Jeklena morala, podružUjena _ obramba Ob dnevu JLA ^Obramba Jugoslavije in zmaga sovražnikom v vseljudski ^mbni vojni bi bili v prvi vrsti sni od čvrstosti morale in od 'tične zavesti pripadnikov oboro-^n|n sil in vseh članov družbe, ^legijska prednost v bojni morali «lo močno in učinkovito orožje, Pfav je jasno, da se jugoslovanska ‘ba trudi in tudi uspeva z drugi-,'^dami držati korak tudi s r , a tehnične opremljenosti obo-^ enih sil. Sadovi teh naporov so Nobei nega sovražnika ne gre pod- ^ , niti njegove vojne tehnike *nievati, niegove bojne sposobnosti niti bi k'6 ^aPa^en ie la^ko sklen, da Ved bojna morala napadalca "o, ob vsaki priložnosti, posa-„lozno ali v celoti slabša od bojne' iu9oslovanskega borca zato, no V°^' sovražnik nepravično voj-.'Vjoslovanska izkušnja in iz-rj n|e drugih govore, da je nekate-v^r*avam uspelo doseči relativno 5° boino moralo. To se lahko tudj °ini. v morebitni prihodnji kitična naše socialistične skupno- Dvanajsta živi naprej Zoor XII. SNOUB — Priznanja jubilantom — Novi načrti USTANOVLJEN OBMOČNI ODBOR DVANAJSTE - Borci „Dvai vsakoletnih srečanj. Letos os ustanovili območni odbor, ki bo dru: in krškega območja. (Foto: J. P.) ste” se polnoštevilno udeležujejo borce črnomaljskega, koče v&ega V hotelu Metropol v Novem mestu so se 13. decembra srečali nekdanji borci XII. SNOUB iz novomeškega, črnomaljskega, krško -brežiScega in kočevsko -ribniškega okrožja z namenom, da ustanovijo območni odbor in da podelijo priznanja borcem--jubilantom. Oktobra letos je minilo 37 let, odkar se je brigada v Mokronogu prvič postrojila. Njena borbena pot, na kateri so ostali mnogi borci, je del naše revolucije in del naše zmage. Borci ,,Dvanajste” so doma po vsej Sloveniji in se združujejo v 12 območnih odborov, ki imajo sedeže v Ljubljani, Mariboru, Celju, Litiji, Radovljici, Kopru, Grosupljem, Mokronogu, Domžalah, Kamniku in Novem mestu. Brigada šteje še okoli 1200 nekdanjih borcev. V novomeškem območju je evidentiranih 227 borcev vendar seznam nikoli ne bo popoln, saj se borci še vedno javkajo. Odbor skrbi, da se borci vsako leto srečajo, pomagajo in obiskujejo bolne, skrbe za udeležbo na pogrebih, za odlikovanja in podobno. To delo odbora bo sedaj še bolj zaživelo, saj dj 9°dovinska izkušnja pa je tudi, oh lfna država, ki vodi pravično ■aonbeno, osvobodilno vojno, za neodvisnost vedno več pQykot sovražnik, tako na . r°cju mobilizacije sil in sredstev, na področju enotnosti in prirejenosti ljudstva za boj. tite ratT*ba neodvisnosti in ozemelj-lj. slovit osti domovine je neodtuj-^ pravica jugoslovanskih narodov narodnosti. V ustavi je jasno Pisano, da °elovni so nosilci, obrambe ljudje in občani,družbeno-j. skupnosti, organizacije '^nega dela, JLA itd, torej vsi |» ki so tudi nosilci samoupravnih ^ cjalističnih odnosov. Obramba je ^iaviji podružbljena, naloga p in vsakogar posebej. Stopnja j ružbljenja obrambe je določena ^itortjo vseh družbenih odno-jg ' Po drugi strani pa je razvoj ^ 0uPravnih odnosov zelo odvisen ^opnje podružbljanja obrambe. 0 rciedsebojno odvisnost in po-^lenost je lepo izrazil tovariš Tito, On ^anem govoru na ljubljanski lovr|Verž' deial' da jugoslovanski de-tj?.' 'Judje ne morejo uresničiti tjrJ', samoupravnih pravic na po-(jr !u ekonomskih, političnih in j0 9ltl družbenih odnosov, če nima-bravic tudi na področju obrambe. lstva doseglo uspehe, Ob Pr‘ Povečanju produktivnosti spečem mehanizaciji in ob sprem ttac*ji dela. Vse to pa ne SLd^.da se dolenjsko Žaju JstVo nahaja v kritičnem polo- Proj^j^M.iščene so naravne danosti, sreds, nja -ie zastarela, ni dovolj del0VaCjV’ b' pridobivali nova ob- a zemljišča, da bi vsaj nado- mestili tista, k i jih pozidamo. Ob nizko akumulativnem kmetijstvu pa se v štirih dolenjskih občinah še niso dokončno dogovorili, v kakšne proizvodne smeri bodo šli. Družbeni sektor kmetijstva je majhen, ni ga možno dosti širiti in je izredno zadolžen. Rasel je z bančnimi krediti, zdaj nima pogojev za modernizacijo, ker dolgovi še niso odplačani. Zasebni sektor kmetijstva je bolj kot drugod razdrobljen, z njim se ukvaja 60 odstotkov ljudi, ki so stari nad 60 let. Delež kmečkega prebivalstva še upada. Mladina lahko dobi delo v industriji, zato mladih na kmetijah skoroda ni. Zadnje čase se tudi zaskrbljujoče širi opuščanje proizvodnje v hribovskih predelih. Kljub razviti kooperaciji je zasebni sektor vedno manj čvrst partner zadrugam, ker je gospodar večinoma polkmet in ni odvisen samo od zaslužka, ki ga daje zemlja. . Ob takem stanju pa se tudi naglo manjša število strokovnega kadra,ki bi bil voljan delati vkmetijski proizvodnji. Pretežni del kmetijskih strokovnjakov je saposlen drugje. Negotova kmetijska proizvodnja in nesta- bilnost, ki jo kmet čuti, pa je v veliki meri posledica tega, ker ni skladišč in prostorov, kamor bi lahko odkupljene ali predelane proizvode shranjevali. Ker je proizvodnja hrane v novem petletnem obdobju začrtana kot strate&a naloga v vsej Sloveniji, bo moralo agroživilstvo tudi na Dolenjskem ubrati drugo pot, da se dvigne iz zaostalosti. Vse to je bilo na seji izvršilnega odbora dolenjske gospodarske zbornice rečeno, ko so tehtali možne poti do hitrejših rezultatov. Menili so, da je vztrajati pri tem, da se pospeševalna služba temeljito okrepi in da se dosledno uresničuje zakon o zemljiški politiki, kar bi pripomoglo tudi k zaustavljanju vse večjih neobdelanih površin. Kar pa zadeva približno 1,6 milijarde predvidenih novih investicij v pridelavo in predelavo hrane v vseh štirih občinah, so bili v gospodarski zbornici odločnega mnenja, da je treba te programe podpreti z ugodnejšimi bančnimi krediti Za nujno potrebno gradnjo hladilnice s skladišči (Nadaljevanje na 4. str.) so v novoustanovljenem območnem odboru, ki ga vodi Anton Kramarič, predstavniki vseh dolenjskih območij. Na slovesnosti, za katero so kulturni program pripravili pionirji osnovne šole iz Bršljina, ki nadaljuje tradicije legendarne ..Dvanajste”, so podelili priznanja osemdesetim borcem, ki so že dopolnili 60. leto. Naslednja leta pa bodo priznanja prejeli le tisti, ki bodo v letu dopolnili okrogli življenjski jubilej. Ob zaključku proslave so borci prvič prisluhnili svoji himni, ki so jo prav zanje pripravili ljubljanski glasbeni umetniki J. PAVLIN Pot do odločujočega vpliva Zbor LB Temeljne dolenjske banke Novo mesto je po tehtni razpravi sprejel več planskih dokumentov — Gre za delavčev vpliv na denarnem področju uresničevanje prednostnih naložb. Da bodo skupni cilji res doseženi, bo veliko odv.isno tudi od tega, ali se . bodo v bankah držali stabilizacijsko naravnanih planskih dokumentov; do večjih odstopanj nikakor ne bi smelo prihajati, garant za to je ne< nazadnje zaostrena osebna- odgovornost vodilnih delavcev v bankah. Z večjo samoupravno povezanostjo bo1 najbrž prišlo do tako želenega odločilnega vpliva delavcev tudi na denarnem področju. D RUSTJA RIBNIČANI PRESENETI U STEAUO Rokometaši slovitega romun skega prvaka, Steaua izBukareš te, so v ponedeljek gostovali i Ribnici in nastopili s tamkaj šnjim drugoligašem Inlesom. Slednji so v srečanju pred približno 600 gledalci zabeležili izreden uspeh, saj so z renomirani-mi gosti igrali 20:20 (12:10). Najboljši strelci pri domačih so bili: J. Ilc 6, Mate 5, Križman in Karpov po 3. Najboljši igralec gostov je bil Birtalan z 12 zadetki. M.G-Č. NAMESTO ČESTITK Namesto novoletnih čestitk in koledarjev je kolektiv „Par-ketplastka“ Vinko Novak iz Novega mesta podaril 10.000 dinaijev v sklad za drage medicinske instrumente. DANES RAZGOVOR OVLOQIZSM Danes, 18. decembra, bo prišel v Novo mesto predsednik Zvezne konference ZSM Jugoslavije Vasil Tu-porkovski kot gost občinske konference ' ZSMS Novo mesto. Ob 18.30 bo imel v Domu JLA v Novem mestu predavanje o vlogi Zveze socialistične mladine v političnem sistemu socialističnega samuprav-ljanja, po predavanju pa razgovor z mladimi ki jih zanima ta problematika. Jutri bo obiskal še nekatere osnovne organizacije ZSMS v občini in se pogovarjal z mladimi o njihovem delu. POMOČ BRIGAD PROGRAMIRATI VNAPREJ Predsedstvo občinske konference ZSMS v Brežicah predlaga, da bi v planske dokumente za obdobje 1980 — 85 vnesli tudi mladinsko prostovoljno delo. Opredeliti bi morali izgradnjo tistih objektov, pri katerih naj bi pomagale brigade mladih prostovoljcev in pravočasno zagotoviti tudi najnujnejša sredstva za stroške brigadnega dela (nastanitev, prevozi ipd). danes koledar Današnji številki Dolenj* skega lista prilagamo enolistni koledar za prihodnje leto. Tisk koledarja je ob svojem jubileju , 35-letnici obstoja, omogočilo Splošno gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto. V imenu bralcev se kolektivu Pionirja za pomoS naj lepše zahvaljujemo! Uredništvo DL seboj, da nastane ptičja krmilnica in ko bo notri še drobno zrnje, bo to v teh pustih zimskih dneh najbolj živahno in obiskano ptičje mesto. Hrano za krmljenje ptic na prostem prodajajo v prodajalnah s semenom po samo 20 din za kilogram. Res je, da mestni golobi pozimi najprej začutijo praznino v svojih golšah, zato so najbolj vsiljivi in če se poleti zadovoljijo le s posedanjem po balkonih in strehah, pozimi sedajo na okenske police. V stikanju za hrano pa včasih zaidejo skozi odprto okno celo v kuhinjo kot kaže posnetek z bloka v Jerebovi (Foto: Janez Pavlin) Ob koncu teona bo prevladovalo nestalno vreme, bo tudi nekoliko liiladneje. \ emona globtour ^ novo mesto # inex adna aviopromet inex adria aviopromet DELAVCI, ZAPOSLENI V ZR NEMČIJI, IN SORODNIKI V DOMOVINI! MONCHEN sreda, sobota DOSSELDORF sreda, sobota, nedelja FRANKFURT sreda, sobota, nedelja HAMBURG sreda, sobota J , 50% CENEJE OD REDNIH LINIJ HANNOVER sreda, sobota DODATNI LETI ZA NOVOLETNE PRAZNIKE STUTTGART sreda, sobota p PRODAJA KART IN INFORMACIJE: IAA Ljubljana, Titova 48, telefon: 061/313-366, KOMPAS, GLOBTOUR, Novo mesto in vse turistične poslovalnice v Sloveniji * ^ MONT AŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO ,.I> HOTELI Avstrija: Bad Kleinkirchheim, Innerkrems, Klippitzthoerl,-Nassfeld, (Mokrine), Peče, Reichenfels, Lienz, St. Jakob, Sillian, Mauterndorf, VVeissbriach? • . ? t . * m*. * -k. - c ' ^ . V Meransen, Andalo, Rasen, San GiorgioTVenito —^Falcade, Ravascletto. ' t ■ f&f ’ Zaplešite v novo leto s Terezo Kesovijo Kam za Novo leto? Z avtobusom v PRAGO IN BRATISLAVO in -v HOTE LE PO DOMOVINI: >- " . ' Portorož, Koper, Poreč, Opatija, Pula, Rab, Hvar, Čateške in Dolenjske Toplice, Gozd Martuljek, Jezersko. Za silvestrovanje na Češkoslovaškem je pripravljen poseben program, cene za silvestrovanje v domačih hotelih za 4 polne penzione in silvestrska večerja. Cene pa se gibljejo od 1.700 do 3.320 din. »•"" -•». INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTO-R NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, telefon: 068/25-125, 25-789. ■> Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 6)000 Ljubljana.Opekarska 13 Ttl.: 22113 20441 Wu: 31421YU KIP Prodaja in strokovni nasveti: 2 OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403,22-291 novoles komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 V četrtek, 1. januarja 1981, vas vaoimo na NOVOLETNI PLES v športno uvorano v Novem mestu! Nastopala bo naša najboljša pevka zabavne glasbe Tereza Kesovija s svojim ansamblom in plesno skupino. Ples se bo pričel ob 19.30. Vstopnice dobite v novomeški poslovalnici Kompasa, telefon: 21—333, informacije pa tudi v športni dvorani, telefon: 22—941. BETI METLIKA Razpisna komisija TOZD in DSSS objavljata dela in naloge delavcev s posebnimi pravicami in obveznosti: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD KONFEKCIJA DOBOVA 2. DIREKTORJA SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMACIJSKE SISTEME V DSSS Pogoji: 1/— visoka ali vi$ja strokovna izobrazba ustrezne smeri > ,v — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih deH*’ in nalogah — organizacijske in vodstvene sposobnosti 2/- visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih in nalogah — organizacijske in vodstvene sposobnosti * K — moralna in politična neoporečnost. Razpis je v veljavi 15 dni od dneva objave. Kandidate bom° o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po končanem razpis0, f Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prijave zbira kadf^Vt.l ska in splošna služba s sedežem v Metliki. J TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO TOZD TES BRESTANICA objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: - OPRA VLJANJE DEL IN NALOG PRI KARTONSKEM STROJU 14 delavcev, dvoizmensko delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objdvi na naslov: , TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68280 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po roka za sprejem prijav. 916/51 Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI ČAS od 7. do 15.30 ure in ob sobotah oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Trebnje (83-060), Ivančna Gorica (783-038) in Grosuplje (771-180). 901/50-80 V____________5_____________________________ l BELIM VLAKOM 00 KOBLE VSAKO SOBOTO IZ NOVEGA MESTA C med počitnicami VSAK DAN): ODHOD: 5.10 5.12 5.15 5.35 5.59 6.18 6.50 8.26 9.08 POVRATEK: KAN Dl JA 18.57 NOVO MESTO-CENTER 18.56 NOVO MESTO 18.54 TREBNJE NA DOLENJSKEM 18.31 IVANČNA GORICA GROSUPLJE LJUBLJANA JESENICE BOHINJSKA BISTRICA 18.07 17.51 17.19 16.13 15.45 CENE: Odrasli: Otroci: Novo mesto: 325 din 240 din Trenje: 310 din 230 din Grosuplje: 285 din 220 din Skupina: 315 din 305 din 275 din DOLENJSKI UST Št. 51 (1636) 18. decembra Vjt s m a ZADNJO BESEDO IMA ODJUGA - Delavce malnega podjetja Novograd iz Novega mesta J*5® fetos pohvaliti, saj so dobro prijavljeni *J~*kaIi sneg in dobili bitko z njim. Letos velja ®©uti tudi to, da so poleg mesta očistili tudi v Ragov log. (Foto: J. P.) BAROČNI DRAGULJ NA SEVNIŠKEM GRADU - Eden naših najboljšh konservatoijev, akademski slikar prof. Viktor PovSe je malo pred praznikom dneva republike zaključil poltretje leto odkrivanja in konserviranja baročnih fresk v sevniškem gradu. Njegovi izjemni potrpežljivosti in znanju gre zasluga, se je znova zaživelo sto kvadratnih metrov površine, na kateri so pricazane alegorične upodobitve letnih časov in velika kompozicija skupine $asbe trikov v grajskem paiku. Ravnateljica ljubljanske Narodne galerije dr. Anica Cevc je ob otvoritvi poudarila, da sta Sevnica in Slovenija s to umetnino bogatejša za baročni dragulj (Foto: Pavel Perc) OPREMA ZA SZ - Oprema iz Kočevja bo preko ljubljanske Lesnine izvozila za preko 200 milijonov dinarjev laboratorijske opreme v Sovjetsko zvezo. Pri izdelavi vzorčne opreme so sodelovali: Kurt‘Kopač iz Kočevja, Stane Lisac iz Novega mesta ter DO Ink op in Kovinar. (Foto: F. Brus) V TE ŠOŠTANJ NI BILO NAPAKE Med vzroki za razpad jugo-«°vanskega elektroenergetskega •'steina je bila izrečena tudi domneva, da je bila za to krivda U(*i v okvari 300 megavatnega JPegata v TE Šoštanj. Kot pa so P°*azali zapiski avtomatskih ®®ilnih naprav v tej elektrarni, •* vnok za razpad iskati zaradi ^ste verižnih dogajanj v jugo-slovanskem elektroenergetskem 5“temu. Kljub temu, da so ob-®*°valci opazili kaj se dogaja v **ektričnem omrežju, pa so mo-Qli zaradi tehnično nevzdržnih *®mer tudi sami prenehati z (*ratovanjem. Vendar je to sa-*jj° ena izmed pojasnil v vrsti “°mnev, zakaj je prišlo do razpa-?*■ Prave vzroke za dogajanje v **ektrosistemu bo poiskala pose-JiU* komisija. Podpora razvojni usmeritvi IMV Pogumen razvojni program novomeške IMV v dolenjski gospodarski zbornici podpirajo s pripombo, da ga je treba še temeljito uskladiti z vso avtomobilsko industrijo Slovenije • » V V o e j m is ca . NOVO MESTO - T opije še vreme f ®zgibalo novomeško sejmišče,' so prišli tudi kupci iz bolj taljenih občin. Rejci so pripeljali Pujska in 22 prašičev, prodali »«o vsega skupaj 338 živali. Pujski *bUi Po 1.500'do 2.000 din, nad 3 Jfesece : 1 din. *4(io'! Sta” pa po 2.100 do Brežice - Na sobotnem sejmu ponujali kupcem 492 do 3 "»Kece starih pujskov in 22 nad 3 starih živali Prvih so prodali h. P° 75 din kilogram žive teže, rejsih živali pa 14 po 62 do 65 ^ ^ogram žive teže. Izvršilni odbor Medobčinske gospodaiske zbornice za Dolenjsko je 10. decembra razpravljal o nadaljnjih razvojnih usmeritvah IMV m v zvezi s tem dal nekaj koristnih pobud. Ko so predstavniki IMV razložili okvirne plane razvoja v novem srednjeročnem obdobju, so sicer poudarili, da usklajevanje še ni končano, vendar pa računajo leta 1985 na tolikšne zmogljivosti, da bodo lahko dajali na trg 250.000 avtomobilov in 50.000 prikolic, pri katerih je v načrtu uvedba novega programa „Moto home”. V proizvodnji avtomobilov prav tako predvidevajo nov tip vozila in tudi kompleten uvoz avtomobilov, kolikor bodo pač dopuščale razmere ustvarjene z lastnim izvozom. Ta naj bi ob koncu nove petletke ne samo kril ves uvoz, marveč računajo celo na 10-odstotno pozitivno razliko. V Novem mestu je tudi v prihodnje predvidena znatna naložba v novo proizvodnjo avtomobilov in prikolic ter opremo pa v gradnjo skladišč za dele in v gradnjo delavnic za tehnosrevis ter ureditev energetike za vse novomeške tozde. Značilno za prihodnjih pet let pa je (sicer že poprejšnja usmeritev, za katero pa doslej ni bilo pogojev), da bi gradili in posodabljali predvsem zunanje obrate. Večje naložbe so predvidene na Suhorju, v Črnomlju (gradnja proizvodnih prostorov in Kmetijski nasveti Ostr/ejš/a merila za mleko J®*0, to najbolj 3.®nje brez docbjanja drugih hranil, je mogoče vrednotiti na noAin ^eko, to najbolj popolno in vsestransko hrano, ki omogoča e brez dodaja cne načine. Če nameravamo iz njega pridobiti maslo, je Vj-, °*j 2animiv odstotek masti, siraiju je najbolj dragocena 0st beljakovin, izdelovalcu mleka v prahu pa odstotek p”®- Zato v različnih deželah različno cenijo in plačujejo ^Htezne sestavine mleka. nas je s posebnim pravilnkom vpeljano plačevanje na odstotka mlečne toišče, pri vrednotenju pa se upošteva specifična teža in čas razbarvanja metil en sk ega praL^: pokaže, kolflcšna je bakteriološka čistost mleka. Za je b3a dalj časa dovolj uporabna Gerbeijeva metoda op/j^&nja odstotka maščobe, ki pa jo zaradi netočnosti že fot^° ‘n uvajajo natančnejše in hitrejše metode, na primer ^0lneter Test er. Najmanjša zahtevana količina toišče je tal .^totka, če je je manj, je običajno upravičen sum, daje j?u dodana voda. Je mleko zelo lahko pokvarljivo blago, pravilnik o mleka posveča veliko skrb čistoči mleka. V enem bakt -U "^e^3 sme biti največ 5 milijonov tako imenovanih ||erij kontaminentov, kar mlekarski strokovnjaki ocenjujejo kliuk0t Preveli'co dovoljeno število, pridelovalci mleka pa ga kfjx.mu, 2^ast* v poletnih mesecih, prepogosto presegajo. *kšna je čistost oziroma okuženost mleka s p0 n°tvornimi, koliformnimi in drugimi bakterkami, je treba pravilniku ugotavljati z razbarvanjem redukcijskega Ul?1* metilenskega modrila. To modrilo dodajo vzorcu če se modrina razgubi prej kot v dveh urah, po našem £ m*e*co *** dobro in ne zasluži premije. V deželah, kjer J t0r“j°."razvito mlekarstvo, dovoljuje manjši čas razbarvanja, 0 5 ostrejše merilo čistosti. J y j ali slej bodo veijetno tudi pri nas poostrili zahteve, kar je 4 rejd ° ?rehrane prebivalstva. Te zahteve morajo razumeti tudi J ^ek’ e*ovalci mleka, ki nepoučeni včasih pojmujejo analize £ a kot nepotrebno šikaniranje, če ne Vri«i<'-nn r. nabava opreme), preureditev obrata v Semiču. V Brežicah nameravajo zgraditi industrijski tir in tovarno sodobno opremiti; naložbe so predvidene na Mimi, v Šentjerneju in Šmarje ti ter' Belem Manastiru. Gradnja nove tovarne pa je predvidena tudi v Suhi krajini V vseh zunanjih obratih, Iger proizvajajo posamezne dele, naj bi proizvodnja dosegla tako raven, da bo sposobna slediti potrebam novomeških tozdov, kjer te dele vgrajujejo v avtomobile in prikolice. Na več kot 8 milijard novih investicij je ocenjen zdajšnji razvojni investicijski program IMV do leta 1985. Pri tem pa je po mnenju članov izvršilnega odbora gospodarske zbornice najbolj problematično močno povečano zaposlovanje. Potrebovali bodo okrog 800 novih zaposlenih vsako leto (za celotno tovarno), od tega 200 s srednješolsko izobrazbo in najmanj 100 z višjo ali visoko šolo. Od kod zagotoviti tolikšno število novih kadrov, je najbrž še vprašanje. Taka stopnja zaposlovanja tudi ni v skladu ne z občinsko ne z republiško resolucijo. V načelu je izvišlilni odbor zbornice razvojno usmeritev IMV podprl s tem, da se ta temeljito uskladi z ostalo avtomobilsko industrijo zlasti v Sloveniji, menili pa so tudi, da je precej možnosti za veliko večje poslovno sodelovanje z raznimi delovnimi organizacijami domače regije. To pobudo zbornice naj bi v tovarni IMV in zainteresirani za sodelovanje najresneje pretehtali R. BACER Koks ustavi Belt Nujna čimprejšnja dolgoročna rešitev v oskrbi Beltovega tozd Livarna Napovedi o hudem pomanjkanju livarskega koksa in s tem v zvezi o težavah Beltove temeljne organizacije Livarna so se, žal, povsem uresničile. Ves november in skoraj pol decembra je livarna v Črnomlju delala le s polovično zmogljivostjo. Skratka, ker je koksarna Lukovac, edina v Jugoslaviji, ki proizvaja livarski koks, omejila svoje dobave le na polovico dogovorjene količine, je Beltova livarna vsak drugi teden obstala, delavci so bili tisti čas doma in dobivali 80-odstotne osebne dohodke. Od »edine decembra do konca leta kaže, da bo oskrba s koksom iz' Lukovice nekoliko boljša. V tem času bodo v Lukovcu za potrebe jugoslovanske livarske industrije predelali 40.000 ton najkvalitetnejšega uvoženega čmega premoga v koks. Ce se medtem stvari ne bodo uredile, z novim letom ne bo več koksa in v tem primeru bi jugoslovanske livarne ali vsaj večji del livarn lahko zaprle vrata, kajti tistih, ki imajo na voljo toliko deviz, da bi lahko same uvažale koks, je bore malo. Poleg tega je uvoženi koks še enkrat dražji kot domači BKZ KIJIH Na sestanku v začetku decembra v Beogradu, ki so se ga poleg predstavnikov združenja jugoslovanskih livarn, kovinskopredelovalne industrije in predstavnikov livarn, ki jih je pomanjkanje koksa najbolj prizadelo (med njimi je tudi Belt), udeležili tudi predstavniki koksarne Lukovac in zveznega izvršnega sveta, seje potrdilo, da ni moč računati na intervencijski uvoz premoga za koksiranje, koksarna Lukovac tudi nima na razpolago potrebnih deviz. Zato so predlagali, da bi se o vprašanju združevanja deviz za nakup premoga za koksiranje dogovorili na ravni republik in pokrajin. Iz Slovenije sta za to, da bi se republiki organi čimprej dogovorili za enotna merila za uvoz premoga za koksiranje, zadolžena direktor črnomaljskega Belta Valentin Papež in predstavnik Livarja iz Ivančne gorice. A. BARTELJ »Dolenjski list« v vsako družino Kot nepotrebno šikanirame, ^manje dohodka. celo krivično Inž. M. I staBiL/zAcija staBiLizAc/ja IVAN FRANIC * * I I * I * * * 4 4 4 0 \ J EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja Tit Doberšek Kljub temu da sem o pretakanju vina obširno pisal v 45. št Dolenjskega lista, se posamezniki še vedno oglašajo z vprašanjem o potrebnosti tega dela. zato svetujem bralcem tega kotička, naj si v bodoče strokovna navodila izrežejo iz časopisa in jih shranijo. Pretakanje vina Se enkrat naj zapišem, da letos s pretakanjem vina ne moremo čakati na pomlad. Letošnji pridelek grozdja smo spravljali v neugodnem vremenu, grozdje je bilo več ali manj nagnito in blatna Vsa ta nesnaga je z grozdjem prišla v mošt in po vrenju mošta sc je blato sesedlo na dnu soda in skupaj z odmrlimi vinskimi kvasnicami tvori usedlino -droži To nesnago je treba ločiti od vina. Tudi če vino še ni popolnoma čisto, ga je treba pretočiti Nekoliko motno vino se bo po prvem pretoku, ki ga moramo opraviti do novega leta, do spomladi lepo očistilo. Ostanke droži lri se bodo po prvem pretoku zgostile na dnu soda, pa bomo od vina ločili z drugim pretokom spomladi. Drugi pretok moramo opraviti do nastopa toplejšega vremena, to je do maja. Ta pretok opravimo po možnosti brez dostopa zraka, s pomočjo vinske črpalke. Iz povedanega sledi, da bomo letos vino pretakali dvakrat: prvič do novega leta, drugič najpozneje do maja. Biološko padanje kisline imenujemo naraven pojav, ko bakterije jabolčno kislino v vinu spremenijo v mlečno kislino in je zaradi delovanja bakterij to pravzaprav biološki pojav. Biološko padanje kisline je za dobroto vina severnega tipa zelo želeno in koristna Prisotnost večjih količin jabolčne kisline v vinu je neugodno in zmanjšuje kakovost. Večje količine jabolčne kisline so pogoste zlasti pri vinih severnega tipa, posebno v letih, ko smo zaradi neugodnih vremenskih razmer prisiljeni trgali nedozorelo giozdje, kot je to bilo letos. Koristno delo biološkega zmanjševanja kisline opravijo bakterije, predvsem bakterija Micrococcus malolaetieus in tudi druge (M varicoccus in Bacterium gracile). Pri tem procesu nastane iz enega dela jabolčne kisline le 0,67 dela mlečne kisline, oziroma iz 134 gramov jabolčne kisline 90 g mlečne kisline in 44 g ogljikovega dvokisa. Na ta način se kislost vina lahko zmanjša od 3 do 5 promilov (gramov v litru). Poleg tega je po okusu mlečna kislina blažja od jabolčne kisline. Zato je vino po tem procesu manj kislo in bolj harmonično; prav zato je ta proces koristen in zaželen. Bakterije razkrajajo samo jabolčno kislino, ne pa vinske. Te bakterije opravljajo svoje delo različno. Včasih delajo istočasno z glivicami, ki povzročajo vrenje mošta. Za svoje delovanje rabijo ugodno toploto od 18 40 25 Q Pri toploti pod 4 C nehajo delovati. Na vprašanje, ali naj zaradi delovanja bakterij, ki povzročajo biološko padanje kislin, odložimo pretakanje vin do spomladi, odgovarjam, da to letos ni potrebno. Zaradi splošnega sladkanja moštov je bilo delovanje teh bakterij letos zgodnejše, saj so delovale po večini skupaj z vinskimi kvasnicami Organoleptični preizkusi povrelih moštov so doslej pokazali, da letošnje mlado vino po večini ni prekisla V nekoliko motnem vinu po prvem pretoku bo ostalo še vedno dovolj tovrstnih bakterij, saj te bakterije delujejo pri ugodni toploti vina še po prvem pretoka Zaradi hladnoče naših kmečkih zidanic pa bakterije, ki povzročajo biološki padec kisline, svoje delo dokončale na pomlad in jih bodo z ostanki droži ločili od vina pri drugem pretoku spomladi. Kam z drožmi Letos bomo imeli ob prvem pretoku zaradi že navedenih vzrokov veliko droži; računamo lahko kar na 8 do 10% vsega mošta. V drožeh je še precej vina (okrog 70 % droži je še vino), ki po kvaliteti sicer zaostaja za ostalim vinom, vendar je še vedno uporabna Zato pustimo droži v kaki posodi, da se gošča v drožeh sesede, tekočino nad goščo pa potem previdno odtočimo. Lahko tudi droži piecedimo skozi platno (ali cedilo). Droži, ki jih damo v manjših