Štev. 11.
0 Ljubljani, v siedo, dne 15. Innuorlo 1900.
Leto XXXQI.
Velja po poŠti: za tek) leto naprej K 26'-
za pol leta
I po za četrt leta za en mesec
13 — 6'50 2'20
V upravništvu: <a celo leto naprej K 22-40
za pol leta „ i fel
za fetrt leta za en mesec
11-20 5 60 1-90
Za pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stetf. 10 h.
SLOVEN
Inserati:
Cnostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
____ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie " Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
J---Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Reformo Meso šolstvo.
Reforma srednjega šolstva je aktualna. Zato nakratko povzamemo reformne misli delavskega ministra Gessmanna, ki jih je razložil preteklo nedeljo na shodu »Društva za šolsko reformo«. Iz njegovega stvarnega in obširnega poročila fiksiramo sledeče vodivne ideje:
Eni hočejo humanistično gimnazijo, drugi realistiške šolske zavode, enostransko se zavzemajo za realko. Nihče pa se ne ozira na javne interese ljudstva. Srednja šola mora 1. omejiti prezgodnjo specializacijo študij, ki je ovira vsestranski izobrazbi, 2. omogočiti izbero stanovskega poklica, 3. ozirati se na potrebe praktičnega življenja. Predvsem se mora pri reformi srednjega šolstva gledati na to, da se stremi le za tem, kar je dejansko izvedljivo. Zato so že a priori izključeni načrti, ki hočejo gimnazijo nekako spojiti z realko v enoten zavod, to pa zato, ker spada ureditev realk po § 12. državnega osnovnega zakona od 1867. v področje posameznih deželnih zborov, ki se glede na tako reformo gotovo ne bodo zjedinili. Najboljše je. da se poizkusi poleg že obstoječih gimnazij osnovati srednje šole po riovem reformnem vzorcu. Dosedanje gimnazije naj vsaj po večjih mestih ostanejo, ker so zavodi z obiigatnim grškim jezikom za nadaljno filološko izobrazbo neobhodno potrebni. Po novem vzorcu naj se osnujejo nove šole. Ta nova šola mora
1.	biti enotno osnovana, da je mogoča enotna priprava za vse visoko šolstvo,
2.	podati mnogostransko splošno izobrazbo, zlasti v gospodarskem in socialnem oziru, 3. poučevati se mora na njej več živih jezikov, 4. omogočiti prestop iz gotove srednješolske stopnje v kako strokovno ali specialno šolo, 5. podati tudi liu-manistiški temelj v gotovi meri. Kar se slednjega tiče, se mora 1. gojiti prav posebno materinski jezik in 2. latinščino v toliko, da je mogoče umevanje rimske kult. dobe. Mesto 50 ted. iat. ur, naj jih bo le 38. Oblikovni pouk naj se omeji, kakor tudi prestavljanje iz materinščine v latinščino. NadaPe naj 3. literarno, znanstveno in arheološko visokoizobraženi pedagogi nava'a;o mladino k umevanju grške kulture s pomočjo vzornih prestav grških klasikov, poučuje naj se 4. v osmem
razredu filozofiška propedevtika, toda z omejitvijo metodnega nauka (2 uri na teden), 5. uvede naj se obligatni pouk v več živili deželnih ali tujih jezikih. Enotna priprava za visokošolstvo se doseže na ta način, da se poučuje v verouku, geografiji, zgodovini, matematiki, naravoslovju, fiziki, risanju in v predmetih, ki so se dozdaj samo na realkah gojili, to je v kemiji, geo-metriškem risanju in obrazovalni geometriji. Učni stopnii pa naj boste kakor tudi dozdaj dve, da se omogoči prestop iz nižje učne stopnje na novi srednji šoli v kako specialno strok, srednjo šolo. Važna je seveda tudi telesna vzgoja. Strogo se mora delati na to, da se ne bo prekoračila maksimalna mera učne tvarine in da ne bodo profesorji, zanemarjajoč tvarino učne knjige, učencem preko mere snov diktirali po svoje. S tem novim srednješolskim tipom naj se nemudoma začne. Druge zahteve, ki so s temi v ozki zvezi, so sledeče: 1. Revizija detailnjih učnih načrtov in učne tvarine, da sc jo kolikor-tnogoče omeji do maksimalne mere. 2. Revizija učne metode v svrho lažjega titne-vanja in koncentracije na to, kar je v vsaki učni stroki bistveno. 3. Revizija knjig in učil v isto svrho. 4. Reforma izpitov, klasifikacije, spričeval itd. 5. Temeljna pre-osnova zrelostnega izpita. Omeji naj se na tiste, ki se bodo dalje izobraževali na visokih šolah. 6. Preosnova določil za prestop na druge zavode. 7. Skrajšanje velikih počitnic in razširjenje vmesnih. 8. Revizija določi! za vzgojo srednješolskih profesorjev. 9. Deželna zakonodaja za pre-osnovo realk, ki naj bi tudi pripravljale za univerzo. 10. Podržavljenje trgovinskih srednjih šol. II. Revizija določil, ki opravičijo dijake za prestop v gotove panoge državnih služb. Pripuščajo naj se k njim tudi gojenci trgovinskih, obrtnih in real-čnili šol ter nižjegimnazijci pod gotovimi pogoji. 12. Enoletno vojaško prostovolj-stvo naj se pripozna že absolventom VI. gimnazijskega in realčnega razreda.
Naša mornarica
Inštrukcijsko pomorsko potovanje delegatov ima namen poučiti jih o potrebi povečanja naše mornarice.
Sedaj razpolaga Avstrija s sledečim pomorskim vojnim materialom: 9 bojnih ladij (vsegaskup 73.500 ton), 3 križarke
1. razreda (vsegaskup 18.801) ton), 2 kri-žarki II. in 3 križarke lil. razreda, 13 tor-pednili ladij, 20 visokomorskih torpedovk. 24 torpedovk I., 7 torpedovk II. razreda. 6 rečnih monitorjev, 2 patruljski ladji in nekaj šolskih. V zgradbi se nahajajo: 3 bojne ladje, vsaka po 14.500 ton, 1 hitra križarka od 3500 ton, 6 torpednilt ladij, 10 visokomorskih torpedovk, 12 torpedovk, 6 podmorskih čolnov, 4 monitorji. Bojne ladje pripadajo trem tipom: Najstarejši tip je »Monarche. (»Monarch«, AVicn«, »Bu-dapest«.) Vsaka teli ladij ima 5600 ton. V morje so bile izpuščene leta 1895/96 in imajo zdaj manjšo vrednost ter bodo kmalu prideljene rezervni eskadri. Potem pride tip »Habsburg«. (»Habsburg«, »Arpad«, »Babenberg«.) Imajo po 8300 ton. Sicer ie njihov tonski deplacement majhen, toda so tako solidno zgrajene, da jih inozemski strokovnjaki stavijo v isto vrsto z angleškimi 11.000 tonskimi ladjami. Njihova hiba je, da imajo odzadaj le en veliki top in da so stranski topovi eden nad drugim, tako da sovražnikova kroglja, ako dobro zadene, lahko uniči z enim strelom dve bateriji. Najnovejši tip predstavljajo ladje »Erzherzog Kari«. »Friedrich« in »Ferdinand Max«. Imajo vsaka po 10.600 ton. Enakovrstne so angleškim 12.350 tonskim, francoskim 12.100 tonskim, nemškim 12.000 tonskim, ruskim 12.674 tonskim in italijanskim 12.600 tonskim, to pa vsled izvrstne artiljerije. So pa tudi bile cenejše kot n. pr. italijanske iste vrste. Tako je »Vittorio Emanuele« stal 29 milijonov lir, dočim stane »Erzherzog Kari« 24'4 milijonov kron. Zdaj se gradijo tri nove bojne ladje, vsaka po 14.500 ton. Ako se tudi pri teh obnesejo svetovnosloviti avstrijski inženirji, utegnejo te ladje biti enakovredne inostranskim 16.000 tonskim. Ker pa so te ladje le nadomestilo (mnogo starih bodo, ko bodo te dograjene, črtali iz ladjine liste), bomo imeli še vedno samo 12 velikih bojnih ladji, kar je v očigled našim pomorskim interesom zelo skromno.
Armada in Modjori.
n.
Znani baron Helfert je pisal leta 1876, ko se je prvič obnavljala pogodba z Ogri: »Dua-lizem ni organizem, ampak mehanizem najslabše vrste, ki cvili in ropota, ako se ga le dotakneš . . . Ves svet je prepričan, da dolgo
ne more tako ostati. Samo tega nihče ne ve, kcdai, kako in odkod pride rešitev.«
Ta sodba dtializma velja še posebe o armadi. V paragrafu 11. člena XII. ogrskega zakona iz leta 1867 čitamo: »Na podlagi ustanovnih vladarskih pravic Nj. veličanstva glede na vojaštvo je Njemu podrejeno vse, kar se tiče enotnega vodstva in notranje organizacije skupne armade in torej tudi ogrske, ki je dopolnjujoči del skupne armade.«
To besedilo zakona je povzeto iz ustave leta 1847 1848 in navzlic pretiranim tol-mačbam jasno določa, da je armada skupna, enotna in nerazdeljiva. Baron Beust je bil tudi prenemaren, da bi si bil ubijal glavo z drugim besedilom zakona. Sicer pa naslednja dva paragrafa določujeta, da imata parlamenta svojo ustavno pravico le glede na število vojaških novincev, službeno dobo in kazensko pravo.
To naše tolmačenje podpira pa tudi zgodovina, ki priča, da od cesarja Ferdinanda I. Ogri niso imeli samostojne armade. In to dejstvo je potrdil sam Deak, oče prve pogodbe, in pozneje leta 1889 grof Andrassy. Deak in Andrassy sta vedno naglašala, da ne mislita na samostojno ogrsko armado, ki bi škodila skupnosti. Tako je Deak govoril o prvi pogodbi: »Dokler se ne izvrši ločitev ter velia sedanja pogodba, tako dolgo ruši to pogodbo vse, kar se ne strinja ž njo po besedah in duhu.«
In leta 1889 ie grof -\ndrassy v ogrskem brambenem odseku govoril nasproti opoziciji te-le znamenite besede:
»S človekom, ki išče prilike, da prelomi sklenjeno pogodbo, in če ne najde prilike, pa javno izpove, da hoče prelomiti pogodbo, s takim človekom noben previden mož več ne sklene pogodbe. Ogrska pa brez zaveznika ne more obstati. Da pa kdo sklene pogodbo, je dvojno potrebno: Prvič moč, da izvršuje svoje dolžnosti, in drugič »bona fides!« Zato pa rečem, da se moramo držati črke prvotne pogodbe, ter glasujem proti izpremembi. Ako bi imeli razdeljeno armado je rekel dalje Andrassy kakor si jo je mislila tedanja opozicija, in bi parlamenta določevala o organizaciji armade, potem bi kar štirje parlamenti odločevali o armadi, dve poslanski in dve gosposki zbornici. Pogodbo ste sklenili državi ene monarhije, ki ste v vsakem oziru vezani druga na drugo. Ako pa te dve državi prelomite sklenjeno pogodbo, potem so posledice dvakrat škodljive. IJoj med državama ne je-nja nikdar, ampak vedno izsesava moč skupne monarhije.«
Posebno znamenite pa so naslednje besede, ki jih ie govoril grof Andrassy leta 1889 nasproti Košutovcem:
»Ko bi bili mi leta 1867 prepričani, da je samostojna ogrska država nemogoča brez samostojne ogrske armade, potem bi ne bili priporočili skupne armade, ampak se potrudili
LISTEK.
Dllomontl krnilo Solomonn.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Umbopa,« je odgovoril s počasnim in globokim glasom.
»Tvoj obraz sem že videl.«
»Di; Inkoosi (poglavar) je videl moj obraz pri Majhni roki (Little Hand, Isandhl-wana) dan pred bitko.«
Sedaj sem se spomnil. Bil sem eden vodnikov Lorda Chelmsforda v oni nesrečni vojski z Zulu, in jaz sem bil tako srečen, da sem zapustil z več vozmi tabor en dan pred bitko. Ko sem čakal, da vpre-žejo vole, sem se razgovar.ial s tem možem, ki je imel neko malo poveljstvo nad aomačimi pomožnimi četami, in on mi je dejal, da dvomi o varnosti tabora. Takrat sem mu rekel, naj drži jezik za zobmi ter pusti take stvari modrejšim glavam; pozneje sem se pa spomnil njegovih besedi.
