niso bili nikdar tamkaj, kakor pa tuca t nemških modrijanov z Benediktom na čelu. Hr- vatje! spoštujte zato svojo Žurnalistiko, ki se faktično trudi, da poda prave slovanske slike in da ostane kljub številnim nepriKkam vsestransko zanimiva in — kolikor pač to dopušča cenzura — vsai približno izraz narodnega razpoloženja in njegovih želi Dandanes res ni več potreba, da bi zahajale v naše hiše razne »Preše« in slični listi. Podpirajmo svojo žurnalistiko, olajšajmo ji mukotrpno delo, pokažimo, da smo zrel narod, ki ne potrebuje nobenega varuštva. Ne iščimo Sv. pisem v Pressi, ampak v svojih dušah, ki naj jim bosta izraz domača žurnalistika in književnost.« — Velja tudi za nas! h železničarsklh krosov nam pišejo: Vprašamo slavno c. kr. železniško ravnateljstvo, posebej še gospoda svetnika Ze-leny-ja, koliko časa bodo še železniški u-slnžbenci morali čakati. Čakajo in čakajo, a nikdo se jih ne usmili. Ali ne bi bil čas, da bi se to obsedno stanje že enkrat preklicalo? Tn pri nas ni nič drugega, nego služba — po noči in po dnevu in v vedni nevarnosti za zdravje in življenje. Ali si pa sit, ali imaš neizogibno potrebnega počitka — po tem ne vprašuje nikdo. Četrt kg polente in istotoliko krompirja za ves teden — ob taki obilici pač He bo trebalo .... jen^ti »purganta«. In kako je z dopustom, ki pritiče vsakomur? Kje je? — Dobiva ga — ali kdo? Tisti, ki imajo razne strice, ki jih protežirajo. Taki in — drugi (rekli bi; fisolenliieranti in drugi baran-tavci) dobivajo dopust tudi po dvakrat na mesec. Drugi pa ne dobijo dopusta, pa naj so njihove življenske razmere še tako hude. Ž eno besedo: Skoda za vsako pritožbo! Kamorko-li prihajaš, da bi se pritožil, aii potožil — kažejo ti vrata. In vendar bi se dalo od pomoči vsemu temu, ako bi se postajni načelnik Zwillinger nekoliko pobrigal in potipal gospoda adjunkta, da ne bi postopal z nami, kakor se ravno njemu zjjnblja. % Obrnemo se direktno do državnih poslancev in zaprosimo njihove zaščite, da nam — ki v tako težkih razmerah vršimo svoio službo najvestneje in z najve-čim samozat ajevanjem, kar nam je nedavno priznalo tudi armadno poveljstvo — izposlujejo tudi pogodnosti, ki so nam potrebne, da bomo mogli tudi nadalje tako točno vršiti svoje težke dolžnosti, in ki nam pritičejo kot državnim uslužbenoem. Će nam je v delež služba in služba, pa naj bomo deležni tudi Česa drugega, kar nam gre po pravici in zakonu! Ne bomo mol-čaii več — še se bomo oglašali. Zveza jugoslovanskih železničarjev za« čne zopet delovati ter sklicuje Izredni občni zbor na nedeljo, 7. oktobra t. L, ob 2. uri popoldan v Maribor, Narodni dom. Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. volitev odbora, 3. določitev članarine, 4. slučajnosti. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih. Ker bo Zveza zastopala zaenkrat vse kategorije, se vabijo vsi tovariši brez razlike. Na predvečer v soboto 6. oktobra ob 6 uri zvečer istotam posvetovanje delegatov, h kateremu imajo pristop vsi odborniki osrednjega odbora m podružnic. Vabila se ne razpošiljajo. Kdor želi prenočišče naj to do 4. oktobra javi na naslov: Franc Jarh, pristav, Maribor n/D. Artur Mally Strasse 45. Odbor. »Slovenska Matica«. Najhujši udarec za našo kulturo med vojno je bil gotovo razpust Slovenske Matice. Zdaj, ko ministrstvo razpusta ni potrdilo in je pričela Slovenska Matica spet redno poslovati, ni