količinah v posamezne platnene krpe, lahko na rahlo stisnemo tudi s preša LJUBITELJEM DOBREGA CVIČKA Sporočamo, da bo piireditev Teden dolenjskega cvička v Novem mestu od 19. do 21. marca. Podrobna obvestila bomo objavili naknadno. D. T. ! * s s * n * «< * s i * 18. decembra 1980 DOLENJSKI UST Delavce vrniti - v tovarne! (Nadaljevanje s 1. strani) v Novem mestu predlagajo akcijo v združenem delu: zbrati potrebna sredstva k ot soudeležbo pri bančnih kreditih. Del sredstev pri navedenih naložbah bo krit tucli s pomočjo združenih skladov iz sozda. Dolenjske kmetijske zadruge sicer niso med „izgubaiji“, poslujejo pa tako, da niso sposobne z lastno udeležbo priti s prošnjo za k redit v banko. Pri tem bi jim moralo združeno delo kot porabnik hrane pomagati na začetku nove poti, sicer ni možnosti, da bi uresničili srednjeročni razvojni program navzlic vsem poudarjenim prednostim. R.B. KRŠKO: PRED ZK GOSPODARJENJE IN IZOBRAŽEVANJE Razpravo o gospodarjenju v krški občini za devet mesecev bodo na seji občinske konference ZK 22. decembra člani zagotovo obogatili z oceno za zadnje četrtletje. Večina kolektivov zdaj že ve, pri čem je, čeprav uradnih podatkov še ni. Priporočila za nadaljnje ukrepanje komunistov naj bi torej izvirala iz položaja, v kakršnem so se znašli kolektivi ob koncu leta. Pred konferenco je takrat tudi obširno poročilo o idjeno političnem izobraževanju posavskih komunistov v minuli sezoni. V gradivu je predstavljena vsaka občina posebej, zato člani lahko povedo, koliko to izobraževanje ustreza potrebam po številčnem odzivu, po izboru in kvaliteti posameznih oblik. Na seji bodo sklepali še o organiziranosti občinske organizacije ZK v vojnih razmerah in o delu, ki jih čaka do programsko volilne komisije. ■ZANIMANJE ZA JEZIKE Jezikovni tečaji so redna oblika izobraževanja pri delavski univerzi v Krškem. Kandidati prihajajo iz združenega dela, Id tako izpopolnjevanje tudi finančno podpira. V delovnih kolektivih se namreč zaradi sle bega jezikovnega znanja srečujejo z velikimi težavami, zato jih poskušajo premostiti s tečaji iz nemškega in' angleškega jezika pri DU. S posveta kadrovnikov v Posavju — Usmerjeno izobraževanje še oddaljeno od prakse ,.Strateški cilj je doseči visok dohodek ob majhni porabi energije na enoto proizvoda in optimalni izkoriščenosti kadrov,“ je v nekaj besedah označil vlogo kadrovskih služb v uresničevanju ekonomskih ciljev na nedavnem posvetu s kadrovniki Posavja v Krškem Edo Gaspari, republiški podsekretar pri sekretariatu za delo. Poudarjeno je bilo, da v Sloveniji, Iger je zaposleno 44 odst. celotnega prebivalstva, težimo k polni produktivni oz. smiselni zaposlenosti. Ob Pogumno nad napake V torek, 9. decembra, je komite občinske konference ZK v Novem mestu obravnaval naloge komunistov v domači občini po 8. seji CK ZKS ter sprejel poročilo o stanju teritorialne obrambe. Glede na številne zelo aktualne naloge, ki jih je začrtala nedavna 8. seja CK ZKS, so bili v komiteju mnenja, da je o tem ob konkretnih razmerah spregovoriti na občinski konferenci. S posebno pozornostjo in odgovornostjo bo te dni sklicana konferenca obravnavala zlasti odgovornost komunistov in njihov vpliv pri sestavi in sprejemanju novih srednjeročnih planov, da bodo le-ti realni. Podčrtali so, da je pri sedaj znanih planiranih investicijah na raznih področjih še preveč neuresničljivih in v oblake postavljenih želja. Komunisti se bodo na konferenci opredelili tudi do predloženih planov interesnih skupnosti Ob oceni stanja teritorialne obrambe v novomeški občini pa je po mnenju komiteja v bodoče poskrbeti za večje vključevanje žensk v te enote, za izobraževanje zlasti starešinskega kadra enot ter za povečanje števila članstva v ZK. Nasploh pa je bilo na sqi nekajkrat poudarjeno, da je v zdajšnjem boju za ekonomsko ustalitev in nadaljnjo krepitev samouprave najmanj primeren čas, da bi se komunistov lotevalo malodušje. Pogumno, toda realno je treba zreti v leto 1981, zavedajoč se, da bo težko, ob tem pa se pogumno lotevati odstranjevanja vseh tistih napak, ki slabijo udarno moč in ugled ZK. novih naložbah je potrebno drugače zastaviti tudi to področje; predvsem bodo iskani višje izobraženi delavci. Skladno s tem ciljem je strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju uvrstila na posvet tudi temo, ki je številne kadrovnike spodbudila k živahni razpravi Govorili so namreč o nalogah združenega dela pri prehodu na usmerjeno izobraževanje. Pomočnik predsednice republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Jože Miklavec je dejal, da so o mreži šol dale pripombe predvsem izobraževalne organizacije. Zelo redke so bile občinske izobraževalne skupnosti in OZD. Plan izobraževanja mora postati sestavni del plana razvoja, zato se ne bi smelo več zgoditi, da, ko načrtujemo nove investicije ne razmišljamo o usposobljenih delav- cih. V organizacijah združenega dela bi se morali dogovoriti, katere programe bodo izvajali, do 7. maja 1981 pa morajo uskladiti samoupravne splošne akte z zakonom o usmerjenem izobraževanju. OZD bodo lahko razpisovale štipendije kot doslej, lahko pa bodo prešle k razpisom za programe. Štipendija tako postane instrument za usmerjanje med šolanjem. Počitniško prakso bosta zamenjala proizvodno delo in delovna praksa. „Tega dela učencev in študentov ne bo nihče financiral, saj morajo sami doprinesti k dohodku,“ je pojasnil Miklavec in dodal, da bo posebna izobraževalna skupnost določila višino nagrade. Čeprav se lepo sliši da mora reforma vzgoje in izobraževanja pomeniti, da bomo vrnili delavce v tovarne in da se kaže korenito spoprijeti z vrednotenjem dela, se nismo mogli znebiti vtisa, da smo teoretično morda že pripravljeni na prehod na usmerjeno izobraževanje; koliko je oddaljena praksa in koliko bo to stalo združeno delo, pa se še vedno sprašujemo! PAVEI. PERC Pokriti izgube zdravstva Ali poračun združevanje v morebitnih presežkov ali dodatno breme dohodka ali prenesti presežke drugih SIS Letošnje izgube na področju zdravstva naj bi pokrili vsaj v tak em obsegu, da bo zdravstvo zaključilo poslovno leto s »pozitivno ničlo”. Tako so sklenili na nedavnem posvetu o položaju v zdravstvu, ki ga je sklical Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije. Po oceni bo letos v 18 občinskih zdravstvenih skupnostih potrebnih za pokritje najnujnejših izdatkov dodatnih 150 do 160 miljjonov dinarjev. Po tej oceni je potrebnih v občini Kočevje blizu 6 milijonov dinarjev, v občini Ribnica pa blizu 3 milijone. V teh dveh zneskih pa ni vračunano povečanje za valorizirani del materialnih stroškov, ki bi ga po SREČANJE SPOMENIČARJEV - V novomeškem hotelu Metropol so se v petek, 12. decembra, zbrali na 3. tradicionalnem srečanju spomeničarji novomeške občine, ki so v letošnjem letu slavili 60-, 65-, 70-..,. letnico rojstva. Kulturni progam so pripravili dijaki Kmetij & ega šolskega centra Grm in Šentjemgski oktet. (Foto: J. Pavlin) mnenju, osvojenem na posvetu, morali tudi plačati Nakazali so možnosti, iz katerih sredstev naj bi izgubo v zdravstvu pokrivali. Prva so gotovo morebitni presežki prihodkov občinskih zdravstvenih skupnosti, naslednji dve pa dodatno združevanje sredstev v breme dohodka združenega dela in prenos presežkov drugih samoupravnih interesnih skupnosti v zdravstveno porabo. Seveda so se vsi razpravljala strinjali, da je to začasna rešitev, najti pa je treba trajno. Opozorili so tudi „da se zdravstvo ne sme obnašati tako, kot da zanj dogovorjena merila in stopnje ne veljajo in kot da bo nekdo v vsakem primeru zagotovo pokril njegovo izgubo”. Predstavnik iz Ribnice je vprašal celo, ali je zdravstvo lahko sod brez dna. Nekoliko manj je bilo razprave o informaciji o poteku priprav srednjeročnih planskih dokumentov, spet več pa o informaciji o poteku reorganizacije strokovnih služb regionalne zdravstvene skupnosti. Menili so, da po reorganizaciji strokovnih služb administracije ne bi smeli povečevati. Hkrati so ocenili, da z novo organizacijo ta služba tudi ne bo cenejša. Strinjali so., se, da je treba spremembo temeljito pretehtati in so predlagali, naj bi rok reorganizacije podaljšali do 30. junija 1981, se pravi za pol leta. JOŽE PRIMC a ARHIVSKI POSNETEK — Ob letošnjem ribniškem občinskem prazniku je Ivančičeva mama pr g'da plaketo ,,26. marec”. V slovo Mariji Ivančič „... Štiri sinove so mi okupatorji pobili. In ko bi jih vsaj samo ustrelili! Mučili so jih, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove, tako so jih izmaličili, da niso bili podobni človeškim telesom...” To je le nekaj besed izgovora Ivančičeve mame — Marije Ivančič z Gore nad Sodražico na Zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Z besedami na tem zboru se je Marija Ivančič za vedno zapisala v našo zgodovino. Marije Ivančič pa ni več med nami V petek, 12. decembra, so jo na zadrgi poti na pokopališče na Gori spremili številni sorodniki, prijatelji, znanci, borci, heroji, delegacije sosednjih občin in republiških organizacij in organov ter mladina, ki jo je Ivančičeva mama v vsem povojnem obdobju rada s prejema lajn jo seznanjala z narodnoosvobodilnim bojem. Marija Ivančič je bila ** Kočevskem zboru izvoljena z* odposlanko drugega zasedanj* AVNOJ. Kot revolucionarka in aktivistka OF je delovala m** vojno, na. raznih odgovornih dolžnostih pa je delala tudi P° vojni Vedno in povsod se Je zavzemala za pošteno delo 'i® zato je še posebno ostro obsojal* vse tiste, ki so kdaj živeli #* račun delavca in si prisvsri»b družbeni denar. Za svoje delo med vojno inP° njq je dobila več priznanj |n odlikovanj. Zadnje so ji podelili ob letošnjem prazniku občil* Ribnica 26. marca.' Od Ivančičeve mame, ki j* 12. junija letos dopolnila 90 l*j> se je v imenu družbenopolitičnih organizacij in KS Sodra## poslovila mladinka Irena češ* rek, v imenu borcev pa ji je 0® odprtem grobu poslednjič spte' govoril predsednik Občinskega odbora 7. ZB NOV obči«« Ribnica Vinko Kersnič. J-P\ Novomesčani niso izostali Priznanja mladinske organizacije za NovomeSčanjj________________ Sava ’79. ZSMS m Na 2. seji republiške konference ZSMS 12. decembra so govorili predvsem o rezultatih lanskih in letošnjii mladinskih delovnih akcij in podelili priznanja najboljšim mladin-skim delovnim brigadam. Delegati iz občinskih konferenc ZSMS so ponovno poudarili, naj bi imele akcije predvsem politični in vzgojni namen. Merilo uspešnosti bi moralo biti njihovo samoupravno aktivno vključevanje v interesne dejavnosti, ne pa kubici premetane zemlje, kot se navadno dogaja. Med enajstimi brigadami, ki so prejele plaketo Veljka Vlahoviča -podeljuje jih Konferenca ZSM Jugoslavije za dosežene rezultate na zveznih mladinskih delovnih akcijah - je tudi MDB Matjan Kozina občinske konference ZSMS Novo mesto za dosežene rezultate na zvezni MDA republiške konference _ boljšim brigadam na zveZ.,.»j|i republiških MDA pa si je Pr , nej tudi Pionirska delovna brigada J* Mrak iz Novega mesta kot najb°?j brigada na republiški MDA Istra ^ Na seji so podelili priznanj najboljše srednješolsko glasil® »Mladi novinar ’80”. PlveS* »' dobilo glasilo „Sola ob c Izobraževalnega centra za tehl“,{j stroke v Novem mestu, ki Prl ( teme o samoupravljanju, PoU*L vključevanju šole v družbene t ^ ve, o njenem povezovanju skr^* skupnostjo, organizacijami nega dela itd. Priznanje » ^ novinar ’80‘‘ je poleg šestih ml*^ j in mladincev iz vse Slovenije ^ tudi Vida Rataj iz Novega ineS 'jj, se je izkazala pri °r8an'z'rajJup* vodenju dela informativnih s* g ter s svojim delom prispe ^ boljšemu informiranju ZSMS in javnosti o delu «nl* organizacije. Jože I 'idic : D Po sledouih uojnegn zločinca Franca Frukeljna »Dobri smo, so že odšli,” mi je rekla Grebenčeva punca. »Človek še dihati ne more, tako se jih boji,” sem pripomnila. Vaški belogardisti so mi že večkrat grozili, da me bodo ustrelili KdHarkoli sem jih zagledala, sem vztrepetala. .Živino sem nalomila in napojila,” sem rekla mami in sedla na peč, mati pa je sedela na klopi pri peči Pomislila sem na partizane, ki zmrzujejo po gozdovih, lačni, slabo oblečeni in preganjani Iz misli me je predramil pogled skoz okno. Pred sosedovo, Strumbljevo, hišo je ostalo pet mol Partizani sem pomislila, in rekla materi: „Hudimana, komaj eni odidejo, so že drugi tu. Prav nič se ne pazijo.” Medtem so se s truščem odprla vežna vrata. Partizani ne vdirajo tako v hiše, sem pomislila, in že je med vrati stal domobranec s puško v rokah. Mislila sem, da bo vprašal za brata, ki je bil v partizanih. ,Je tukaj Angela Kumše? ’ je rezko vprašal in zapičil pogled vame. Streslo me je po vsem telesu. Kot sirena mi je v možganih zatulila večkrat izrečena grožnja: Ubili te bomo. .Hitro, hitro,” je priganjal, ko sem si obuvala čevlje. Mama mi je prinesla zimski plašč. S povzdignejnimi in sklenjenimi rokami ga je prosila, naj pove, kam me bo peljal Ni odgovoril, mati pa je, sede ob peči še kar naprej ponavljala: »Kam jo boste pejjali, kam? Ona je nedolžna. Mar bom ostala sama na kmetiji? ” „Ven!“ je zarjul, kot bi podil psa iz hiše. .Se rokavice moram poiskati,” sem dejala in s tresočimi se rokami brskala po omari. .Adije, mama, pa pozdravite sorodnike, »h mene ne boste videli nikdar več,” sem izrekla zadnje besede svoji mami Po njenem zgaranem licu so tekle solze. Objeli sva se, in to je bilo najino zadnje snidenje. Umrla je v taborišču Ravensbrueck. Domobranec me je gnal na Furlanovo dvorišče. .Ostani tukaj, nikamor se ne gani, sicer bom streljal,” je zagrozil. Okrog hiše, za vsakim zidom ali drevesom, je bil stražar z naperjenim orožjem. Kmalu sem dobila družbo. Pripeljali so brata in sestro Martina in Pavlo Furlan, sestri Marijo in Lojzko! Grebenc, Frančiško Strumbelj, Iv ano Lesi-co in Marijo Podržaj; skupaj nas je bilo sedem žensk in en moški »Vse imamo, je nekdo dejal,” zdaj lahko gremo. Gnali so nas skozi vas in nato naravnost čez polja proti Brestu. Spremljalo nas je dvanajst domobrancev, na vsaki strani šest. Drugi domobranci so šli daleč proč levo in desno od nas. Po tistih kolovozih, po katerih vozijo kmečki vozovi, se nabere voda, ki pozimi zmrzne. Če smo stopili na led, se je ta pod našo težo lomil in drobil z značilnim hreščečim pokom, ki je odmeval v tiho noč. Domobranci ki so vedeli, da nas peljejo na morišče, so se hudo bali partizanov, ki so ponoči večkrat prihajali v te vasi. Zato so nas priganjali in vodili poleg kolovoza po zmrznjeni travi. -Med domobranci sem prepoznala tri domačine. Najbolj me je prizadelo, ko sem po glasu prepoznala svojega nekdanjega sošolca, 25-letnega kmečkega sina Franca Požarja iz Strahomerja. Jaz sem bila odlična učenka, on pa zabit kot klin v grči. Vso pot nas je tepel in zmerjal s kurbami in prašiča ml Ob koncu vojne je pobegnil na Koroško, Angleži so nam ga vrnili naši pa obsodili na smrt. . Vodja .ekspedicije” je bil Martin Oblak iz naše vasi. Martin je študiral za duhovnika, a je pri zmerjanju uporabljal tako bogat slovar grdih besed, da ne vem, v kateri šoli se je to naučil. Bil je ljubosumen na Martina Furlana, ker je bil slednji najnaprednejši kmet v vasi pri Oblakovih pa so imeli zanemarjeno kmetijo. Tretji*domačin je bil Jakob Modic-Anzelčev, tudi kmečki sin. Njegov brat je padel kot belogardist v boju s partizani. Modic živi v Ameriki Za Brestom smo se ustavili na cesti Ne vem, koga ali kaj smo čakali. Ne da bi se karkoli zgodilo, smo nadaljevali pot proti Mateni in nato za to vasjo proti Ižanski cesti Grebenčeva Lojzka me je večkrat] vprašala, kam nas ženejo. »Pobili nas bodo,” sem brez pomisleka odgovorila. Na Ižanski cesti mi je Lojzka zašepetala: „Do zdaj sem upala, da nas bodo partizani rešili, zdaj pa nič več.” Neki mlad domobranec iz Matene se je mimogrede skušal ločiti od skupine in oditi domov na obisk. Morda je bil v njegovem srcu še toliko poštenosti, da ni hotel prisostvovati morij), pa je bil obisk staršev ie izgovor. Oblakov Martin ga je opazil in revsknil za njim: »Kam gre? “ »Domov,” je odgovoril fant. »Nikamor ne smeš, dokler* ne opravimo s to sodrgo,” je ukazal Obla kov in domobranec se je spet priključil koloni. Levo od nas, deset minut hoda, je bila Kozlarjeva gošča. Do tega večera so barjan-1 ski domobranci v ujej pobili že prek petdeset domačinov, raje več kot manj. Ustavili smo se. Domobranci so šepetaje nekaj naklepali, me pa smo zrle proti gošči, kjer se bomo morda poslovile od tega sveta. Tu so nam pobrali osebne izkaznice in sploh vse, kar smo imeli v žepih. V srcih nas je še bolj stisnilo, kajti to je bilo slabo znamenje. Kolona je spet krenila. Pred barjansko šolo na Ižanski cesti se nam je približal poveljnik domobranske postojanke Franc Frakelj, z ilegalnim imenom Peter Sldar. Bil je visoke postave, bakrene polti, surovega vedenja, sicer pa šolan. Menda je bil študent prava. Iz Vrbljen do Barja nas je v tej irol °ni šlo sedem žensk in edini moški aretiranec Furlanov Martin. Vsakega od nas je Frakelj posebej vprašal, kako se piše. Ko je slišal vsa imena, je zabrundal: »Same znane tičice! Same terenke, banda!” Po tem laježu je domobrancema Oblaku in Modicu ukazal, naj nas odpeljeta za bližnji šolski vrt, kjer je bila manjša lopa. Opazila sem, da nas nenehno spremlja dvanajst domobrancev, Čeprav jih je bilo v Vrbljenah veliko več. Vsi tisti, ki so zvečer za časa aretacij le varovali vas pred partizanskim napadom, so se že zdavnaj vrnili in spali v postojanki. Slednji sploh niso vedeli, kam nas ženejo. Pri nas je ostala le likvidatorska skupina, ki jo je ljudstvo poznalo pod imenom črna roka. Medtem je druga skupina prignala na vrt še tri ženske iz Tomišlja, in sicer sestri Francko Škraba ter Mimico Grum in Pavlo Peršin. Mimica je bila najmlajša od nas desetih žensk na tem vrtu. Sele aprila bi bila stara dvajset let. Njena sestra Francka je bila poročena in je! doma pustila petletnega sinčka in 14-me-sečno hčerko, ki bosta to noč za vedno izgubila mamo. Stala sem bolj zadaj. Pe ršinova iz Tomišlja se mi je približala in me vprašala, kdo je moški, ki je z nami *Lc napni oči,” sem ji. tiho šepnila, ,tvoj fantje, Furlanov Martin” Čutila sem, kako seje stresla. Skuša la se mu je približati, a so ji domobranci ukazali, naj se ne premika. Ko smo tako nekaj minut stali na vrtu, pride Frakelj z nekim starejšim domobranskim oficirjem, ki je bil manjše, toda čokate postave, debelega vratu in že sivih las. Pravi bivol, sem si mislila in nisem se zmotila. Brž ko je namreč ta bivol Furlanovo Pavlo, jo je začel tepsti da je kar omahnila. »Preklet* ^ partizanska,” je kričal na to jji kmečko dekle, .zdaj ne boš več **^» švabski tolmač in ne boš več imel* j 0\V partizani” Ču dni so bili domobr*®* cirji, kadar so bili takole sami brez N*^ t Tedaj 'so partizanske aktiviste repniki Oni pa so se znali tako njimi boriti proti partizanski voj**^ italijanskimi in nemškimi ovaduhi mnnitri Oni na cn cp Tnali tnkO ^ .A' 1*6 dirati z njimi po Ljubljani in 0 sprejemati pohvale in odlikovanja. » jji »Kje so vrvi?” je vprašal bližnji domobranec mu je že PonU vabH zano telefonsko žico od poljske?* ^ Vsaki posebej je zvezal roke na hrbtu. ^ pa še čez lakti po dve skupaj. lakti povezoval Martina Furlana in K zaročenko Pavlo Peršin, Jankovi® ^ Tomišlja, jima je Frakelj posmehljiv^ ^ »Sta mislila, da vaju bo zvezal duh® gjjp sem raju kar jaz. Za na oni svet je P# dobro!” * »Preden zapustite Barje, se o malo zabavali” je napovedal Ft* odhod. Na te besede so nas začeli jk ^vi, suvati z orožjem v trebuh, prsi tj kamor je pač padlo. .Ne ubijte ^ poU prosile žene in dekleta, oni pa 40 mlatili po naših zvezanih telesih- Izza ograje je to početje opazov* ^ braneč, ki ni bil član te mor1«* Martin Oblak ga je opazil in sc tn® Pj^oJ* z naperjeno brzostrelko in zakrič*1-tam? . »Stražarja iščem,” smo slišali llsttr »Pridi sem, mrcina zvedava, da c s* lim!” je zarohnel Oblak. DomoOf' P mu je približal Oblakov mu J P brzostrelko v prsi in ga spet nahi® ^ t se tu dogaja, te nič ne briga. Zg>n ’ pihnem!” iič) (Nadaljevanje p1 •>•' " Št. 51 (1636) 18 rlecert*1^, 9/v & ll/twUoSUny 9W»^v4*^o/£tv4i/ p0MOC ITALIJANSKIM POTRESNIKOM j* Ob vesteh o strašnem potresu v da {Id* -*e Podmladek RK odločil, en.-?0 Prizadetim pomagali. V tuj* .dnevu smo zbrali 6.500 din. ^id smo šli od hiše do hiše in nce ni tekel, da nič ne da. Vaščani . radi dali, ker se vsi zavedamo, da 0 ^akogar doleti nesreča. ROMANA STANIČ OŠ Podbočje pestrejše družabno ŽIVLJENJE Na novo ustanovljena komisija za ■abno življenje v Domu Majde katere naloga je, da skrbi za Msh.il £ je. ua za dti=, j &vlJenje v domu, je že C®®4. Pripravili so ples do blik ~ ranir ___________ KUD vojašnice ■Wn.i . Pripravili so ples po PosU« M ^ repUblike. Proslava C.U P^d sodelovanja domskih pncev s člani ‘na Majcna. IRENA VIZLAR Dom Majde Šilc Novo mesto I Recitacijski KROŽEK I . * Ly. An! s°deluje 20 učencev. Vodita ga i-0T 63 ln Dorica Nahtigal, olj ^ sn>o že nastopili na proslavi Se nevu republike, pripravljamo pa Dni*3 s°delovanje na proslavi ™?astitev dneva JLA. Kroi fcssr» "dno v Krožek velikim DARJA KRESE, 7. b lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk OBISK učiteljev J,#ed°. 10. decembra, so nas kinn* nčitelji iz vse Bele krajine, |j ^ kujejo četrte razrede. Poslušala ■nj!S Pri n1* spoznavanja družbe. Hg P*1 je bilo veliko, nam je bilo ti. V* Pr>Povedovati in odgovarja-Venrt - seje komu tudi zataknilo. Vsee 81 uPam> rta so tovariši učitelji oc*nesli o nas dober vtis. Saj ko°,Se,potrudili, kar seje dalo. Po tazrpH*^ Prv' nri smo šli v drug so ‘n se naprej učili, učitelji pa so v razredu sestanek. Od nas 5e Poslovili po kosilu. DEJANA GOLEŠ, 4. r. COŠ Suhor ZGODOVINSKI KROŽEK tena* P*® Soli deluje že več let jenski krožek. V njem sodelu-“čenči višjih razredov. Udeležu-■niart-Se natečajev, ki jih razpisuje panska revija Pionir. Tako bomo ivJ^ah mline ob Krki in napisali "•no o partizanskem šolstvu, da bomo nalogo uspešno Sr n*wii. LJUBICA JARC, 7. b nov. krožek - OŠ Žužemberk NISO VEČ acIBANI Fr* pJT.Peditev, posvečena dnevu re-je bila veliko doživetje za .“ane naše šole. Prvošolci so bili irtien ^ mec* pionirje' odreda, ki se Obli!H}?,. P° Gorjanskem bataljonu, ni i- r s°. da bodo dobri in delov-^ Pionirji. Ko so dobili pionirske Titov'’so km ponosni, saj so postali 0vi Pionirji. ROSANA PESTNER OŠ Grm, N. mesto NEUSMILJENI VOZNIK V torek smo zelo dolgo čakali na postaji avtobus za Rečice, kamor smo bili s smučmi in sankami namenjeni na športni dan. Ko je avtobus le pripeljal, je nekdo izstopil, potem pa so se vrata zaprta in voznik je hotel kar odpeljati. Ko sem potrkala na vrata, jih je odprl in povedala sem, da bi se radi peljali v Rečice na športni dan. Vendar je odvrnil, da nima kam dati smuči in sank. Na predlog, naj jih da v prtljažnik, se je samo zasmejal, zaprl vrata in odpeljal brez nas. Jezni in razočarani smo se potem vsi odpravili v Rečice peš in prišli na športni dan pošteno utrujeni. Pogovarjali smo se, da se voznikk najbrž ni dalo ven na mraz, da bi odprl prtljažnik. MARTINA MOLAN, 6. a nov. krožek OŠ Artiče ZABAVA ZA MLADE Od dneva republike imajo mladi Leskovčani ob praznikih, sobotah in nedeljah na voljo prostor od 17. do 22. ure. Nabavili so šahe, družabne igre in gramofonske plošče, za primemo ceno pa so na prodaj tudi brezalkoholne pijače. Tako se mladi zabavajo v „svojih“ prostorih lepše kot v gostilnah. L. Š. ZADOVOLJNI Z ODVOZOM SMETI Večkrat smo prebrali, da v Kočevju niso zadovoljni z odvozom smeti, češ da je neredno, posebno okoli prazničnih dni. V Livoldu pa smo zadovoljni, odkar nam smeti odvaža Komunala. Šofer Rude nas obišče s svojo ekipo vsako sredo že okoli 6,15. Tudi velik sneg ali dan po praznikih nista ovira, da svojega dela ne bi vestno opravili. I. M. RADIJSKA ODDAJA IN BILTEN Prvi petek v decembru smo v Domu Majde Šilc v Novem mestu pripravili že drugi seminar o obveščanju. Tokrat je bil praktičnega značaja, vodil pa ga je Samo Mihelin. Slušatelji smo delali v dveh skupinah; ena je pripravila in posnela radijsko oddajo, druga paje izdala bilten. Z obema izdelkoma smo dokazali, da teoretično znanje o obveščanju že lahko uporabimo v praksi. CVETO TROHA OBISK NOVINARKE RTV LJUBLJANA Obiskala nas je Valči Ravbar, novinarka RTV Ljubljana. Z njo smo prebili nekaj prijetnih trenutkov. Pogovaijali smo se o delu v različnih krožkih, bobnaiji pa so tudi nekaj zabobnali. Vse je posnela na magnetofonski trak. Kdaj se bomo lahko poslušali na radiu, nas bo posebej obvestila. Tega srečanja smo se razveselili, saj smo spoznali, da novinarka Valči dobro pozna delo krožkov na šoli iz poročil dopisnikov za Pionirski tednik. Predlagala je, da bi se še kdaj srečali in se še več pogovorili o našem delu. MANUELA PINTERIČ, 8. a nov. krožek OŠ Artiče PRVI BILTEN teden je mladinska kiltoi aJa na izdala prvi *nii 'fč* ridajo smo vse naredili sn,0' ceprav ima le nekaj strani, "tfegadria Pot»°sn*. »j je odraz KATICA NEMANIČ OŠ Črnomelj VFILMI G POKLICIH kakVn rf^en si v šoli ogledamo tiho ?• 0 poklicih. Nazadnje km«:;1 ogledali film o poklicih v ' »»ogoa • Filmi so zanimivi, Odlog j,e se ko kateri od učencev hi,,, „Za enega do poklicev, I fazanih v filmu. PETRA DRŽAJ j,- OŠ Črnomelj ^bisk v delavnici teden smo si pobliže sI*em« s P°klicem mehanika. V rtll-han *U u^'*elja smo si ogledali "icno delavnico pri Viatonu. JOŽICA BRODARIČ , OŠ Črnomelj Ustava o bratstvu je 5*2?