»Spominjam se,« sem rekel, »česa želiš?«
»Tole je, Makumazahn (to je moje kafrsko ime in pomeni človeka, ki ponoči euje, ali po domače, ki ima svoje oči od-
prte). Čujem, da si namenjen z belimi glavarji od onstran vode na dolgo pot daleč proti severu. Ali je to resnica?«
»Tako je.«
»Čujem, da si namenjen do reke Lu-kanga, ki je mesec dni hoda onstran dežele Manika. Ali je res tako, Makumazahn?«
»Čemu me vprašuješ, kam smo namenjeni? Kaj je to tebi mar?« sem odgovoril, kajti cilj našega potovanja smo skrbno skrivali.
»Radi tega. o beli možje, ker bi šel rad z vami, ako resnici potujete tako daleč.«
Bilo je nekaj dostojanstvenega v njegovem govorjenju in posebno v rabi besedi »o beli možje«, mesto »o Inkoosi«, kar me je osupnilo.
»Nekoliko si se spozabil,« sem rekel. »Tvo;e besede so nepremišljene. Tako se ne govori. Kako ti je ime, kje je tvoj kraal? Povej nam, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti ?«
»Moje ime je Umbopa. Spadam k zu-luškemu ljudstvu, akoravno nisem eden izmed njih. Dom mojega rodu leži daleč proti severu, ostal je tam zadaj, ko so prišli Zuli »pred tisoč leti« doli. dolgo predno je vladal Chaka v deželi Zulov. .laz nimam kraala. Potirem že mnogo let. Prišel sem kot otrok od severa v deželo Zu-
lov. Služil sem pod Cety\vayo v polku Nkomabakosi. Odšel sem iz dežele Zulov in prišel v Natal, ker sem hotel videti šege in običaje belih mož. Nato sem služil v vojski proti Cetywayo. Od tedaj pa sem delal v Natalu. Sedaj imam dovolj vsega tega ter bi šel rad zopet proti severu. Tukaj ni prostor zame. Ne želim denarja, vendar sem hraber iu pogumen človek in vreden svoje postelje in hrane. Govoril sem.«
Bil sem nekoliko osupnjen radi tega moža in njegovega govorjenja. Iz njegovih besedi sem spoznal, da je v obče govoril resnico, vendar je bil nekoliko različen od navadnih Zulov, in jaz nisem zaupal njegovi ponudbi, da gre z nami brez plače. Ker sam nisem vedel, kaj storiti, sem prestavil njegove besede Sir Henryju in Goodu ter ju vprašal, kaj mislita. Sir Hen-ry jc rekel, naj mu velim, da vstane. Umbopa je ubogal in pri tem mu je padel z ramen njegov vojaški plašč, ki ga je nosil tako, da jc stal popolnoma gol izvzemši pasa okoli srede života in ovratnice iz levjih krempljev. Bil je krasne postave; nikdar nisem videl lepšega domačina. Meril jc kakih šest čevljev tri palce, bil razmeroma širok in zelo postaven. Pri tej svetlobi njegova koža skoro ni bila črna, razun sem in tja, kjer so globoke brazgotine kazale stare rane od asagaja (lučalne
sulice). Sir Henrv jc stopil k njemu in pogledal v njegov ponosen obraz.
>>Lcp par sta, ali ne?« je rekel Good. »obadva sta enako velika«.
»Ugajate mi, gospod Umbopa, in vzamem vas seboj kot služabnika.« je rekel Sir Henrv angleški.
Umbopa ga je očividno razumel, kajti odgovoril jc v jeziku Zulov: »Dobro,« in potem ko se je ozrl na veliko postavo in širokost prsi belega moža, je pristavil: »midva sva moža, ti in jaz«.
IV. poglavje.
Lov na slone.
Nimam namena popisovati na dolgo in široko vseli dogodkov našega dolgega potovanja gori do Sitanda's kraala, blizu tam, kjer se združujeta reki Lukanga in Kaluk-\vc, poti, več kakor tisoč milj dolge od Durbatia. Zadniih tristo milj smo morali peš prehoditi, in to zaradi strašne muhe tsetse, katere pik je smrtnonevaren vsem živalim, izvzemši oslom in pa ljudem.
Zapustili smo Durban proti koncu meseca januarja, in bil je drugi teden v maju. ko smo blizu Sitanda's kraala naredili svoje taborišče. Nič posebnega nismo doživeli na tem potu. samo nekaj naj omenim tukaj.	(Dalje prih.)
za samostojno odrsko armado. Ker pa smo sodili, da bi bila samostojna ogrska armada odločno škodljiva, ne samo za monarhijo, ampak posebno še za Ogrsko, zato smo takoj iz početka to idejo črtali iz programa pogodbe.«
In sedaj? Korak za korakom si Madjari prisvajalo gospodarsko in politično samostojnost. Sai ie celo grof Tisza kot ministrski predsednik ob novem letu pred tremi leti govoril besede, ki bi delale čast Košntu. Rekel je med drugim: »Madjarski narod mora ravno sedaj združiti vse svoje moči. da doseže to, kar je ideal vsacega Madjara, da sc politično težišče habsburške države premakne na Ogrsko, da more madjarski narod odločevati o razvoiu države, njenih ciljih in koristih.«
To jc govoril politik, ki prisega na ideje iz leta 1867, ki siccr zagovarja realno unijo ter pobija Košutov program. To dejstvo pa nam zopet dokazuje, da ie dualizem leta 1867 ustvaril državo poleg države. Tekom let se je razvila ogrska država proti Avstriji. Ako pa Madjari dobe še samostojno armado, bode s časom Avstrija podrejena ogrski državi, kakor jc to prorokoval grof Tisza. Saj jc še v živem spominu, kaj je sklenila in tudi dosegla pred leti devctorica bivše liberalne stranke v ogrski zbornici. Ako pa si ogrski parlament prisvaja glede na armado pravice, ki ne soglašajo z besedilom in duhom prve pogodbe in pragmatične sankcije, potem sc nam vsiljuje vprašanje: Ali naj avstrijski parlament, ali naj avstrijska delegacija mirno gleda, ko Madjari rušijo skupnost armade! Avstrija že -1(1 let žrtvuje ogromne svote za armado tudi na račun Ogrov z edinim namenom, da ohrani skupno armado in ugled monarhije kot velesile.
Armadno vprašanje je sedaj največjega pomena. Grešili bi proti državi, proti dinastiji, pa tudi proti sebi, ko bi molčali v trenotku, ko se vr.še tajna pogajanja o bodoči usodi skupne armade. Na dnevnem redu je vprašanje: Ali ostane habsburška država šc velesila ali sc poniža do veljave srednjih držav, ki žive od milosti drugih. Ako je istina, da ima Avstrija zgodovinski poklic in da je njena bodočnost na slovanskem jugu, potem more izvrševati svoj poklic le z močno armado in mornarico. Kdor pa ruši skupnost armade in vojaško disciplino, kdor ubiia duha, ki poživlja armado kot eno telo, ta izdaja državo, dinastijo in svoj rod. Kdor tega ne razume, treba mu s krampom puščati na glavi: Ko dobe Madjari v svoje roke armado, potem se ne bodo pogajali s Hrvati, pa tudi ne z Avstrijo, ampak bodo ukazovali . . . Ker pa Avstrija plačuje nad dve tretjini za armado, zato je pač naša pravica in dolžnost, da glasno kličemo in svarimo: Nil de nobis sine nobis!
1. Ž.
Baron Rauch
»Agramer Tagblatt« meni, da novoime-novani podban Czernkovich ne bo šel z Rau-chom skupaj, ker ima Rauch na svojem programu baje ogrsko edinstveno državo, Czernkovich pa je proti temu. »Pester Lloyd« poroča, da nekaj unionistiških hrvaških mag-natov, med njimi Štefan Erdody, ne bo podpiralo Raucha, dočim je nekaj drugih članov sklenilo ostati v popolni pasivnosti. Stranka (mažaronska) ne bo nikjer postavila svojih kandidatov. — Večina zagrebškega občinskega sveta je za to, da sc bana sprejme, ker ie to v interesu mesta in nima političnega značaja. »Pokret« je ponavadi veleradikalen. Vsklika: Ave Rauch, resurrecturi te salutant!
»Hrvatsko Pravo« označuje Czernkovicha za energičnega politika, dočim Mixich in Ara-nicky nista posebnega pomena. Vlada Rau-chova ni ne parlamentarna ne ustavna. Star-čevičanci so ji odločno nasprotni. Saborske večine Rauch ne bo dobil. Bana Raucha opisuje vladni list »Narodne Novine« zelo obširno. Ne ve sc, ali sc člankar iz barona norčuje ali pa vleče Hrvate. Pripisuje mu sledeče lastnosti:
On je»prijatelj«, »srce u pogibelj«, »izdaje odredbe«, »nema oholosti«, »prožet ponosom i samosvješču čovjeka«, »kavalir od glave do pete«, »jak individualist«, »misli svojom gla-vom«, »ne da si oktroirati tudje mišljenje i uvjerenje«. »svestrano naobražen«, »raciona-lan gospodar«, »teoretičan in praktičan ekonom prve vrsti«, »pravi stručnjak«, »neumo-ran«, »kod svakoga posla osobno prisutan«. »po dva puta na dan kolima obilazi svoja ima-nja«, »izkrstari čitav posjed«, »izlazi s kola«, »prigledava«, »daje upute«, ima »unutrašnje potrebe«, »prednjači kod radnja«, »ne žaca se se zači medju svoje radnike«, »cicpi vo-čkc«, »presadjuje cvicčc«, »povezuje ložu«, »polazi na počinak«, »ustaic«, »rad jc njegov elenienat«, »temeljito poznaje sve granc«, »trosi svake godinc znatne svote«, »ima dva velika staklenika«, »od jedne bilike pristopa drugoi«, »motri«, »opaža«, »zna za svaku biljku«, »poznaje dobu«, »svestrana naobra-zba«, »nije samo jurista i ekonom«, »prati i razvoj«, »mnogo čita«, »ima bogatil biblioteki!«, »ne zaostale za stručnjacima«, »poznaje domaču faunu«. »počeo se intenzivnije baviti socijologijom«, »perfektno vješt hrvatskom, magjarskoni, njemačkom i francezkotn jeziku«, »osobito uživa u humoristi Buschu«, »znadc na izust«, »nije nikada izstupio javno«, »napisao je čitavi niz crtica i pjesama«, »ve-činu sam uglazbio«, »pravi umjetnik«, »glavno mu je djelo opera n pet čina »Gudrum«, »sam napisao libretto«. »knjižnica mu reprezentira manj i imetak«, »tinosi čitavu svoju dušu«, »njeguje jedino lov«, napokon on ie »čovjek na pravom mjestu i u pravo doba«...
Znanost in umetnost.
*	Naročnino na »Matico Hrvatsko« za
leto 19d7 sprejema poverjenik g. dr. Mihael Opeka do konca meseca januarija. Naročnina za Slovence ie po zadnjem »Glasu Maticc Hrvatske« letos -4 krone (ne 3, kakor lani). Gospodje. ki so žc vplačali lanski znesek, naj torej blagovolijo doposlati šc eno krono. Za 4 K dobe naročniki sedem knjig, namreč: A. M. Skabičevskij: Poviiest novije ruske književnosti. 1. Hrvatsko Kolo. Gjuro Arnold: Ceznuca i maštanja. (Pjesmo.) J. K. Tomič: Manja djela I. Niko Andrijaševič: Iz nere-tvanske krajine. Slike i priče. Poslednji Zrinski i Frankopani. Slovenske novele i po-vjesti. Kolo Hrvatskih Umjetnika. II. (10 reprodukcij v barvah) ni med knjigami, ki jih dobe člani za navadno letnino, marveč stane posebej 2 K.
Gerhard Maiiptmannova nova igra »Kaiser Karls Geisel«, ki so jo preteklo nedeljo igrali v l.cssingovem gledišču v Berolinu, je zelo uspela. Slika ljubezen velikega kralja Karola do vlačttge Gcr-suind. V njej jc poosebljeno saško barbarstvo, neprekvašeno in nevzbujeno od mlade rirnskokrščatiske kulture. Cesar Karo! premaga v sebi ljubezen do te divje žene, ki meja v svoji strasti ne pozna nobenih in sploh nravnih obveznosti ne umeva. Nekaka »moral insanitv« v dobi karolinške prosvete. Karol se povrne k delu in bojem, srce njegovo pa je strto.