gotovo nikogar med nami, ki bi ne bil tega pravičnega dejstva od srca vesel. — Vsak zaveden Slovenec pa naj da svoji radosti duška s tem, da stopi v krog Matičarjev. Matica ima trojno vrsto članov: Prvič častne, drugič letne in tretjič ustanovne, dosmrtne. Častne si voli sama, letni si dobe svojo pravico s tem, da plačajo vsako leto 4 K članarine, ustanovniki izroče enkrat za vselej 100 K, ki jih morejo plačati tudi v obrokih in sioer največ v petih po 20 K. Vsi člani prejemajo redne ietne publikacije. Matica je vsled razpusta mnogo trpela. Tri leta so izostala njena izdanja, to je prilično osemnajst knjig, posebno prizadeto pa je njeno premoženje. Zato je tem večja kulturna potreba, da pristopi k Matici vsak. kdor koUčkaj more. Pred koncem tekočega leta izidejo publikacije za leto 1914. Knjižni dar bo Vsled nastalih razmer manjši kakor prejšnja leta. Izideta namreč 2 knjigi pripovedne vsebine in sicer: EL Kristana »Pertinčarje-vo pomlajen je« in Zofke Kvedrove »Njeno življenje«. Obe deli sta že dotiskani. Naročniki zemljevida bi bih zaželjeni zemljevid že prejeli, da bi ne bilo svetovne vojne. Pred razpustom »Slovenske Matice« je bila opravljena že druga korektura in vrnjena vojaškemu geografskemu zavodu na Dunaju, kjer zemljevid izdelujejo. Opraviti bi biio treba le še eno korekturo ia zemljevid bi bil zagledal beli dan. Takoj izpočetka razpusta pa je kunrtor zem-ljevidno dek> ustavil. Ko je počela skoro po treh letih Malica spet poslovati, se je obrnila brž na vojaški geografski zavod s prošnjo, naj ji pojasni stanje zemljevida. Izvedela je. da je bilo zemlje vidno delo ustavljeno, da so plošče shranjene in da pred koncem volne ni mogoče nadaljevati dela. Nato )e naročila, naj hranijo plošče na njene stroške dalje. Aii izda Marica kaj za 1917. leto, ali prične z rednim izdajanjem šele L 1918., vse to je še negotova Osigurati moramo za enkrat pred vsem njeno denarno stanje. Zato pa je treba mnogo članarine. Naj torej vsak, ki še ni član »Slovenske Matioe«, pošlje letnino ali — če mu je mogoče — nstanov-nino. Naj se zaveda, da ne stori s tem ničesar drugega kakor svojo slovensko kulturno dolžnost. V vseh zadevah, ki se tičejo Matice, naj se obrne vsak naravnost na »Slovensko Matico« v Ljubliani. Kdor bi se rad osebno zglasil v Alatični pisarni, nm naznanjamo,, da posluje tajništvo začasno ob delavnikih od 2—4 popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu št 7. Slovenska služba božsa na Dunaju se vrši vsako nedeljo ob 4 popoldne v cerkvi sv. Ane v prvem okraju. Annagasse. Slovenci in Slovenke že sedvij pridno zahajajo tje; posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najde ondi med rojaki krepila in tolažbe v teh težkih časih. Mestna zastavljalnica. Jutri, v soboto, 22. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 139, zastavljene meseca marca 1916. na rumene listke in sicer od štev. 14.901 do štev. 15.600, od 3 in pol do 6 pop. pa nc-dragoceni predmeti serije 140, zastavljeni meseca novembra 1916 na zelene listke, in sicer od štev. 40.301 do štev. 42.401. MULI OOLASB 2Sj □o n□ po i m r&iaaaj« f 4 itot. b—3o. i lUatM li»k«— ktt»d« m rafta-Itug« enkrat r«l — Kijauajl« J: pristojbina uui« 40 tlotiak. , ca □□ I ii'f&ffl pridno* pošteno tluzkii.jo od 15 — li les ISvCni Slovenko. Begunke imajo prednost. Vf*» Kecaota št. 19. I. nad. vrata 3. 1109 |)j|i«t