“na !cora>sija v sevniški Lisci Krroeij,OStor'k tovarniške jedilnice v v° fotr? Popravila zanimivo razsta-stvo P°k naslovom „Brat- snio si Slovenci in Srbi*'. Učenci njein> azstavo ogledali z za nima - Učenci OŠ Krmelj EKSKURZIJA PO DOLENJSKI Učenci več razredov smo šli na zanimiv izlet po Dolenjski. Ogledali smo si'Jurčičevo rojstvno hišo na Muljavi, nato smo nadaljevali pot po dolini Krke do Žužemberka, kjer smo obiskali spomenik padlim. Ob spomeniku nam je borka iz tamkajšnjih krajev pripovedovala o težkih časih NOB. Potem smo si ogledali ribogojnico na Dvoru, znamenitosti Novega mesta in razstavo pionirskih grafik v Kosta- sovega 3 pionirskih gra njevid Na izletu smo videli veliko novega. MIRAN ZUPAN OŠ Krmelj Ankica Šašek POGOVOR S F. ŠETINCEM - Člani uredni&ega odbora glasila 00 ZSMS Novo mesto ,Mladi val“ so 12. decembra obiskali Franca Šetinca. V dveurnem pogovoru je sekretar predsedstva CK ZKS mladim odgovaijal na številna vprašanja o mladinskih akcijah, o problemu nezaposlenosti mladih, o mladinskem tisku ter o drugih zanimivih stvareh. Šetinc je posebej poudaril velke naloge, ki jih imajo mladi v sedanjih in bodočih stabilizacijskih prizadevanjih. Pogovor bo objavljen v novoletni številki Mladega vala. (Foto: S. Pelko) NAJSREČNEJŠI DAN - Za Janeza in Nežo Totter je bila druga novembrska sobota najsrečnejši dan v življenju. V krogu svoje številne družine, ki štge 10 otrok, 28 vnukov in 2 pravnuka, sta Neža pa je zbirala hrano in sanitetni material za partizane. Janez Totter je znan tudi kot vodja pevskega društva v Gribljah. Devetdeset let Iva Zupaniča Devetega decembra je v Mariboru preživel 90 letnico življenja dipl. inž. agronomije, specialist za vinogradništvo in vinarstvo Ivo Zupanič. Ugledni in mednarodno priznani strokovnjak je bil rojen v narodno zavedni vinogradniški družini v Slovenskih goricah. Za poklic se je usposabljal pred prvo svetovno vojno na Dunaju, po njej pa je kknčal študije leta 1921 v Zagrebu. Specializacijo je opravil v Geisenheimu in Klostemeuburgu. V letih 1932 do 1936 je bil ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, kjer je organiziral več pomembnih sprememb gospodarskega poslopja. Že takrat so namestili v prešnico hidravlično stiskalnico. V okolici zgradb so zasadili sadno drevje, po navodilih prof. Frwnca Vardjana pa uredili park. Imeli so vzorno urejene vinograde na Trški gori in v Smolen-ji vasi. Takratna posebnost sta bila „grmski cviček" in „trškogorec”, naravno desertno vino iz prezrelega grozdja' rizvanca. Kasneje je inž. Zupanič služboval kot vinarski inšpektor v Ljutomeru nato pa v Ljubljani. Do upokojitve leta 1958 je bil direktor Kmetijskega instituta Slovenije. Ves čas je usmerjal obnovo vinogradov, proučeval sortiment in se zavzemal za sortno čistost. Pod njegovim vodstvom je nastal trsni izbor za Slovenijo leta 1935. Bogate življenjske izkušnje je prenašal na generacije sodelavcev, ki so postali najboljši kletarji, vinaiji, poznavalci vin, degustatorji in vinski mojstri. Bil je med organizatoiji Vinarskega društva za Slovenijo, ki se je Vse, ki smo jo poznali, je prizadela nedavna smrt Ankice Šašek iz Metlike. Rodila se je pred petinsedemdesetimi leti. V družini je bilo pet otrok, zato je morala že od malega poprijeti za delo. Najprej je pomagala očetu, ki je bil šolski sluga, opravila je šiviljski izpit, pozneje pa se je izučila za trgovsko pomočnico. Po očetovi smrti sta njegove posle na šoli opravljali z materjo,po upokojitvi slednje pa je težkemu delu kljubovala sama. Štiri desetletja je prebila na metliški šoli, rada je imela mladež, otroci so jo spoštovali, njeno delavnost in poštenost pa so učitelji cenili Med NOB borilo z nemškutarskimi vinogradni-k i, zlasti na Spodnjem Štajerskem. Organiziral je številne razstave in sodeloval pri uveljavljanju Mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani, kjer je več let predsedoval mednarodni komisiji za ocenjevanje vin. Veliko je bilo njegovih del, kot sestavkov, v različnih strkovnih časopisih, izdal pa je tudi tri samostojne publikacije, Vinske bolezni in napake leta 1938, Gostilniško kletarstvo leta 1941 in Zgodovino vinogradništva Slovenskih Goric leta 1958. Kljub upokojitvi in visoki starosti je še vedno delovno in strokovno aktiven, med ostalim tudi kot redni član ocenjevalne komisije za vina pri Kmetijskem zavodu v Mariboru. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je jubilantu podelila na priložnostni proslavi v Mariboru, v okviru njegovih stanovskih tovarišev, kot prvemu, zlato plaketo skupnosti. Posebna priznanja so mu podelile tudi nekatere druge institucije, med njimi Zveza društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. ALOJZ PIRC je Ankica delovala od poletja 1943, zbirala je hrano, obleko, denar, cigarete in drugo ter vse to nosila borcem na položaje blizu Mehike. Pomagala je obdelovati partizansko njivo, za borce je prala in šivala perilo. V KPS je bila sprejeta 1944. Kjer je le mogla, je sodelovala pri obnovi domovine, bila je brigadirka med popravilom belokranjske proge, tudi družbenopolitično dogajanje ni šlo mimo nje. Ljudje so cenili njeno dobrohotnost in preprostost, nenehno pripravljenost na pomoč. Kot taka nam bo ostala v trajnem spominu. T. K. NA BENCINSKIH ČRPALKAH V ZIMSKIH DNEH V teh strupeno hladnih zimskih dneh se človeku kar ne mudi iz toplih prostorov. Tako sem nekega dne na bencinski črpalki v Krškem mimogrede omenila: „Tu notri je pa kar prijetno toplo! ” Fantje so kar v en glas planili: „0, da, tu notri. Ko pa gremo ven in strežemo strankam, je pa drugače. In tako cel dan!” „Kaj nimate razen uniform ničesar toplega? ” Jmamo, vendar se v tistih težkih oblačilih ne moremo gibati Zdaj so nam vsaj pulije dati. Prej smo imeli srajce in kravate. ” ,Ja ne bi bilo primerno, da bi imeti kakšne tople brezrokavnike? ” ,J3i, smo že govoriti o tem. Pa je vse skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven. ” Pa sem pomislila: morda bo kdo, ki lahko kaj stori, tole prebral In morda bo kaj ukrenil V. A. K. KAMERA ODKRIVA - Sneg je poskrbel, da ni več videti razgibane podobe smetišča na Zagrebški cesti. Kante za smeti, kot kaže, niso namenjene za odpadke, saj bi jiri sicer ne bilo toliko okoli njih. Videti pa je tudi, da je nekdo zaman poskušal stlačiti v kanto odsluženo kolo. (Foto: Andrej Uhl) Polja so postala pašniki V Libiji si prizadevajo puščavo spremeniti v plodno zemljo, na Kočevskem pa se dogaja prav obratno Na tujem sem že enajst let in z velikim zanimanjem prebiram Dolenjski list, ki me obvešča o dogajanjih v domovini. Nestrpno sem čakal zlasti letošnjo 47. številko, v kateri je bil celostranski zapis o Mozlju, kajti ta je moja domača vas. Divjad, cesta, kmečko delo — in še bi lahko našteval vprašanja, ki so jih z novinarji načeli krajani. Zamislil sem si, kako bi bilo, ko bi zdaj živel doma. Služba, nekaj obdelovalne zemlje, par repov v hlevu - kar lepo bi se dalo živeti. Ko pa pomislim še na to, da bi moral poleti spati na njivi detelje, jeseni v krompiiju, koruzi, zelju in pesi, vse to zato, da bi se bojeval zoper jelene, medvede in divje svinje, tedaj me minejo skomine porodni zemlji. Videl sem že tole. Med libijskima mestoma Iloms in Misura- ta jugoslovanski Agrokombinat skrbi za obdelovanje 10.000 ha zemlje. Pridelujejo papriko, pa-radnižnik, zelje, fižol, čebulo in druge poljščine, občudovanja vredna pa so prizadevanja ljudi, da bi puščavske predele spremenili v rodovitna polja. Tam me je stisnilo pri srcu, k o sem pomislil, da so na Kočevskem neodgovorni ljudje dopustili, da so se polja, primerna za pšenico, koruzo ali krompir, spremenila v pašnike, če ne že kar v pustinjo, v kateri kraljuje divjad. Nisem nasprotnik gozdnih živali, a kadar gre za ljudi (in dobro vem, kako dragocena je hrana), bi morali vedeti, do katere meje zemljo še lahko prepuščamo divjadi FRANCE SENEKOVIČ Emmerthal ZR Nemčija^ Ana Pečarič Ko so v ponedeljk, 15. decembra, številni krajani pospremili na zadnji poti Ano Pečarič, nekdanjo dolgoletno gostilničarko v Prečni pii Novem mestu, je bilo že iz udeležbe videti, da je bila znana in spoštovana. Pečaričeva mama je umrla po krajši, toda hudi bolezni Njena življenjska pot je bila vse prej kot s cvetjem posuta. Domačinka iz Prečne se je poročila z gostilničarjem, rodila sedem otrok. Hudi časi so se začeli z moževo boleznijo in dolgovi Leta 1937 je ovdovela in sama se je morala prebijati skozi življenje z majhnimi otroki in dolgovi Leta 1941 je Pečaričeva gostilna postala znana ilegalcem, ki so iz mesta odhajali v partizane. Pri Pečaričevih jih je večkrat čakala prtljaga z orožjem. Tudi sicer je Pečaričeva mama spravljala v hosto na kupe raznega materiala, ki je iz mesta prihajal za partizane. Ze jeseni 1941 so bili v tej hiši sestanki aktivistov OF iz Prečne, in ko je šel v partizane še najstarejši sin Stanko, so jo začeli Italijani preganjati in ji odvzeli obrt Vsi njeni večji napredno vzgojeni otroci so bili v partizanih, komaj 15-letnega sina Franca pa so odpeljali v internacijo. Pod nemško okupacijo je bila Pečaričeva mama še huje prizadeta. Leta 1943 so jo v Novem mestu zaprli, jo več dni zasliševali, nato pa so jo poslali v zloglasno taborišče Ravensbrueck in nato še drugam. Strta se je poleti 1945 vrnila v Prečno, toda dom je bil opustošen. Začela je znova, toda prestano trpljenje je pustilo posledice, tako da v gostilniški naporni obrti ni dolgo vzdržala. V. srcih aktivistov in mnogih partizanov ima Pečaričeva mama svoje mesto, pogrešali pa jo bodo tudi mnogi krajani in znanci. Franc Mide Pred kratkim smo pokopali borca Franca Mideta iz Starega loga na Kočevskem. Rodil se je leta 1924. V partizane je vstopil 1. maja 1942, in sicer v Zapadnodolenjski odred. Kasneje se je boril v Tomšičevi brigadi. Bil je4 hudo ranjen v roko in nogo in se je nad pet mesecev zdravil v vojni bolnišnici Rog. Po ozdravitvi se je spet vključil v Tomšičevo brigado, kjer je ostal do demobilizacije 15. maja 1945. V bojnih in drugih enotah je opravljal razne dolžnosti, nazadnje je bil komandir čete komande mesta in imel pod porodniški čin. Kot rezervni vojaški starešina je v povojnem obdobju napredoval v čin kapetana. Za svoje zasluge in hrabrost je prejel več odlikovanj in priznanj med dragim red bratstva in enotnosti, red za hrabrost in red zaslug za narod III. stopnje. Tudi po vojni je Mide delal v raznih družbenih in političnih organizacijah ter društvih, predvsem na domačem območju. J. P. pisma in odmevi Š&B ' ’ v Še leta 1976 je bfla krajevna skupnost Bučna vas prištevana med nerazvite predele novomeške občine, danes pa jekot ena najstarejših krajevnih skupnosti — od njene ustanovitve je preteklo že 15 let -poskočila na lestvici (ne)razvitih kar za 12 mest. Vzroke takšnega razvoja Bučne vasi smo prejšnji teden v gostilni ,,Pri Marički" skušali odkriti novinaiji Marjan Bauer, Bojai Budja in Jože Simčič. Za uvod nekaj podalkov o tej primesti krajevni skupnosti: Bučna vas šteje 11 vasi in ima natanko 1.557 prebivalcev. Dobra tretjina teh ali 559 je zaposlenih v industriji, medtem ko je kmetov, pa čeprav gre večidel za podeželsko krajevno skupnost, malo pa besedah naših sogovornikov vsega 20 do 30, medtem ko je polkmetov velika večina. In sedaj k nekaterim podatkom, kot jih je navrgel Franc Sitar, predsednik sveta krajevne skupnosti. - SKORAJ 30.000 UR PROSTOVOLJNEGA DELA „Največje delovne uspehe smo pričeli dosegati po letu 1975. V tem času smo dogradili 9 kilometrov dolg vodovod, prve kaplje pitne vode pa so pritekle iz njega 1977. Kje iskati vzroke takšnemu razvoju, pokaže ključ prispevanih sredstev: 600.000 din je prispevala komunalna skupnost, 300.000 krsgevna skupnost, kar 800.000 pa krajani z enkratnim samoprispevkom, da ne omenjamo natanko 14.020 ur prostovoljnega dela, ki dajo, preračunano v denarno vrednost, okoli 420.000 din. Zadnje dve leti smo pričeli obnavljati tudi ceste. Naj naštejem nekaj del na cesti v Gorenjih in Dolenjih Kamencah pa cesto Muhaber—Potočna vas, ulico skozi Bučno vas, ki so nas stale 2.660.000 din; ponovno so se tokrat izkazali krajani. Z enkratnim samoprispevkom so zbrali 760.000 din, zraven pa opravili še 12.974 ur prostovoljnega dela, kar da znesek 520.000 din.” Enotnost in zagnanost krajanov sta bila torej tisto, kar je Bučno vas privedlo iz nerazvitosti. Ti vrlini sta zatajili vsega enkrat in to ob nedavnem poskusu obnove ceste v Kamenju. POKOPALIŠČE 2E NASLEDNJE LETO? ,JLe kje se ne najde kdo, ki ne vrže sence na takšne ah drugačne uspehe!” je v isti sapi dodal Janez Potočar, predsednik ZZB Bučna vas. ,Prepričan pa sem, da bo stvar stekla že v najkrajšem času. Kajti krajani Velike Bučne vasi, Muhabeija, Potočne vasi, Dolenjih in Gorenjih Kamene, Hudega, Dolenjega in Gorenjega Kamenja ter Dolenjega in Gorenjega Karteljeve-ga so že tolikokrat pokazali svojo Uredništvo v gosteh: Bučna vas Štiri leta za skok med razvite enotnost in solidarnost, da ni nič čudnega, če se tudi kje zatakne. Zmanjkalo bi vam prostora, če bi hoteli zapisati vsa našteta prostovoljna dela. Saj nismo omenili še razsvetljave, ki smo jo dobili lani, pa vzdrževanje vseh cest (izjema je le magistralka-op.p.), kjer vse delo opravijo krajani sami, itd. Pa da ne bo same hvale: tudi nas marsikje čevelj žuli. Pri tem imam v mislih predvsem vrsto nerešenih vprašanj okoli našega pokopališča. Sedanje je že nekaj časa premajhno. Nekatere stvari pa vendarle kažejo, da ga bomo lahko že prihodnjo pomlad začeli širiti, tako da bo naslednje leto tudi to vprašanje rešeno. Morda bi ob obnovi kazalo razmisliti še o postavitvi mrliške vežice, k i je zdaj nimamo.” KJE DENAR ZA GASILSKI DOM? In ko smo že pri težavah: več krajanom j e postavilo zahtevo o gradnji gasilskega doma. Pravijo, da jim je edino zbirališče sedanja gostilna, nedavno tega so dobili en prostor v izmeri 4x3 metre od nekega zasebnika, to pa je tudi vse. Sicer pa papiije iščejo že od leta 1987, doslej pa jim je uspelo pridobiti le lokacijsko dovoljenje, medtem ko gradbenega še nimajo, ker pač ni zagotovljeno kritje za predračunsko vrednost objekta.” Anton Goričar pa se je dotaknil še enega problema. Prometne in druge zveze z Novim mestom so izredno slabe. Goričar pravi takole: »SPODBUJANJE” ČRNE GRADNJE »Organizacijskih prometnih zvez ni, če seveda izvzamemo železniško postajo na Hudem, ki je za mnoge krajane edina vez s svetom. Še najbolj žalostno pa je, da so od svojih nog večidel odvisni celo šolarji, medtem ko je delavcem edini izhod vlak. Za' avtobuse vemo, da ustavljajo ali pa tudi ne, takšna opravičila pa v organizacijah zdrženega dela ne zaležejo.” Sicer pa je bilo veliko besed namenjenih še nerešenim telefonskim problemom, pa vprašanjem okoli kanalizacije. Prav slednja je namreč vzrok, da za gradnjo na ob očju Bučne vasi ni dobiti gradbenih dovoljenj, saj odgovorni pravijo, daje pogoj za to ure- ditev kanalizacije. Vse to pa je seveda povezano s čmo gradnjo, tudi stanovanjskih hiš. POBUDE IZ VAŠKIH ODBOROV Odkar so pred tremi leti reorganizirali vodstvo krajevne skupnosti, so krajani krajevne skupnosti Bučna vas veliko bolj pripravljeni delati, pa tudi večje rezultate so že dosegli. Kot je povedal predsednik krajevne konference SZDL Jože Floijančič, se krajani sicer najbolj ogrevajo za reševanje komunalnih problemov, kar pa seveda ne pomeni, da se ne bi vključevali tudi v družbenopolitične organizacije. Vse to je posledica nove organiziranosti pa tudi drugačnega vodenja, ki je v primeijavi s prejšnjim avtoritativnim vodenjem bolj delegatsko usmeijeno. Temelj takega načina delovanja so vaški odbori §ZDL, ki jih je v krajevni skupnosti šest. Zanimivo je, da večina pobud za reševanje različnih problemov prihaja prav iz teh odborov, prav tako pa na njih sloni tudi izvedba akcij. POŠTA ZAMENJUJE BUČNO IN BIRČNO VAS Jožica Ribič, ki tajniška dela za krajevno skupnost opravlja povsem zastonj, čeprav je dela veliko, seje poto-' žila čez slabo poslovanje pošte. Ne do-! gaja se tako redko, da poštaiji namesto v Bučno vas odnesejo pošto v Birčno vas ali kam drugam, kar se pri plačilu računov še kako pozna. Prav tako so bile doslej velike težave s telefonom, saj ni moč dobiti toliko priključkov, kot bi jih potrebovali. Drugi velik problem-je vprašanje preskrbe, ker trgovina v Bršljinu že zdavnaj ne zadostuje .več. Krajani so že spraševali, če bi lahko v krajevni skupnosti dobili trgovino, pa od občinskega iz-' vršnega sveta že od marca ne dobe odgovora. Tu je doma tudi precej mladincev, kar 70 pa je organiziranih v dveh osnovnih organizacijah, ki sta začeli delovati 1976. Mladinci, žal pa ne vsi, so aktivni na športnem področju, kjer imajo svoje športno društvo Udarnik, na kulturnem, socialnem in še kje. Po-' leg tega, da se udeležujejo športnih tekmovanj in pripravljajo proslave ob državenih praznikih, so aktivni tudi v. sosedski pomoči, pri lokalnih delov- nih akcijah in v sodelovanju z JLA. Najbolj jih pesti pomanjkanje prostora, kar pa bo verjetno rešeno, ko bodo dobili v tej krajevni skupnosti gasilski dom TUDI GASILCI ČAKAJO STREHE Čeprav se tudi organizacija Rdečega križa ne more pohvaliti, da so vsi njeni člani delavni, pa je vendarle mogoče reči, da so kar prizadevni. Alojz Krnc, ki že deset.let vodi organizacijo, je povedal, da vsako leto pripravijo srečanje starostnikov, novoletno obdaritev in podobno. Pohvale vredno je, da v tej organizaciji sodelujejo tudi mladi.. Med svoje največje uspehe pa štejejo člani te organizacije, da so pripravili več tečajev iz prve pomoči za bolnike in ranjence, kar bi prišlo v poštev v primeru vojne. Svoje znanje, ki so si ga pridobili na tečajih, so uspešno prikazali tudi na spomladanski akciji NNNP. Z dobrimi pogoji za delovanje se ne morejo pohvaliti tudi člani Gasilskega društva, ki obstaja šele od leta 1977. Čeprav je članov kar 70, imajo opreme samo za eno desetino, revna pa je tudi njena tehnična oprema, lq jo imajo spnvvljeno pri poveljniku Gasilskega društva Janku Dobovičniku. Vendar se gasilci ne vdajo. Zmeraj so pripravljeni sodelovati m pomagati v primeru požara, za to dejavnost se namreč redno usposabljajo. Da pa so dobri in vestni gasilci, so dokazali že na več tekmovanjih. Seveda bi bilo vse veliko bolje, če bi se že lahko lotili gradnje gasilskega doma, za katerega že imajo1 projekt, a ga še ne morejo začeti graditi. Uspešnost krajevne skupnosti pri reševanju komunalnih problemov je pohvalil tudi Janez Miklič, ki je poverjenik za vse akcije v Gornjih Kamencah, medtem ko se je Jože Grešak potožil čez težave, ki jih je imel, ko so k njemu napeljevali telefon. SKRIVNOSTNIH 50 TON KRME Več občanov je na koncu načelo tudi tako imenovano romsko vprašanje. V krajevno skupnost Bučna vas namreč spada tudi proslulo naselje Žabjek. Ko gre vaščan Hudega, Potočne vasi ali Muhabera kosit, na drugi strani svojega travnika neredko opazi Roma, ki : tudi kosi. In Rom zavpjj čez travo: „V sredini se bova srečal*, eden bo moral bežati”. In umakne * seveda lastnik. So tudi primeri, ko mi kosijo za svoje živali tudi tujo p®' nico ali pa puste, da se konji pasejo Kmetje so izračunali, da Žabjek Romi potrebujejo za svojo živino oko-li 50 ton krme na leto. Kje jo ’ ko se vendar ve, da nimajo niti eiff travnika! Romske živali in živina S v zelo slabih razmerah. Člani dru> zoper mučenje živali zaženo s*ccrt\L levreden vik in krik zaradi vsaMP pretepenem mačkona. Naj enk<* obiščejo Žabjek, dela bodo imel* leto dni! . Še je treskalo in bliskalo zof* žabješke Rome: da hodijo PPn L oboroženih tolpah po vaseh terfr*L jo in izsiljujejo ljudi, da so pogosto nemočni; da lahko Rom v** dan uradno ukrade kokoš ali P to ni tatvina, itd. Zanimivo je tud*, nimajo žabje ški Romi v lasti niti eneP samega drevesa, kurjava pa vedno . volj. Lastniki gozdov postajajo grmovja, nekateri so bili toliko pain / ni, da so gozd pravočasno prodali- „Ko pa sem jaz z vsemi dovolj* posekal en svoj hrast,“ se je žalston^ spominjal eden od sogovornikov, A je lastna hrastovina stala več, ko1 bi les kupil” PLAMEN SOVRAŠTVA NE UGAŠA Občani Bučne vasi in okolice se ** vedajo, da so tudi Romi ljudje » ^ morajo tudi oni živeti. Saj bi W*j njimi prijatelji, dobri sosedje, če ne bi kradli. Ta presneta kraja zadnjem času tudi nasilje pa ve® znova razpihneta plamen sovraštva- Značilen za „sožitje” med Bu ^ vasjo in Žabjekom je tudi Prin?«j,u romskim vodovodom. Skiip® .ja občine Novo mesto je sklenila n.ar iji ti v Žabjek vodovod, da bi |;ud-v bolj higienskih razmerah. Med J mi je završalo, saj hoče občina ra lagati z vodovodom, ki so ga 2%\:ey-vaščani tako rekoč sami- Svet kim ne skupnosti Bučna "vas je ob r skem vodovodu sprejel nekaj Med drugim zahteva, naj si ”onl'vsajc prej pridobijo lastništvo, saj Je j. gradbeni poseg v tujo lastnino P zakonit. Dalje si morajo tako k . ostali občani pridobiti p °“jjsje gradbeno' dokumentacijo terlS°s’ . občanov okoliških vasi, da j ljsja mejo za sosede. Ko bodo ov’ in papirji, bo sklican zbor obe ^ najvišji organ v krajevni skupno® ; ' u. bo odločil za vodovod ali pr°s mu in Polnopravno državljanstvo. ^ občanstvo, pravijo v Bučni okolici, namreč niso samo p13 ampak tudi dolžnosti Jože Brodnik Jože Grešak Alojz Kmc Anton Kokalj Ivan Kokalj Edo Zadnik Jože Florjančič Anton Krevs Franc Jordan Franc Sitar Franc Macedoni ole:usxi list •)& V Janez Potočar Janko Dobovičnik Jožica Ribič Janez Miklič St, 51 (1636) 18. decemb^ Anton Goricaf m Tudi direktorjem Sola ne škoduje Dolenjci in Posavci se bolj slabo udeležujejo seminarjev v Škofji Loki Znanje je najboljši ključ za reševanje zamotanih problemov, ki jih poraja življenje, “tez zadostnega znanja in Rušenj je še najteže lju-(leni, ki so za posamezne 23 de ve najbolj odgovorni. V organizacijah združenega de-13 so to direktorji in drugi Poslovodni organi. Da bi laze vozili mimo čeri, jim je Gospodarska zbornica Slovenje že pred leti omogočila lzobra že vanje, in sicer v šoli 23 poslovodne kadre v Sospodarstvu, ki jo je ustanovila v Škofji Loki. Izobraževalni program v J*j šoli je sestavljen tako, da dobe kandidati potrebno teoretično in praktično znanje za reševanje posameznih nalog. Pouk poteka na semitih, tako da je moč nejasnosti ali morebitne nove yidike obdelati sproti. Temeljnim tem&m dodajajo redna predavanja o aktualnih vprašanjih, o katerih je ^rat.^denimo, govor v slovenski ali zvezni skupščini. Predavatelji so običajno najboljši poznavalci problematike, ki jo v šoli načenjajo in nakazujejo poti reševanja. Seminarjev, ki jih je šola organizirala letos, se je udeležilo 397 direktorjev in drugih poslovodnih organov iz vse Slovenije. Od ustanovitve šole pa se je izobraževanja v Škofji Loki udeležilo 1.900 poslovodnih delavcev. Dodatnih seminarjev, na katerih so obdelali zaključni račun, srednjeročno planiranje, poslovne izgube, investicijski proces, kritično analizo stroškov in podobna vprašanja, pa se je do zdaj udeležilo 881 ljudi. Dolenjska in Posavje se ne moreta pohvaliti, da sta delali gnečo na omenjeni šoli. Po podatkih šole je letošnje seminarje, ki so se zvrstili od 1. januarja do 13. junija, obiskovalo vsega 20 ljudi iz tega dela Slovenije. Območje medobčinske gospodarske zbornice v Krškem se je z 12 direktorji v šoli izkazalo nekoliko bolje k ot območje medobčinske zbornice v Novem mestu, kije imelo v Škofji Loki vsega 8 udeležencev. I. Z. Kulturno sodelovanje se prebuja Do začetka prvih meosebojnih gostovanj na Dolenjskem je še dobre tri tedne — Pokroviteljstvo je prevzel medobčinski svet SZDL — Načrtovati skupno politiko! Do te jeseni je medobčinsko kulturno sodelovanje na Dolenskem pomenilo komaj kaj več kot dobro zamisel, ki sojo občasno oživljali na sestankih, ostvariti pa je ni mogel ali hotel nihče. Poslej naj bi bilo drugače, saj gredo prav zdaj h koncu priprave za izvedbo prve organizirane kulturne izmenjave pod geslom ,Spoznajmo se”. Omenjena izmenjava bo tekla za izmenjavo odšteti vsega po pravilu, da bodo kulturne skupine vsake občine nastopile štirikrat, od tega bodo trikrat gostovale; za slovenski kulturni praznik pa bodo izvedle program v domačih občinah. Vrtiljak se bo začel vrteti 10. januarja, ko bo v Črnomlju gostovalo Trebnje, v Novem mestu pa Metlika. Ker je vsaka občina pripravila več zaokroženih programov, bodo prireditve tudi po krajevnih skupnostih. Gost ovalni vrtiljak bo tako sleherni občini omogočil, da se bo sama prepričala o množičnosti, raznovrstnosti in kakovosti kulturne ponudbe ostalega dela dolenjske regije. Taka celovita informacija o „sose-dih” bo s tem dana prvič, odkar obstaja dolenjska regija. To pa ne bo vse, kar želijo doseči prireditelji in kar nenehno poudarja pripravljalni odbor: da predstavlja vrtiljak predvsem veliko kulture za malo denarja. Da res ne gre za kakšne bajeslovne vsote, lahko dokažejo Črnomaljčani, ki so svoj del kulturne izmenjave uvrstili v 4. belokranjski glasbeni abonma. Izračunali so, da bodo morali odšteti 100.000 dinarjev. Z drugimi besedami: za ta denar se bo zvrstilo nič manj kot sedem večjih prireditev (tolikokrat bo Črnomelj gostitelj ali bo gostoval drugod). „Ali ni to več kot stabilizacijsko ravnanje? ” so se znova vprašali na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora, ki ga je sklical Lojze Ratajc, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Lojze Ratajc: MS SZDL pokrovitelj kulturne akcije „Spoznaj-mo se.“ Dolenjsko. Poleg pritrdilnega odgovora, ki je v tem primeru več kot razumljiv in edino mogoč, pa je bilo moč slišati še druga mnenja. Lojze Ratajc je dejal, da je predvidena kulturna izmenjava šele prvi korak k nadaljnjem razraščanju medobčinskega povezovanja in sodelovanja na kulturnem področju na Dolenjskem. Kulturna izmenjava pod geslom »Spoznajmo se” bo potekala pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta SŽDL za Dolenjsko. Pripravljalni odbor je predlagal, naj bi jo izvedli v počastitev jubilejev, kiju bomo praznovali leta 1981. To sta 40-letnica vstaje slovenskega naroda in 40-letnica ustanovitve OF. I. ZORAN PEVSKI ZBOR IMV NA TRBOVELJSKEM ODBRU 12. decembra je mešani pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Raucha gostoval pri pobratenem zboru „Slavček“ v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Gostitelji so prikazali koncert, na katerem so nastopili domači pevci s petimi, zbor IMV z osmimi ter tremi skupnimi pesmimi. Koncert sta povezovala z veznim tekstom in recitacijami Zvonka in Jože Falkner. Povratno srečanje pobratenih zborov bo v Novem mestu 27. februarja. Jutri koncert v Novem mestu Nastopil bo mladi pianist iz Sovjetske zveze koncertiral Aleksander Sovjetske celovečerni abonma m V novomeškem Domu kulture bo jutri ob 19.30 pianist Toradze iz zveze. Na prireditvi za druge obiskovalce bo izvajal dela Franza Lizsta, Igorja Stravinskega in Mauricea Pavela. Toradze, ki ga prijatelji kličejo Leksoj je mlad umetnik, vendar zelo znan v domovini in tujini. Med drugii:) si je pridobil srebrno medaljo Van Gibomovega mednarodnega klavirskega tekmovanja. Po gostovanju v. ZDA je eden od kritikov z?