*	»La nave« (»Ladja), najnovejša drama dAnnunzijeva sc je uprizorila 11. t. m. vprvič v Rimu v gledišču Argentina. Gledišče je že pred enim meseccm bilo čisto razprodano — sedeži v parterju so stali 200 do 400 lir. V gledišču je bila seveda zbrana vsa literarna elita, tudi kralj in kraljica sta igri prisostvovala. Uspeh pa, dasi nekoliko boljši od zadnjega (Piu che 1'amorc«) ni bil povoljen. Snov je perverzna in perverznosti so celo moderni Rimljani do grla siti. D'Annunzio slika prapo-četke Benetk v dobi barbarskih pohodov in osvajanj. Basiliola, glavna oseba v drami, je ničvredna ženska, potapljajoča sc v pohoti. Prešestvuje cclo z nekim škofom. Pleše nesramne plese. Marco Gratico, osvobodivec Benečije, ki ie ljubil Basiliolo. potem zabodel svojega brata, škofa Sergija, s katerim je Basiliola prirejala orgije, zapusti živinsko žensko iti se ukrca s svojci na veliko ladjo, s katero si v imenu Benečije gre osvajat svet. Basiliola se vrže na pogorišče — ona umira, Benečija se poraja. Ladja odplove. — Igrati se je začelo ob 9. uri 45 minut, trajala pa je igra do ene po polnoči. Občinstvo jc bilo nejevoljno, ker se igra strašno vleče in so dialogi pusti. Nekateri so pesniku ploskali, nekaj pa jih je žvižgalo. Kralj je pisatelja pozval v ložo in mu čestital. Splošno pa so vsi imeli vtis, da je igro rešil gospod Cambelotti — izdelovalec bizantinskih kostumov, ki so se na odru čarobno blesketali. Igralka Paoli je nečimerno plesavko Basiliolo tako »realisti-ško« igrala, da je celo lahkoživim Rimljanom bilo preveč in so godrnjali. Zdi se. da gre z d'Annunzijevini dramatičnim talentom navzdol.
DRŽAVNI ZBOR.
Poljedelski odsek
jc pričel razpravljati 14. t. m. Ta teden ima seje vsak dan. Poročal ic gospod komerčni svetnik Povše o Liegclejem predlogu glede na izboljšanje pašnikov in o onem delu Ren-nerjevega predloga, ki sc peča s pospeševanjem krme. Poročevalec svetnik Povše pozdravlja, ker se poljedelsko ministrstvo resno peča z ureditvijo vprašanja o pašnikih. S predlogi ic splošno zadovoljen, dodatno oa stavlja predloge o ureditvi in o odkupu ser-vitut, izravnavanja zemljišč, o postavah glede na obrambo planin, o preosnovi lovske in gozdne postave kakor tudi o kmečkih zadružnih živinskih zavarovalnicah. Razprave se udeleže Iro, Hrazsky in poljedelski minister Fbenhoch, ki naglaša, da naj kmečka kulturna vprašanja rešijo deželni zbori. Hoče delati na to. da izposluje zdatno povišanje kreditov za izboljšanje živinoreje. Ne bo trpel, da šikanirajo gozdni organi kmečko prebivalstvo. Zdi se mu, da sedanja gozdna in domenska ravnateljstva niso več na svojem mestu.
Izpremembe v državni zbornici.
Dokončali so v poslanski zbornici ministrsko klop, ki ima zdai 16 sedežev. Izpreme-uili bodo tudi predsedniško ložo in estrado zapisnikarjev. Dela bodo dokončana do spomladanskega zasedanja. Fstrada zapisnikarjev bo ležala vzporedno z ministrsko klopjo od desne na levo v polkrogu. Predsednikovo tribuno povišajo. Dobi nadesni in na levi strani šc en sede/., ker najbrže pomnože število podpredsednikov. Pred predsedništvom napravijo šc en poročevalski sedež.
DELEGACIJE.
Predsednika delegacij o položaju.
Predsednik ogrske delegacije Barabas ie izjavil o položaju: Znana mi jc trditev, da občujejo ogrski in avstrijski delegati jako hladno. Mažari smo res nekoliko previdni, ker sodimo, da nameravajo Avstrijci staviti na delegaciji zahteve. Avstrijci stavljajo zahteve glede na častniške plače, a o tem nočemo mi ničesar vedeti. Naše stališče v tej zadevi je znano. Smo za zvišanje, a želimo, da se izloči vprašanje iz letošnjega delegacijskega zasedanja. Za svojo osebo govorim Ic slabo nemško, vsled česar Ic malo občujem z gospodo, ki govori nemško. Predsednik avstrijske delegacije Fuchs je pa izjavil: Mažari so dejansko zelo zapeti in previdni najbrže zaradi vprašanja o častniških plačah. A
govori se. da se pečajo z vprašanjem in da hočejo ustreči upravičenim častniškim zahtevam.
Popotovanje delegatov.
Delegati so si ogledali včeraj v Trstu »Stabilimento technico triestino« in vojni ladji I. in II., ki jih zdaj grade. Ob II. uri dopoldne so se peljali na torpedovkah nazaj na Lloydov parnik »Thalia«, kjer so kosili. Popoldne so si delegati ogledali vojne ladje, ki so usidrane v pristanišču. Delegati so sc osobito zanimali za brezžične brzojave. Druga skupina delegatov, ki jo je vodil trgovinski minister dr. Fiedler, si jc ogledala pristaniške stavbe. Del delegatov se je pa peljal z neko torpedovko v Miramare. Opoldne je do-šlo zopet več delegatov v Trst, med njimi tudi dr. Kramar.
AVSTRO-OGRSKA.
Češki socialni demokrati o nemško-češki spravi.
Izvrševalni odbor in državnozborski klub češke socialne demokracije sta izdala izjavo, po kateri se želi narodna sprava med Nemci in Cehi. Socialna demokracija ne zaupa pripravam, ker nima nobena stranka in tudi ne vlada resne volje, da preišče vzroke sedanjih bojev med obema narodoma, da jih odstrani. Brezuspešni ostanejo vsi poizkusi, dokler ne uvedejo splošne, enake in direktne volivne pravice v češki deželni zbor. Zahtevajo, naj se ne reši češko-nemško vprašanje zgolj na Češkem, Moravskem in v Šleziji, marveč povsod, kjer stanujejo Cehi, torej tudi na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem. Sternbergova deželnozborska kandidatura.
Iz Prage poročajo, da kandidira Stern-berg kot krščanski socialec v volivnem okraju Jaromer za češki deželni zbor. Protikandidata sta češki agrarec in socialni demokrat.
Nižjeavstrjhki deželni zbor
je dokončal proračunsko razpravo. Minister Gessmann jc ostro nastopil proti Seitzovim napadom na krščanske socialce. Govornik naglaša, da se tudi kot minister čuti dolžnega nadaljevati boj proti socialni demokraciji. — Proračun za leto 1908 so odobrili.
Dementirana poročila o podrobnostih ogrske
volivne preosnove.
Ogrski uradni brzojav dementira vsa poročila listov o podrobnostih splošne volivne pravice na Ogrskem.
NEMČIJA.
Pruski deželni zbor.
Poslanec Herold (kat. središče) je priporočal v seji dne 14. t. m., da naj se prepove izvoz premoga. Želel je postavo o sindikatih. Centrum jc razočaran po izjavi o volivni iz-premembi, pozdravlja pa, da hoče vlada biti nevtralna pri volitvah. Vsa Biilo\va politika je bila do zdaj strankarska. Poljak Styhl govori proti izjemni postavodaji nasproti Poljakom.
Nato razpravlja zbornica o Kanitzovi interpelaciji glede na bančni diskont.
Nova strojna puška.
Spandavska komisija, ki preizkuša puške, je preizkusila novo strojno puško, ki io je izumel tehnik Sch\varzlose. Sistem je priprost in je puška lažja. Maksim puška tehta 25, nova pa le 17 in pol kg. Nosi jo lahko tudi moštvo in stane le 2500 mark, medtem, ko stane Maksim puška 4000 mark. Zanimivo je, da so v avstr. armadi pravkar uvedli Sclnvarzlo-sejevo strojno puško. V avstrijski armadni puškami so jo preizkušali štiri mesece. Izstrelili so 266.000 ostrih patron, ne da bi bila potrebna večia poprava.
Boj za splošno volivno pravico v Prusiji.
V Berolinu so bile tudi 13. t. m. osobito zvečer manjše demonstracije za enako in splošno volivno pravico. S politiko svobodomiselne stranke niso zadovoljni volivci po raznih krajih, n. pr. v Norimbergu in v Fran-kobrodu ob Meni.
Viljem o nemški mornarici.
Viljem je brzojavil glavnemu ravnatelju »Severonemškega Lloyda«: Veseli me, da sta sc zedinili družbi Lloyd in Hapag v složnem delovanju. Brzojavka dokazuje, kako živo pospešuje Viljem nemško trgovino.
Nemški državni zbor.
Poslanec Albrecht jc vložil interpelacijo, ki vpraša Biilowa, čc se strinja, da so bili ob berolinskih demonstracijah vojaki konsignira-ni po vojašnicah.
MINISTRSKA IZPREMEMBA NA JAPONSKEM.
Iz japonskega ministrstva sta izstopila finančni minister Sakatani in prometni minister Jamagata. Demisijo jc podal tudi ministrski predsednik Saionji ,a so jo odklonili.
BOLGARSKI KNEZ BOLEHA.
Vsled bolehnosti bolgarskega kneza je izostal običajni sprejem ob pravoslavnem novem letu.
TURKI V PERZIJI.
Aserbajdžanski generalni guverner knez Firnian brzojavlja, da so ga obkolili Turki pri Sandšbraku, mu vzeli mnogo pušk in blagajno s 570.000 markami. Zbornični predsednik, vojni minister in duhovščina so sc podali v šaliovo palačo, kjer so sc posvetovali o položaju. Sali je bil zelo razburjen in je na novo prisegel, da hoče odkrito sovladati z zbornici.
FRANCOSKA ZBORNICA
ic zopet izvolila Brissona za predsednika. GROF TOLSTOJ
sc po predlogu svetega sinoda zopet spreime v pravoslavno cerkev.
MAROKO.
Admirala Filibert in Saint Aulaire poročata, da je po vseli pristaniščih mirno. General D' Amade ie prodrl s svojimi četami do Butnika, 30 km od Rabata.
Dnevne novice.
Vodstvo katol. slovenskega društva za radovljiški okraj je sklicalo dne 13. t.
in. v Radovljico odbornike in zaupnike, da se dogovore o bodočih deželnozborskih volitvah. Posvetovanja se je udeležil tudi državni poslanec g. .los. Pogačnik. Ko je društveni tajnik pojasnil, zakaj se kandidatura g. Pogačnika dosedaj še ni oficiel-no objavila, se je soglasno sklenilo, da je samoobsebi umevno, da katol. politično društvo radovljiško vstraja pri kandidaturi g. Jos. Pogačnika, kakor se je ista že na društvenem občnem zboru meseca oktobra proglasila. Soglasno sc je izrekla g. Pogačniku zaupnica in zalivala za njegovo desetletno '!vspešno in plodonOsno delovanje v prid radovljiškega okraja, tako v državnem, kakor v deželnem zboru.
Volivnega boja tedaj v radovljiškem okraju ne bo, ker je upati, da se je gosp. Cop že vendarle naveličal brezuspešne kandidature.