-pisal, da postane Toradze kaj lahko pravi naslednik znamenitega pianista Rubin steina, pri katerem je študirala tudi Dubravka Tomšič. Gostovanje sovjetskega umetnika, ki je doma v Gru ziji in je lani nastopal v Ljubljani v okviru dnevov gruzinske kulture, bo za Novo mesto in ljubitelje glasbene umetnosti prvovrsten kulturni dogodek. Premike dela človek, ne papir Aktualen pogovor s prof. Jožetom Škufco o tem, kaj smo na Dolenjskem in v Posavju že naredili za prehod na usmerjeno izobraževanje in česa še nismo in kdo je za kaj odgovoren V Sloveniji vedno bolj na stežaj odpiramo !2a,a uveljavljanju usmerjenega izobraževanja. ° /e naslednje pomembno dejanje v preobrazbi j*Soje in izobraževanja. Šolanje na nov način se Pričelo že prihodnjo jesen, torej čez vsega JVet mesecev. Prehod nanj ne bo lahak in ne , zato je zelo pomembno dobro in počasno opraviti priprave. Slednje potekajo že i ^ časa, zgostile pa so se prav to jesen. Delo je i Jj°Jeno z akcijskimi načrti, kjer je natančno i „,očcno, kdo je za kaj zadolžen in do kdaj mora • i ^80 končati po e bi mogli reči, da smo na Dolenjskem in v iy,Sav/u s pripravami kaj dlje kot drugod po Tu in tam gre teže tudi zategadelj, ker da še niso povsod dojeli bistva preobrazbe, tol*u tega se vriva v pripravljalni postopek še hfiL neiasnos^ IW pomanjkljivosti, da bi to resneje ogrozilo pravočasno uveljavitev jffenega izobraževanja. bi dobili širšo sliko o celotni problematiki v s pripravami na usmerjeno izobraževanje na °‘*njskem in v Posavju, smo pripravili pogovor s °J' Jožetom Škufco, svetovalcem v novomeški o&nizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo, ki že ščetka spremlja vprašanja šolske preobrazbe. «“1 Kaj bi ob ugotovitvah, do katerih ste se do J dokopali, še posebej kazalo poudariti? VSI ŠE NE RAZUMEJO BISTVA ^ »Najprej to, da preobrazbe ne bi smeli priti n5° na ramena prosvetnih delavcev, kot je bilo v -j adi do zdaj, saj je to stvar celotnega y ~ uu zaaj, saj je 10 sivar unuuiega 2^‘enega dela. Še posebej pa bi navedel tole. Ve*01} 0 usmerjenem izobraževanju je nastajal Pq kot dve leti. Med nastajanjem so bili ^ niezni dejavniki premalo aktivni, in ker se pre ,vključili, seveda niso mogli dojeti bistva roke be. To lahko še vedno nadoknadijo. V morajo vzeti že sprejete dokumente, zlasti o usmeijenem izobraževanju, zakon o menjavi dela na področju vzgoje in jih ra*evanja ter skupno izobrazbeno osnovo, in pre {^Študirati. Lotevati se tako imenovane tt^^azbe parcialno, ob primerih, za katere so ^. utno zainteresirani, je hudo nesmiselno, pa ^nesprejemljivo.” W *Sier tako ravnajo, res ne delajo prav. Ob ?8od'fa ^darie ne bi smeli prezreti, da se je marsikaj pomembnega, da je prišlo do POSLANSTVO RAVNATELJEV Aktivne so postale SZDL kot spna organizacija (pod njeno streho so bili ^eH k .^ijski načrti), dolenjska in posavska 23 ob£inska gospodarska zbornica in skupnosti te^I^P^tavanje. Zelo važno je, da so bili o dveh vprašanjih ,in nalogah preobrazbe na ddo ^pminaijih seznanjeni delavci, ki so v ^ob i 0rganizacijah zadolženi za kadrovske in sert^ž®yalne naloge. Na dvo- ali trimesečnih po«;?1 aii'h so bili učitelji, ki bodo poučevali USme^ne predmete v prvih letnikih Denega izobraževanja. Ravnatelji srednjih šd, delavskih univerz in domov učencev imajo za seboj več seminarjev in aktivov, na katerih so dobili napotke in zadolžitve. Naloženo jim je, da naredijo premike v svojih učiteljskih kolektivih, podobne korake pa uberejo v občinskih izobraževalnih skupnostih in posredno v delovnih organizacijah, ki so zaradi izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja z delom interesno povezane s šolo. Ta pot je nujna, ker je bistvena za preobrazbo in ker spodbuja tudi pristnejše in odgovornejše delegatske odnose od delovnih organizacij, občinskih izobraževalnih skupnosti, posebnih izobraževalnih skupnosti do republiške izobraževalne skupnosti.4' — Omenjate posebne izobraževalne skupnosti. Kako te pokrivajo dolenjsko-posavsko območje? »Združeno delo kot celota se je v Sloveniji po panogah in dejavnostih izreklo za 20 takih skupnosti. Za Dolenjsko in Posavje so prav gotovo najbolj zanimive tele: za kovinsko predelovalno industrijo, elektro panogo, blagovni promet, tekstilno področje, gradbeništvo, agroživilstvo, gostinstvo in turizem, družboslovje, pedagoško področje in druge. Posebne izobraževalne skupnosti delujejo na ravni republike s tem, da je sleherni vzgojno-izobraževalni program podružbljen, to pa tako, da so ob šolah enote teh skupnosti. Vse enote morajo biti ustanovljene do konca tega leta, delujejo pa že pri kmetijski šoli Grm, pri gostinski šoli v Novem mestu in pri novomeškem izobraževalnem centru za tehniške stroke za kovinsko predelovalno in elektro področje. Večina enot pri drugih šolah šele nastaja.44 — Velik korak k uveljavitvi usmeijenega izobraževanja je oblikovanje mreže šol. NI LAHKO DELATI MREŽE „Za vsako šolo oziroma po novem za vsak vzgojno-izobraževalni program se mora izreči združeno delo glede na svoje izobraževalne in kadrovske potrebe, seveda upoštevaje sedanje stanje in razvoj. V zadnjih dveh mesecih poteka usklajevanje vseh prizadevanj in interesov v vsej Sloveniji, v precej poudaijeni obliki pa na Dolenjskem in v Posa\ju, kjer pa se bodo morale nejasnosti urediti do konca leta 1980. Mreža šol, kakršna bo zgrajena, bo veljala do konca novega srednjeročnega obdobja. Obenem moramo vedeti, da je pred vrati vpis osnovnošolcev v prve letnike vzgojno-izobraževalnih programov, torej že v usmerjeno izobraževanje.44 — ,J*lesti44 šolsko mrežo je bržčas opravilo, pri katerem površnost nima kaj iskati. „Drži, dodal pa bi, da nalaga mreža šol odgovornost tako izvajalcem kot uporabnikom. Če se oboji ne bodo opredeliti zahtevam preobrazbe, ne bo premikov, kakršni so zastavljeni z dokumenti. Nobenega vzgojno-izobraževalnega dela ne bo moč uresničiti brez neposrednega sodelovanja združenega dela.44 — Lahko to obrazložite? »Takole je s tem. Del programa bo potekal v delovnih organizacijah. Temu najmanjšemu obsegu pravimo proizvodno delo oziroma delovna praksa. Vse delovne organizacije so nosilke izobraževalne politike, kar izhaja iz načela nenehnosti izobraževanja. Za že zaposlene delavce bo nujno organizirano poskrbeti, da se bodo lahko vključili glede na potrebe v nadaljnje izobraževanje, v strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje z delom. Posamezna šola torej ne bo več skrbela le za izobraževanje mladine, ampak tudi za izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih. O tem se bo treba dogovoriti pri oblikovanju dokončne podobe mreže šd.44 — Omenili ste nenehnost izobraževanja. Zakaj se to zahteva? „Pod nenehnostjo izobraževanja razumemo menjavanje dela in izobraževanja vse dotlej, dokler je človek delovno aktiven, se pravi zaposlen, dokler se ne upokoji. Razvoj znanosti, tehnike, tehnologije je tako hiter, da človekovo znanje sproti zastareva, zato ga je treba nenehno obnavljati, obenem pa osvajati nova znanja in dosežke za potrebe dela v najširšem pomenu.44 — Mnogi so prepričani, da so že'sami akcijski načrti spravili pod streho tri četrtine priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje. Je to res? OBVEZUJOČI AKCIJSKI NAČRTI „Ti načrti so jasni in natančno povedo, kdo ji odgovoren za izvadbo posamezne naloge, do kdaj mora biti ta opravljena in zakaj. Čeprav so zelo dobri, so kot taki le listi papirja in torej ne morejo delati premikov. Zalegli bodo, ko bodo uresničeni. Zato je izredno pomembno, da jih osvojijo delovne organizacije, šole in drigi.kijim ti načrti nalagajo tudi odgovornost oziroma soodgovornost.44 - Kaj ti načrti pravzaprav zahtevajo? „Ena prvih nalog, ki jih zahtevajo, je, da se določila zakonov prenesejo v samoupravne akte delovnih organizacij in šol. Na podlagi tega bodo nastali samoupravni sporazumi, v katerih bodo opredeljene naloge in pristojnosti uporabnikov in izvajalcev. Konkretne naloge prvih in drugih pa bodo zapisane v posebni pogodbi, ki jo je treba sprejeti pred začetkom novega šolskega leta. Republiški sindikati in- Gospodarska zbornica Slovenije so že izbrali delovne organizacije, kjer bo potekalo proizvodno delo oziroma delovna praksa. Te delovne organizacije bodo s pomočjo ustreznih služb določile mesta v neposrednem delovnem procesu, primerna za delovno usposabljanje učencev prvih letnikov. Določile bodo tudi delavce, tako imenovane izvajalce proizvodnega dela, ki bodo neposredno odgovorni za delo z učenci. Ti delavci bodo morah na seminar, na katerem se bodo pedagoško izpopolnili za odgovorno vodenje učencev.44 - Kdaj bo piva delovna praksa učencev usmerjenega izobraževanja? »Predvideno je, da se bo proizvodno delo začelo izvajati v delovnih organizacijah v začetku drugega polletja v šolskem letu 1981/82- Vsak J02E ŠKUFCA učenec prvega letnika bo moral opraviti 80 ur proizvodnega dela.44 — So rezultati priprav na vse to, kar ste omenili kot nalogo, že tolikšni, da bi lahko govorili o večjem koraku? „S čim takim se ne more pohvaliti nihče v Sloveniji, torej tudi na Dolenjskem in v Posavju ne. Pripomnim pa naj, da večina odgovornih vendarle dobro ve, kaj je treba napraviti do naslednje jeseni oziroma do novega šolskega leta, ko bodo učenci prvih letnikov srednjih šol zakorakati v usmeijeno izobraževanje. Dodal bi še naslednje. Preobrazba posega tako globoko v sistemske, vsebinske in pedagoške spremembe, da ni nič čudnega, če kdaj pa kdaj pnhaja do zagat in nesoglasij. Dosedanje aktivnosti so pokazme, da smo sposobni opraviti vse temeljne priprave za re letnike. To pa ne odvezuje nikogar, da si ne tudi poslej kar najbolj prizadeval za boljše in ustreznejše rešitve.44 BRALCI NAJ SODELUJEJO — Problematika, ki nastaja s preobrazbo vzgojno-izobraževalnega sistema, še posebej pa z uvajanjem usmerjenega izobraževanja, je zares neizčrpna in nenehno živa. To se vidi tudi iz dosedanjega pogovora z vami. Očitno je, da bo treba še neštetokrat zastaviti pero in javno besedo. Na katera vprašanja bi še želeli odgovoriti, saj imate bržčas tudi sami občutek, da je treba temu na rob priložiti še prenekatero pojasnilo ali komentar? „2e v preteklih mesecih sem poskušal posamezna vprašanja načeti ati osvetliti na straneh Dolenjskega lista. Vsakokrat sem pozval bralce, naj sodelujejo s svojimi vprašanji in mnenji. Pravega odziva ni bflo. Zato menim, daje tako pisanje smotrno le, če je povezano željami in interesi bralcev. Tokrat pričakujem boljši odmev. Zato na dan z vsem, kar se komu zdi aktualno, nejasno, potrebno osvetlitve ali komentarja. Rad bom odgovoril, odzivi pa me bodo vodili, kako naj sicer sučem pero. ’* (Vprašanja za tov. Jožeta Škufco bo zbiralo uredništvo Dolenjskega lista.) I. ZORAN 2 (1636) 18. decembra 1980 DOLENJSKI UST POTA IN STHf poročijo ŽENA IN OTROCI BEŽALI IZ HlSE — Mokronoški miličniki so v petek zvečer pridržali do iztreznitve 28-k -letnega Janeza Komparo z Mirne. Janez se je omenjeni večer vinjen vrnil domov in pretepal ženo, tako da ji ni preostalo drugega, kot da z otroki zbeži iz hiše. O Kompari bo kakšno rekel tudi sodnik za prekrške. VINJEN PODIL DOMAČE -Podobno se je godilo tudi Šuštarši-čevim v Gorenji Straži V soboto zvečer so morali namreč tamkajšnji miličniki pridržati SO-letnega Ivana Šuštaršiča iz Dolnje Straže, ki je vinjen pričel poditi domače iz hiše, povrhu pa jim je še grozil. Tudi tokrat.bo imel zadnjo besedo sodnik za prekrške. Četverici državna odlikovanja Svečanost ob dnevu republike na novomeški UNZ Pred dnevi je bila v počastitev letošnjega dneva republike v prostorih novomeške UNZ svečanost, na kateri so bila nekaterim delavcem javne varnosti podeljena državna odlikovanja. Priznanja so iz rok Uroša Dularja, predsednika SOB Novo mesto, prejeli: Franc Gosenca, upokojeni kriminalist, ki ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom zaslug za narod, Tončka Vrečič in Francka Brodarič, obe še danes aktivni delavki UNZ, sta dobili red dela s srebrnim vencem, Mirko Sopčič, delavec PM Črnomelj , pa medaljo dela. Svečani dogodek s podelitvijo visokih državnih odlikovanj so s krajšim kulturnim sporedom popestrili člani osnovne organizacije ZSMS novomeške postaje milice. < NOVA ŽRTEV MEGLE IN SNEGA - Kot smo objavili v prejšnji številki, je prejšnji teden prišlo pri Biču do hude prometne nesreče, kije terjala smrt 30-letnega Miodraga Rastovdcega iz Vukovara (na posnetku). Nesrečo sta poleg nektg neprevidnosti zakrivila sneg, v kateri je obtičala prikolica tovornjaka in pa gosta megla. Z nogavicami na rokah v Market Zapeljal čez vinjenega pešca na cesti Huda nesreča v sobot0 na cesti proti Rojam jed V soboto zvečer je pri^o P1 vasjo Roje pri Šentjerneju tragične nesreče, ki je ter življenje 49-letnega Karla Pa"e ča z Roj pri Šentjerneju. , V soboto zvečer seje Pavle”, vinjen vračal iz Šentjerneja p10 domu. Zaradi vinjenosti utrujenosti je pred domačo vasj omagal in padel na tla. Za i>J pa je z osebnim avtom pripejJ 21-letni Janez Sintič iz Kočan)'’ ki na cesti ležečega Pavlenč* opazil in je zapeljal čezenj, tem je dobil Pavlenč l® poškodbe in jim je podlegel na kraju nezgode. > Obsojena vlomilca v Market na Cesti herojev - Mrgoletu skupna kazen 3 leta in 6 mesecev zapora, Majzelj pa bo sedel 8 mesecev - Še druga kazniva dejanja ROP PRI SVIBNIKU 27-letni Alojz Mrgole iz Šentjerneja je star znanec miličnikov in tudi sodnikov, kar se je prejšnji teden vnovič potrdilo pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto. Mrgole je namreč na zatožno klop sedel kar zaradi trdi stoijenih kaznivih dejanj, eno od tdi pa je poddil z 21-letnim sokrajanom Alojzem Majzljem. Obtožnica začenja spisek Mrgoletovih grehov z opisom kaznivih dejanj, ki jih je storil v času med S. junijem 1978 in 3. aprilom 1979. vina, salam, cigaret, iz predala mize v pisarni pa še 910 din gotovine. .Vu*c V ponedeljek zvečer seje ^. Segata, 50, iz Kanižarice Črnomlja proti domu. V K04'". pri odcepu za Svibnik pa sta. RAZBIJAL KOZARCE - Novomeški miličniki so v ponedeljek zvečer pridržali do iztreznitve 22-le-tnega Ivana Žugaja iz Novega mesta. Žugaj je vinjen razgrajal v bifeju NAJVEČ NESREČ PRI DELU AVGUSTA hotela Kandija, jemal gostom polhe kožarce^pijače in jih potem razbijal. Zoper Žugaja je romala prijava sodniku za prekrške. VLAK GA JE POVOZIL 35-letni Mihael Zupančič iz Selc pri Trebnjem je v soboto zvečer šel peš po železniški progi pri Trebnjem. Med hojo je očitno preslišal vlak, ki je pripeljal za njim iz novomeške smeri. Čeprav je strojevodja pešca opazil in močno zaviral, je bilo vendarle že prepozno. Zupančiča je zadel, pri tem pa je ta dobil takšne poškodbe, da jim je že med prevozom v novomeško bolnišnico podlegel. Število nesreč pri delu se je v črnomaljskem Goku v devetih mesecih letošnjega leta povečalo v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Tako so v tem času letos zabeležili 35 nesreč pri delu, zaradi česar je bilo izgubljenih 370 delovnih dni, kar je tudi več kot v lanskem obdobju. V petih primerih pa so nesreče zahtevale več kot 30 dni bolniškega izostanka. Skoraj tretjina vseh nesreč se pripeti na poti na delo ali z njega, največ nesreč pa se je pripetilo avgusta, čemur naj bi botrovala tudi preutrujenost delavcev zaradi napornega dela doma. V danem primeru gre za predrugačenje uradnih listin. Kot je pokazala preiskava, je Mrgole najprej v kkpoprodajni pogodbi z datumom 21. 4. 1978, napisani med prodajalcem Francem Mušičem in kupcem Bogomirjem Šosterjem za nakup tovornega avtomobila, v rubriki „letnik” odstanil letnico 1958 in s kemičnim svinčnikom vpisal datum: 1965. Enako je nato v listini ,,posredovanj e kupo-prodaje” ponovno popravil letnici in zatem oba tako predrugačena papirja skušal uporabiti kot prava. S prometnim dovoljenjem, v katerem je prav tako popravil letnico od 1958 na 1965, je prišel na oddelek za notranje zadeve Sob Novo mesto, vendar je uslužbenec „popravek” pravočasno odkril. PETROLEJ ZLILA V PEC POZABLJENE DOLŽNOSTI NOVA PLAST ASFALTA Na odsekih ceste med vasmi od Lazca do Trave v kočevski občini so pred kratkim položili drugo plast asfalta. Žal pa je zmanjkalo denarja za dokončno ureditev te ceste, se pravi za ureditev ograj, kanatov in • propustov. Kadar močno dežuje, nanese voda na posodobljeno cesto veliko peska in kamenja. Prometna vzgoja je še vedno pastorka in svet za preventivo pri občinski skupščini v Brežicah ni zadovoljen z izredno skromnimi rezultati konkretno zastavljenih akcij, ki jih je ob letu sprejela celo občinska skupščina. Ne gre le za naloge, ki zahtevajo finančno udeležbo, ampak tudi za dolžnosti delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti, AMD, Združenja šoferjev in avtomehanikov ter drugih, ki so z redkimi izjemami pozabili na svoj delež od prometne kulture. V romskem naselju Kerinov gozd pri Drnovem je prišlo v soboto ob 19.30 do požara. Zagorelo jc v baraki 22-letnega Zdravka Kovačiča. Kot je ugotovljeno, je pred požarom Kovačičeva priležnica, 19-letna Vesna Hudorovac, kurila v štedilniku s svežimi drvmi. Ker pa niso hotela zagoreti, je po doslej zbranih podatkih v peč zlila nekaj petroleja. Vse ostalo je verjetno jasno, dodajmo le še, daje Vesna pri tem utrpela opekline po rokah, pomoč pa so ji nudili v ZD Krško. Škode na pogorelih predmetih je bilo za 15.000 din. Slab oglas »pomagal” tožniku Šef poslovalnice „Gorjancev" v Osijeku nezakonito ostal na cesti - Pomanjkljivo sestavljen oglas odtehtal bojda slabo opravljeno delo Pred nekaj dnevi je novomeško sodišče združenega dela po temeljiti obravnavi sklenilo, da se razveljavita sklepa odbora za delovna razmeija OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem, Goijanci Novo mesto ter sklep delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, s katerima je Marko Dobraš iz Vladislavcev ostal brez službe. V nadaljevanju odločbe je zapisano, da je Dobrašu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način in mu je tako delovna organizacija dolžna povrniti nadomestilo OD za čas od 31 .julija do 1. oktobra letos. Zakaj? lep kupček denarja in, ne nazadnje,' ugleda. Odločba še ni pravnomočna. ZARADI PREHITRE VOŽNJE ZADEL FEŠAKINJO V soboto zvečer seje Mato Kovaš iz Ragovega pri Novem mestu peljal z osebnim avtom po vasi, zaradi prevelike hitrosti pa je vozilo pričelo zanašati. Avto je zdrknil na levo in pri tem zadel pešakinjo Pavlo Kure iz Novega mesta ter jo odbil v sneg. Kuretovo so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za 2.000 din škode. Dobraš se je po objavi v „Glasu Slavonije” prijavil na razpisano prosto delovno mesto šefa poslovalnice ..Gorjancev” v Osijeku in bil tudi sprejet v delovno razmerje. V sklepu o tem je bilo med drugim določeno, da traja poskusno delo od 1. maja do 1. avgusta letos, medtem ko v objavi to ni bilo nikjer zapisano. In še pred pretekom treh mesecev poskusne dobe je Dobraš sprejel sklep o prenehanju delovnega razmeija, češ da poskusnega dela ni zadovoljivo opravil. Dobraš se je zoper to odločitev pritožil na delavski svet z utemeljenim razlogom, saj v razpisu poskusno delo sploh ni bilo omenjeno in se po trditvah pritožnika v tem primeru ne bi zaposlil za šefa poslovalnice, saj je bil predtem v delovnem razmerju pri drugi organizaciji. Sodišče se je znašlo pred zanimivim primerom. Delavci ostali brez strehe in garderobe Požar uničil stanovanjski vagon na Cikavi OBOGATELI ŽEPAR V petek je bil na novomeški avtobusni postaji na delu žepar. Rasimu Beguniču, delavcu SGP Pionir, ki se je odpravljal na obisk domačih, je nekdo pri vstopu na avtobus izmaknil denarnico s kar 12.500 din gotovine in dokumenti. Oškodovanec se spomni le, daje bila pri vstopu v avtobus velika gneča. Dejstvo, da Dobraš resnično ni zadovoljivo delal, saj po nekaterih izjavah ne »obvlada temeljnih računskih operacij, ne pozna načina pisanja denarnih enot” - tako je zapisano v odločbi - in podobno, je bilo premalo. Pomanjkljivo sestavljeni oglas, ki, razumljivo, ne more in ne sme biti v škodo delavca, je torej ..Gorjance” stal tožbe pred novomeškim sodiščem združenega dela, Kdo ve, kako bi stvar končala, ko se ne bi po tem dogodku Majzelj odločil še naprej za popivanje. Pri tem pa je pridno ponujal nanaokdi ukradeni viski. Stvar je seveda prišla do delavcev UJV, ki so v zapuščeni sobi na rotovžu našli še preostale ukradene predmete. nenadoma napadla 2 mlajša fl>° . ga pretepla, zbila na tla in lO**! D P vzela tem iz zadnjega hlačnega žepa\.„ denarnico s 1.600 din, iz si«1. pa še hranilno knjižico * _ pc z vi«!0 1.700 din in 2 zavitka cigar**', dejanju sta jo neznanca oi noč proti Svibniku. Za njimi niki še poizvedujejo. Nadaljevanje obtožnice pa govori o kraji, ki sta jo Mrgole in Majzelj izvedla v noči od 2. na 3. julij 1980 v Dolenjkinem Marketu na Cesti herojev v Novem mestu. Mrgole in Majzelj sta 2. julija letos popivala po Šentjerneju, v poznih popoldanskih urah pa sta se odpravila v Novo mesto in tu nadaljevala z veseljačenjem. Ko so bili že vsi lokali zaprti, sta so domenila, da obiščeta Market na novomeški Cesti herojev. Peš stajo mahnila proti Mestnim njivam, nato pa se po manj prometni poti približala trgovini iz zadnje strani. Previdno sta si sezida čevlje, si nataknila na roke nogavice in se ponovno obula. S pomočjo zabojev sta priplezala do gornjega okna, ga s k amnom potihoma razbila ter se splazila v notranjost. Poslužila sta se več stvari, predvsem viskija, zraven pa sta vzela še nekaj Sodišče se je odločilo za naslednje kazni: Mrgoletu za kazniva dejanja ponarejanja 3 in 5 mesecev zapora ter leto in 2 meseca zapora za tatvino in mu skupaj s pravnomočno kaznijo enega leta in 10 mesecev zapora prejšnjega okrožnega novomeškega sodišča izreklo enotno kazen 3 leta in 6 mesecev zapora. Seveda pa tudi Majzelj ni ušel brez kkzni: za storjeno tatvino gaje senat obsodil na8 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. PONOVNO OLJE NA KRKI V četrtek so na Krki Bršljinu opazili mastne maj dež«; ki so sijih ogledali tudi sani*8* inšpektor in kriminalisti, prvih ocenah gre skoraj g°*° za iztok olja ali nafte v K1**.^ vendar zaenkrat še ni znano. ' katerega kanala je umaza®) pritekla v reko, saj je četrtk0^ preiskave onemogočila noč rezultatih poročali. preiskave bomo le »Motorizirani” dimnikar Osman Redžič obsojen na tri mesece zapora visokih osebnih dohodkih hotel zaslužiti še s krajan^ 197*’ Zaradi kraje motornega kolesa se je prejšnji teden pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto zagovarjal 32-letni Osman Redžič iz Novega mesta, začasno stanujoč v Prijedoru. Kaznivo dqanje, ki ga je storil Redžič, sega še v maj leta L , zanj pa ga je novome&i se , obsodil na 3 mesece čemer se Osmanu všteje v “jj, tudi prebit pripor od novembra letos. pravi obtožnica, je ” Kot 27. maja 1976 dopoldne v 4 gam/. vasi Drča vzel motorno kolo. Martina Cvelbarja, in oškodoval za 4.500 din na obravnavi trdil, da je m ^jlO gozdu pustil, ker mu je goriva, dobil nazaj, resda" ca, poškodovan, že po dobrem m -oj Sicer pa kraj a konec konce bila nič posebnega, ko imel sredstev za preživljale P ^ el kaj zaslužit). ’ . ,dji Prejšnji četrtek je prišlo v vagonu novomeške Vodnogospodarske skupnosti na Cikavi do požara. Omenjeni vagon je četverici delavcev služil za stanovanje, stanovalci pa so si ob letošnjem hudem mrazu seveda noč in dan kurili. Tako je bito tudi prejšnji teden. V zgodnjih jutranjih urah je četverica, odšla na delo, dobro uro kasneje pa je eden od delavcev skupnosti v vagonu opazil ogenj. Takoj so prispeli na pomoč novomeški poklicni gasilci in ogenj tudi pogasili, vendar je po prvih ocenah škode za več deset tisoč dinatjev, saj je poleg stropa vagona zgorela tudi omara z garderobo delavcev. Preiskava je pokazala, da se je leseni strop od nenehnega kurjenja močno izsušil, tako da je ogenj nastal pod pločevinasto oblogo nad pečjo, skozi katero je b ila speljana cev, plameni pa so seveda najprej zajeli leseni strop. LE KUP PLOČEVINE - Že v prejšnji številki smo govorili o vse pogostejših tikih med tovornjaki, tokrat pa vsem tistim, ki ne veijamejo v posledice takšnih nesreč, češ da gre za močnejšo pločevino, objavljamo tale posnetek. Narejen je bil v novembru na eni dolenjskih cest. tak način hotel kaj zasluziti. . pa med njegovimi podatki je obrtnik, dimnikar, s P°P&?v9t!k OD 16.500 din. Med olaj okoliščine je sodišče P11 vaflje sodbe štelo priznanje in obža ^ ter skrb za dvoje mladoletnih med obtožilne pa seveda dtjs je bil Redžič že kaznovan in za specialnega povratnika. Sodba še ni pravnomočna. d a VINJEN IN BREZ PREDNOSTI V KRIŽIŠČE V petek je prišlo ob 22.35 na križišču cest v Krški vasi pri Cerkljah do prometne nesreče, ki jo je zakrivil 21-letni Ivan Abram iz Hrastulj. Ivan je tistega dne peljal osebni avto po lokalni cesti iz Skopic proti Krški vasi, v križišču pa je brez prednosti in z nezmanjšano hitrostjo zavil na prednostno in trčil v osebni avto 30-letnega Jožeta Marinška iz Crešnjic. Na srečo sta jo voznika odnesla brez poškodb, bilo pa jc za 100.000 din materialne škode. Postopek je ugotovil, da je Abram vozil pod vplivom alkohpla. TRČENJE V MEGLI - V ' petek zvečer se je Martina Praštalo z Mirne peljala z osebnim avtom od Mirne proti Dolenjim Ponikvam. Med vožnjo skozi Dolnjo Nemško vasje za hip zapeljala na levo, vendar dovolj, da sta trčila z .voznico osebnega avta Marijo Ozimek z Dolenjih Ponikev, ki zaradi goste megle ni mogla preprečiti nesreče. Gmotne škode je bilo za 30.000 din, voznici pa sta jo na srečo odnesli brez po: obstal s tovornjakom in cesti na klancu pri '1 i,« i" vozilom je postavil VSI ODNESLI ZDRAVO KOŽO - Prejšnjo sredo okoli 18. ure je pri 'Pluski prišlo do večje prometne nesreče, v kateri so odnesli zdravo kožo. Jerebič iz Hrastnine je on£, V.-. dne zaradi okvare na c*°vl^0lif'’ ■pjuskl' - - trik0tfe prižgal utripajoča smerna avr To je opazil voznik ose, sV°Je Dinko Kršenič s Korčule ' ^ a' vozilo prav tako ustavil, ^i-le11’!' uspelo vozniku tovornjak®. ^ ph mu Milanu Jovandiču iz VI* jfčd Žitogradu, ki je vozil Pre * porin1' jc najprej v osebni avto, £ dcl na levo, nato pa zadel se za stoječe prikolice. 8 DOLENJSKI LIST St. 51 (1636) 13. deHernJ^j KAJ PRINAŠA POMLAD? — Rokometašice kočevdcega rePubIiškega ligaša niso povsem zadovoljOe v prvem delu Prvenstva, negotove pa so tudi zim&e priprave, saj Kočevje rtnta primerne športne dvorane. (Foto: M. Gl a vonj ič) Pomlad boljša od jeseni? Kočevke niso zadovoljne z uvrstitvijo v jesenskem delu prvenstva v slovenski rokometni ligi — Kje zimske priprave? Rokometašice v zveznih in republiških ligah že lep čas Počivajo in morda je zato prav ed*g čas, da naredimo kratek Pregled o jesenskih igrah, dosežkih, napakah. In prav ob takšnem pregledu v Kočevju nezadovoljno zmigujejo z glavo, tamkajšnja ekipa Itasa namreč v prvem delu prvenstva še zdaleč ni dosegla rezultatov, kot jih je marsikdo pričakoval pred startom. ' Takšnega mnenja je tudi trener Kočevk Ivan Zetjav: ..Res smo nekolikanj pod načrtovanimi rezultati, kar kaže tudi točkovni izkupiček, saj smo Sl pred pričetkom prvenstva Postavili za cilj osvojiti dve točki e’. Jth imamo sedaj." ->lo)r na je vselej nehvaležna stvar iskati vzroke za slabšo “vrstitev. V prvi vrsti velja omeniti, da ekipa ni igrala vselej v- najboljši postavi, več igralk Prvega moštva pa je nekajkrat manjkalo na treningih. Tako so Dile zaradi šole in študija večkrat zadržane Turkova, M. Jeričeva, Stefaničeva. „Da se nismo uvrstili bolje, so krivi porazi na domačem igrišču," pravi trener Žfeijav, „saj smo izgubili točke z Dravo, Preddvorom in Burjo." No, za Kočevce je to prvenstvo prineslo tudi nekaj lepih spoznanj. Predvsem odlične igre Marine Jerič, ki je daleč najboljša strelka v svoji ekipi, pa velik delež njene sestre Stanke; prijetno je presenetila tudi Barbara Oražem, kijev Kočevje prišla iz Ribnice. Sicer pa rokometašice in uprava ne pričakujejo brez vzroka s skrbjo spomladanski del prvenstva. Znano je namreč, da Kočevje nima primerne športne dvorane, tako da bodo treningi Itasove vrste ponovno negotovi. Upajmo le, da morebitne pomanjkljivosti v pripravah ne bodo usodno vplivale na spomladanske igre in uvrstitev. M. GLAVONJIC Optimizem je bil upravičen Končano prvenstvo v republiških odbojkarskih ligah — Prepričljivo vodstvo Pionirja — Krkašicam v soboto drugi set v prvenstvu — Na pomlad nič novega? Odbojkaiji v slovenskih ligah so s sobotnimi srečanji končali prvi del prvenstva. Obe moški in tudi ženska liga niso prinesle nikakršnih večjih presenečanj, kar velja še posebej za uvrstitvi Pionirja v mo&i ligi - zahod in deklet. Kakršno je delo, takšni so pač sadovi. In zato v nobenem primeru ne gre oporekati več kot prepričljivemu vodstvu pioniijevcev in nič manj prepričljivemu zadnjemu mestu deklet. Pa najprej k sobotnim tekmam! Novomeščani so v zadnjem za konec še nekaj o celotni jesenskem kolu gostovali v Zabreznt- podobi jesenskega dela tekmovanja, ci pri ekipi Železa rja m ponovno Odbojkarji Pionirja na čelu z novim dokazali, da so letos daleč najboljša cki- i i j j | I Čai pa v slovenskih ligah. Čeprav ie bilo srečanje označeno kot aeroi koia, so pionirjevci gladko dobili s 3:0. Največ težav so domačinom povzročali natančni in močni servisi, svojo premoč pa so Novomeščani pokazali tudi ob igri na mreži. Tekma je bila po oceni okoli 150 prisotnih gledalcev daleč najkvalitetnejša v prvenstvu, za kar gre zasluga seveda predvsem gostom. In še beseda, dve o dekletih. Tokrat so pokazala eno boljših letošnjih iger, rezultat tega pa je tudi drugi osvojeni niz v prvenstvu. Sicer je bila tekma z izjemo tretjega niza dokaj izenačena in za razliko od nekaj prejšnjih tudi na nekoliko višji ravni. TREBANJCI ZA LAS PRVI Zaradi pomanjkanja, snega je bilo dolenjsko prvenstvo v smučarskih tekih šele te dni v okolici Kočevja. Kočevski smučarski klub je tekmovanje dobro pripravil, v odsotnosti tekmovalcev Novega mesta pa so imeli največ uspeha Trebanjčani. Zmagovalci: ženske - Tanja Sterk (Trimo Trebnje), mladinci - Rade Devjak, člani rekreativci — Veko Zavolovšek (ova SK Kočevje) in člani - Pavle Sterk (Trimo Trebnje). Prehodni pokal so tako že drugič osvojili trebanjski tekmovalci, tokrat z minimalno prednostjo pred domačini. Plaketo za najbolj množično vrsto je prejel SK Kočevje. Po prisilnem odmoru v Domžale iradi bolezni igralcev Zaprucja je bila sobotna tekma v Novem mestu preložena — Prvi poraz košarkarjev Podbočja — Kočevci nadaljujejo z zmagami dolenjskih predstavnikov velja omeniti prvi poraz Podbočja proti Kovinarju pa tesni zmagi Straže in Brežic. S prvim porazom so igralci Podbočja podelili vodstvo na lestvici z Litijo :n Kovinarjem. Z vse boljšimi igrami pa nadaljujejo Kočevci, ki po začetnem porazu ne poznajo neuspeha. Tokrat so v gosteh s stotico opravili z Radovljičani in so prav tako med vodilnimi , Zaman . je v soboto nekaj vnetih navijačev novomeških jJ^karjev pred športno dvorano čakalo na pričetek povedanega srečanja 8. kola II. zvezne lige med domačo vrsto in je ^biljem. Tekma je bila namreč preložena na kasnejši termin, saj .Prudja prejšnji teden prispelo obvestilo o bolezni večjega "“igralcev. OtJ^^nje je, kako bo ta prisilni katjc0t''Plival na novomeške košar-koiih’ v - so kih namreč v zadnjih v zares dobri formi in ni bilo Pričal. l*h. ki so v soboto zanesljivo c k ■£fi|jggg| Mi siji' boijal^Vab novih točk. To še toliko Ker ima wsta Zaprudja le 2 najboljših mož P. Seničar, ki ima roko v mavcu. S prvenstvom pa so nadaljevali tudi ligaši v II. SKL-moški. Izmed na lestvici. od Novomeščanov, z tarifi n°,zmag° pa bi se domačini 1 zma8° pa 1 Jn°ojjše razlikk v koših povzpeli r_ obe vrsti, temu da so bila v soboto vsa preostala srečanja 8. pa čaka favorit. Vrh tega bodo ,ft«Cani nastopili oslabljeni, Poškodovan eden njihovih ^Aj d — mm S&21** Športi? - di ater*m sporom zara- sltegj^l* dolenjskega smučar- ^«titauSrHediSea ne moremo Vitlih • po8°jev “ pripravo dcih »A 111 drugačnih smučar-*eh v .^ovanj nimamo. Žal pa 5jem0 *0ni Antskih športov, z bi. pa Vstopov na Javorovici, Wn.e m°remo trditi, da za ^himan^ ,na Dolenjskem ni nja. (Foto: Budja) POKALE NAJBOLJŠIM — V imenu najboljše ekipe delavskih športnih iger novome&e občine za leto 1980 je pokal za ekipo Krke prejel Gljeb Karpljug (levo). (Foto: J. Pavlin) „Krka” skupni zmagovalep Podeljeni pokali in diplome najboljšim delavskih športnih iger - „Krka" le točko prednosti pred IMV Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto je 10. decembra pripravila v veliki dvorani zaključno prireditev delavskih športnih iger za leto 1980. Delavske športne igre vsako leto pridobivajo na množičnosti. Tako se je za tekmovanje v lanskem letu prijavilo že 34 delovnih organizacij. Nastopilo je 192 ekip s 1539 udeleženci. Pohvalno je, da so se v tekmovanja vključili tudi manjši kolektivi (Iskra - Tozd napajalne naprave, in UJV Novo mesto). Pokale za skupno uvrstitev so prejele ekipe naslednjih OZD: Zenske: 1. tovarna zdravil Krka (192 točk), 2. IMV Novo mesto (182), 3. Iskra Novo mesto (148). Moški: 1. tovarna zdravil Krka, Novo mesto (365), 2. IMV Novo mesto (364), 3—4 SGP Pionir, Novo mesto in Iskra, Novo mesto (303). Na slovesnosti so podelili tudi priznanja za večletno delo pri organizaciji delavskih športnih iger. Prejeli so jih: ing. Boštjan Japelj, Alojz Košmrlj, Rudi Sever, Pavla Tajagič, Evgen Žabkar, Anton Sečen,' Ivan Kapš, Matevž Aš. Na koncu so podelili kolajne delavskih športnih iger najboljšim posameznikom v plavanju, streljanju, odbojki, balinanju, kegljanju, atletiki, krosu, šahd in namiznem tenisu. Po podelitvi priznanj je bil v restavraciji Brqg razgovor o bodoči organiziranosti delavskih športnih iger in o rekreativni dejavnosti v organizacijah združenega dela. J. PAVLIN IMAJO ŠTEVILKE SOL -ZELEZAR -7,-9). PIONIR: moški, 7. KOLO: - PIONIR 0:3 (-12, Primc, Kosmina, Brulec, Vemig, Graberski, Černač, Kolarič, Pečar, Babnik. LESTVICA: 1. Pionir 14 SOL - ženske, 7. KOLO: KRKA - F. MALGAJ 1:3 (-13, 10,-3,-12) KRKA: Bon, Gostiša, Svent, Urbančič, Brajcr, Hegediš, Krnc. LESTVICA: 1. Branik, Partizan 12,10. Krka 0. £ 8. II. ZVEZNA LIGA, moški -KOLO: NOVO MESTO - ZAPRUDJE (preložena) 9. KOLO: DOMŽALE -NOVO MESTO II-SKL, moški - 5. KOLO: straža - Šentjur 93:85 (51:34), KOVINAR - POBOČJE 74:69 (39:43), BREŽICE -LITIJA 87:84 (42:45). Lestvica: Podbočje 8, Brežide in Straža 4j RADOVLJICA - KOČEVJE 90:101 (47:52). Lestvica: Kočevje 8. V naslednjem, 6. kolu igrajo: Podbočje — Brežice, Straža -Pomurje in v zahodni skupini Kočevje - Jesenice. LOVŠIN NAJBOLJŠI VRIKU Komisija za šport in rekreacijo pri OO ZS v ribniškem RIKU je te dni pripravila 1. športno tekmovanje za najboljšega posameznika - športnika leta. Tekmovanja se je udeležilo okoli 60 nastopajočih, največ uspeha pa je v skupnem seštevku imel Lovšin s 24 točkami, sledita pa Lesar 24 in Mihelič 15. V posameznih panogah so zmagali: streljanje: Samsa 116; namizni tenis: Mihelič 10; kegljanje: Lovšin 816 in šah: Češarek 11. Pri ženskah je v streljanju zmagala Sam sa. in zastavice je najboljši France Grivec, predstavnik M. G—č. Pokale predal RIKA. ITASOVCEM PRVO MESTO Končano je tudi jesensko prvenstvo v območni rokometni ligi Ribnica—Grosuplje. Največ uspeha v jesenskih nastopih so imeli rokometaši Itasa, ki so tudi največji kandidati za končno zmago. Kočevci so osvojili 14 točk, sledijo: Višiga gora 10, Dobrepolje 8, Šentvid 6, Stična 6 itd. Kočevci imajo v svojih vrstah tudi najboljšega strelca jeseni - Bartolomeja, ki je dosegel 42 zadetkov. M ^ RAZPIS SMUČARSKIH TEČAJEV Smučarsko društvo ROG iz Novega mesta razpisuje smučarske tečaje za odrasle in mladino. Tečaji bodo od 12. do 17. januarja 1981 v Crmošnjicah in od 18. do 24. januarja na Zatmiku. Vse informacije dobite v itila-dinski turistični poslovalnici, Novi trg 4. Obenem pa SD Rog organizira tudi rekreacijske smučarske teke pod vodstvom inštruktorjev. Ti bodo prisotni vsak ponedeljek od 15. ure dalje na Čikavi in wak petek od 15. ure dalje v Mrzli dolini (pod Drsko). OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN To soboto je bil v Artičah občni zbor TVD Partizan. To društvo praznuje letos 50 let obstpja in dela v telesni kulturi. Nastalo je iz nekdanjega telovadnega društva „So-kol , pozneje pa se je društvo, kot tudi vsa druga podobna, preimenovalo. Udeleženci letošnjega zbora so pregledali in analizirali dosedanje delo, potrdili novo predsedstvo, pravilnik društva in program dela za naslednje obdobje. B. DUSlC trenerjem Jankovičem zanesljivo korakajo II. ligi nasproti In verjetno ni prav nobena skrivnost, daje tudi vsebina letošnjih treningov že bolj ali manj usmeijena prav na nastope v višjem tekmovalnem razredu. Sicer pa si konce koncev poglejmo izjavo, ki jo je dal trener Novomeščanov Vladimir Jankovič pred startom prvenstva, v kateri pravi, da bi rad s to ekipo v štirih letih prišel do I. B zvezne lige. Pretiran optimizem? Danes lahko ugotavljamo, da ne. Ne samo rezultati na prvenstvenih srečanjih, pač pa predvsem delo na treningih in načrtno delo z mladimi selekcijami, katerim posvečajo v klubu še posebno skrb, so dokaz, da vzpon novomeške moške odbojke nikakor ni naključen. VMM USPEŠEN KRMAR - Vladimir Jankovič, ki je novomeSce odbojkarje prevzel pred letošnjim prvenstvom, vodi ekipo od zmage do zmage. PREHODNI POKAL KRŠKEMU V petek in soboto so bila v Sevnici športna tekmovanja v Eočastitev dneva oboroženih siL etos so močno zmagali Krčani, ki so zbrali 17 točk (prvi so bili v šahu in namiznem tenisu), Sevničani na drugem mestu so zbrali 13 točk Pionir: v spomin na direktorja Na Loki spominski kegljaški turnir v spomin na pokojnega Ivana Kočevarja Kegljaška sekcija pri Sindikalnem športnem društvu Pionir v Novem mestu je 13. in 14. decembra, pripravila na kegljišču Loka D. spominski turnir v počastitev pokojnega nekdanjega direktorja Ivana Kočevarja. Tekmovanja se je skupaj udeležilo devet ekip iz vse Slovenije. Nastopile so prvouvrščene ekipe z letošnjih slovenskih športnih iger gradbincev, najboljše regijske ekipe Posavja, Bele krajine in kočevskega ter ekipa veteranov in organizatorja. Po hudih bojih za točke je bil ob zaključku dosežen naslednji vrstni red najboljših ekip: 1. Konstruktor Maribor (860), 2. Ingrad Celje (846), 3. IMV Novo mesto (830), 4. Pionir Novo mesto (828), 5. Zarja Kamnik (797), 6. Grosuplje (781), 7. KK Železničar Novo mesto (779), 8. Cementarna Trbovlje (771), 9. KK Novoteks Novo mesto (763), 10. Obnova Celje (759). Veterani Novega mesta so se uvrstili na dvananjsto mesto. J. P. (zmagali so v streljanju z zračno puško), moštvo letališča Cerklje se jezil točkami (najbojši so bili v odbojki) uvrstilo na tretje mesto, četrti Brežičani s štirimi točkami, pa so zmagali v kegljanju, tako da ni bilo moštva, ki ne bi vsaj enkrat okusilo slasti zmage. Komandant letališča Cerklje Franc Tomažin je čestital osemdesetim tekmovalcem za poštenost in borbenost, Krčanom pa je izročil velik prehodni pokal. Zmagovalcem v posameznih disciplinah so podelili pokale in priznanja predstavniki pokrovitelja — sevni-škega občinskega sindikalnega sveta. Tekmovanja je vzorno organizirala občinska zveza telesnokultumih organizacij. 15 LET KEGLJAŠKEGA ŠPORTA V SEVNICI -I • V počastitev 15-letnice keglja-J nja v Sevnici je bilo 6. in 7. S | decembra na kegljišču hotela • : Ajdovec množično tekmovanje, • • na katerem je nastopilo blizu 70 j : tekmovalcev. Najboljši je bil ! ; član domačega KK Rudi Kepa • ; Milan Hervol z 860 podrtimi 5 j keglji, sledijo: Burja (Proletarec) • J 859, Badovinac (IMV) 857, ! ; Lipovšek (Ingrad) 846 itd. Pri • ; ženskah je zmagala Blažičeva iz * j mariborskega Konstruktorja. Za j j najboljše so bili pripravljeni J • veliki pokali in priznanja. : : : MED DVAJSETIMI IMV TRETJI - Predstavnik keg^aške ekipe IMV Andrej Mohorič prejema pokal iz rok predsednika centralnega delavskega sveta SGP Pionir Karla Koširja za. osvojitev tretjega mesta na spominskem turnirju v spomin Ivana Kočevarja. (Foto: J. Pavlin) Na željo novomeških planincev in alpinistov bomo poslej vsakih nekaj številk objavljali kotiček „Z gojzaiji in cepinom”, ki bo poleg številnih novosti o plezalnih dosežkih prinašal kup dragocena gradiva za planinarjenje. 2a začetek nekaj o plezanju in ocenjevanju. OCENJEVANJE VZPONOV V oceno plezalnega vzpona sodijo vse objektivne okoliščine: višina stene, krušljivost kamenine, razčlenjenost, nadmorska višina, možnost hitrih vremenskih preobratov. Na podlagi tega ločimo prosto in tehnično plezanje v kopni skali in plezanje v ledu, oziroma kombinaciji obeh. Prosto plezanje po skali ocenjujemo z rimskimi številkami od I do VII. (zelo lahko, lahko, srednje težko, težko, zelo težko, skrajno težko, ekstremno težko). Mesta, ki niso preplezljiva prosto, pa ocenimo z A 1 do A 4. Novomeško smer v Turskem žlebu bi potemtakem ocenili takole: V, IV + (A 1), 200 m, 3 ure. Vsaka ocena ima namreč zaradi večje natančnosti še podstopnji (+ -). JULIJA V STRUGI Julija so novomeški alpinisti dosegli še en uspeh. Stojan Golob in Stane Mokotar sta tveplezala prvenstveno smer v steni Struga nad dolino Tamar. Smer je lepo izpeljana, skala odlična. Ocena: IV, V, 270 m, 3 ure. Smer so registrirali pri komisiji za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije. JESENI NA KLEK Ker je v gorah zapadlo že precej snega in ker je seveda velika nevarnost plazov, bi morda ta čas veljajo izkoristiti za plezanje na Kleku na Hrvaškem. Skala je dobra, višina stene pa ne presega 200 metrov, zato je Klek odličen za trening alpinistov. foto slišal: Milan Markelj m SLAB OBČUTEK IMAM, DA NISEM vi MESTNEM AVTOBUSU._______________Jx [ DOLENJSKI LIST prBli 2B iBtT Stari bodo izumrli j RAZPRAVA JE bila povsod zelo raznolika in odvisna od | razmer in okolja, v katerem člani Socialistične zveze žive. J Povsod so zelo resno razpravljali o številnih komunalnih ■ problemih. Skoraj povsod je bilo opaziti nov odnos delovnih J ljudi do teh stvari. Ne zahtevajo več denarja za razna ■ komunalna dela od občine, ampak trezno presodijo, koliko bi j lahko prispevali sami in koliko zmore dati občina. Šele nato l ugotavljajo, ali so želje uresničljive. Prebivalci oddaljenih j zaselkov, ki so nekdaj zelo odločno zahtevali elektrifikacijo, so “ spoznali, da se ne splača vleči žice dolge kilometre daleč v majhen zaselek, ki bo čez nekaj let ostal zapuščen. Ljudje spoznavajo, da mladina odhaja v tovarne in da bo ostala v oddaljenih vaseh le še stara generacija, ki bo izumrla. PROIZVODNJA ČOKOLADE je popolnoma odvisna od uvoženih surovin, kar predstavlja za tovarno (v Brestanici) velik prdblem. Zato naj bi nadaljevali s preorintacijo proizvodnje v smeri čim manjše porabe uvoženih surovin. PRI HIDRANTU, ki napaja javni iztok v Otočcu, zajemajo vodo cigani, ki tam v bližini taborijo. Ne osporavamo ciganom vode, vendar nastaja vprašanje, ali je od ljudi, ki jimje - kar vsi vemo - čistoča postranska stvar, pričakovati, da bodo pri odprtem hidrantu vzdrževali potrebno čistočo. MNOGO KOMUNISTOV je, ki delajo v industriji in se po končanem delu vozijo domov na vas. Tudi ti člani morajo aktivno poseči v vse akcije za modernizacijo proizvodnje in graditev socializma na vasi! Vsekakor bo potrebna ve^a delovnost v zadrugah. GOSTINSKI PROMETNI in varnostni problem je, da dajejo gostinci človeku piti še takrat, ko ga ima že preveč pod kapo Pijan šofer se zaleti, pijan človek se stepe, razbija, prime za nož ... in potem kličejo preplašeni gostinci na pomoč. (Iz DOLENJSKEGA LISTA ■ 22. decembra 1960) ■ RAZVAJENEC - je od zgodnje mladosti je navajen spati v moji postelji in preveč bi trpel, če bi moral nenadoma ostati ponoči sam.“ Tako je gospa Gladys utemeljila svojo prošnjo, naj kateri od dobrosrčnih ljudi pride za nekaj noči spat v njeno posteljo. Seveda bi tiste noči gospe ne bilo v postelji, v nji bi bil le njen prijatelj iz zgodnje mladosti, tisti, ki sam ne more spati. To pa je Chip, domači pes. Vse bi še šlo, le poljubček za lahko noč se človeku upira. NI BILA IGRA - V New Yorku so se trije policaji nasmehnili, ko so opazovali otroke pri ,,igri“. Dva fantiča sta z revolverji v rokah prisilila tretjega, da jima je izročil ves denar, kar ga je imel. Šele čez čas seje policajem posvetilo, da je,orožje pravo in da žrtev toči prave solze. Ubrali so jo za mladima nepridipravoma ter ju za ušesa privlekli na domove, kjer sta roparja ob vzgojnih prijemih potočila tudi nekaj pravih solz. AVTO NA DRVA - Prvi najbrž edini avtomobil, ki za pogonsko gorivo uporablja les, j? prevozil 4.500 kilometrov dolgo pot z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Člani nenavadne ekspedicije trdijo, da so na dolgi poti skurili lesa za poprečno ameriško drevo. S plinom, ki so ga v posebni napravi dobili iz kilograma lesa, so prevozili nekaj več kot 3 kilometre. No, po tem sodeč, so poprečna drevesa v ZDA kar precejšnja. Kljub temu pa poskus zasluži pozornost. SPREMLJEVALKA - Avtomobilski tat, ki so ga vtaknili v zaslužen zapor, najbrž nikoli ni imel namena ukrasti avto na drva, raje je kradel preizkušene in znane modele avtov. Pri poslu mu je pomagala soproga. Toda ne iz koristoljubja, kje pa! Sodniku je pojasnila, da je spremljala moža na krivih poteh le zato, da bi ji ne ušel h kakšni drugi ženski. Torej imamo zanesljiv podatek, da avtomobilski tat ni kradel kater, dyan, mercedesov in ostale pločevine z ženskimi imeni. Nova tovarna špirita se dela (Lastnik) grajščine Pogance pri Novem mestu gosp. doktor Bertsche napravil je na svojem posestvu blizo onih jam, kjer pesek kopljejo, veliko tovarno za špirit, ki bo ob novem letu začela delati. Špirit bodo kuhali menda iz krompirja, z odpadki te kuhe pa bodo goved pitali. Poleg tovarne je zidan veljkanski hlev, iz česar je sldepati, da se bo vse v velikem obsegu vršilo. Za danes pa ne vemo povedati, kjer se bode špirit iz te tovarne kupoval, vsekakor pa bomo prifično o tej tovarni še poročali. (Žara d,i) izvanredno pomnoženega prometa pred Božičem, priporoča se, da se poštnih pošiljatev ne odlaša na zadnje dni, ako se hoče, da pravočasno dospejo, kamor so namenjene. Posebno pozornost naj se obrača na to, da so pošiljatve dobro zavite in zavezane. Za male pošiljatve do 3 kilograme zadostuje, da so v trdem papirju zavite, ako vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in niso daleč namenjene. Za v žep ravno niso bili, a čas so le merili. Na sliki sta megalitski koledar Stonehenge inks®®'1' koledar severnoameriških Indijancev. Desetine ton težki koledarji. Prvotni koledarji so bili ogromni kamni, postavljeni po premišljenem redu — Kol#**' kakršnega uporabljamo dandanes, ima korenine v različnih tleh ešitev iz ] jrejšnje številke s ... K A 9 K O 1 K s O R. K. A N - L O K i-. r R. A V A R 1 C A L A D A D R. 1 L • >v € S 6 L 3 t =r N A X- 2j t T = R. 1 L t K A R. 2 1 L = __ R A K A A M 1 J A SL A T O S l S k. A R v f R 0, 1 l K A TT t T A N u S A Iti 0 N = A S T A - r t K (MMeflifi ' misli lu m f i Kmalu bo napočil tisti čas, ko se bomo z vso pozornostjo obrnili k uri in bučno nazdravili trenutku, ko se bosta veliki in mali kazalec združila na vrhu številčnice in naznačila, da se je zaključilo staro ter začelo novo koledarsko leto. Pri vsem tem se najbrž ne bo nihče domislil, da koledar le ni tako samoumevna in preprosta stvar, kot se nam dozdeva, ko črtamo dan za dnevom, mesec za mesecev in ob novem letu spremenimo zadnjo številko v štirimestni letnici. Človeštvo je moralo prehoditi dolgo in naporno pot, preden je iznašlo čudovito zadevo, ki seji reče koledar. Dandanes se nam ne zdi nič posebnega, če znajo astronomi izračunati, kako dolgo je leto dni, pa da znajo urarji izdelati take natančne mehanizme, ki točno odkazujejo, kdaj mine ura, dan, mesec. Čuditi pa bi se morali ob dejstvu, da so pred-namci že v sivi davnini zmogli pri določanju časa skoraj prav tako začudujočo natančnost, četudi niso poznali ne telesko- (Stoletnica) največjega slovenskega pesnila dr. Franc Prešerna slavila se je dne 3. decembra med Slovenci na prav dostojen način, • kakor je po krajevnih razmerah tu in tam mogoče bilo. Najlepša pa se bo skazala slavnemu možu s spomenikom, ki se ima postaviti v središču Slovenije, v našem glavnem mestu Ljubljani. Spomenik bo napravil naš rojak gospod Ivan Zajec na Dunaju, ter ima biti pravi umotvor. Novo mesto priredilo je koncert, katerega dohodek 400 kron se je poslal za spomenik. (V prodajalni) pri kresiji v Novem mestu prodaja se posebno po znižanih cenah papir za jaslice; najboljša moka iz znamenitega mlina Vinko Majdiča iz Kranja in sveži kvas, rozine, vamperne, cibebe, rožiče, najfinejši rum, fini špirit, kava, riž, mila in sploh vse špecerijsko blago. V tej prodajalni se dobi tudi prav vredno železno in drugo blago. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1900) Zobozdravnik proti raku Včasih uspešna neznanstvena metoda zdravljenja raka Po mehniškem radiu se je pred meseci slišal raskav glas: »Čestitam in zahvaljujem se, ker ste mi rešili življenje.** Bila je to javna zahvala slavnega filmskega igralca Steva McQuee-na, ki je oktobrske dneve letošnjega leta še veijel, daje ušel zahrbtnemu raku. Danes vemo, da je bila njegova zahvala prezgodnja; bolezen ga je premagala. Toda še vedno precej bolnikov roma v Mehiko, da bi se tam podvrgli podobnemu zdravljenju kot pokojni igralec. Nekdanji teksaški dentist Kelley je v Mehiki odpri inštitut za zdravljenje in proučevanje raka. Posebnost Williama Donalda Kelleya je v tem, da zavrača običajne zdravstvene ukrepe: operacijo, priznana zdravila, obsevanje. Ogreva se za najrazličnejše diete, prilagojene vsakemu bolniku posebej, za različne klistirje in infuzije celičnih preparatov, ki jih dobiva iz telet. Uradno velja KeDeyeva metoda zdravljenja raka za „nepreveijeno”. v znanih svetovnih klinikah pa ji odkrito rečejo kar sleparija. 55-letni Kelley ima zelo zanesljiv dokaz, da je njegova metoda učinkovita to je on sam. Pred 15 leti so mu zdravniki dopovedovali, da ima samo še dva meseca življenja pred seboj. Kelley je namreč imel raka na jetrih' in na trebušni slinavki. Takrat je začel na sebi preizkušati zdravljenje s kavnimi klistirji, izbranimi dietami in z jemanjem izvlečkov iz živalskih jeter. Premagal je bolezen in medicinske strokovnjake. Po podatkih njegovega inštituta je pri njem iskalo pomoč že okoli 21.000 bolnikov. Mnogim je nenavaden način zdravljenja pomagal, mnogim so prišli zaman. Med njimi je bil tudi Steve McQueen. pov niti. niso imeli na voljo instrumentov, ki bi tekli vsaj tako natančno, kot tiktaka kakšna cenena budilka. Pri ustvarjanju koledarja so se davni predniki ozirau na položaj Sonca in Lune. Najvažnejša položaja sonca na njegovi navidezni poti preko neba sta oba solsticija, ko sonce doseže najjužnejšo in najsevernejšo točko. To sta zimski in poletni solsticij. Važna sta tudi položaja, ko prečka ravnik - jesensko in pomladno enakonočje. Pred več tisoč leti so ljudje opazovali to navidezno pot sonca in jo z grobimi in preprostimi napravami zabeležili. V najbolj sivi davnini je zadoščal kup kamenja, razložen tako, da so namišljene črte med posamezni kamni kazale na tiste točke na obzorju, kjer se sonce vsako leto nahaja ob obeh solsticijih in enakonočjih. Najslavnejši primerek takšnega kamnitega koledarja je Stonehenge v Veliki Britaniji. Gigantsko kamenje, razvrščeno v krogu, so postavili pred več kot 6.000 leti. V novejšem času so si arheologi zaman razbijali glavo, da bi razložili namen te megalitske tvorbe. Stonehenge je bil zanje nerešljiva uganka. Sele ped dobrim desetletjem j e uspelo Geraldu Haekinsu najti sprejemljivo razlago. S pomočjo računalnika je ugotovil, da gre za razmeroma zapletene megalitski koledar in astronomsko opazovalnico za gibanje Sonca in Lune. Zanimivo je, da se je takšen kamenit koledar obdržal skozi tisočletja pri severnoameriških Indijancih. Arheologi so odkrili nekaj primerov preprostega koledarja na vrhu gričev. Seveda ne gre za tako veličastne tvorbe, kot je Stonehenge, temveč za kupčke kamenja, položenega v krogu tako, da namišljene črte kažejo solsticij -ske točke na obzorju. V osnovi gre za enak koledar. Stara, a še vedno živa in prisotna so koledarska dogajanja ljudstev, ki so živela Mezopotamiji. Arheologi so izkopali na tisoče glinastih ploščic, na katerih so opisana astronomska opazovanja, ki so začudujoče točna. Stari babilonski koledar so nekdanji astronomi-svečeniki imeli izračunan do 10 sekund natančno. Kot imamo še danes, so imeli Bližje pavom Moški postajajo gizdavi Se pred nekaj leti so poznali v ekskluzivnih kozmetičnih salonih skriven vhod, katerega so se posluževali 'moški, ki so si želeli urediti podobo obraza, danes pa takih vhodov ni več: moški svobodno stopajo skozi glavni vhod. Moški so namreč postali gizdavi, kot je bil stoletja samo nežni spol. Po podatkih, zbranih v ZDA, se prodaja kozmetičnih sredstev za moške strmo dviga in bo letos dosegla poldrugo milijardo dolarjev, kar zares ni malo. Po čem moški najbolj sprašujejo? Prodaja in usluge kozmetičnih salonov kažejo, da se moderni moški v razvitem svetu vse bolj zanima za lepoto obraza. V prvi vrsti skrbi za čisto in negovano kožo, šele potem pride na vrsto skrb za mladostni videz. Tovarne kozmetike za moške vedo tudi za to skrivnost, da se dandanes močnejši spol brije čisto drugače kot nekdaj. Jutranje britje je prava mala maša, pri kateri moški uporabijo vsaj tri različne preparate, izbirčnejši pa imajo za to priložnost pri roki kar malo kozmetično orožarno. najbolj /i mese^ . r^mbnega, je včasih ouvisno i dni, 3^1 Tr}0 od tega, iz kakšne razdalje ta Spogleda. 8je ubogi človek. P. ZIDAR tudi oni leto razdeljer^ J’ tudi mesecev, le njihovi n* _ w«io bili dolgi 29 do 30 ' morali vsaka tri leta mesec, da so ohranili leto fl 6 P. LAGERKVIST 365 dni. i-ol«- , Rodnost imajo tiste druž- Stari Egipčani sosvq^0. <ročniin koristim. SMfTMST: S fc,; CSAGAN običajno v času, ko se j obzoiju tik pred sončnim dom pojavila zvezda — Egipčanski svečeniki, W ^ praktičnih razlogov gojili v nomijo, so z natančnimi vanji to ugotovili in po ^ oblikovali koledar. *. Gerald Hawkins, kije ra je lal skrivnost Stonehengj> v naredil podoben podvig 0. Egiptu. Odkril je, da so 5 ^ egipčanski templji veiL so samo božji hrami. V rijjfl svečeniki imeli tudi ^ ^u. Ogromni tempelj v posvečen sončnemu e. Amon-Rčju je najbolj > tljiv primer. Hawkins 8 ^ podobno kot Stoneheflg delal** z računalnikom. q(, 1973 je preveril izračun^ zori, ko se je začel zimskega solsticija, so čni žarki posvetih skozi p° ^ metrsko galerijo in padli čno na zahodni temp J ^ oltar. Sonce je torej let L letom natančno ob dnevu ^ skega solsticija posvetilo^ oltar, torej je celotno sve ' 1-U1,~ 1neTOfl* Vihar zvezdnik pesniška figura prcbivalec rakitne gorak i vrh SOVJ etok ob az obali inogosč« tinec tur gostilna šolski otrok votla mara vrsta Čolna pristas nazorov metafizike gr.