+ Deželnozborske volitve. »Narod« je kar naenkrat vsled volitev zopet padel nazaj v vso svojo lažnjivost. Res se nam ne ljubi več na dolgo prerekati se s tako stranko, kot je liberalna; zato kar kratko odgovorimo. Kdo more reči, da »gredo klerikalci v boj za ohranitev veleposestniškega privilegija« ? Saj je »Narod« pred enim mesecem že sam enkrat po pravici povedal, kako da je: Vlada stoji na stališču, da ne dobi sankcije nobena vol. reforma, ki bi odpravila veleposestniški privilegij. poleg tega veleposestniki lahko onemogočijo sklepanje o volivni reformi, torej je čisto navadna sleparija zdaj pisati, da se »klerikalci« pehajo za ta privilegij, ko so že stotisočkrat govorniki S. L. S. poudarjali, da stoje na stališču splošne in enake volivne pravice. Takoj nato pa piše »Narod«: »Najmanj, kar mora narodno-napredna stranka zahtevati, je to, da ostane razmerje strank v deželnem zboru za zdai neizpremenjeno, da torej ohrani vsaj toliko mandatov, kolikor jih ima sedaj.« Tako torej! Liber. stranka sama v svoji rteznačajnosti in globoki propalosti izjavlja, da bi rada ohranila staro razmerje strank, torej tudi veleposestniško kurijo! Čemu se potem zaletujete v »klerikalce« ? Pri »Narodu« že kar kopičijo stare in nove šlagerje brez vsake logične zveze in se niti ne zaveda io več, da si v dveh stavkih trikrat oporekajo. Žalostna taka stranka!
Dalje pozivlje »Narod« svoje volivce, naj skrbe, da ostane razmerje strank vsaj isto. kakor doslej, in da se vsaj ne poslabša. Kot svoje volivce pa proglaša vse trgovce, obrtnike in uradnike. Eno besedo tem volivcem! Liberalna stranka je bera-čica, ki moleduje, da se je vsaj usmilijo njeni bivši pristaši. Sama priznava žc naprej, da bo tepeha, ona prosi le toliko podpore, da ne bi bila uničena. Kaj pa ima trgovec, obrtnik in uradnik od take stranke? Uradništvo v boju proti vladni volivni reformi si naj samo predstavlja svoj bodoči položaj, kajti mi bomo brezobzirno izvajali posledice od g. deželnega predsednika Schvvarza do zadnjega uradnika. Ako se kdo boji terorizma liberalnega časopisja, naj ve, da je ta terorizem odslej zlomljen, govoriti pa znamo tudi mi in bomo govorili, ne le na papirju, ampak na bolj izdatne načine. Kaj pa ima trgovstvo in obrtništvo od liberalcev? Popolnoma nič kakor samo škodo. Ljudstvo je v Slovenski Ljudski Stranki. Trgovec in obrtnik, ki ji nasprotuje, bo čutil, da bo tudi vsa organizacija njemu škodovala, če bo še! ž njo. bo imel pa korist od nje. Že ta misel bi morala trgovstvu in obrtništvu odpreti oči, ne glede na to. da je liberalna stranka skozi in skozi propadla in neznačajna stranka. Vpili so proč od Rima in hoteli k odpadu od vere privesti ves slovenski narod. Zdaj so falirali s to svojo nakano popolnoma in njihov voditelj je mora! vse utajiti. Na Dunaju v državnem zboru igra slovenski liberalizem najklavrnejšo vlogo, ki je mogoča, in v Kranjski deželi je beseda liberalec že taka, da ltudje tožijo zaradi razžaljenia časti, če se komu reče: Ti si liberalec. Mestni volivci, uradniki, trgovci in obrtniki, ti pa si naj zopet v čast štejejo, da naj vzdržujejo to popolnoma gnilo in ničvredno liberalno stranko! Nizke misli ima o njih »Narod«, če to od njih zahteva. Laž je, da hoče Slovenska Ljudska Stranka mestom in trgom odvzeti njihovo zastopstvo, kajti vsa mesta in trgi po volivni reformi obdrže svoje staro zastopstvo in poleg tega volijo še enkrat v splošni knriii. Nikomur sc torej nič ne vzame, vsak ohrani svoj glas, in poleg tega dobi še en glas v splošni kuriii. Ali je to kaka krivica? Slovenska Ljud. Stranka
je šla še dalje in je celo dovolila mestnim zastopnikom, da bi si smeli svoje mestne volivne okraje sami urediti, kakor bi hoteli, pa brezglavo in topo vodstvo liberalne stranke v Ljubljani, ki mu ni nič za mesta in trge, ampak samo za vzdrževanje nekaterih nezmožnih ljudi, je to odklonilo, ker noče sploh nobenega napredka. Ali ni torej skrajni čas, da se mesta in trgi odpovedo tej nevredni in škodljivi pokorščini do popolnoma nezmožnega in neštetokrat blamiranega liberalnega vodstva ?
r »Narod« trgovcem — laže! Mi smo pribili, da je »Narod« v članku »Snujmo zadruge«, priporočal konsumna društva, da poživlja uradnike, kmete in delavce k snovanju takih društev ter obeta pomoč in podporo od strani liberalne zveze za taka društva. To se je čitalo črno na belem v »Narodu«. Zdaj pa »Narod« taji, da tega ni pisal. »Narod« se drzne celo pisati, da »niti z besedico ne omenja konsumnih društev«. To je vendar prenesramno! Cisto izrecno je »Narod« priporočal konsumna društva s polnim imenom, o čemur se vsakdo lahko prepriča, in zato pribije-mo zdaj še to, da je »Narod« tako lažnjiv list, da se upa utajiti svojim bravcem to, kar jim je pred pol tednom pisal. Nc poštenja, ne resničnosti, samo laž zato, da bi vjel nekaj kalinov! Slovenski trgovci, ali ni sramota, če tak list in taka stranka koga šteje med svoje?
+ Preuredba topništva na Tirolskem In Koroškem. Iz sedanje tirolske in pred-arlske pogorsko-topniške baterijske divizije se s pomočjo novega moštva iz Češke, Štajerske in Koroške osnujejo trije pogorskotopniški polki. Prvi topniško-po-gorski polk se bo nadomestoval izključno iz Tirolcev in bo. kakor dosedanja divizija, štacioniran v Trstu. 2. polk bo sestavljen iz češkega moštva, štab bo nameščen v Briksnu, tretji polk bodo tvorili Štajerci in Korošci, ki bodo štacionirali na Koroškem. Obenem se pomnoži na Tirolskem razpostavljeno trdnjavsko topništvo, ker pride 2. trdnjavsko-topniški polk iz Kra-kova na Tirolsko.
+ Shod železničarjev v Volčji Dragi se ie vršil pretečeno nedeljo popoldne. Na shodu je govoril poslanec Gostinčar o potrebi dobre železničarske organizacije. Shod je bil primeroma zelo dobro obiskan, pristopilo ie tudi nekaj novih članov »Prometni zvezi«.
+ Liberalne kandidature. Liberalni kandidat za okraj Idrija-Vipava je Kajetan Premrov vitez pl. Premerstein.
+ Za postajenačelnika na južnem kolodvoru v Gorici jc definitivno imenovan revident g. Ljudevit Berze, sedaj dodeljen obratnemu inšpektoratu v Trstu. — Sedanji načelnik g. inšpektor Adolt" Kropsch stopi v pokoj.
Za obmejne Slovence so darovali »Slovenski dijaški zvezi«: veleč. g. dekan dr. Kržišnik 23 K, ki jih je nabral na dekanijski konferenci; ljutomerske gospodične-po gdčni. Mici Mohorič 20 K; ljubljanski bogoslovci 12 K 50 vin. Vsem najiskrenej-ša zahvala! Vsak najmanjši prispevek se hvaležno sprejme. Iz malega raste veliko Kdor pozna težnje in pomen »Slovenske dijaške zveze«, bo rad prispel malo zanjo, in svojega prijatelja bo opomnil, da tudi on kaj da. In podrobna agitacija v teni oziru bo obrodila sadov. Prijatelji društva, delajte v tem smislu!	Odbor.
— Društveni koledarček slov. kršč. soc. zveze je pošel. Prosimo vsa tista naša društva, ki morda ne morejo vseh jim doposlanih izvodov razpečati, da jih nemudoma vrnejo. Nova naročila bomo seve izvršili le, v kolikor nam bo mogoče.
V korist obmejnim Slovencem je darovala narodno-zavedna družba v Naklem 6 K.
Umrl ie na Vačah posestnik g, Anton Juvan, oče g. stud. iur. Alojzija Juvana. Pogreb bo jutri ob 9. uri dopoldne. Naj v miru počiva!
Jezero na Bledu pričenja zmrze-vati ter je upanje, da v par dneh zamore-mo nanj. L.ed bode jako lep, ker je iz same vode zamrznem Upati je, da nas zimski prijatelji tudi kaj obiščejo z drsalkami. Vreme je krasno ter dosedaj na Bledu samo do 12 stopinj mraza.
Umrla je v visoki starosti 85 let mati gospoda preglednika finančne straže Jožefa Pretner. Sveta maša zadušuica brala se bode v domači župni cerkvi v
Učiteljske vesti. Za suplentko na šoli v Mokronogu je imenovana gdčna Ljudmila Odlasek, ker jc učiteljica gdčna Donata Amalija obolela. V Gornjem Logatcu je obolela učiteljica gdčna Amalija Kotlnšek, radi teca je za suplentko ondi imenovana gdčna Ljudmila Juvan.
Iz Št. Ruperta se nam piše, da so kmetje pri odkupu sveta, čez katerega gre nova železnica, precej prikrajšani. Za okroglo svoto 50.000 kron se jim je zemljišče plačalo pod pravo vrednostjo. Naklada na žganje je jako razburila neke ljudi, ki nabirajo podpise proti temu upravičenemu davku. Vsak podpis jim je do-
ber, tudi ženska ali otrok. Z najrazličnejšimi pretvezami se ljudem izvabljajo podpisi, pa ravno zato ti podpisi nimajo nobene veljave. Razumno in pametno ljudstvo odobrava davek na žganje. — Pošta iz Radne v Mokronog in iz Mokronoga v Št. Rupert naj bi prihajala ob takem času, da bi bilo mogoče potnikom s pošto priti do vlaka!
Iz Spodnje Šiške. Društvo »Dobra gospodinja« priredilo je pretečeno soboto za društveni vrtec obiskujoče otroki božičnico. Otroci bili so bogato obdarjeni z oblačili in drugimi primernimi stvarmi. Da se je zamo-glo otroke tako bogato obdariti, zahvaliti se je v prvi vrsti društvenim dobrotnikom in prijateljem, ter damskemu odboru, kojega na-čelnica jc neumorno delavna in požrtvovalna milostiva gospa grofinja Gabrijela Auersper-gova. Vsem pa, ki so pripomogli bodisi gmotno, bodisi z delom, pa izreka društveni odbor v svojem in imenu uboge nedolžne dece naj-prisrčnejšo zahvalo ter kliče: »Bog vam po-v mi!«
Socialni demokratje na Goriškem
so sklenili, da se v italijanskem delu dežele udeleže deželnozborskili volitev z lastnimi kandidati.
Prememba posesti v Gorici. Lepo veliko Pavietigovo hišo v Gorici je kupila te dni slovenska tvrdka Vinko Majdič. Ubogi Giosue Carducci ulica na tvoje ime jc sedaj z malimi izjemami v slovenski lasti!
—	Proti odkrivanju. Grof Harrach je postal te dni popularen na Dunaju, ker se bori proti odkrivanju na cesti. Ustanovljeno ie tudi društvo proti odkrivanju. Povprašam so bili razni činitelji glede odkrivanja. Večina se je izrekla proti temu, da se pozdravlja na cesti z odkrivanjem, drugi pa so zopet rekli, da je tako staro navado kaj težko odpraviti.
—	Vsled opeklin ie umrla v goriški ženski bolnišnici sedemletna Marija Pegan iz Ga-brij. Sedela je doma na ognjišču ter prišla v dotiko z ognjem. Prihiteli so jej sicer hitro na pomoč, vendar ni nič pomagalo.
—	Brez sredstev. Goriški policiji se je predstavil precej opit neki Anton Mihelj iz Borovnice na Kranjskem, rojen leta 1876, baje jc knjigovez. Bil je brez sredstev. Policija ga pošle v občino, kamor je pristojen.
—	Hrvatje v Pulju. »Istarska posujilnica« v Pulju jc kupila velik kompleks za »Narodnim domom«, t. j. 1200 sežnjev zemljišča in več hiš za ceno okoli 200.000 K. Tam se postavijo razne zgradbe, tudi šole.
—	Odlikovanje. Deželni šolski nadzornik v Zadru, gospod Mihael Zavadlav, je dobil red železne krone tretje vrste.
-- Zopet nov hrvaški list. V Splitu bo pričel izhajati nov hrvaški politični list »Pra-vaš«. Izdajala ga bode Starčevičeva stranka prava.
—	Dežela brez dolgov je vojvodina Sachsenburg-Altenburg v Nemčiji. Računski zaključek za 1907 izkazuje blagajniške gotovine 3,371.288 M. Prebitki gospodarskega proračuna so leta 1905. iznašali .«-1.812 M, 1. 1906 265.810 M, I. 1907 pa 300.000 M., h katerim pride še 'A milijon prebitka deželne banke. Sachsen-Alten-burg torej ni samo dežela brez dolgov, temveč ima celo 8 milijonov gotovine v svojih blagajnah
KoroSKe novice.
k Sijajna slovenska zmaga na Koroškem. S Koroškega nam prihaja vesela vest. Dosedanji pašalik bivšega nemško-nacijonalnega poslanca Oraša, občina Vernberg je pridobljena Slovencem. Slovenci so v tej občini, v kateri jc Oraš .30 let paševal, pri občinskih volitvah zmagali! V III. razredu, ki je volil v ponedeljek je bilo izvoljenih 7 Slovencev in 2 Nemca. Tudi v II. razredu je slovenska zmaga! Kakor nam poroča najnovejše poročilo. imajo Slovenci od 18 odbornikov v občinskem odboru 11 jeklenih slovenskih mož. Slava!
+ Jezikovni boj na Koroškem. Zavedna občina Šele na Koroškem od I. 1901 sem, odkar je deželni odbor sklenil, da reši zgolj nemške vloge, temu odloku nasproti pošilja deželnemu odboru zgolj slovenske tiloge. Deželni odbor pa jih noče rešiti in je občini vrnil tudi proračun za l. 1908 in prošnjo za povišanje doklad, ker je bila slovensko sestavljena z nemškim prevodom. Občina se jc pritožila na državno sodišče zaradi kršenja temeljnega državnega zakona. Zastopnik deželnega odbora dr. Luggin je pri razpravi izjavil, da je vlogo vrnila občini pisarna iz »notranje-pisar-niških razlogov« brez kakega sklepa odboro-vega. Sodišče bo razsodilo zadevo v četrtek.
k Celovška trgovska zbornica je izvolila za predsednika F. Ks. VVirtha, za namestnika pa Ludovika Maschnerja.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
						
m a	Caa opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celzija	Velrarl	Nolte	► a | g » a H I* ► £
14	9. »več	747'2	88	si. jug	jasno	
15	7. zjutr.	470	lt 9	sl.jvzh.	megla	00
	2. pop	4*9	34	n	jasno	
Srednja včerajšnja temp. —8 7«, norm —2b».
ŽITNE CENE.
Budimpešta 15. januarja.
Pšenica za april.......12 68
Pšenica za oktober......10 68
Rž za april.........11 "25
Koruza za maj........6*96
Oves za april........8'21
Efektiv: 5 vižje.
Štajerske novice.
š Smrtna kosa. Iz Petrovč se nam piše: V ponedeljek, dne 13. t. m., zanesli smo k zadnjemu počitku blagega moža, g. Kudra, posestnika in nekdanjega vodjo di Centove lesne trgovine v Celju. Kuder je bil ustanovnik celjskega veteranskega društva iu sicer še ob času, ko so bili tudi Slovenci lahko v tem društvu. Pogreb je bil veličasten.
š Gorelo je v torek dne 14. t. m. v Celju pri ključavničarju Koserju, prej Un-gerju in sicer sc jc vnela lesena uta, v kateri je imel shranjeno železo. Goreti je začelo okoli 7. ure v jutro, a ob 8. je že bilo vse pogašeno, siccr pa posebne škode ni bilo. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
š Iz vlaka je skočil in se ubil v bližini kolodvora južne železnice v Mariboru gostilničar Gašper Gluhič. Pri mrtvecu so našli 300 kron.
š Radi beračenja je prijela goriška policija 271etnega Fr. Janšovca iz Poličan na Štajerskem.
š Očetu je hotel vrat prerezati s kuhinjskim nožem 41-letni posestnik Janez Hanželič, ker mu je oče grozil, da ga vsled zapravljivosti spravi ood skrbstvo. Za tako »otroško ljubezen« jc dobil Janez Hanželič štiri mesece težke ječe.
LManske novice.
lj Vlomi v Ljubljani in policija. Vlom pri Jebačinu je seznanil Ljubljančane z raznimi vlomilnimi orodji. Od hiše do hiše so nosili v civilno obleko preoblečeni policijski stražniki fotografije vlomilnega orodja. Mučna je bila ta služba za stražnike, prenaporna, ker število stražnikov za take eksperimente ne zadošča. Težka je bila ta pot stražnikov po Ljubljani. Mnogim stražniki sploh niso mogli dopovedati, za kaj se pravzaprav, gre. Mnogi so civilno preoblečene stražnike kar v vratih okolu zavrteli in jih spodili, ker so mislili, da imajo pred seboj agenta. »Takih stvari ne potrebujemo!« jc bil često odgovor začudenemu stražniku, ki je z vso potrpežljivostjo kakemu razmiš-ljenemu Ljubljančanu molel pod nos fotografijo. Nobenih pojasnil ljudje v strahu pred agenti niso marali čuti. Stražnik je moral skozi vrata kot »siten agent«. Danes hodijo zopet stražniki po hišah ter žele izvedeti, kje je kaka blagajna in kie blagajna stoji. Kaj se bo vse tem revežem na sedanjem potu primerilo, nc moremo naprej prerokovati. Ljudje so namreč kar se tiče blagajn jako previdni, posebno po lepih kopniških dogodkili. Tako je danes neki Ljubljančan spomnil se kopniškega dogodka, ko je stopil neznani policaj pre-denj. Mož je bil v silnem dvomu, ako pokaže svojo blagajno, ker je bil v odločnih dvomih, ako se morda ni kdo preoblekel v policaja in bi tako sc najložje informiral o njegovi blagajni. Posebnih vspehov tako torej ni pričakovati. Stražniki so do skrajnosti izmučeni, mnogo jih je vsled izrnu-čenosti obolelo pri enem oddelku jc obolelo osem mož. Časih so imeli straž-nilii vsaj nadure plačane. Sedaj skoro vsak težak ložje izhaja kot stražnik in ima vsaj to, da ima bolj redno spanje in nima toliko prezebanja. Kako hočete s takimi razmerami, z lačnimi in od prenapora v službi do skrajnosti izmučenimi ljudmi organizirati dobro policijo? Tu najprej organizirajte, potem bodete lahko z dobrimi plačami policijo tudi kvalitativno povzdignili in potem bodo tudi vspehi lepši. Policija res pridno zasleduje vlomilce, a opažamo, da njena pota vodijo samo po Ljubljani in da sc to delo neha v nekaterih predkrajih, kjer so se naselili oni sumljivi elementi, ki jim brani »Stadtvervveis« ali kaki drugi »oziri« bivanje v Ljubljani. Prepogosto menjanje orožnikov in nazadnjaška organizacija tega stanu, ki sc mora strogo držati glede na hitro službo vojaških povelj, ovira, da pri zasledovanju sedanjih vlomilcev ne funkcijonira zasledovalni aparat s tisto točnostjo, s katero bi moral, kar naglašajo v službi izkušeni orožniki sami. Ldino kar se da s sedanjimi policijskimi pohodi po Ljubljani doseči, bi bilo, da bi policija bolje poznala Ljubljano, njene hiše in njene stanovalce ter njih razmere. Ali kak vspeli sc more v tem oziru doseči z popolnoma izmučenimi ljudmi? V sedanjih razmerah do-živimo lahko še večje vlome in roparske napade, ker sedaj stražnik more često komaj v šestih urah obhoditi določene mu
kraje. Ce se dobi za druge stvari denarja, naj se ga dobi tudi za policijo in njene uboge stražnike, ki so za imetje in varnost Ljubljančanov mnogo bolj potrebni <ot pa razni sijajno plačani »extra statum« svetniki na magistratu.
lj Leta 1907 v Ljubljani najdene in izgubljene reči. Pri mestni policii je bilo lansko leto oddanih 259 najdenih reči in sicer: Denarja v znesku 2859 K 19 v, 66 različnih denarnic, v katerih je bilo 1102 K iu 5,3 vinarjev, nadalje 20 zlatih iu srebrnih verižic, .34 zlatih moških iu ženskih žepnih ur, 19 zlatih moških in ženskih prstanov, 11 dežnikov in solnčni-kov, 7 ženskih ovratnih verižic, 8 naočnikov in lorgnonov, 4 knjižice pošt. hranilnice in 3 hranilnične knjižice, 3 zlati obeski, 2 ženska pasa, 2 srebrni škatulji za svalčice, 2 vozni verigi. 4 zlate brože, 2 konjski odeji, 3 zlati uhani, 3 pare ženskih in moških čevljev, 3 zavitke blaga, boa, muf, pahljača,, kolo, medena pipa, otroška odeja, moške hlače, ogrinjača, molitvenik, čepica, ženska ročna torbica, srebrna palica, zavitek obleke, ženska ogrinjača, več različnih ključev, v zlatu vdelan zob, in poročni prstan. Zgubljenih je bilo 63.3 reči, (64) več kot leta 1906, in sicer 59 zlatih in srebrnih ur, 54 zlatih in srebrnih verižic, 19 zlatih obeskov, 21 zlatih prstanov, 7 uhanov, 9 zlatih ščipalnikov, 11 zlatih zapestnic, 2 bri-Ijanta, 10 brož. 1 tobačnica, I škatulja različnih obeskov, 12 dežnikov in solnčnikov, 2 koralni zapestnici, 25 rjuh, 2 sodčka kislega zelja, nekaj kolekov in znamk, svilnatih rut, ženskih pasov, nogavic, svilnatih kril, in spodnjih kril, 2 dežna plašča, .3 inufi, 2 zavitka rokovic, bluz in telovnikov, 2 nove moške hlače, 9 očal, pero za ženski klobuk, kožuhast ovratnik, ženska ročna torbica, površnik, 2 pelerini, I havelok, kukalo, 4 konjske odeje, par otroških čevljev, več srečk, poštno in hranilničnih knjižic, 7 moških ovratnic, več ženskih trakov, čipek, 202 denarnici z vsoto 3402 K 32 v in 3087 K prostega denarja. Skupna svota izgubljenih stvari znaša 16.214 K 97 v. V 398 slučajih so bili izgubitelji ženskega in v 235 slučajih pa moškega spola.
lj Umrl je g. prof. Pajku 4 leta stari sinček Roman. Naše sožalje!
lj Profesor Iirasky sekčni načelnik. Vlada se pogaja s profesorjem Hraskyjem o vstopu v delavsko ministrstvo kot sekčni načelnik. V isti zadevi se prične pogajati tudi s profesorjem brnske češke tehnike Smrcekom.
lj Nepreviden voznik. Danes dopoldne je pripeljal po Trubarjevi ulici izvo-šček Jožef Lipav tako naglo in neprevidno, da je podrl na tla in povozil 8-let-nega šolskega učenca Maksa Šeberja tako. da mu je šlo kolo čez obe nogi. Težko poškodovanega dečka so vzeli stariši domov.
Ij Pravilni srednjeevropski čas v Ljubljani, kaže stolpna ura na deželnem dvorcu, katero nadzoruje in korigira vodstvo tukajšnje potresne opazovalnice. Ko doseže pogrešek ali — 1 minuto, se ura naravna na pravilni čas, kar se je včeraj ob 12 uri opoldne zgodilo. Vsled sedanjega mraza postal je dnevni časovni pogrešek nekoliko večji in prehiti ura srednjeevropski čas za 6—8 sekund na dan. Za časa srednje temperature t. j. jeseni in spomladi, znaša dnevni pogrešek ure približno le + .3 sekunde. Tovrstne nepravilnosti se pojavljajo pri vsaki uri, tudi pri najfinejših, precizijskih kronometrih. Samoumevno je. da je ura v stolpu izpostavljena večjim izpremembam temperature, toda ura deželnega dvorca ima redko prednost, da ni proti tem izpremembam bolj občutljiva, kakor kak dober krono-meter.
I i Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se bo vršil v petek, 17. t. ni., ob pol 6. zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu.
Ij Na mestnem drsališču pod Tivo-lijem svirala bode jutri dne 16. t. m. od 6.—8. zvečer ljubljanska društvena godba.