črka mlado prodornin- skokame- nie sl matematik sila zaupanje ugled znani ^in arhitekt zapreženi konji hercego- V«C_____ sest zem plina nept i jeten občutek center moidavije vrsta lilije rečna r i ba ovska naprava za zveri izmeček ognjeni k a< strelov vrsta slašcice . \ reka v sz •r bi j k«r basno- pisec z glas ♦ kit voditelj gorovja v burmi VAŠA ZGODBA res lahko služilo kot off°] koledar. In če pogledamo koledar, kakršnega upora^r^, danes, vidimo, da je *e jjj dognanj različnih civilizacfl ^. Babiloncev imamo uro,r . jeno na 60 minut, na razdeljen dan imamo od st> Egipčanov, sedemdnevni smo si sposodili pri Hebnjj mesece pa so prispevali« Rimljani. - Pozlačeni hradčanski junak Leva z vrha slavne praške katedrale so sneli in pozlatili z zlatimi lističi — kvadratnih metrov zlata — Koliko mož na vrh enega zvonika 35 208 let se je z vrha stolpa .Jadrale sv. Vida na Hradča-razgledoval pozlačeni 200 ^*°gramov težki lev. Milijoni I isto v so ga videli, vsem se ib syaien krasen tam 5® 103. metru višine, le očesa jfokovnjakov so zaskrbljeno ^dala gor. Starodavni češki *tobol je bil v sebi že precej Jasnit in nujno potreben Popravila, preden bi zgrmel z fatih višin. A na takšni višini ^eti 200-kilogramski okras ni "'ajhna stvar. .■ Posla se je lotila skupina, ki JO vodi Pavel Kohut. Petorid ®°ž» ki so izvežbani plezalci j* hrabrega srca, vrtoglavo Početje ni bila najhujša stvar v .lvyenju. Češkega leva so sneli •'hkrati s kroglasto podstav-^ varno spravili na tla. Ueh so zarjavele simbole u v roke strokovnjaki za pozlato leva in krogle so porabili 35 kvadratnih metrov zlatih lističev, ki so jih dobili iz Sovjetske zveze. Nato pa je bilo treba dragocene okrase spraviti nazaj v vrtoglavo višino. Štiri dni so se Kohutovi možje igrali s svojimi in z živci opazujočih, nazadnje pa so posel končali v splošno zadovoljstvo. Nad Prago se zopet zlato blešči simbol iz češke zastave. In nič gnilobe ni več v njem. .^stavrivanje. Dve letijetraja-Dnr.r„„:i„ Ne bilo bi tak . Popravilo ^trajno, ^vadno r»Ue o če bi šlo za restavriranje, toda *' mojstri so leva s kated-sv. Vida pozlatili. Za Na vrhu zvonika je prostora presneto malo, a za spretne in pogumne ravno ilovolj. Pomot v trebuhu Samoaejna naprava nadzoruje in posreduje pravi čas Medicina je bogatejša še za eno napravo, ki je namenjena vsem tistim srčnim bolnikom, katerih življenje je ogroženo zaradi občasne aritmije srca. Dr. Michael Mirowski je izumil samodejno napravo, ki stalno nadzoruje utripanje srčne mišice, v trenutku, ko se začne nepravilno krčenje in širjenje srčne mišice, pa postavi diagnozo, ah gre za nevarno aritmijo ali ne, nato pa, ustrezno diagnozi, začne delovati. V zmedeno srčno mišico pošlje električne sunke, kj napravijo red. Doslej so bolniki z aritmijo nosili s seboj posebne majhne priročne naprave za takšne sunke, vendar je bilo večkrat težko pravi čas posredovati, in tako je precej življenj kljub napravi šlo. Zaenkrat ima novo samodejno napravo samo šest ljudi na svetu. S kirurško operacijo so jim napravo vgradili v trebušno votlino, kjer je varno spravljena za nekaj let. Zamenjali jo bodo šele, ko bo potrebno obnoviti energetski vir. Kot kaže, odlično deluje in kmalu bo, podobno kot spodbujevalci srčnega utripa (paciemakerji), dostopna širšemu krogu bolnikov. I ! Jena, odpusti Mir Odkar sta bila poročena, se je njegov težki značaj še poslabšal. Preklinjal je vse po vrsti, posebno kadar seje napil; pil pa j£ pogosto. Ni se bala zase, ampak za otroke. Kadar je mož, sicer težak invalid, pobesnel od pijače, ni poznal mere. Večkrat seje spravil nad otroke, vpil nanje, jih pretepal, da so revčki glasno jokali in bežali pred njim. Imela sta tri otroke, vse še majhne. Bili so podhranjeni, preplašeni in od strahu niti jesti niso mogli. Veliko noči je prebedela v skrbi, da bi se pijani mož ne spravil nadnje in jim storil kaj hudega. Zadnje dneve je opazila, da je "bolj mrk kot običajno. ^ Slutnja ji ni dala miru. Takoj po službi je hitela domov, da bi % otroke obvarovala zla, ki seje širilo od njenega moža. A bilo ^ je vse v redu, le svoj mrki obraz je k azal okoli. V teh dnevih se mu je bolezen slabšala in mu počasi trgala nit življenja. Zdaj seje večkrat domislila, kakšen je bil pred poroko. Bil je težak značaj že takrat, a ne tako grob. Rad je s pesljo tolkel po mizi ter vpil. Po poroki je začek odhajati zdoma, vračal pa se je, kadar se mu je zpubilo. V gostilni je zapravil mnoge težko prislužene dinarje. A vseeno ga je ljubila. Pravila je, da je dober, da ima le nesrečen značaj. In tudi otroke je navajala, naj ga spoštujejo. Pred otroki ga je , zagovarjala celo takrat, kadar je b esnel in razbijal po hiši ter ^ vpil, da bo vse pobil. A pri tem jo je vsaka kletev boleče £ vsekala v srce. Hudo ji je bilo ob misli, da kletvice poslušajo ^ otročiči. V prvih letih zakona ga je večkrat na kolenih * prosila: ,,Ne preklinjaj, lepo te prosim. Pred otroki ne, vsaj ^ pred njimi ne!” A je še bolj grdo klel. i v # ... J ^Črtice in povesti iz narodnegi življenja j s J ElfflC A Izvzeti mor****0jj med njimi. Niti ona se za esteti* Pobirala je rada le pomagal in se ga navlekel ra z p ra vi ti in dejati v posteljo. včasi, da so ga morali drugi romane in druge por Čisto brez društvaPrišel je včasi kak uradnik, kak Na lov ie \0 !? več. Ob takih gospodar povabil P° prilikah se je ffosf' so uganili marsikatero slano in G#*, 10 1° razlegal do Krke in do vrha VeSell^.vj H ? . ,'V«/r)°fnow Po gosposko, ie kadar so bili sami- * welej več smetane nego mleka. JMesne ,.wj ^ obed in večerjo. Opoldne je navadno "ho, človek, ki ni ljubil krave, za iu^'n0,„A n i UrBndar ni delala potrata. Razen 9°ve 'nrnjSt'‘, nie kupovati. Kutetine se je pitalo O 1 * piščancev ni minilo nobeno k0*'10’..: IO se jih sicer vsi. Tudi gospodinj*- * pifte rtr<>koti J' ni m°9/a nikoli opustiti. Cvrla in na dan. leto na leto noter do smrti, o nilh tudi raco, ob največjih in ob ^ pi vselej gos ali purana. Iz tujih kra/e* j, I" L,, koraj ničesar. Po dvakrat na leto če ° - napravila samo enkt " pil11 ia rea se m ika>«' 'r n«,. " 'Sc i viavna jed je ostala kuretini/ P a jtf' ^ e/e poklalo začel knL Rajlnčak ie bil ' n/. '*0 ogromen kun ravno tako morske fib*Petelj iz Trsta. " V**#*1 *SL*1 £?0i"»n*h- Glavna M 0/ rtfoffl0'1*m*1 lito°9romen kup prašičevi ne, za katero ti^ arali- Vino je pil vsak domačin, kadar' ' 9» čez mero ni Družba se skoraj Kakor na Vinicah, se je živelo do novejšega časa in deloma se živi tako še dandanašnji tudi po drugih naših gradovih manjše velikosti, s katerimi gospodarijo delovni možje prostega rodu. Grlo se napaja, trebuh pase in debeli, ali ne trati in ne zapravlja se ne. Posesti prehajajo iz rok očetnjii v otročje v dobrem redu in stanju, včasi brez vsega dolga. Gospodarji se zovo graščaki, ali ostanejo kmetje, si ohranijo vse dobre pa tudi slabe lastnosti kmečkega človeka. Noč in dan premišljujejo, kako bi si pomnožili premoženje, lotevajo se vseh (včasi tudi krivih in nepoštenih) načinov, pripomočkov in poslov, ki obetajo velik dobiček, nikdar pa jim ne pride na misel, da bi bilo treba pridobiti si tudi kaj duševnega blaga, brati, učitf se, omikati se, z duhom časa se spoznati in napredovati Po njhovem mnenju zadostuje, če pošiljajo otroke violo. Svojo nemarnost in lenobo izgovarjajo s tem, da so za učenje prestari in da imajo druge, bolj važne opravke. Tega ne vedo, kako lahko zajde človek na krivo pot, ako mu učenja in branja ne nadzira in na vodi brižljlvo oko omikanih starlev. Grom in Gromovka sta bila prepričana, ker sta se v mladosti naučila nemško govoriti in brati, da znata zase popolnoma dosti in da sta storila tudi za otroke vse, kar jima je nakladala roditeljska dolžnost Neka izredna sreča je to misel skorajda potrdila. Sin je skakal sicer precej žez ojnice, ali moj Bog, kdo bi mu to zamerili Bil je mlad in — mladost norosti Svoj duh si je toliko izbistril, da je bi nazadnje vsekako za nekoliko stopinj pametnejši od svojih učiteljev. Vem, da ta hvala ni bogvekaj; nekdanje novomeške profesorje je prestregel skoraj vsak bedak, na veliko večjo čast pa služi Gromovemu sinu, da v viharju svoje mladosti ni zapravil ne razuma ne srca ne kranjske iznajdljivosti in praktičnosti ne slovenske poštenosti. Njegove sestre niso bile prav nič učene in razen ene tudi nič literarno omikane, ali so ostale preblage hčerke mamice narave. Človek se je mogel z njimi pomeniti, čut je iz njihovih ust nekatero kaj slano in modro, moral jih je v vsakem oziru spoštovati, če je bil mlad in vroč, se je smel tudi brez so snubili uradniki in se niso , _________________________, __ omenjena Roza, si ni našla ne udi Grom je rad moža ne zvestega ljubovnika, dasi je po f jubezni hlepela in Hi**«* Pazana je 'il n-.f”0* z Dunaja, in hi-. DriintvJI T— vsaK domačin, ,^s0 sr ^ **i■ mero ni spoštovati, če je bil mlad m lokal nobeden. Op°' ,j n)? o« njPff b°kal, zvečer nevarnosti zaljubiti vanje. Tri . dober polič, če so ' pir rs*°Parilo z njim. nikoli pokesati. Samo ena, že ^ niKO" - 'Uri; n_____________, . .......... koprnela bolj nego riba po vodi, bolj nego ozebli popotnik po blagodejnem žarku toplega sonca. Roza je bila tista grenka kaplja pelina, katero je vtočila zavidna usoda Gromovi rodovini v čašo njene zadovoljnosti in sreče. Do svojega petnajstega leta se ni razlikovala od sester v nobeni drugi reči, kakor da je govorila in se ponašala nekoliko bolj resno in zastavno. To ni bilo čudo za najstarejšo. Sprememba ni n »topila nanagloma in zviškoma; napredovala je počasno, ali odločna Roza je postajala vsak mesec bolj tiha, nepriljudna, zamišljena, potrta in bleda. Niso je mikale več ne igre in šale ne hišna opravila; izgubila je celo veselje za lepo obleko in Ušparije. To so naredile nemške knjige, romani. Sprija teljia se je v mestu s hčerami raznih uradnikov, ki se ves božji dan niso pečale z nobeno drugo račjo kakor z zaljubljenimi čenčami in branjem ljubavnih bukev. Roza jih prosi, da bi posodile tudi njej katere. Želja se ji izpolni; k o prebere ene, dobi dmge, tretje, z eno besedo, kolikor jih je hotela. Drugega berila si slovenske gospodične r.'«. -V vso poželele niti ga imela. Sli so iz rok v roka tisti puhli nemški Spisi, ki*so se zvali ..Volksbuecher". Še dosti bolj so mikale mladino čudovite povesti o vitezih in tolovajih. Sosebno se Je prikupila vsaka knjjžura, ki je pisala kaj strašnega, na priliko o duhovih in pošastih. Roza je srkala sogoltno v neizkušeno dušo ogabni strup teh bukev. Prebirala jti je tako slastno in strastno, da je pozabila pri njih na kosilo in spanje. Take reči, ki so se ji najbolj dopadle, zlasti ljubavne shode in grozne prizore, je prebrala po trikrat, dokler jih ni znala na pamet Komaj je pregrudila knjigo, je tekla še tisto'uro po drugo. Pri prijateljicah je ležala neizčrpna zaloga tega blaga. Česar ni imela Gusta, je posodila Pavlina; če ni bilo dobiti drugje, se je nahajalo gotovo pri knjigarju, ki si je spravljal najlepše dobičke ravno z izposojanjem take šare. Rozi se primrzi vsak posel, vsak sprehod, vsaka zabava, nazadnje tudi sestre, mati, ves svet Komaj se je jel bleščati dan, je skočila iz postelje, se oblekla neredno in površno ter pobegnila proč iz grada in od ljudi, se skrila v kako goščo in začela z nenasitno željo upirati oči v svoj roman in ga požirati, kakor da je sama nebeška mana. Ko so zvečer sestre za/spale, je primaknila svečo k sebi in Je prebirala vselej najmanj do polnoči, dostikrat tudi do belega dne. 1%,-A 'n I I PLES NEKDAJ IN DANES 5 Že v otroških letih sem rada tičala v kakšnem kotu in opazovala poskočne plesalce. Bili so to časi, ko je veljala polka za ples nad vsemi plesi. V mojih otroških očeh je bila kraljica. Tistikrat so nas starejši s tanko šibo izganjali od plesišč, ker se za. otročaja pač ni spodobilo biti na plesu. Za nameček so nas doma namlatili še starši. Ko je otroštvo minilo in se je oglasila puberteta, so tudi nas začele srbeti pete. Toda oglasil se je župnik in začel groziti s prižnice, da nobena od fistih, ki si upajo na ples s frkolini, ne bo videla, nebeškega kraljestva. Svoje so dodale tudi matere, češ res se ne spodobi zahajati na ples. Slovenka naj bo poštena in delovna gospodinja! Tisti časi so minili. Danes starši nimajo pravice nikomur braniti plesa. Toda kako se danes pleše? Namesto harmonike, ki je včasih kraljevala na vsakem plesišču, igrajo na orgle, električne kitare in bobne. Vmes pevec izpušča krike, pa še kdo drug zatuli. V dvorani je živahno, mladina skače, se zvija in dela najrazličnejše figure, vendar v glavnem vsakdo sam zase. ..Telovadijo” tudi tako, da si sploh v oči ne vidijo. Pa če dvigne plesalka nožico previsoko, ni to nič nespodobnega, vse je dovoljeno. Le kaj bi rekle naše babice, če bi videle, kako se danes pleše! In kako se danes Dogovarjajo? Po plesu je dekle reklo svojemu plesalcu: „Cao, foter me čaka z avtom. Prideš jutri? ” Odgovor: „Okej, češplja, seveda pridem.” MARIJA NEMANIČ Lok vica S S s s s s s s s s * od delegatovi za delegate ■ Nobenega podpisa pred izračunom 38 interesnih skupnosti na ravni republike in v občini predlaga združenemu delu v podpis sporazume o temeljih plan3 za novo petletno obdobje — Gre tudi za nove in ponekod povečane obveznosti OBRISI STAVBE ŽE VIDNI — Vse do nedavnega mraza je bilo na gradbišču Centra za usmeijeno izobraževanje v Šmihelu živahno, mraz pa je tudi tu delo prekinil. Gradnja centra ie med investicijami, ki so predlagane v srednjeročnem obdobju občine kot naložbe prednostnega pomena. (Foto: R. Bačer) 17. decembra je potekel podaljšani rok za pripombe k predloženim 38 sporazumom, ki naj bi jih združeno delo podpisalo in si s tem naložilo obveznosti za novo srednjeročno obdobje. Celoten postopek za pripravo teh dokumentov je letos ob sicer večjem uddajevanju doživel toliko sprememb, da se v njeni niti najbolj izuijeni strokovnjaki niso vedno znašli. Kar je bilo danes dogo voljeno, je bilo že jutri spremenjeno. Ker so delegati združenega dela že prej in pravočasno zahtevali celoten pregled srednjeročnih planov vseh interesnih skupnosti materialne in nematerialne dejavnosti, republiških in občinskih, pri katerih si s podpisom vežejo roke za celih pet let, je izvršni svet novomeške občinske skupščine to upošteval in tak pregled v zadnjem hipu tudi razposlal. Kljub dobri volji pa je v delovnih organizacijah ostajalo izredno malo časa, da bi laliko preračunali dajatve, za katere se morajo zaposleni izreči z referendumom. Značilno za letošnje tovrstno sporazumevanje je, da so kar naprej prihajale spremembe, zato so že pripravljena gradiva doživljala nenehne popravke. In morda bo še kakšen, za katerega bodo izvedeli zares pet minut pred dvanajsto. Glede tega so že hude kritike in najbrž bo o njih posebej tekla beseda. materialne proizvodnje, ker v večini primerov hočejo več, kot je predvideno v predlogu dogovora o temeljih družbenega plana SRS. Ker novomeški delavec ob 10-odstotnem zaostajanju pri osebnih dohodkih za republiškim poprečjem in pri današnji osveščenosti ter nuji po varčevanju ni več pripravljen tjavdan dati svoj glas za tak sporazum, imajo ponekod velike težave pri obrazložitvah na zborih delavcev. Toliko bolj, ker gredo dajatve nekaterim SIS po novih predpisih iz dohodka tozda. Ta pa je domala povsod že tako pičel, da konec koncev nič ne ostane. Očitno pa je, da je sporazumevanje v zadnjem letu doseglo velik napredek, kar zadeva odgovornost posameznika. Ljudje hočejo natančno vedeti, kaj jim posamezen sporazum prinaša, bodisi po dejavnosti ali investiciji, in koliko jih bo to veljalo. In vse več je med zaposlenimi Okrogla miza o sporazumih V občini je trenutno o sporazumevanju slišati več slabega kot dobrega, čeprav imata Pionir in PTT tudi nekaj zelo dobrih izkušenj 11. decembra sklicana okrogla miza v okviru Kluba samoupravlialcev v Novem mestu naj bi osvetlila sporazumevanje v združenem delu zlasti s treh vidikov, vendar je razprava zašla bolj v praktično smer ob današnjih težavah. Sedma okrogla miza, kot pred referendumom. Bati se običajno v drugi sestavi in z drugo tematiko, je v novomeškem Klubu samouprav-ljalcev spet dala nekaj koristnih izkušenj sodelujočim delegatom in predstavnikom delovnih organizacij. Sporazumevanje v združenem delu je bilo tokrat povod za sestanek, na katerem so skušali ugotoviti, kako pritegniti delavca, da bo še aktivneje sodeloval pri sprejemanju sporazumov, in kaj vse ovira sporazumevanje nasploh. Razprava je bila sila živahna in zagreta, vendar je nekajkrat malce zašla iz predvidenih okvirov. Bila pa je odraz tega, kar ta trenutek dela največ preglavic v združenem delu. Sporazumevanje , in določanje prispevnih stopenj za leto 1981 in za novo srednjeročno obdobje je s tako pičlo odmerjenim časom za razprave in seznanjanje delovnih ljudi planilo v kolektive, da po besedah razprav-ljalcev nikakor ni možno zagotoviti kvalitetne razprave je celo, da bodo ponekod zaposleni žejni prepeljani preko vode, če jim ne bodo ob kopici raznih sporazumov povedali tudi, kakšne posledice prinaša podpis. Ne gre povsod samo za denarne obveznosti delovne organizacije, ampak tudi za okrnjene pravice, ki so jih bili ljudje doslej vajeni. Hudo kritiko je doživelo sporazumevanje v gospodarstvu ob tako imenovanih izsiljevalskih sporazumih, h katerim je tudi v domači občini nekaj delovnih organizacij pristopilo, ker jim drugega ni kazalo. Izkušnje Novotehene z Anhovim pa, denimo, kažejo, da je pokrivanje izgube v tamkajšnji tovarni kot vreča brez dna in da Novomeščani več dajejo za to tovarno, kot pa imajo zaslužka z izdelki, ki jih od tam dobijo. Več sto milijonov dinarjev je samo v letošnjem letu šlo iz občine zaradi sporazumevanja, ki ni na povsem zdravih nogah. Nakaj dobrih izkušenj v sporazumevanju je pokazalo PTT podjetje Novo mesto, ki je leta 1975 prvo v Sloveniji in Jugoslaviji organiziralo območno ptt skupnost na osnovi prostovoljnega članstva. Ta skupnost lepo dela in je morda med edinimi, ki je zdajšnji srednjeročni načrt povsem izpolnila. Pionirje na eni strani prav tako žrtev dvomljivih sporazumevanj, katerim se ni mogel ogniti, po drugi strani pa v zadnjem času razvija pravo sporazumevanje na dohod kovnih odnosih s Krko, tako za gradnjo Inisa, kot za Šmarješke Toplice. Kot kritično seje izkazalo sporazumevanje tudi v kmetijstvu, kjer je zlasti področje cen zavozlano. Okrogla miza pa je dala tudi ugotovitev: na mah so hoteli uvesti sporazumevanje na vseh ravneh in za vsako malenkost, čeprav glede tega ni bilo dovolj izkušenj Tako prihaja do težav in včasih tudi neracionalnega obnašanja. Sporazumevanje s podpisi sporazumov in referendumi n^brž ne bi bilo potrebno za zadeve, ki so že vnaprej znane. r. baCER novoles komandanta staneta 38 tel.: (068) 25-091 »Dolenjski list« ŠENTJERNEJ: NE VSAK ZASE Socialistična zveza, kije bila v kraju nek^j časa brez predsednika, je svoj kadrovski problem uredila, na nedavni programski konferenci SZDL pa so dokaj kritično razpravljali tudi o delu delcgacij. V Šentjerneju se zavzemajo za možnost, da bi izoblikovali eno samo šentjernejsko delegacijo za občinske zbore, kajti doslej se je zaradi premajhne povezave med delegacijami iz tozdov in krajevne skupnosti dogajalo celo to, da so zastopali nasprotujoča si stališča. Pohvalno pa je bilo na konferenci ocenjeno področje komunale, kjer jc bilo v zadnjem času veliko narejenega. Predvidene prispevne stopnje in dajatve pa glede na letošnje leto le rastejo. V občini so se interesne skupnosti konec koncev med seboj kar lepo sporazumele, dejstvo pa je, da gre pri otroškem varstvu za 27 milijonov dinarjev novih obveznosti pri izplačilu otroških dodatkov, ker je občina izpadla iz republiške solidarnosti za kritje teh obveznosti. Zdravstvo bo potrebovalo 20 milijonov na leto več, ker so dodatni vzdrževalni stroški za obratovanje novega zdravstvenega doma in nove ambulante v Straži, ki bo odprta v kratkem. Pač pa so pri občinskem socialnem skrbstvu zmanjšali porabo za 4,5 milijonov dinarjev. Nova obveznost se združenemu delu obeta do raziskovalne skupnosti v občini, za katero bo potrebno leta 1981 zbrati dobrih 5,6 milijona dinarjev. Uskladiti na eni strani resnične potrebe, na drugi strani pa možnosti gospodarstva je bilo mogoče le s krepkim črtanjem investicij. Precej nejevolje pa je bilo že v prvem hipu po objavi gradiv zaslediti glede predlogov SIS Le delo osnova dohodka Občinski sindikalni svet ocenil gradivo za 2.konferenco ZSS — Še veliko dela za uveljavitev delitve po delu daleč smo v novomeški občini pri uveljavljanju nagrajevanja po delu. V razpravi smo slišali nekaj konkretnih primerov uveljavljanja sistema nagrajevanja po delu v novomeških delovnih organizacijah. Predsednik občinskega sindikalne«! sveta Nove mesto Stane Zunič je v strnjeni oceni ugotovil, da smo v novomeški občini dosegli napredek v nagrajevanju po delu, vendar nas čaka na tem izredno pomembnem in občutljivem področju še veliko dela. Izkristaliziralo se je tu stališče, da občinski sindikalni svet sprejema predlog družbenega dogovora ter daje treba pripraviti konkreten program dela za uresničitev na seji sprejetih sklepov. Razprava je tekla tudi o samoupravnem položaju delavcev v dislociranih enotah - o tem smo obširneje pisali v prejšnji številki - ki naj bi ga občinski sindikalni svet obravnaval vsaj enkrat na leto in ugotavljal njihov položaj znotraj tozda, zastopanost v samoupravnih organih, informiranost itd. Poskrbeti bi bilo treba tudi za organiziranje dislociranih enot v temeljne organizacije, kjer so pogoji za to. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Na 2. konferenci Zveze; sindikatov Slovenije bodo delegati sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovali za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na katerega je bilo v javni razpravi danih preko 500 pripomb in predlogov, ki so večinoma upoštevani v predlogu tega dogovora. Gradivo za 2. konferenco ZSS je občinski sindikalni svet Novo mesto obravnaval 9. decembra, že prej pa tudi svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in predsedstvo pri občinskem sindikalnem svetu. 1 Maijan Somrak je s tem v zvezi govoril o prizadevanjih Zveze sindikatov Slovenije za uresničevanje takih družbenoekonomskih odnosov, ki bodo omogočili uveljavitev vpliva delavcev na celotno ustvarjanje in razporejanje dohodka, predvsem pa na hitrejše in doslednejše uveljavljwnje načela delitve po delu, kar bo tudi ena glavnih tem na 2. konferenci ZSS. Poročal je tudi o delu občinskega sveta ZSS Novo mesto pri obravnavi izhodišč za 2. konferenco pri tem so sodelovali z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, izvršnim svetom) tei o o analizi, ki je pokazala, kako PIONIRJEVCI SO SLAVILI — V novomeškem Domu JLA so se 13. decembra zbrali jubilanti SGP Pintilr In v lo+nčniAm lafii doiitin IH TA •« 1A 4..l„ .. I—__iil AL a*•_M ________ slovesnosti so se spomnili tudi tistih, ki letos odhajajo v zasluženi pokoj. Bc spletli Šentjemejski oktet, basist Ladko Korošec, folklorna skupina Kres, znameniti mariborski Šiaufenciger. (Foto: J. Pavlin) at kulturni program so lenček s sinovoma in Zakaj mrtvilo? V Suhi krajini je največ kritike zaradi javnega prevoza V Hinjah in v Žužemberku je bilo na nedavnih programskih konferencah SZDL največ kritike glede slabo organiziranih javnih prevozov. Krajani so navajali primere, ko se v nekaterih avtobusih ljudje vozijo domala kot šibice, včasih pa na prostem čakajo po dve ali tri ure na avtobus po voznem redu, pa ga ni. Se huje je glede tega na hinjskem koncu, kjer so javne prevozne linije take, da v enem dnevu sploh ne morejo v mesto in nazaj. Ko pa so v Žužemberkuocenjevali delo krajevnih organizacij in društev, so ugotovili, da zadnje čase delo v marsikateri organizaciji nazaduje, namesto obratno. Tudi nekdaj živahna društva so kot omrtvičena, ni nobene prave spodbude za delo niti ni občnih zborov, da bi vsaj s formalne plati nekatera društva obdržali pri živlieniu. takih, ki res tehtajo, ali je 10 nujno potrebno. R. BAČER Vsaj korak dalje Pretvornik na Gorjancih in nadomestna grafična oprema sta nujna za razvoj informatike Informiranje na območju občine naj bi v novem srednjeročnem planu dpbil° ustrezno mesto in si zagotovilo razvoj, stališča glede tega pa je 12. decembra izoblikovalo predsedstvo občinske konference SZDL v Novem mestu. Na osnovi gradiva, ki gaje pripravil Svet za informira; nje pri občinski konferenci SZDL, je bilo počrtano,' da je informiranost delovnih ljudi zlasti v delegatskem sistemu temeljni pogoj samoupravljanja. Hkrati s tem pa dobra informiranost tudi omogoča, da bodo raZ' vojne naloge na gospbd# skem in družbenem pcidro čju, zastavljene s sr ' ' ročnimi programi uresničene. Večino stališč, ki jih'je oblikoval že svet, je predsedstvo potrdilo, razen tistih, ki zadevajo bodočnost Indok centra. Predlagano je bilo, naj bi se Indok v bodoče oblikoval in organiziral kot samostojna služba. Ne več v okviru občinske uprave, s potrebno kadrovsko zasedbo, kar pa ni bilo sprejeto ob utemeljitvi, da bi s tem dobili še en lokalni ča sopis, čeprav v malem. Tega pa si v zdajšnjih razmerah v občini ne bi mogli privošči- Posebej je predsedstvo poudarilo, da gre Dolenjske; mu listu vsa podpora pri prizadevanjih ža nadomestitev izrabljene opreme v oddelku grafične pripravi, ker je to bistvenega pomena za nadaljnje izhajanje osrednjega političnega glasila D°" lenjski list, kot tudi celotnega tovarniškega tiska iri delegatskega glasila Odločaj®0, Glede informiranosti v združenem deluje predlaga no, naj se v novem sredrije; ročnem obdobju okrep1 predvsem kadrovska zasedba, služb, ki se z informatik0 ukvarjajo, celotna inforn®" cijska dejavnost pa naj bi se v prihodnje v združenem delu navezovala na sindikat oziroma odbore za inforJ®; ranje, ki naj postanejo edi® usmeijevalec te dejavnosti v žna najvažnejših nalog v zvezi s področjem infori®®' nja pa bo v naslednjih pe^j letih postavitev oddajnega centra na Trdinovem vrhu m izvedba že pred več leti n*' rejenega elaborata o lokal® radijski postaji v Nove® mestu. DANES TAKO, JUTRI CE ... Kako naj kmet ve ksjiPj j, vajati in se glede tega odl„1*$ daljše obdobje, ko pa Je * 1 bf#tu obračajo plašč po vetru! f_ skrite čeri. Podpišeš, potem te P* Št. 51 (1636) 18. decembra. GETRTK0V INTERVJU S »To smo občani pogrešali”s Nova mlečna okrepčevalnica Šolskega centra za gostinstvo na Glavnem trgu je velika pridobitev Gostinskih lokalov, bifejev in delikates v Novem mestu ne manjka, pač pa so ’ “e pogrešali Ideal, vkate- Ijudj rem bi prodajali domače mlečne injajčnejedi pa tudi specialitete vseh vrst. Tak jokal je 3. decembra odprl v kletnih prostorih Restavracije na Glavnem trgu novomeški Šolski center za gostinstvo. Kaj vse nudijo in ostale informacije v zvezi s tem, je dal Ludvik Bencik, predstojnik šolskih gostinskih obratov; »Pri adaptaciji stavbe je pil ta prostor namenjen dijaški jedilnici. Ker pa ni bilo takrat dovolj interesentov, smo čakali. Pred dvema letoma smo se lotili preureditve teh prostorov za mlečno okrepčevalnico, po kateri je mio med občani precej Povpraševanja, pa tudi diabetiki so možnost take prehrane pogrešali.” Ludvk Bencik: ,>llečna okrepčevalnica je hkrati tudi "aš prispevek k zdravi prehrani ter domala edina možnost za prehrano diabetikov.” - Lokal je že na prvi pogled eden najsodobnejših m najlepših v mestu. Po čigavih načrtih je narejen in koliko je v njem prostora? »Načrte je izdelal univerzitetni prof., inž. Boris Kobe. Mlečna okrepčevalnica s Prodajnim pultom in dvema Prostoroma je urejena s pri- jetno mozaično oblogo, v katero so vkomponirani krožniki z jedmi, ki jdt nudimo. V obeh prostorih je 11 omizij z 42 sedeži.” - Kaj vse v novem lokalu nudite strankam in kakšen je obratovalni čas? „Pri prodajnem pultu nudimo več kot 30 vrst različnih sirov, na jedilniku pa so stalno razni mlečni napitki, od karamelnega do žajbljevega in kamiličnega mleka, razni jogurti in smetana ter jedi in solate. Deset mlečnih jedi, kot so mlečne kaše, mlečni močnik, žganci z mlekom itd, so del izbire. Nudimo tudi krepke solate in razne jajčne jedi, več vrst štrukljev, burek, piroške, več vrst palačink in narastkov, zavitkov, pudingov, kompotov in brezalkoholne pijače. Lokal je odprt od 9. do 20. ure.