Ij Podružnica Ljubljana L avstrijskega društva drž. uslužbencev priredi v ponedeljek dnč 3. februarja 1908 v steklenem salonu kazine plesni venček. Godbo oskrbuje slavni c. in kr. pešpolk Leopold II. kralj Belgijcev št. 27. Cisti dohodek namenjen je pomočnemu zakladu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K.
lj Našel je dijak Oskar lierisch zapestnico z vdelano uro.
Razne stvari.
Morilka stanovala skoraj mesec dni z mrličem.
Prebivalstvo v Lipskctn je grozno razburjeno. Pogrešali so žc od 17. decembra nadalje knjigotržca Gieglerja. Policija jc zaman poizvedovala za njim. Nekega dne jc pa zmanjkalo njegove gospodinje in policija je preiskala Gicglerjevo stanovanje. Ob tej priliki so našli v postelji mrtvega pogrešanega Gieglerja. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je Gieglerja umorila njegova gospodinja Doli. Svojega gospodarja .ie zadavila in mu vzela 10.000 mark. Mrtvo truplo jc skrila v posteljo, ki je je tako zadelala s perilom, da ni bilo v sobi niti sledu o mrtvaškem duhu. Postelja je bila pogrnjena tako, da se jc videlo, da žc dolgo ni nihče spal v njej. Morilka ie stanovala in spala v isti sobi s svojo mrtvo žrtvo.
Ce so jo vprašali, kje da je (liegler, je rekla, da leži v neki dunajski bolnišnici. Ker je vedela, da policija poizveduje za rajnikom, je preteklo nedeljo pobegnila. Dobili je še niso.
Mesarji štrajkajo.
Mesarji v Černovicah so danes sklenili, da zaprejo svoje trgovine in pošljejo svoje zaloge mesa v ledenicah na dunajski trg. Vzrok temu štra.iku je neki odlok tamkajšnjega magistrata glede cen mesa. Magistrat namerava, ako bodo mesarji vstiajali pri štrajku, začeti v lastni režiji prodajati meso.
Tri osebe ubite pri sankanju.
Pretekla nedelja ie bila dan nesreč za sankarje. Tudi pri Frankobrodu na Meni sc je zgodila pri sankanju velika nesreča. Sanj-ke, nia katerih so bili štirje mladeniči, so zavo-zile ob neko drevo. Trije mladeniči so bili takoj mrtvi, eden težko ranjen.
Policista morilca.
V lllišestiji so odkrili umor, ki sta se ga udeležila tudi dva policista. Našli so koncem decembra mrtvega posestnika Doboscha, ki so ga pokopali, ker je bil prinešen mrtvaški list. Govorilo se je pa. da ja bil Dobosch umorjen. Poizvedbe so dognale, da je to res. Štiri osebe so zapletene v umor, med njimi tudi policista Scherle in Costin. Takoj so iu prijeli. Scherle se ie udal in pravi, da so povzročili umor politični razlogi. Mrtvaški list sta ponaredila policista.
Kral| vlomilcev in njegovi »sotrudniki«.
Dozdaj so zaprli 14 oseb. ki so imele zveze s kraljem vlomilcev Waszynskijem. Iščejo še tri osebe, med njimi ljubimca \Vaszynski-jeve, nekega Viljema Hiittnerja. Waszynski ne ve, da so že zaprti njegovi sokrivci in se je v ječi že večkrat bahal, da jih še nimajo.
Toča preprečila brzojavljenje.
Grozno točo so imeli v Chicagu in okolici. Vse brzojavne zveze so nirekinjene. Brzojave pošiljajo z železnico čez Westville, Michigan City in Peorio.
Operno gledališče v ognju. Včeraj smo že sporočili, da je pogorelo operno gledališče v Boyertownu v Ameriki. Najprej se je ogenj pojavil pri kinematografu, ki je stal v sredini galerije. Tako je ogenj nastal najprej v sredini gledalcev. Mnogo ljudi je skočilo na oder ter so pri tem prevrnili petrolejske svetilke, ki so stale ob robu odra. Takoj so začele goreti dekoracije in tako je bilo občinstvo nakrat med dvema ogmema. Strašni prizori so se vršili na hodnikih. Na stopnjicah pri balkonu se je več sto oseb zgnetlo skupaj s toliko silo, da niso mogle narazen. Preko tega kupa so druge osebe poizkušale rešiti se, ker so plezale po glavah drugih. Mnogo oseb, katerim se je posrečilo priti na balkon. je kar poskakalo na cesto. Sredi panike se je udri parket in zagrebeJ gledalce, ki so bili ubiti, zmečkani ali sežgani. Mnogo ranjencev je v bolnici, a je malo upanja, da bi jih rešili.
Velika nesreča pri drsanju. V Bois de Bologne se ie na drsališču vdrl led. Pod le-dovo gladino je izginilo do 30 oseb, 20 so jih rešili, najmanj 10 jih je pa utonilo.
Stavko igralcev na biljard imajo v Košicah na Ogrskem, ker so kavarnarji zvišali pristojbine za igranje na biljard.
Velikanski vspeh v zrakoplovstvu. Letanje po zraku je zopet bližje popolnemu vresničenju. V Parizu si je pridobil Henri Farnian Archdeonovo darilo 50.000 frankov, ker se mu je z njegovim letalnim strojem posrečilo en kilometer v okrožju obkrožiti v 1 min. 28. sekund. Njegov stroj se je dvigal pri tem le 1 m nad zemljo. Henri Farman je s tem stopil na čelo sc-dan;ih zrakoplovcev.
Telefonska In brzolauna poročili!.
RUSKI VELIKI KNEZ NA DUNAJU.
Dunaj, 15. januarja. Ruski veliki knez Sergij Mihajlovič pride prihodnji četrtek na Dunaj in bo na dvoru gost cesarjev. Veliki knez obišče tukajšnji korni artilerijski polk štev. 1, čegar imejitelj je.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 15. januarja. Seja odseka avstrijske delegacije za zunanje in okupacijske zadeve bo v četrtek 30. t. m.
BJORNSON IN OGRSKE NARODNOSTI.
Budimpešta, 15. januarja. »Tribuna«, list ogrskih Romunov, javlja, da je njen urednik prejel pismo od Bjornsona. v katerem zahteva podatke o ogrskih narodnostih. Ti podatki so potrebni Bjornsonu
za neko študijo, v kateri se bo natanko bavil z razmerami narodnosti na Ogrskem.
157 OSEB ZGORELO V GLEDALIŠČU.
New York, 15. januarja. Po najnovejših vesteh je pri požaru opernega gledališča v Boyerto\vnu zgorelo 157 oseb, 200 oseb je ranjenih.
MORNARJA HOTELA RAZSTRELITI LADJO.
Pariz, 15. januarja. »Matin« poroča: V Villefranci so aretirali dva mornarja neke vojne ladje v trenotku, ko sta hotela goreče sukno vreči v skladišče smodnika na lpdii.



:
i:
i

Zabavne vožnje Avstr. Lloytfa Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje I. od 22. januarja do 17. februarja:
V sveto deželo in Egipet
Darovi.
Za narodno šolo v Št. Jakobu na Koroškem: Neimenovan 9 K 30 h.	i <
Vsem svojim dragim sorodnikom in prijateljem naznanjava žalostno vest, da je Bog naju predragega sina
Romana
v 4. letu svoje dobe po kratki, mučni bolezni dne 15. januarja t. 1. poklical k sebi.	119
Pogreb predragega deteta bode 16. januarja t. I., ob 4. uri popoldne iz Medjatove hiše na Dunajski cesti št. 19 na pokopališče k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1908.
Profesor Milan in Vida Pajk.
Izjava!
Ker se zadnje čase po Medvodah in okolici močno govori in razširja, da je kupil in prodajal gostilničar g. Novljan crknenino, kar pa ni res, sva svedoka midva, ampak je bilo živinče samo premlado, česar pa g. Novljanu nisva povedala; obžalujeva tem potom krivice, ki se gode g. Novljanu, ga prosiva oproščenja in sva plačnika za vse eventu-elne stroške.
Jernej Dolinor, prodajalec teleta, Dragočajna.
Simon Kn<fic, klavec in posestnik, svetovalec in odbornik občine Smlednik, Dragočajna. 118



proda
se malo podjetje kojega vodi lahko vsakdo, z dobro upeljanim predmetom.	112 5-1
Cela oprava z zalogo vred 12 do 15 000 K in se dovolijo ugodni plačilni pogoji. Dopisi na upravnistvo »Slovenca" pod „Podjetje".
K"»I, ^	, "l	^—"H"—T*"ll—* '	——
V novih dveh hišah na Domobranski cesti, oddati je takoj več
moderno izvršenih
stanovanj
Vsako je popolnoma za se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob, predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za jedila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi del ograjenega vrta. Lega krasna. Cene primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski cesti št. I, I. nadstropje.	110 5-1
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor S . II. Isti deluje da postanejo lasje gosti, do gl in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 6n v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-riSič, lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2728 11. 10-6
preko Aten, Roda, Makry, Pamagoste, Hajfe in Jafe (za sv. deželo), Bejruta (za Libanon, Baalbek in Damask), Aleksandriie, 4 dni, Kandije za Knossos) in Benetk. Cena za vožnjo
po morju s hrano od 650 K naprej.
Potovanje II. od 26. februarja do 24. marca
v Južno Italijo, Tunis in Riviero, preko Sirakuz, Tuniza, Philippeville, Ajacrio, Ville-franehe, Neapolja, Palerma, Mesine itd. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 K naprej.
Potovanje III. od 4. do 21. aprila t	2834 3-1
— Velika noč na morju	~
v Južno Italijo, Tunis, Tripolis preko Mesine, Palerma, Tunisa, GHgenti, Tripollsa,
M<*lte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje. Vožnje po suhem aranžira ; otovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avs«ri|. Lloyda na Dunaju L. KSrntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in v vseh potovalnih pisarnah.
Naznanilo!
Ker se širijo po Medvodah na okrog podle laži, da sem kupil in prodajal pokvarjeno meso, samo s tem namenom mi škodovati v moji obrti, bom proti vsakomur, ki bi še kaj enakega govoril, sodnijsko postopal.
Julij Novljan
117	gostilničar.
Rabi se za I. ali 15. februar ena večja, ali dve manjši
SOBI
za stavbeno pisarno
v pritličju ali 1. nadstr.
Tudi se sprejme dober stavbeni risar, ki je vešč slov. in nemšk. jezika in nekoliko korespondence. Več pove Iv. Ogrin, Vrhnika.	116 3-1
Ugodna prilika.
Proda se iz proste roke na najugodnejšem kraju ob cesti in tik kolodvora nekje na Dolenjskem ležeče
gostilniško posestvo
obstoječe iz enonadstropne hiše s 3 sobami, 3. kletmi, 4. kuhinjami, velikega hleva, kolar-nice, itd. vse zidano in z opeko krito, ter gostilniškim, zelenjadnim in sadnim vrtom. Na tem kraju bo križišče 3 železnic. Naslov 115	pove upravništvo.	3—1
Vdovski in sirotinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem.
Vabilo
109
redni občni zbor
ki se vrši
dne 30. januarja 1908 ob 7.uri zvečer
v pisarni hotela Union, Frančiškanske ulice t
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika.
3.	Poročilo revizorjev.
4.	Volitev enega člana v upravni odbor.
5.	Volitev dveh revizorjev.
6.	Slučajnosti.
V Ljubljani 15. januarja 1908. Dr. V. Gregorlč	Dr. I. Zajec
t. č. predsednik.	t. č. zapisnikar.
gfJT Prima trboveljski in dolenjski
Kosovni premog Srednokovni premog Orehovni premog GruS&ni premog
po najnižjih cenah — na cele vagone po premogo-kopnih cenah — priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3.	2737 9
114
3-1
OKLIC
Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani odd. 1. z dnč 11. januarja 1908, opr. štev. 1. '"i8 dovoljena
prostovoljna javna dražba
Valentina Accetto, posestniku in stavbeniku v Ljubljani, na Trnovskem pristanu štev. 14, lastnega posestva vi. štev. 140 kat. obč. Gradišče predmestje, obstoječega iz pare. št. HO iste kat. obč. hiše štev. 57 na Tržaški cesti v Ljubljani, delalnice, strojnice, skednja, drvarnice in dvorišča v skupni izmeri 10 a 79 m2 se vrši
dne 27. Januarja 1908 ob 10. uri dopoldne.
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja. Vzklicna cena znaša 50 000 K.
Prodajalec si pridržuje pravico takoj po končani dražbi najvišji ponudek sprejeti
ali ne.
Vsak dražitelj mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja vadij v znesku 2500 K v gotovini, hranilnih knjižicah ali v tuzemskih vrednostnih papirjih.
Na račun skupi a se mora prevzeti pri zdraženem zemljišču vknjižene terjatve v glavničnem znesku 37 800 K s prip.
Natančnejše pogoje se izvč med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
Ljubljana, dne 14. januarja 1908.
Dr. Franc Vole.
c. kr. notar kot sodni komisar.
Podružnic« i v Spljetu* :
DalniAka gl««nio«» i « it fl.OOO.OOO. * •
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 Ol
____ _ ____________ ... ...__________,	|2 |o o bresti m.
Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
5°|o. "S3t
Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama.
Podpuinicti s w Celovcu« s
a R®*»rw»S foa»d« 3 t i K 2QO.OOO, 9 s »
Občinski svet ljubljanski.
(Seja 14. t. m.)
Konec proračunske razprave.
Poročevavcc Svetek nadaljuje poročilo o posameznih točkah proračunovih. V naslovu »Zdravstveni troški« sc upostavi plača za šolskega zdravnika kakor je predlagal Subic. Pri naslovu »Raznoterosti« sc določi nagrada za tiste hišne gospodarje, ki bodo najlepše dekorirali svoje balkone. »Dramatično društvo« dobi 14.000 K izredne podpore. Polovico tega je smatrati za brezobrestno posojilo, ki ga mora »Dramatično društvo« vrniti takoj, kakor hitro dobi od dežele podporo. Skupno znaša redna potrebščina 798.200 kron, izredna 249.396 K. skupaj torej 1,047.596 kron. Pokritja je 740.810 K, torej 306.786 K primanjkljaja. Zato predlaga poročevavcc, da se sklene pobirati še nadalje 25 odstotno doklado, ki pokrije ves primanjkljaj. Zupanu naj se dovoli avirement. Sprejeto. — Predlog Prosen-čev, ki je pred nadaljevanjem predlagal, naj se razprava reasumira, da mu bo mogoče govoriti o proračunu, se ne sprejme.
»Revež je tudi človek«.
Lenče se toplo zavzame za mestne ubožce, ki dobijo borih 10 krajcarjev na dan. Ce ne bi dobivali milodarov od usmiljenega občinstva, bi morali lakote poginiti. Občinski svet bi postavil svojemu socialnemu delovanju krono, ako bi za te siromake boljše poskrbel. — Trnkoczy meni, da bi bilo najboljše, da se trgovci, ki jih siromaki najbolj nadlegujejo, odkupijo s tem, da plačajo gotov znesek ubožnemu zakladu. — Velkavrh ne uvidi potrebe, da bi mesto moralo bolj skrbeti za vedno bolj množeče se berače. — Lenče se Vel-kavrhu zelo čudi. Revež jc tudi človek. Ce se jim bo zabranilo hoditi po hišah prosit miloščine, bo to skrajno grdo. In če bi se vsled tega morale doklade povišati, jaz bom prvi za to glasoval, samo da se revežem pomaga. (Dobro-klici.) — Prosenc se tudi zavzame za povišanje podpor ubožcem. — Zupan označi zakon, ki občini nalaga skrb za siromake, za skrajno krivičen. Mnogo siromakov je nepoštenih, ker imajo premoženje (!), ki ga znajo skrbno skrivati. Mestna občina itak mnogo žrtvuje za reveže. Sicer pa bo občina gledala na to, da sc podpora ubožcem po možnosti poviša.
Šolstvo.
Dr. Triller osvetljuje neznosne razmere na realki. Pravi, da je središče velenemškega hujskanja in agitacije. Nedavno je dobil nemški dijak, ki je bil zaradi težke telesne poškodbe, prizadjane slovenskemu sošolcu, sod-nijsko kaznovan, samo karcer. Ce bo šlo tako naprej, bodo Nemci kmalu proglasili ta zavod za nemško posest, kakor se za kulisami govori. Predlaga resolucijo, da naj se županu naroči, da na Dunau dela za pravično ureditev jezikovnih razmer na ljubljanski realki. — Subic opominja, da bo treba poskrbeti za obrtno šolstvo za žensko mladino, Dimnik pa nasvetuje, da se zgradi deška in dekliška meščanska šola pod samostojnim vodstvom.
Pro in contra Vodmatu.
Turk opozori na prometne razmere v Vodmatu. Kanal v Jenkovih ulicah je neobhodno potreben zaradi nalivov. Kanal naj se jame graditi že to jesen in naj se upostavi dotična vsota v proračun. — Zupan razburjeno govori proti kanalizaciji Jenkovih ulic. Ni neobhodno potrebna. (Ugovori.) Če bi Vod-mat bil ostal pod selško občino, bi niti teh kanalov ne imel, ki jih zdaj ima. Vodmatci vedno kriče in vpijejo, pa brez potrebe. — Lenče zavrača Hribarjev argument. Vodmat je zdaj pod mestno upravo in zato se mora zanj rav-notako skrbeti, kakor za druge okraje. Razmere v Vodmatu so škandalozne. Sanitarna načela zahtevajo kanalizacijo. Nato sc Turkov predlog soglasno sprejme.
»Pedagogika ni eksaktna veda«.
Poročevavec šolsk. odseka Subic govori proti prošnji »Mestnega šolskega sveta«, da naj se nabavita dve omari za učila, češ. da .ie to nepedagogiško. Učitelj ne sme biti vezan na določeno in vedno isto učilo. — Dimnik temu ugovarja, ker učila, ako niso spravljena v omarah, jemljo konec in se napravi velika škoda. Ce bi mestni svet ne dovolil dveh omar, bi ta vohrnija na javnost napravila jako slab vtis. — Dr. Triller je tudi za Dimnikov predlog. Subic je izboren šolnik, možje v »Mestnem šolskem svetu« pa so tudi izkušeni pedagogi in vendar so tako različnega mnenja. Iz tega sledi, da tudi pedagogika ni eksaktna veda. (Veselost.) — Koneč-no se sprejme soglasno predlog Dimnikov. — Tretjega rastlinjaka v podtumskih nasadih se zdaj še ne more napraviti, ker ni pokritja.
VOLIVNA REFORMA NA PRUSKEM.
Socialnodcmokraška akcija za volivno reformo na Pruskem se jc ponesrečila. Pruski deželni zbor ima najbolj nazadnjaški volivni red v Evropi. Volijo indirektno po treh razredih na podlagi davčne moči, volitve pa tudi tajne niso. Izpremeniti ta volivni red, ki je izključno le v korist konservativcem, je od nekdaj na dnevnem redu svobodomiselnih strank. Vlada se jc temu vedno z vso silo upirala, celo veliki socialni politik, državni tajnik Posado\vsky, e menil, da izprememba sedanjega volivnega reda za Prusijo pomeni njen propad. Nemčija zainore ostati velika le, ako ostane v veljavi Prusija. Prusija pa bo izgubila ves vpliv, če se volivna pravica po-
sploši iu poenači. Prusija mora slejkoprej ostati veletrdniava konservativstva in hohen-collernskega patriotizma. Prusija je Byzanz severne srednje Evrope.
Akcijo za volivno reformo je lani začel svobodomiselni poslanec, znani pastor Nau-inann. Svobodomiselci so mislili, da bo Blllow vsaj nekoliko odnehal in so mu grozili, da izstopijo iz konservativno-liberalnega vladnega bloka, ako njihove zahteve ne izpolni. Toda strah pred katoliškim centrom, ki bi potem prišel na površje, je svobodomiselne junake kmalu ohladil. Biilovv dobro ve, da je njegovo stališče trdnejše, ako streže konservativcem, ki so vplivnejši, doslednejši in močnejši. Zdaj pa so ob otvoritvi pruskega deželnega zbora socialni demokrati mobilizirali ulico za splošno in enako volivno pravico. Čisto samoposebi je umevno, da se je ta akcija v klasični deželi bajonetov in vojaške okorelosti, v Prusiji Friderika Velikega, ponesrečila. Kar pa ni umevno, je to, da so svobodomiselci vrgli puško v koruzo.
Biilow je v deželnem zboru osorno zavrnil zahtevo po splošni, enaki in celo proti tajni volivni pravici. Celo tega vlada ne more obljubiti, da bi se odslej ne volilo javno in ustmeno! Svobodomiselci so Biilowovo izjavo, ki topot ni bila omiljena z nobenim citatom iz Gotheja, vtaknili ponižno v žep. Blilow se je vedel, kakor je všeč konservativcem. Bil je »der starke Maim«, kakoršen ugaja tej stranki.
Boj za volivno reformo v Prusiji pa gotovo ne bo ponehal. Za Turčijo in Meklenbur-gom je Prusija najbolj nazadnjaška država v Evropi. Takih razmer ni moč dolgo vzdržal". Pruski konservativci se še zdaj držijo svojega starega gesla: »Und der Konig absolut, wenn er unsern Willen tut« .... Moralo se bo oboje izpremeniti, volja krone in trmoglavost aristokratov.
RAZLASTENJE POLJAKOV.
(Poročilo »Slovencu«.)
Razlastivna predloga pride v plenum pruskega deželnega zbora 16. t. m. V zadnjih dneh ima konservativna stranka proti tej predlogi več stvarnih in resnih pomislekov. Stranka se je včeraj o predlogi še enkrat temeljito posvetovala. Baje se tudi poizkuša vlado pripraviti do tega, da razlastivno predlogo odloži do prihodnjega zasedanja. Stališče konservativcev je razumljivo, ker sc ozirajo na prusko gosposko zbornico, ki najbrž raz-lastivnega zakona tudi, ako se razlaščevanje omeji na dva okraja, ne bo sprejela.
NEVARNOST AMERIŠKO-JAPONSKE VOJSKE.
Nikakor nočejo utihniti oni glasovi, ki prorokujejo vojsko med Japonsko in Ameriko. Sklicujejo se na dogodke pred izbruhom ja-ponsko-ruske vojske in trde. da je sedanji položaj ravno tak, kakršen je bil pred japonsko-rusko vojsko. Sumljivi so tudi mrzlični de-mentiji, ki se ozirajo na popolnoma navadne stvari. Američani so sc že navadili misliti na izbruh japonsko-ameriške vojske. V VVashing-tonu je imel v brodarski ligi višji sodnik Har-lan, ki zelo dobro pozna položaj, velezanimiv govor. Rekel je, da gotovo nastane vojska med Japonsko in Ameriko. Vojska med obema državama bo vplivala na celi svet in povzročila velike zmešnjave. Z Japonsko se zveže Kitajska, ki bo imela v nekaj letih milijonsko armado. Nestrpno pričakujejo v Ameriki poročila o vožnji tihomorskega brodovja. So. ki se boje, da napadejo Japonci že med vožnjo ameriško brodovje. Poročila o izgredih ameriških mornarjev v južnoameriških pristaniščnih mestih sicer niso častna za disciplino ameriške mornarice, a povzročajo jih tudi mornarji drugih držav. Stoji, da dokler potuje ameriško brodovje, niso izključena presenečenja.
NEKAJ MISLI O POSPEŠEVANJU SLO-VENSKE UMETNOSTI.