“ - Ste pri določanju cen upoštevali, da bodo gostje najbrž predvsem mladi in starejši ljudje, ki so jim tovrstne jedi pri srcu? „Menim, da so cene zares zmerne. Za primer povem, da velja omleta z gobicami ali z gnatjo, ki lahko nadomesti za malico tudi enolončnico, katerih so se potrošniki tudi že preobjedli, samo 32 dinarjev. Mlečni riž pa dajemo za 18 dinarjev in porcijo sirovih štrukljev za 30 dinarjev.” - Kakšen je obisk v prvih dnehjjoslovanja? „Čeprav ob otvoritvi ni bilo posebne reklame, so ljudje izvedeli za naš lokal in ga pridno obiskujejo. Za začetek smo z obiskom zadovoljni.” • Da pa so stranke zadovoljne tudi z izbiro jedi, kažejo izjave gostov, ki prihajajo te dni prvič na pokušnjo. „Tak lokal smo pogrešali,” je najmanj, kar je slišati pohvalnega. R.B. C* tac Vi* NEPREDVIDENE TEŽAVE — Pri gradnji Ceste herojev so naleteli na slabšo nosilnost tal, kot je bila predvidena, zato so morali na najglobjem mestu podaljšati oporni zid za 11 metrov. Doslej je gradnja že za 10 milijonov dinarjev dražja, vm vsega pa izvajalci Pavlin) vsega pa izvajalcem del močno nagaja še vreme. (Foto: Janez Vreme glavni krivec zamude 25. decembra bi morala biti Cesta herojev v makadamski izvedbi prevozna, vendar ne bo — Cestna zapora bo podaljšana najmanj za mesec dni — O tem tiskovna konferenca Zgodnji sneg in glede na dosedanje vremenske izkušnje predčasen mraz sta gradbincem pri rekonstrukciji Ceste herojev vi Novem mestu onemogočala delo, zato ni možno tio prvotno dogovorjenega roka 2S. decembra cesto vsaj zasilno usposobiti za promet. Razen tega so med izvajanjem del naleteli na nepredvidene težave, tako daje potrebnih za tretjino več del pri gradnji opornega zidu, kar vse podaljšuje čas gradnje, povzroča pa tudi večje stroške. Doslej so taka nepredvidena dela zahtevala že približno 10 milijonov dinarjev, najbrž pa to še ni končna številka podražitev. To so dejstva, la jih je 15. decembra predložila izvršnemu svetu občinske skupščine in novinarjem komisije za rekonstrukcijo Ceste herojev, ob tem pa so predlagali podaljšanje cestne zapore do konca marca. Ko so tehtali upravičenost podaljšanja cestne zapore, ' ki pomeni za nekaj delovnih ŠKOCJAN: KOMUNALA IN ROMI organizacij, predvsem pa za prevoznike veliko dodatnih stroškov in ponekod tudi motnje v proizvodnji, so menili, da se s predlaganim trimesečnim podaljšanjem zapore ni možno strinjati, vendar novi rok še ni bil uradno določea Izvajalci del so na tiskovni konferenci zagotavljali, da pogodbeni rok za dokončanje vseh del 1. junij 1981 ni vprašljiv, pač pa je dobro premisliti, če je bolje zdaj cestno zaporo malce podaljšati in potem cesto brez nadaljnjih zapiranj za promet predati namenu, ali pa jo na silo in na hitro narediti prevozno, temu pa bodo naknadno sledile še zapore po nekaj dni. Tak način Prvič sklicana programska konferenca SZDL v Škocjanu zaradi premajhne udeležbe ni uspela, ob drugem sklicu pa je bilo krajanov precej in tudi živahno so razpravljali. Največ je bilo govora o komunali in programu krajevne skupnosti, kjer se srečujejo kljub velikemu napredku še z vrsto nerešenih vprašanj. Vprašanje Romov, težav, ki jih imajo krajani z njimi, pa je bilo tako kritično postavljeno, da so predlagali, naj se romska problematika enkrat širše obravnava in nakažejo tudi ustrezne rešitve. Luči zagorijo v ponedeljek Novoletno praznovanje JStvarnejši kadrovski načrti? nezadovoljiva struktura potreb — Več pozornosti produktivnemu zaposlovanju LjV torek, 9. decembra, so o predlogih planskih dokumentov za rjhddnje srednjeročno obdobje razpravljali tudi člani izvršilnega bora skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto. Ogledali so osnovne značil- k. ( o*v'*uu ov/ ooiiv viiv* uiavu* 0?®« Zaposlovanja v novomeški “Cini v obdobju 1976-80, r tovsem v letošnjem letu. V *S0Čem se srednjeročnem $e ,°hju so bili v glavnem dose-ner,r nlanct; okviri zaposlo- ,planski 4. Povprečna stopnja rasti •Poslovanja bo 4,1 odstotka načrtovanih 4,3 ods. Manj OBVESTILO! tanKUp^i‘na ot,čine Novo mes-ter a ^a delegate in delegacije da u j zainteresirane občane, n od o zbori občinske skupšči-red?Sedah po naslednjerrirazpo- ek, 22. decembra do™ ,l* -^UZBENO POLITIČNI ZBOR ob~ii V stedo, 24. decembra 1980 NA SEjAV d°mU JLA ~ SKUI*' VSEH ZBOROV, * sredo, 24. decembra 1980 ftORA Nost1. krajevnih skup- cg ,sPreniembah, ki so posledice QJelctivnih okoliščin, so bili konr Ve^en* vodje delegacij oz. erenc delegacij. Predsedstvo občinske skupščine Novo mesto zadovoljiva in daleč od temeljne planske usmeritve pa je kvalifikacijska struktura zaposlenih, ki je precej pod republiškim povprečjem. Prevladovalo je ekstenzivno zaposlovanje delavcev ozkih profilov, predvsem iz drugih republik, pri čemer so problemi zagotavljanja osnovnih življenjskih standardov. Za to je kriva nizka struktura dela naših organizacij združenega dela. Omejeno zaposlovanje v letošnjem letu — do konca leta bo število zaposlenih večje največ do 3,3 odstotka — pa je posledica stabilizacijskih ukrepov in omejenih sredstev za osebne dohodke, ne pa prizadevanja organizacij združenega dela za produktivno zaposlovanje. Število brezposelnih je letos sicer nekaj večje. Povečuje se predvsem delež iskalcev prve zaposlitve, kar kaže neskladje med potrebami združenega dela in prilivom strokovnih kadrov iz šolanja. Vendar to še ne predstavlja večjega problema. Zaradi vsega navedenega osnutek plana zaposlovanja za prihodnje leto in programska usmeritev za leto 1981 ter predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja do 1985 predvidevajo za občinsko skupnost za zaposlovanje številne naloge. Predvsem gre za prizadevanje, da bi se ob načrtovani 2,5—odstotni stopnji zaposlovanja zmanjšala odvisnost od priliva delavcev iz drugih republik, zaposlovanje pa naj bi potekalo bolj organizirano in preko skupnosti za zaposlovanje. Zato je nujno, da organizacije združenega dela izdelajo zares realne plane potreb po kadrih - kratkoročne in srednjeročne — in to čimprej, da bo možno uskladiti kadrovske potrebe s planom zaposlovanja. Spreminjati bo treba tudi izobrazbeno strukturo, sicer se lahko zgodi, da bodo nekateri kadri ostali brez dela. Več pozornosti in sredstev bodo v prihodnje namenjali usposabljanju in zaposlovanju invalidnih in težje za pošlji vili oseb ter vračanju in zaposlovanju delavcev na začasnem delu v tujini. V letu 1981 se bo zaposlilo okrog 1100 oseb, od tega 79 odstotkov tistih, ki bodo k on-čali šolanje. Obravnavali so tudi osnutek samoupravnega sporazuma o solidarnostnem in vzajemnem združevanju sredstev v SRS in izhodišča za sistem solidarnosti v naši regiji ter osnutek statuta Medobčinske skupnosti za zaposlovanje za Dolenjsko, ki bo pravzaprav le organizirano nadomestilo za že sedaj medobčinsko delovno povezovanje. Izdelan je bil tudi predlog za imenovanje odbora za varstvo pravic. Z. LINDIČ- DRAGAŠ Le še slabe štirinajst dni je do konca leta in priprave za novoletno praznovanje in okrasitev naših krajevnih skupnosti — v organizaciji koordinacijskega odbora za novoletno praznovanje pri Občinski zvezi prijateljev mladine Novo mesto -gredo h koncu. Že oktobra je opravila svoje delo komisija za izbor daril, ki so že kupljena in večinoma že po krajevnih skupnostih, kjer bo dedek Mraz začel obiskovati naše najmlajše že ta teden. »Dolenjski listu v vsako družino gradnje s prekinitvami cestne zapore bi bil precej dražji, kar pa ob že zdaj nastalih nepredvidenih stroških celotno investicijo še draži. Glede na to, da so se krajani zdaj že privadili zapori in novemu prometnemu režimu za žas gradnje, je prevladovalo mnenje, da bi bilo bolje vzdržati ob zapori malo dlje pa potem normalno dovoliti promet. Končno besedo o tem bo v kratkem prineslo zasedanje izvršnega sveta, še prej pa se bodo posvetovali z najbolj prizadetimi delovnimi organizacijami Dejstvo je, da je bilo doslej kljub vremenskim in drugim oviram opravljanih 65 odstotkov del pri Pionirjevem delu gradnje in 70 odstotkov planiranih del, ki sodijo k Cestnemu podjetju. Dokler je bilo vreme ugodno, so delali tudi ob sobotah in nedeljah pa zvečer, ob nastopu hudega mraza pa so morali za več dni delo prekiniti. V ponedeljek so ob odjugi znova začeli delati pri Ivanetičevi hiši Tudi komisija za okrasitev dela s polno paro. Novoletne jelke bodo na vidnih krajih v mestnih krajevnih skupnostih postavili in okrasili delavci Gozdnega gospodarstva, ponekod pa bodo uporabili za okrasitev že obstoječa drevesa. Glavni poudarek bo pri okrasitvi dan prostoru pred rotovžem in pred kino Krka, kjer bo osrednja novoletna prireditev. Za okrasitev izložb pa naj bi poskrbeli samo trgovci, za dodatno okrasitev po krajevnih skupnostih pa sami krajani in delovne organizacije. Za vse pa lahko preskrbijo jelke v GG, prav tako tudi nekaj žarnic. Če bo šlo vse po sreči, računajo, da b odo luči na novoletnih jelkah po vsem mestu zagorele 22. decembra zvečer. JUTRI PROSLAVA OB DNEVU JLA V počastitev 22. decembra, dneva JLA, ki ga bo naša armada letos prvič praznovala brez svojega tvorca in vrhovnega komandanta tovariša Tita, pripravlja novomeška garnizija več prireditev. Osrednja kulturno-umetni-ška prireditev »Titova armija“ bo jutri ob 19.30 v Domu JLA. V programu sodelujejo vojaški zbor novomeške kasarne, otroSri in mešani zbor Doma JLA, pionirji in mladinci OS Katja Rupe-na in Vavta vas, Glasbene šole Marjan Kozina, recitatorji, novomeška folklorna skupina ,,Kres“ in karate sekcija pionirjev Doma JLA. V soboto zvečer bo v Domu JLA tovariški večer, v nedeljo pa tradicionalni turnir ženskih ekip Slovenije v športni dvorani. 22. decembra bo v kasarni »Milan Majcen” svečani zbor enot Čakanje na ceno V Straži je 55 stanovanj dograjenih, v njih kurijo že skoro dva meseca, tehnični prevzem je bil opravljen: skratka, bloki bi lahko bili naseljeni, vendar niso. Med težko čakajočimi na stanovanja je tudi 25 družin, ki dobijo solidarnostna stanovanja. In ker je bilo zatrdno obljubljeno, da bo septembra vselitev, so nekateri otroke že prijavili v Straški vrtec in plačujejo mesto, čeprav stanujejo še drugod in plačujojo še staro varstvo. Kup težav je pri bodočih stanovalcih tudi zaradi nabave pohištva. V strahu, da se bo podražilo, so vsi kupovali, nimajo pa kam namestiti pohištvo in v trgovinah so tudi nejevoljni, ker nimajo dovolj skladišč, da bi hranili že prodano blago. Vzrok za odlašanje z delitvijo ključev stanovanj so cene. Graditelj blokov Pionir je namreč sporočil ceno stanovanj, ta pa je precej višja od prvotno dogovorjene, zato investitor -Stanovanjska skupnost - ne more kar tako ptistati na podražitev, ker se s tem manjša sklad za gradnjo bodočih stanovanj. Te dni bo koordinacijski odbor prerešetal zahtevane Pionirjeve cene in jih potrdil, verjetno tudi nekolikanj okrnil. Dokler pa se to ne uredi, Pionir ne sklepa pogodb o prodaji stanovanj in stanovalci morajo čakati Prvič se je zgodilo, da zaradi administrativnih zadržkov stanovanja čakajo prazna. Navadno pride do zavlačevanja pri tehničnem prevzemu, ker so ugotovljene hude napake, v tem primeru pa večjih napak pri gradnji ni, pač pa čakajo na ceno. Nestrpno pa čakajo ljudje tudi na dograditev bršljin-skih blokov, kjer se gradnja odmika iz meseca v mesec in tudi s pismenim zatrdilom Pionirja, da bo jeseni dograjeno, ni nič. Pred novim letom vselitve ne bo! In ker novo leto prinaša tudi nove predpise o obveznem pologu vsakega stanovalca od 1 do 20 odstotkov vrednosti stanovanja, odvisno pa od dohodkov družine, so spet v več deset družinah v strahu, kje naenkrat zbrati nekaj mesečnih plač za obvezen polog. Pogodbe, sklenjene ob prevzemu gradbenih del, sp že nekaj let bolj kos papirja, kot obvezujoč dokument. To sicer na raznih forumih ugotavljajo, ampak pri tem se tudi neha. Kritike občanov pa postajajo vse glasnejše, lcajti konec koncev -žonglirajo z njihovim denarjem. R. RA ČER Novomeška kronika Izredno seje potrudila tudi komi-sija za kulturni program, ki pripravlja osrednjo kulturno prireditev za vse otroke iz novomeške občine. V Domu kulture in Domu JLA se bo v petek, soboto in nedeljo, od 26. do 28. decembra, zvrstilo 10 prireditev, tako da si bodo bogat in dqbro pripravljen program lahko ogledali vsi najmlajši iz naše občine. V programu bodo sodelovali člani društva Dušan Jereb, pionirsko gledališče Doma kulture, lutkovno gledališče OŠ Katja Rupena, vrtci, skupina mlajših iz plesnega kluba, novomeška glasbena šola in še kdo, predvajali pa bodo tudi risane filme in krajši otroški film, ki so na voljo za predvajanje tudi na lastnih prireditvah po krajevnih skupnostih. GOSTOV NE MANJKA - V nekaj let praznem lokalu pod Dolenj-kino samopostrežno na Drski so nedavno tega odprli bife. Kaže, da so ga krajani pogrešali, kajti gostov ne manjka. Cela Drska pa bo še bolj vesela, kadar bo v naselju zaživela kakšna uslužnostna dejavnost. sadja. Pač pa so obrtniki od suhorobarjev do pletenin iijev in kon-fekcionarjev razpostavili stojnice kot običajno, pa tudi cupiijajtm je glede na bližnje praznike kar dobro cvetela. TRI: DVA ZA FANTE - Minuli teden je bilo na področju mesta rojenih pet kričačkov v porodnišnici. Rodile so: Jasmina Babnik z Ragovske 12 - Katarino; Jožica Irt z Drske - Katjo; Marija Antončič iz Lobetove 2 — Franja; Danica Malna-rič iz Kristanove 28 - Damjana in Dragica Ferbežar iz Paderšičeve 31 — Tomaža. LE OBRTNIKI VZTRAJAJO -Tržnica je bila v ponedeljek spet zelo slabo založena, saj iz okolice niso imele naprocL 'rugega kot sirčke, smetano, jajca, . žol in kislo repo Nobene zelenjav, m nič Ena gospa je rekla, da so marsikje na referenuumu že izglasovali temelje družbenega ■lana, ob tem pa v Vde čtivih še v« liko ljudi ne ve kai rumenijo L ra tiče SIS, PIS in BCD, ki so jih v razlagi pojajnjeva i gradiv kar naprej uporabljali. . (1636) 18. decembra 1980 •v* \ MU rožo IKONI SANJEVICA na Krki Na papirju je vse urejeno... Zaprašene sklepe skupščine na plan, za življenja gre za varnost občanov — Po prometnih nesrečah Brežice na vrhu slovenske lestvice Leto dni je minilo, odkar je občinska skupščina sprejela vrsto stališč in obvezujočih sklepov za večjo prometno varnost. V njih zahteva razen ureditve cest, izboljšanja signalizacije ter nadzora nad prometom tudi večji razmah prometne vzgoje. Pa ne samo na šolah, kjer je ta že bolj ali manj utečena, ampak tudi v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Tako so bili na primer de- lavski sveti in krajevne skupnosti dolžni ustanoviti komisije, ki naj bi se poslej stalno ukvarjale s cestnoprometno preventivo in vzgojo. KJjub lepo napisanim sklepom in dvakratni pismeni urgenci pristojnega sveta občinske skupščine se stvari do danes niso veliko spremenile. V krajevnih skupnostih imajo šele 8 komisij, v delovnih kolektivih pa 17. Marsikje se jim vsaj v MLADIM TUDI IDEJNO VZGOJO Konferenca mladih v kmetijstvu v Brežicah združuje osnovni organizaciji mladine iz Slovina in Agrarie ter dva aktiva mladih zadružnikov. Organizirana dejavnost med kmečko mladino je zelo pestra in ima velik odziv. To velja predvsem za nekatere prireditve, med katerimi so najbolj priljubljena tekmovanja traktoristov in koscev. Mladi kmetovalci z zanimanjem obiskujejo tudi strokovna predavanja in sodelujejo na poučnih izletih. V prihodnje jih bodo poskušali pritegniti še v oblike idejnopolitičnega izobraževanja, da si bodo razširili obzorje tudi na tem področju. delovni organizaciji zdi smešno razpravljati o takin stvareh, čeprav bi z večjim čutom odgovornosti lahko učinkoviteje ukrepali za večjo varnost svojih delavcev in drugih ljudi na cesti. Komisije so dolžne najprej oceniti prometno varnost v svoji delovni organizaciji in pripraviti načrt za izboljšave. Zraven sodi nadzor nad spoštovanjem predpisov, skrb za notranjo kontrolo nad vozniki in vozili, vzgojne akcije, opozarjanje delavskega sveta in občinskih organov za varnostne ukrepe ipd. Komisije v krajevnih skupnostih imajo podobne naloge. Tudi tam je velik poudarek na vzgoji za višjo prometno kulturo krajanov, ki je bila doslej zapostavljena. Da sklepi skupščine ne bi do kraja zvodeneli, se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obrnil na občinsko konferenco SZDL in sindikat ter od obeh dobil zagotovilo za pomoč pri širjenju prometne kulture med prebivalstvom in reševanju drugih zagat. Najbrž bi moral tako pot za podruž-bljanje prometne vzgoje ubrati VSAK PRED SVOJIM PRAGOM — To zimo nas pogosto preseneča sneg, ki je za pešce po mestu huda nadloga. Pločniki so marsikje slabo očiščeni, vendar v tem primeru očitki po krivici zadevajo komunalce. Pred hišami so dolžni počistiti sneg lastniki oziroma upravljalci. Žal so med njimi tudi taki, ki se ob sneženju zanašajo na izrek: nebo ga je dalo, nebo ga bo vzelo, in pri tem držijo roke navzkriš. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH OGROMNO TRUDA ZA SLABO PLAČILO - Odpadnih surovin pri nas še ne znamo ceniti Le kadar se industrija znajde v stiski, zaženemo vik in krik, da spodbudimo zbiralce za hitre akcije. Solarji se vselej prvi odzovejo. Učenci brežiške osnovne šole so tri tedne vneto zbirali steklenice. Za tiste, ki so jih oddali proizvajalcem pijač in trgovini, so dobili sodilno plačilo, razočarani pa so bili nad tarifo Dinosa. Ta jim je za 1200 kilogramov steklenic obljubil komaj 300 dinarjevk takšna je pač cena za odpadno steklo. Pa vendar se čudno sliši, da steklenic, ki se zapirajo s privitim zamaškom, ni mogoče oddati drugam kot na odpad. Ali . to pomeni, da gre nekaterim proizvajalcem pijač še predobro? NESREČE SE SELIJO V NASELJA - Zadnje čase se pripeti dobra tretjina prometnih nesreč v naseljenih krajih. V brežiški občini so ceste v prvem polletju letos terjale 10 življenj. Umrlo je 6 voznikov osebnih avtomobilov, 3 sopotniki in 1 • traktorist. Poškodovanih je bilo 20 voznikov, 17 sopotnikov, 5 pešcev in 2 BREŽIŠKE VESTI že prej, vzporedno z akcijo preko delegatov občinske skupščine. Za življenja gre, zato se ne moremo mirno sprijazniti z ugotovitvijo, da je brežiška občina po številu smrtnih žrtev in gmotni škodi v prometnih nesrečah prav na vrhu slovenske lestvice. J. TEPPEY MALENKOSTI PREBARVAJO S ČOPIČEM - Posnetek iz tozda 2TP za popravljanje železniških voz v Dobovi. Obnovljeni vagoni so kakor novi. (Foto: J. T.) Kaj pripravlja otrokom dedek Mraz kolesarja. Med vzroki za nesreče je vpliv alkohola, žal, še vedno na drugem mestu. NA PRIZNANJA POZABLJAJO - V brežiški občini je še vedno enajst krajevnih skupnosti, ki še ne podeljujejo priznanj OF. Ce se že do sedaj niso zmenile za opozorila žirije, bi se morale spomniti na to vsaj v 1981. letu, ko bomo praznovali 40. obletnico ustanovitve OF. Občinskih priznanj bo tedaj izjemoma 15 in tudi krajevne organizacije imajo možnost, ,da predlagajo več kandidatov za krajevna priznanja kot doslej. KOMU IZPRAZNJENE PROSTORE? - Odkar se ie občinska matična knjižnica preselila v novo stavbo, so njeni nekdanji prostori v prosvetnem domu prazni Nanje računajo lokalna radijska postaja in amaterske kulturne skupine. Z interesenti se bo dogovarjal izvršni svet, ker je stavba še vedno last občinske skupščine. Radio računa na družbeno podporo, ker utesnjenost močno ovira delo tega kolektiva. Lutkovne igrice, darila - Približujejo se dnevi otroškega rajanja, dnevi veselega pričakovanja. Kakšne radosti in presenečenja pripravljate tokrat naj mlajšemu rodu prijatelji mladine, tov. Metelko? - Lutkovne igrice, obhode dedka Mraza, obdaritev. Novo je to, da bo vsak otrok dobil pismeno povabilo na novoletno prireditev. Doslej smo jih vabili le s plakati in obvestili po radiu. - Kakšna darila pripravljate? - Simbolična. Vrednosti paketa danes še ne morem napovedati. Denar se steka in delovne organizacije se postopoma odzivajo s svojim prispevkom. Taje ostal enak lanskemu, 80 dinarjev na zaposlenega. Večjo pozornost posvečamo tokrat kulturnim prireditvam. Pripravljajo jih vsa društva, kijim pri tem pomagajo učenci osnovnih šol. V Brežicah bomo imeli za predšolske otroke tri lutkovne predstave. Dedek Mraz se bo vozil po mestu na saneh, če bo sneg, sicer pa v kočiji. Spremljali ga bodo medvedki in veverice. Obdaril bo predšolske otroke ter učence prvega in drugega razreda, osnovne šole v drugih krajevnih skupnostih pa so namenili novoletne zavitke tudi vsem šolarjem na nižji stopnji Sicer pa darila niso edini izvor veselja, pomembno je vzdušje, ki ga odrasli pričaramo malčkom. - S tem imate najbrž bogate izkušnje, saj že dolgo let nastopate v vlogi dedka Mraza. - Da, srečen sem, če lahko razveseljujem otroke. Tako iskreni so. Letos bom dvajsetič z njimi Za prvega dedka Mraza me je naredila tovarišica Savica Zorko. Oblekla me je in mi napisala besedilo za nagovor. Vloga mi je bila všeč in sem se hitro vživel vanjo. Zdaj me že vsi poznajo po njej, in celo pismonoša me je našel, čeprav je bilo na ovitku napisano samo „Dc-dek Mraz". J. TEPPEY ' anm KRŠKO — Po^ed z obvoznice na levi breg Save. Ta cesta je spodbudila hišne lastnike, da so začel1, urejati prej skrito stran mesta. Meščani starega dela Krškega želijo, da bi bflo ob obvoznici čim manj parkirišč in čim več prostora za park in zelenice. Upajo, da bodo pri prenovi mestnega jedra upošteval) te njihove želje. (Foto: Jožica Teppey) Iz pozabe obujajo kraje, dogodke in bolnišnice Do leta 1985 trinajst obeležij in štiri poimenovanja Borčevska organizacija v krški občini si veliko prizadeva, da revolucionarna preteklost ne bo pozabljena, da bodo še živeči bord opisali boje in druge pomembne dogodke v Gorjancih in na Kozjanskem. O njih že pričajo nekatera spominska obeležja in poimenovanja. Tako nosi na primer odsek ceste od Senovega do Podsrede ime po Kozjanskem odredu. Ta cesta se povezuje s Cesto Maršala Tita in po njej s spominskim parkom Kumrovec - Trebče. V novem srednjeročnem obdobju predlaga občinska organi-zadja ZZB NOV obeleženje nekaterih pomembnih dogodkov na gorjanskem območju, ki sodi v enotno spominsko območje skupaj z Zumberkom. Skupnost tega območja združuje pet slovenskih in tri hrvaške občine. Tako se v narodnoosvobodilnem boju izpričano bratsko sodelovanje nadaljuje tudi v miru in spodbuja k načrtnemu razvoju obeh strani Gorjancev. Spominska obeležja bodo oživila nekdanje partizanske poti in bord in mladina se bodo vsako leto srečevali na njih. Iz krške občine predlagajo, da bi z obeležji oteli pozabi tri kraje, kjer so bile partizanske bolnišnice. Označili naj bi tudi mesto, kjer so volili odposlance Kočevskega zbora, pa sedež rajonskega odbora OF in pod-okrožnega odbora OF za Gorjance. Obeležje bi po mnenju krških članov ZB zaslužile še tri lokadje javnih zborovanj, dve lokaciji volitev v narodnoosvobodilne odbore, dve hiši kot nekdanji partizanski oporišči in kraj, kjer je bila stalna partizanska zaseda. V obdobju 1981-1985 je predvidenih tudi več poimenovanj. Osnovna šola v Kostanjevici naj bi nosila ime Gubčeve brigade. Zdravstveni dom naj bi se imenoval po dr. Černeliču, osnovna šola v Podbočju po Goijanskem bataljonu, obnovljena cesta od Kostanjevice do Oštrca, Poloma in Sušic pa Cesta bratstva Gorjanci - 2um-berak. J, j. jz V SZDL KRITIČNO O PROBLEMIH KS Programske konference krajevni11 organizacij SZDL v krški občini zel° na široko razgrinjajo naloge, kis0 jih opravili in ki jih čakajo v novel" obdobju. Stabilizacijska prizadevanja so v središču pozornosti in z njihovega zornega kota kritičn® ocenjujejo dogajanja v krajevnih skupnostih in občini Pri tem se ne izogibajo problemom material"" narave, dosežkom in neuresničenim ciljem iztekajoče se petletke, z® katero je značilen izredno velik razvojni skok na vseh področjih od gospodarstva do otroškega varstva, šolstva, kulture, prometnih povezav in drugih pridobitev, v katere so vložili veliko lastnega denarja. f-e malo stvari je ostalo neuresničenih, zato bodo imele prednost v novi petletki. IZNAJDLJIVI SMUČARJI Izvedli smo, da nekaj prizadevnih članov krškega smučarskega kluba pripravlja zanimivo novost. S prostovoljnim delom, izdelujejo teptalni stroj, s katerim nameravajo urejati smučišča na Gorjancih, po potrebi pa g® bodo lahko uporabili tudi na drugih terenih. NOVOST, ODDELEK ZA DELOVNO USPOSABLJANJE Za duševno prizadete otroke v krški občini lepo skrbijo. V Leskovcu imajo delavnico s posebnim programom, pred kratkim pa so pri osnovni šoli dr. Mihajla Rostohaija odprli še oddelek za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok. Vanjo sprejemajo otroke s sedmim letom starosti. V oddelku jih pripravljajo na delo v delavnici pod posebnimi pogoji, kar seveda traja več let. Medtem skrbijo za njihovo zdravstveno stanje, in telesni razvoj, prizadevajo pa si tudi za zmanjšanje govornih in drugih motenj. POSLEJ TUDI ZA IZVOZ — Tozd Ikon Specializiranega podje9. za industrijsko opremo se vključuje v stabilizacijo in 'zV0.0 program SOP. Na tuje bo izvažal mokre filtre za livarsko indust^;a SOP se usmetja na vzhodna tržišča. Za Češkoslovaško pripraV1jjl program lakirnic za traktoije ter odpraševalnfii naprav za lesno tobačno industrijo. Dogovarja se tudi s Sovjetsko zvezo, ^ zainteresirana za lakirnice in opremo za površinsko zaščito lesaj .j Jugoslaviji se je SOP uveljavil z lakirnicami in z opremo za n^rTj-transport, najbolj znan pa je po odprašcvalnih napravah. (‘0 Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE DARILO VSAKEMU - To je izhodišče, ki je služilo v pripravah na letošnji sprejem dedka Mraza v krški občim. Samoupravni sporazum, ki so ga na pobudo občinske Zveze prijateljev mladine sklenili z delovnimi kolektivi in ustanovami, bo tudi tokrat zagotovil po 80 dinarjev od slehernega zaposlenega. Predšolski otroci in šolarji do 4. razreda bodo dobili posamična darila, starejši kolektivna. NOVO VODSTVO IN PROGRAMI - Letna skupščina društva za športno rekreacijo Partizan--Krško obeta obuditi nekajletno spanje. Novo vodstvo - predseduje mu Stanc Iskra - načrtuje dejavnost v nekg panogah, prizadevalo pa si bo tudi za ureditev trim-kabi-neta v novem stanovanjskem naselju Spodnji grič. NAPOTKE OB NAKUPU .Tudi nedavnj tale predlog smo slišali na j„ seji članov sveta za prevenu ^ vzgojo v cestnem prometu Prl .