Gospod urednik! Povejte mi, ali smo res že tako daleč dospeli, da smemo upati, da dobimo slovensko akademijo, umetniški dom, slikarsko galerijo, in ne vem kaj še? Ko sem pred kratkim vse to čital v kavarni »Wien« na Dunaju, mi je srce kar klulo veselja; hitro sem poravnal svoj račun, ter hitel na prosto. Ko je krog mene zavela mrzla dunajska sapa in so se polegli prvi vtiski tega nepričakovanega obeta, sem začel o tem stvarno premišljevati. Primerjajoč slovensko umetnost z razmerami, katere vladajo pri nas, so se mi upi na uresničenje teh lepih misli kmalu razblinili, sedaj pa že prav nič ne verjamem. Jaz gotovo ne dvomim o vzvišenem pomenu slikarske šole gg. Strnenna in Jakopiča, obžalovanja vredno je le, da isto skoraj izključno le Nemci. V slučaju, da bi Slovenci res kedaj dobili svojo akademijo, bi to dejstvo gotovo neugodno uplivalo na slovenski značaj te šole. Poleg tega pa, kar je bilo slovenskih akademikov — sedaj sva dva — tni bodo vsi z malimi izjemami onih, kateri so bili posebni ljubljenci izvestnih gospodov, priznali, da sc pri nas v domovini v tem oziru, da bi se učeči se mladini vsaj nekoliko olajšalo njeno materijelno stanje, ne stori prav čisto nič. Oospod Ravniker in jaz sva opetovano interpelirala na milosrčnost slovenskega mecenstva in visokega deželnega odbora. Rezultat je bil vedno enak, da se jc prošnja milostno odklonila; midva pa morava hvaležno pobirati drobtine, katere padajo od miz, pri katerih je goščeno nemško
umetniško dijaštvo od v tem oziru gotovo že-neroznejšega nemškega mecenatstva. Morda sem prestrog, a faktum je: narod, kateri ima za svojo, za višjo izobrazbo strmečo mladino tako malo zanimanja, naj misel, da bi na domačih tleh kedaj procvitalo te vrste višje iz-obraževališče, le kar opusti
Kakega pomena bi bil v Ljubljani umetniški dom, bodo pa najbolje vedeli oni, kateri so se udeležili II. slovenske umetniške razstave. Zdi se mi, da slovenska inteligenca še dolgo ne bode pripoznala velike važnosti, katero ima umetnost pri razvoju narodne kulture; saj ravno v umetniških spomenikih najlažje zasledujemo štadij duševne izobrazbe pri raznih narodih. — Da bi pa umetniki, kateri imajo ravno take življenjske pogoje, kakor drugi ljudje, samo iz principa, da bi v slovenskem občinstvu sčasom obudili večje zanimanje za domačo umetnost stvarili dela, in jih po zaključeni razstavi polagali ad aeta, zato je potreba znatnih gmotnih sredstev in teh pri nas ni. — Zdi se mi, da za nas tudi veljajo Lucijanove besede: In ko bi bil Phidia ali Poliklet in bi vstvaril nebroj umotvorov, bode ljudstvo, gledajoč tvoja dela, umetnost občudovalo, ali nikdo izmed njih — kdor je pameten — ne bode želel menjati s teboj kot človekom. — Poglejmo Ie nekoliko nazaj. Francesco Robba je moral bežati iz Ljubljane, da se je rešil finančnega poloma. In učenec slavnega profesorja Widmanna, rajni kipar Franc Zajec, kateri je bil, kljub temu, da je bil vzgojen v suhoparni klasično-preporodni dobi in verfcn pristaš polirano-geometrične šablone, za nas Slovence vsekakor pomenljiv kipar, se je tudi moral skozi vso dobo svojega umetniškega delovanja boriti z bedo in delati podobe po ceni 5 gld. od čevlja! In sedaj? vsako četrtstoletje se odda v delo kak večji spomenik. V odbor pridejo ljudje, kateri umetnost poznajo le preko plota, sodbe in nasveti takih razumnikov so ponajveč krivi, da se ko-nečno celo delo ponesreči. Kdo bode sedaj kriv? Mojster, ki nič ne zna. Treba ga je per-horescirati, moraličuo uničiti, da občinstvo ne more pozneje dobiti milejše sodbe o njegovi zmožnosti.
V sedanjem realno praktičnem času s takimi utopijami produktivnim slovenskim umetnikom nc bode veliko pomagano, razun, če se hočejo v stradanju še bolje izvežbati. — Da bi se domačim umetnikom pomoglo iz njih ne-veselega položaja, bi bilo po mojem mnenju drugo polje veliko hvaležnejše, namreč, polje cerkvene umetnosti! Pri nas je bila nekdaj cerkev najboljša zaščitnica lepih umetnosti: Langus, Kuhnl in Wolf bi bili izginili brez sledu, ko bi ne bila cerkev odjemala njih del. Naše cerkve hranijo največ spomenikov naših dičnih bratov Šubicev. Ko bi slovenski umetniki svoje moči v večji meri posvetili religi-jozni umetnosti, in bi cerkvena predstojništva uvaževala domače moči in opustila ptuje, tirolske založnike, katerih rokodelska, brez vsake pijetete izvedena dela sedaj polnijo naše cerkve, bi to vprašanje gotovo dobilo ugodnejše lice in naše cerkve bi bile poleg vzvišenega verskega pomena ob enem najlepši hrami domačih umotvorov.
N a D u n a i u , 27. dec. 1907.
Jos. Vrbaulja, stud. art.
SPLOŠNI POLOŽAJ V RUSIJI.
Duma ie na božičnih počitnicah. Listi zdaj primerjajo njeno dosedanje delo z delovanjem prejšnjih dveh dum. Opozicionalno časopisje se poslužuje govorov bivših poslancev prve dume pred sodiščem ob priliki razprave zaradi viborškega manifesta in kaže na nadarjenost, govorniški sijaj in ideje zastopnikov
v prvi dumi ter opozarja na sedanjo Rusijo, ki je vsled kievskih pogroinov in razprave o predaji Port Arturja pred vsem izobraženim svetom kompromitirana. Neopozicionalno časopisje pa trdi, da je zgolj ljubimkovanje levice prve dume z revolucionarci vzrok sedanjim razdrapanim razmeram ter hvali sedanjo nacionalnomislečo dumo.
Resnica je tu v sredi. Tretja duma je dozdaj imela 17 plenarnih sej. Naredila ni mnogo. Morala se je konstituirati, overoviti volitve in izvoliti odseke, pri čemur so mnogoštevilni parlamentarni novinci bili občutna ovira za hitro poslovanje. Na to se je debatiralo o vladni izjavi in reševalo proračun. »Nestrankarji« in needinost celo med poslanci desnice so delo dume zelo oteževali. Edino pozitivno delo tretje dume je, da je sprejela 15 milijonov rubljev za stradajoče prebivav-stvo, nekaj drugih zakonov pa je sprejetih šele v drugem branju. Velika needinost vlada tudi glede na dnevni red dume: oktobristi hočejo, da naj se obravnava o lokalni avtonomiji in lokalnem sodništvu, zmerni desničarji pa menijo, da so v očigled vseruskemu cerkvenemu koncilu nujnejša cerkvenopolitična vprašanja.
Dejstvo je, da duma nc bo tako brž raz-puščena, kar je seveda treba z veseljem pozdravljati. Ljudstvo se bo parlamentarizma navadilo. Med skrajnimi desničarji (absolutisti) je nastal hud razpor: Znani Puriškevič je izstopil iz reakcionarne »Zveze ruskih ljudi«. Polastil se je dokumentov, ki to »Zvezo«, ki prireja pogrome in umore, zelo kompromitu-jejo. Zdaj je objavil akrostikon, kjer začetne črke tvorijo ime: Dubrovin-Durak. Kdor si tipa javno imenovati Dubrovina, vsemogočnega člana »Zveze« duraka, ta pač mora imeti v rokah kompromitujoče dokaze. Zdaj se vsa Rusija smeje »duraku«.
C. kr. oblastveno potrjeno i* « učitisce za Rrojno risanja
branja ©hsifi
Ljubljano, Stori tri it. 28.
e Dobi ie tudi krof po žlvotnl meri. •
Usodna prilika
za trgovce in obrtnike!
Ker mi preostaja še več tisoč
rehlnmnlfi koledarjev
zo leto 1908
sem primoran prodajati iste veliko pod tovaraiiko ceno j naj se torej izvoli vsak, ki bi jih še potreboval, obrniti na mojo tvrdko, jaz mu bom napravil prav Izredno nizko ceno.	75 7—3
Pričakujoč obilnih naročil se priporočam
FR. IGLI 6,
trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo, Ljubljana, Nlestni trg štov. 01.
: Istrska =
vina
beli moškat, belo vino, nudeče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
2421 24 -22
Pozor I Čila) I pozonl
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od	2728
P. Jurišiča, lekarnarja
v pakracu 4tev. 65 (Slavonha).
Cerkveno opravo
in	70 2
električna svetila
| priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27.
IMno velika zaloga. — Postiožba točna.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2; 54
Vi
Drag. Heger
urar, juvelir in gravor.
Osiek I. Kapucinska nI.4, (Slavon.)
VODOVODI
= kanalizacije, kopališča
Načrti in ____šitev le pri domači
specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
Konrad L a c li n i !<
I^j ubljana	2457 i
Beethovnove ulice 4._Bnolnvl: Lnclinlk, Ljubljana. ||
m Zdravniško priporočeno trn
dvojnosladno pivo
z varstveno znamko sv. Štet uia.
Prav prijetos osvežilna pljaCa, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznostl, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja, pomanjkanju slasti itd Itd. Kdor naroči 12 atekleaio, jih dobi franko na dom.	102 8-2
Glavn! zastopnik in glavna Inlrarnnr PfffftI I dvorni dobavitelj n i: zaloga za Kranjsko: :: » lOEdlUdl rlVtULI,, w Ljubljani, i
Oton Fettich=Frankheim
Goapodski in damski frizer.
- Kongresni trg 19. -
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osu&eni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledaliftča, koncerte in svatbe.	2782 19 - 6
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila Iz prvih tovarn.
izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvi&ji ceni zmedene in odstriiene lase.
Zelo trpežno opeko
kakor streino, zarezno In navadno, za oboke In zldoue g priporoča p poljubni množini 00000000000
"	A. ROBI, BOROVNICA.
C. in kr. dvorni založnik In papežev dvorni založnik

lekarnar Piccoli, Ljinhljana
Doneska cesta (lekarna pri angel ju) *pet0WM0 oMfcevan, priporoča nastopne preizkuSene Izdelke- ■■=.—--=___
Salmijakove paBtUe.^K^
pavost In kalelj, razkrajajo sliz.
1 Ikatljlca stane 20 h, 11 Skatljlc stane 2 kroni.
ŽfilPTnato -rrinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne aoiPtUBKU vm" otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poitni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinktura za želodec le *el®dec kr«p.";°' le!f ribujaifč"- pre^v°,n odpr<J«
telesa pospeiujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
i ' Naro&lla mm to&no izvris proti povzetju. —————
»Antirrheumon"	V'«
trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 b.
Ue t a 7777
Ustanooileo čordke
TJ/na
^Žganja JjAer/j v/jo/nt
Ca/i
Cenik zastonj
1
V
V \\
M

Naznanilo in priporočilo. I. juž.-Jtoj. kamnoseško industr. družba u Celju
naznanja, da je gospod Vincenc Ca mernik izstopil iz
njene službe in nima torej pravice za njo dela prevzeti in tudi ne denar kasirati.	60 3-3
Slavnemu p. n. občinstvu se najtopleje zahvalimo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebnč opozarjamo še radi izvršitve
cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih spomenikov
katere dobavimo po najnižji ceni.
£	Z velespoštovanjem
W	Prva južnojtajerska kamnoseška Industrijska družba v Celju G
Gže*.
Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
11 Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". i i iT Danes v sredo nov spored.	3124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i s ž »ni ceni. i i
I
I
Podrnsnic*.
Oribt. IS, Malt dri., M..t allaa IT, a>4», Brao. ■•ravaftl Inboi, «3.111««, HotI JU!., PUm,
«• a..|>lnl<»al. Orab UM Ceika Kui.lM, snura I. Ukara*.
Monjalale« it Duaajn:
I. Vallaalla II, U. Tah.r.lrana 4, III. U.cargaaia 77 (tacal Hnn*«{a), in. LS •nniH IT, IV Vltdatr H.aplllril« IS, V 9rb(nbr.nn«ritr.M» !9 a. TT Clu.pM4arfrr.to. M, VII. Marlakllaratraaaa T« VIII L.rcb.nl.ld.riir.i.. Ul, IX. Al.rritr.1,1 M. X. Pe.urlla.ilraua N, *ViM Vlkrl.far.lra..* II,
a«Hjalniana delniška družba « i>o 166
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzelle 10.
&*s kapital K 90.000 000. Jleaer sakl*4 K S 800 000

Najkolancnojai
Mr nakup in prodaja ^m
vsah vrst rut, drUvnib papirjev, akcij, prioritet, »stavnic, araik, daviš, valut la denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
USrisbanIh *>stavni« In obll«adJ, sračk lit kuponov,