-ein občinski skupščini; ob vse • vsa-nakupu koles naj bi prodaja1'13 v0. kemu kupcu dali tudi P181116118 studila, kako naj se obnaša v Pr° etni To bi prispevalo k boljši Pr°-,a ta varnosti. Tudi poceni b> .J- zato preventivna akcija in bi J° vsekakor veljalo izpeljati. KOLIKO POSLEJ? '.SJfiafe ročno obdobje, ki se te dni iz s(vo bilo za stanovanjsko SosP9°ra(jnjr res ugodno, saj so v družbeni P ^ načrt v celoti izpopolnili. v bjjni njih petih letih načrtujejo v vanj, vsega skupaj okoli 730 s^,i0vic° od tega nekaj več kot P bjii družbenih. Za vse to bod okoli 70 hektarjev površin. KJE JE OKVARA? - Kadar odpove vodovod, morajo delavci komunalne službe takoj na teren. Posnetek je izpred samopostrežnice na Viomu, kjer delavca preveijata, kaj je narobe. (Foto: J. Teppey) gff-fn ----- STOJI, KDAJ JO BODO POSELILI ZDRAVNIKI? - Mariborski Marles, kije že glaven' p s\9i2i kasnitvah pri gradnjah, se je v tej smeri potrudil tudi pri gradnji mokronoške zdravstvene »je. Ze tako zakasnela graditev se bo zdaj zaradi odložitve tehničnega prevzema še zavlekla; 0 na vprašanje, kdaj se bodo lahko v njej naselili zdravniki, zdaj ni mogoče zatrdno odgovoriti. Obilica nalog, malo rešitev ^rebnjem menijo, da gradivo za II. konferenco sindikatov premalo nakazuje temelje za oblikovanje in delitev sredstev — Kmetijstvo spet zapostavljeno seji trebanjskega občinskega sveta Zveze sindikatov, k i je bila ®ied °* srea° v Trebnjem in se je je udeležil tudi predstavnik prj občinskega sveta sindikatov za Dolenjsko, so obravnavali - Pfa',e na fl. konferenco sindikatov ter uveljavljanje kluba Med drugim je bilo na seji s : ^jšnjo resnostjo rečeno, da 0 v gradivih vse preveč govora d em> kaj vse bi morali naredi- bom>remal° Pa ° tem’ ^ta*C0 Pte k -° izPei->alL T° se nanaša . ebej na družbeni dogovor o ^ Pnih osnovah za oblikovanje j delitev sredstev za osebne p^dke in skupno porabo. Še ijS. ej P° so razpravljalci pou-pf1*1, da ta delitev ni pravično ^ azdeljena med panogami, je še zmeraj čutiti, da OSTANE JI LE UPANJE Po trebanjski občini te kroži nadvse otožna z8°dbica. Lepi gospe Družbi jj® /e namreč rodil otroček, Pa svoje mamice ni preveč Radostil Otroka je treba an*f/, oblačiti, skrbeti za legovo vzgojo, šolanje itn. *}ko je tako sama pri sebi "Ustih na težave, ki jih je j* J«es/o rojstvo, se je nekje v ‘bih zganilo srce dedku ,°spodarstvu. K ubogemu °Jenčku in njegovi mamici " Poslal rojenice SIS-ice. In saka izmed njih je položila zibki novorojenca svoje vTV-e' ie daro- . > ki mu zagotavljajo zdrav- 5 druga otroško varstvo, ,etJa izobraženost, le tisti f e> ki naj bi prinesli kultu-® in telesno kulturo, sta Pokazali prazne roke. Rekli .a: »Ker nam dedek Gospo-£tv° ni dal nič za tebe, Mo samo upava, da se boš 2 vil v krepkega in kulturna državljana.” kmetijstvo ni deležno take delitve, ali da njegovi pridelki niso enaki po ceni z industrijskimi izdelki. Vprašanje delitve je treba proučiti tudi v razmeiju med združenim delom in potrošniki sredstev, ki jih združeno delo ustvaija. Medtem ko po tozdih vsak inar trikrat obrnejo in se ravnajo v skladu z dogovori o porabi, pa je na drugih področjih opaziti, da porabijo več denarja, kot bi ga glede na sedanjo ekonomsko situacijo smeli. Vse te pripombe bodo posredovali tudi naprej. Na sqi so obravnavali dosedanja prizadevanja sindikatov na področju izobraževanja ter dejavnost kluba samoupravljal-cev. Dosedanje delo je bilo pohvaljeno, še posebej pa je bil deležen pozitivnih ocen klub. Prav v okviru kluba se da namreč gojiti neposreden stik delavca z dogajanjem na gospodarskem in pditičnem področju, kar je bilo doslej večkrat prepuščeno le naključjem. Na seji so obravnavali tudi predlog dogovora o temeljih družbenega plana trebanjske občine za naslednje srednje- USPELA PREDAVANJA Tudi kmečke žene iz Šentruperta so zadovoljne z izobraževalnim programom, ki ga vsako leto pripravlja Kmetijska zadruga Trebnje. Predavanja, ki so bila letos v začetku decembra, so bila namreč dobro obiskana, saj se jih je udeležilo vsakič petdeset žena. V februarju bodo imele ženske še predavanje o molznih strojih. IZ KRAJA V KRAJ RASTE - Kljub slabim no opcijskih časom, ki so bistve-tov 1 rast investicijskih objek-8ob’e niska i raste iz tal kot vj j. P° dežju. Nekaj seveda prispe-tu' -------------------------------- NISO PLAKATI DOVOLJ? Večkrat tudi vabila, ki jih pošiljajo vidnejšim krajanom, ne pomagajo, da bi bilo na raznih prireditvah dovolj ljudi Pač pa zaležejo tista vabila, na katerih stoji na koncu še stavek, da bo po otvoritvi, prireditvi itd. prigrizek ali večerja. Morda bi bilo prav, da bi se v bodoče odpovedali vabilom in bi plakati veljali za vse občane. Tako bi se tudi izognili užaljenosti ki nastopi, brž ko ne dobi vabila kdo, ki se čuti tako pomembnega, da bi ga po njegovem moral dobiti. ZAMUDNO " « OBRAČUNAVANJE PLAČILA ZA VRTEC Slej ko prej bodo tudi v prišli na tako obračunavanje P1* . za vrtec, kot ga poznajo drugo "Z Sloveniji, kajti sedanii načm bolj zamuden. precej bolj zamuden. drugje velja tako imenovana le* po kateri starši plačujejo os*cr'lJSto-v Metliki zaračunajo določen tek od dohodka na družin** jj člana. Za jasli znaša ta 0(JS . oV> 28,5, za vrtec pa 24 °^.^o hrano pa plačajo posebej. jj znaša največja oskrbnina za > jq okoli 1.600 dinarjev, s hrano z din (720 dinarjev) pa 2.320 ^ jev. Za vrtec pa znese to . ■ ^ dinaijev. Vendar toliko P*a 7L;i-or za kakih 10 otrok od 155, k v jaslih in vrtcu, ostau jih je manj. SPREHOD PO METLIKI METLIČANI SO SESTAVILI odbor, ki bo skrbel za kulturne prireditve v Domu Edvarda Kardelja. Odločili so se, da bodo doslej načrtneje razporejali predstave, saj je bilo v preteklosti vse preveč prepuščeno stihiji in se je bolj čakalo na ponudbe od zunaj. Odgovorni trdijo, da je takemu načinu dela odklenkalo in da bodo v kratkem izdelali načrt za prihajajoče 1981. leto. P° polne roke dela, saj 0 jštva, da Metliki člane Avto-moto dru . ggj. bi mu plačali članarino z'delu leto. Tovariš Maks je pn svoj 0(jveč vztrajen, kar se da, ni n) .wat in iskati koga na domu tudi V večkrat, če je to Pot^„nstvo '* zadnjih nekaj letih se je G*f Avto-moto društvu prav P -Maksa Vidica zelo povečalo. JE CAS KOLIN, za‘°dvori- čudnega, če z marsikaterega ^ šča cvilijo prašiči in * go^1 naznanjajo, da se jim “ (0iJc° najbolje. So pa zato |ju na dinarjev, kar se še vedno sp pri drugi strani pa je meso' ve dobil roki in se ni treba bati, da n ^3-človek v mesnici odgovor- n. jcot mo.“ Bolje prašič v skri« prazen kavelj v mesnici. PREJŠNJO NEDELJO je imelo Turistično društvo v sejni sobi Hotela Bela krajina ustanovni občni zbor, na katerem so sprejeli smernice za izdelavo delovnega programa društva, izvolili pa so tudi predsednika, tajnika, upravni in nadzorni odbor. Predsednik društva Tone Omerzel ima dovolj znanja, energije in volje za poživitev društva, ki je zadnjih nekaj let spalo najtrdnejši sen. UPOKOJENI MILIČNIK MAKS VIDIC ima te dni pred novim letom metliški 16 mm; ■ Št. 51 (1636) 18. decembm „1980 POZABLJENI KRAJANI Občani iz krajevne skupnosti Draga v kočevski občini, katerih naselja so ob Čabranki, obupava-J°, ker vidijo, da na nasprotni strani Cabranke hrvatske vasi ePo napredujejo, na slovenski Pa ne. Na Hrvatskem je asfaltna cesta skoraj do vsake hiše, pa jndi sicer naselja napredujejo. f*a slovenski strani Cabranke pa ^ slovenske šole ni nobene več t-*1 morajo otroci hoditi v hrvatske Šole. ■IIP ■ V ŠOLI VSI, RAZEN osnovne šole v Osilnici UČENČEV -so se vselili ene prostore atere je bilo učencev več, a Se vedno malo deh* Zadnji seji zbora združenega * °bčinske skupščine Kočevje je ^ stavnik izvršnega sveta med razhod0 ° Plansk*l' dokumentih za da srednjeročno obdobje dejal, 80 se letos vpisali v prvi razred mil"6 *°*e v Far* (skupaj z osnov-j.. s°lo Osilnica) samo trije otroci. ‘izobraževalni skupnosti pa smo let sta se v Osilnici vpisala p ®s v prvi razred dva učenca, v f1 Pa 6, torej skupaj 8. Vseh sncev v Osilnici je 13, v Fari pa ■ se pravi skupaj 74. predvideno, da bodo dobili v njei prostore ali stanovanja' razen šolarjev. Kaže pa, da se bodo vselili kmalu tudi ti, saj je treba prej skleniti, oz. napisati le še nekaj pogodb in odločb. (Foto: Primc) Šolarje čimprej v šolo V prenovljeno stavbo osilniške osnovne šole so se doslej ' vselili vsi, razen osnovne šole - Kakšni stroški Prepolovljeno 2a investicije v šolstvu Pol denarja manj Ko je kočevska občinska izo-“^ževalna skupnost pripravljala ^hutek planskih dokumentov 7. naslednje srednjeročno ob-°nje, je načrtovala innvesticije P°d enakimi pogoji kot doslej, 2 pravi, da je treba pol denarja ^gotovih doma, pol pa bodo j*1® dobili bančnih in drugih Posojil. Zdaj je že znano stališče, da ** investicije v družbene dejavni ne bo posojil in da naj fiUnajo le na lastna sredstva, •to so v dosedanjih razpravah Poznali, da se bo treba nekatero investicijam odreči, oziroma a bo možno izvesti le polovico P^tno zamišljenih investicij. »n. 0 ie že skoraj popolnoma * tovo, da z gradnjo nove šole v ®i ne bo nič, čeprav je sedaj že “bajala. Tudi predvidena inves-aJa za šolo v Zeljnah bo od-Padla. V bodočem predlogu spo-. .uma bosta tako ostali inves-za šoli v Livoldu in Stru-Se vedno pa ni znano, če bo j/' Predlog tudi dokončno osvo-n; če pa bo, se kljub temu še .“no ne ve, v katerem letu ^dočega srednjeročnega načrta , , bosta načrtovani investiciji celi in kdaj bosta končani. Zgradba osnovne šole v Osilnici je prenovljena že kar precej časa in precej Kolpe je tudi že poteklo, odkar so se vanjo vselili vsi, za katere je bilo predvideno, da bodo dobili v ujej prostore. Izjema je le osnovna šola, katere učenci imajo še vedno pouk v zasebni stavbi. Tajnico občinske izobraževalne skupnosti Danico Kaplan smo vprašali, kje je vzrok, da šolarji še nimsgo pouka v šoli. Odgovorila je: — Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti je o tem razpravljal na svojih sejah 4. novembra in 4. decembra. Sprejel je nasledja stališča: Pred vselitvijo v prenovljeno stavbo osnovne šole v Osilnici mora šola prej dobiti odločbo o tem, kateri prostori so dani v uporabo osnovni šoli, pa tudi pogodbo ali celo dve pogodbi o plačevanju stroškov ogrevanja in o skupnih vzdrževalnih stroških za stavbo oz. stroške, ki bi odpadli na osnovno šolo. Odločbo o uporabi določenih prostorov bo zelo veijetno izdal investitor, se pravi Samoupravna stanovanjska skupnost, s katero naj bi šola tudi sklenila pogodbo o plačevanju dela stroškov za vzdrževanje stavbe. Pogodbo za ogrevanje pa bo zelo veijetno treba skleniti z UV, ki vso.stavbo ogreva. V preurejeni šolski stavbi so naslednji uporabniki: v spodnjih prostorih trgovina in skladišče Tekstilane, v prvem nadstropju pros-stori osnovne šole in kulturna dvorana, v zgornjem nadstropju so stanovanja, v prizidku pa še pošta. Danica Kaplan je nadalje dejala: - Izobraževalna skupnost se ne strinja, da bi osnovna šola plačevala • najemnino v šolski stavbi podobno kot ostali, ker je bila šolska stavba prvotno le njena in ker je izobraževalna skupnost tudi sofinansirala preureditev stavbe, in sicer v višini 1,270.000 dm. V tem znesku pa ni vračunan nakup opreme za šolske prostore. Berite »Dolenjski list« vinjeni na delu? Javna tajna je, da zaposleni v nekaterih kočevskih podjetjih med delovnim časom odhajajo preko tovarniške ograje (ne mimo vratarja) pit v gostišča ali pa po alkoholne pijače, kijih nosijo v delavnice. V zadnjem obdobju opažajo nekaj podobnega tudi v obratih v Osilnici in drugod v tej dolini. Krajevna skupnost je že opozorila delovne organizacije, ki imajo tu tozde, naj ustrezno ukrepajo. Pomoč je obtiubila tudi zdravstvena služba. KS pa je opozorila tudi tiste, ki jih sumi, da točjjo pijačo na črno, naj tega ne počno več. Dedek Mraz trka na vrata Prireditve za otroke se začno 22. decembra in bodo trajale teden dni - Sprevod dedka Mraza bo 26. decembra _ KS OSILNICA: CEMU PREDNOST? sprSevna skupnost Osilnica je prednostni vrstni red del v ^ panjem srednjeročnem obdobju, Vjjj posodobitev ceste Mirto-u "Zainost, posodobitev vseh vaš-P°d, ki jih je okoli 10 km, h-®*!* poslovno-stanovanjske stavbe, ureditev kanalizacjj-sistema in razvoj kmetijstva. Svne *e8a V Kočevju se bodo začele letošnje prireditve, kijih organizira Občinska zveza prijateljev mladine, 22.' decembra s prikazovanjem risanih filmov za otroke v kinu Jadran. Risanke bodo predvajali vse do 26. decembra, in sicer ob 10. in 11. uri. O^edali sijih bodo šolarji, gojenci vrtcev m ostali otroci. Sprevod dedka Mraza bo letos nekoliko krajši. Krenil bo izpred DROBNE IZ KOfcVJA Car . LE SE PO ZVEZAH? - govjn ^ se pritožujejo, da so trota jj’® 8lab° založene z najpotreb-Do ““blagom, predvsem s prehra-Ji mesom, čeprav smo v sre-trg0v ?lv*noreje. Za to niso krivi le Pot ampak celotna zapletena °d proizvajalca preko trgovine *r*4uh» (madvad odgovarj« bjem ^ se z^TOljuješ osred-slovenskemu dnevnku? VfjT *^er mu je uspelo odpreti do*. y ^tar» cerkvi, kar še nam, Načinom, ni. do potrošnika. Zdaj je pravi čas, da bi potrošniški veti zaživeli in pomagali potrošnikom do blaga, ki ga nujno potrebujejo. Le tako bi se lahko izognili že udomačeni navadi, da težko dobiš kaj, če nimaš v tovariških ali sorodstvenih zvez. DEDEK MRAZ V ŠKRIPCIH -Prijatelj otrok ima težave z denarjem, ki ga je vedno manj, po dragi strani pa z nakupom, saj je po policah v trgovinah ve&ko uvožene drage navlake, čeprav so naše igrače znane kot dobre daleč po svetu. Tudi domače igrače so, ral, drage. Tako bo dedek Mraz spet moral seči globoko v žep. DRAŽJE TELEFONIRANJE -Od 1. decembra so krajevni telefonski pogovori omejeni na 3 minute za 0,70 din, medtem ko smo doslej za toliko denarja lahko viseli ves dan na slušalko. Cenejše telefoniranje v krajevnem prometu je od 20. do 6. ure zjutraj, ko lahko telefonirate za 0,70 din kar 6 minut Kočevske NOVICE H M Bračičeve šole, zaključil pa se bo že pri Nami, kjer bo na ploščadi prišel med otroke tudi dedek Mraz. 29. decembra ob 13.30 in 16.40 bo v Seškovem domu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane s Su-hinovo igro „Leteča princesa”. V teh dneh pa bo po šolah v kočevski občini gostovala s predstavitvami lutkovna skupina osnovne šole Kočevje. Posebne prireditve bodo organizirale za otroke svojih članov kolektiva tudi kočevske delovne organizacije. Občinska ZPM je predlagala kočevskim OZD, ki nameravajo letos obdariti otroke svojih članov, naj bi vrednost darila ra otroke ne presegla 350 din ter bi bila darila praktična in vzgojna. Predlagali so jim tudi, naj bi obdarovanje zajelo vse otroke .do vključno 7. razreda osnovne šole. ZPM je razposlala delovnim kolektivom spisek knjig, ki so primerne za obdaritev otrok v posameznih starostnih obdobjih, vendar doslej niso prejeli še nobenega naročila za te knjige. Za finansiranje skupnih prireditev tudi letos prispevajo kočevske OZD po 20 din na zaposlenega. Velika večina je denar že nakazala, nekatere celo več (le ena doslej pa manj), kot je bilo predvideno, nakazila nekaterih pa občinska ZPM še pričakuje. Lani je občinska ZPM v okviru novoletnih prireditev in srečanj za .otroke organizirala tudi obisk nekaterih OZD. Tako so se pionirji seznanjali z delom v delovnih kolektivih, marsikateri pa se je ob takem obisku in ob razgovoru s člani kolektiva odločil za bodoči poklic. Podobne obiske za skupine otrok je občinska ZPM načrtovala tudi za letos, vendar se doslej ni odločila še nobena OZD, da bi pioniije povabila na obisk. Izjema je le šolski center milice. J. P. Nagrajevati po opravljenem delu Za pravičnejše nagrajevanje so napravili največ v Inlesu in Donitu Delo delavcev v neposredni proizvodnji naj bo bolje vrednoteno, kot je delo v administraciji. Tudi nasploh naj bo nagrajevanje pravičnejše, se pravi, da naj temelji na opravljenem delu in na rezultatih dela. To je osnovna misel, ki so jo izrazili udeleženci seje občinskega sveta Zveze sindikatov v Ribnici, ko so razpravljali o dokumentih za drugo konferenco slovenskih sindikatov. Ob tej priložnosti so izrazili tudi podporo stališčem slovenskih sindikatov, ki zadevajo uveljavitev novih načel na področju nagrajevanja in delitve po delu. Ugotovili smo, da so nekatere OZD v ribni&i občini prav te dni že začele uveljavljati ta določila in da so na tem področju doslej največ napravili v vseh tozdih delovne organizacije Inles in v tozdu Donita v Sodražici. Na isti seji so bili člani sveta seznanjeni še s poslovnimi rezultati organizacij združenega dela s področja gospodarstva v prvih devetih mesecih letos, ki so ugodni in z dopolnitvami k dogovoru o temeljih družbenega :srednjeročnega načrta občine Ribnica, ki so bile sprejete po široki javni razpravi. Sprejeli pa so tudi program javne raz- prave o ustavnih določilih in sklep o sestankih članov osnovnih organizacij sindikata. Izvolili so devetčlanski usklajevalni odbor za pripravo na bodoči tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije in za njegovega predsednika Julija Ozimka. Kmalu gasilski servis V njem bodo polnili, pregledovali in popravljali gasilske aparate — Tečaja za gasilske častnike in gasilce V tednu požarne varnosti v ribniški občini so posvetili posebno pozornost požarnovarnostni vzgoji mladih gasilcev in druge mladine. Pionirji na osnovnih šolah v Ribnici in Dolenji vasi so pisali naloge o gasilstvu. Najboljše so bile nagrajene. Nagrado'150 dinje prejel Matevž Arko iz OŠ Ribnica, nagrado 100 din pa J. Marolt (Ribnica), K. Benčina in A. Bojc (oba OS Dolenja vas). Delegatski sistem še šepa Skromna udeležba na seji konference SZDL — Premalo o stabilizaciji, ljudski obrambi, kadrih in izobraževanju Pomanjkljivosti, ki jih ugotavljamo pri delovanju delegatskega sistema že drugič ali tretjič, je treba končno tudi odpraviti. Pred iztekom sedanjega mandata delegatom je tre-b a podrobneje pretehtati slabosti. Te niso le v neustrezno pripravljenih gradivih, neustreznem sestavu k onferenc delegacij in podobnem, pač pa je vzrok za nedelavnost tudi premajnno prizadevanje delegatov in aele- o je ena izmed ugotovitev razprave na minuli seji programske konference SZDL Ribnica, ko so razpravljali o delovnem programu za letos in prihodnje leto. Nadalje so ugotovili, da je premalo obdelano področje izobraževanja, in sicer osnovnošolskega (celodnevna šola), kot tudi usmerjeno izobraževanje in izobraževanje iz dela oz. ob delu. Združeno delo se še premalo zaveda, da je ono nosilec izobraževanja. Razpravljalci so kritično ocenili tudi udeležbo na seji, kije bila komaj sklepčna. Menili so, da je treba ugotoviti, če so vzroki za izostanek res le sneg, Slavje armade Svečanost v KS in šolah — Plaketa Borovcu Dan JLA, ki ni le praznik armade, ampak vseh občanov, bodo letos še posebno svečano proslavili tudi v ribniški občini. Prireditve so se začele že minuli ponedeljek in bodo trajale do sobote. Proslav po šolah, ki so se začele v ponedeljek, se udeležujejo tudi predstavniki enote JLA iz Ribnice, ki ne obiskujejo le špl vr ib niški, ampak tudi kočevski občim. Prva proslava v krajevni skupnosti bo jutri ob. 18. uri v Sodražici, v soboto ob 18. uri pa bosta še v Loškem potoku in Ribnici. Na vseh bodo podeljevali priznanja in prebrali seznam rezervnih vojaških starešin, ki so v zadrtem letu dni napredovali v vi|i čin. V kulturnih programih bodo sodelovali vojaki, učenci osnovnih šol, glasbene šole in kulturne skupine. Še posebno slovesno bo v Ribnici, kjer bo na akademiji govoril sekretar ZRVS občine Ribnica Danilo Mohar in kjer bodo razvili prapor občinske organizacije ZRVS. Tu bodo podelili plaketi ZRVS Jugoslavije, ki ju bosta za uspešno in prizadevno delo dobila Radislav Bo-rovac, predsednik predsedstva občinske konference ZRVS, in občinski štab teritorialne obrambe. V kulturnem programu bo na proslavi v Ribnici nastopil med drugim nonet „Vitra‘‘. Po akademiji bo v domu JLA tovariški večer. Nosilec letošnjih proslav ob dnevu JLA so organizacije ZRVS, ki pa so k sodelovanju pritegnile še kulturno skupnost oziroma kulturne skupine, JLA, Dom JLA, šole, mladino, krajevne skupnosti in druge. mraz in razne obveznosti ali kaj drugega. Nalog stabilizacije in drugih načrtov namreč ne bo mogoče uresničevati, če ne bodo sodelovali pri tem vsi delovni ljudje in občani, pa tudi druge organizacije in organi, katerih predstavniki na seji tudi niso bili zastopani v primernem številu. Te dni v domu JLA V začetku decembra je bilo v domu JLA v Ribnici več predavanj. Med njimi je največ pozornosti vzbudilo predavanje Draga Košmrlja »Odnosi med socialističnimi država- Te dni sta se v domu začela tečaja slovenskega jezika in strojepisja. 19. decembra bo tu tovariški večer maturantov kočevske gimnazije. 20. decembra bo akademija ob dnevu JLA. V zvezi s tem praznikom pa bo še več športnih srečanj v streljanju, šahu, kegljanju in namiznem tenisu. Na sam praznik 22. december bo brzopotezni šahovski turnir, na katerem bodo sodelovali šahisti iz Ribnice, Kočevja in Poni-kev. 26. decembra pridejo v Ribnico gostje iz Afrike, ki se bodo predstavili s „Plesi in pesmimi narodov Afrike.” 30. decembra ob 17. uri bo v domu JLA dedek Mraz, zadnji dan v letu pa se bo začelo silvestrovanje. M. GLAVONJlC Izvedli so tudi tekmovanja pionirjev in pionirk v Retjah, Zamostecu, Sodražici, Sušju, Jurjeviči in Dolenjih Lazih. Mladi tekmovalci so dosegli lepe rezultate, za kar jih je občinska gasilska zveza nagradila z lesenimi ribniškimi krožniku V tednu požarne varnosti so imela gasilska društva vaje svojih gasilskih enot in enot civilne zaščite. V tozdu Inles v Sodražici je bila razstava gasilske opreme. Gasilci tudi zdaj ne počivajo. Občinska gasilska zveza prav te dni izvaja tečaj za gasilske častnike v gasilskem domu v Ribnici. Obiskuje ga 30 kadnidatov iz vse občine. Gasilska društva organizirajo tečaje za izprašane gasilce. Kmalu bodo odprli tudi servis za polnjenje, pregled in popravilo gasilskih aparatov. Namenjen bo za potrebe vseh gasilskih društev, pa tudi za ostale uporabnike protipožarne opreme in drugih gasilskih sredstev. M. GLAV ON JI C Krepak izvoz Gospodarstvo ribniške občine je v prvih devetih mesecih letos izvozilo kar za 306,046.000 din ali za 158 odstotkov več kot v istem obdobju lani, ko je izvozilo za 118,781.000 din. Daleč največji izvoznik je RIKO, za njim pa Eurotrans, Inles, Donit in ITPP. Letos so se prvič vk(ju -čili v izvoz že Žičnica, Pletenina in Sukno. Uvoz pa je znašal 168,582.000 din ali 61 odstotkov več, kot v istem obdobju lani. Med uvozniki prednjačijo Inles, Riko, Eurotrans in Donit, uvažajo pa še ITPP, Pletenina, Sukno in tozd Jelenov žleb. Celotni uvoz ribniškega gospodarstva je skoraj za enkrat manjši, kot znaša njegov izvoz. Izvoz je letos najbolj povečal RIKO, in sicer za dvainpolkrat, več kot enkrat več pa so izvozili letos še v Inlesu, ITPP in Donitu. V primerjavi z lani je za najmanj povečal izvoz Eurotrans, ki gaje povečal „samo“ za 71 odstotkov. Ce bi ostalo jugoslovansko gospodarstvo tako povečevalo izvoz in v primerjavi z izvozom tudi toliko manj uvozilo, ne bi imeli težav zaradi dolgov v tujini. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI JUBILEJ DOMA JLA - 19. decembra bo minilo pet let, odkar je bil dan v uporabo dom JLA v Ribnici. V ten letih je postal dom središče kulturnega, zabavnega, športnega in izobraževalnega udejstvovanja prebivalcev kočevske in ribniške občine pa tudi širšega območja. SNEG NI SKOPNEL - Zima je prišla nepričakovano hitro. V ribniški občini so ngjnižjo temperaturo (—24 C) zabeležili pri Svetem Gregorju. Sneg in mraz sta najbolj nagajala voznikom avtomobilov. MLADI NASTOPAJO - V zadnjih dveh mesecih se je delo mladih zelo okrepilo, najbolj pa na kulturno-zabavnem in športnem področju. Največ prireditev je bilo v Ribnici, kjer je aktiv ZSM najbolj delaven. Mladina v Riku organizira tudi dobro obiskane plesne tečaje. Solarji na snegu - učenci petih razredov osnovne šole Ribnica so na smučarskih tečnih. Ugodne snežne razmere omogočajo, da poteka tečq na terenih pri Bukovici po predvidenem programu. KAM NA SILVESTROVANJE? - Silvestrovanje v ribniški restavraciji ,Jelka-mercator”, na katerem bo igral ansambel .Ribniški fantje”, bo veljalo 600 din. Na silvestrovanju v domu JLA, kjer lahko sprejmejo kar okoli 400 gostov, bodo igrali »Mladi artilercL” Vstopnina skupaj s silvestrskim menujem še ni dokončno določena, zvedeli pa smo, da bo presegla 500 din na osebo. SNEG PRESENETIL - Prezgodnji sneg in mraz sta glavna krivca, da ne bo že letos asfaltirana cesta na Kržete na Gori nad Sodražico. Zdaj so asfaltirane že ceste na vsej Gori, izjema so, kot smo že omenili, Kržeti in 150 m ceste skozi vas Janeži, kjer je prej treba urediti obcestno kanalizaego. - ,,Trim” v Sodražici sicer nima izgube, vendar tudi njegov dohodek ni zadovoljiv. Kje je vzrok? — Kriva je le stavba, saj sta v njej že žalostno končala KRIM in Torbica. 17 DOLENJSKI LISTI (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 23.XII. PETEK, 19. XII. O labod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar Obiščimo vojašnico, Ruščina, Ob 20-letnici šolske televizije 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.55 POROČILA 17.00 PRAVLJICE IZ LUTKOVNEGA VOZIČKA: KAKO JE REVEŽ PRODAL ZAJCA BOGATINU 17.25 PAN TAU 17.55 CEZ TRI GORE... : SREČANJE'OKTETOV, 4. oddaja 18.30 OBZORNIK 18.40 RAZVOJ PARNE LOKOMOTIVE Druga oddaja bo govorila o lokomotivah, ki so sopihale po slovenskih in jugoslovanskih železnicah. Spremljali bomo tudi razvoj ozkotirnih lokomotiv. Da bi sestavili to oddajo, so morali ljubljanski televizijci posneti tako rekoč vse lokomotive, ki zapuščene stojijo po kurilnicah pa na posameznih postajah, prav so jim prišle tudi tiste lokomotive, ki kljubujejo času in še zmeraj vozijo po tirih. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SPREHOD PO KV1NTNEM KROGU, zabavnoglasbena oddaja 21.00 V ZNAMENJU 21.15 T. Hardy: ŽUPAN V CASTERBR1DGEU Po istonaslovnem, po mnenju literarne kritike naj popolnejšem tragičnem romanu Thomasa Hardy-ja so angleški televizijci posneli nadaljevanko, ki ima sedem delov. 22.05 NOČNI KINO: ILUZIJA IN GANGSTERSKO DEKLE Pisatelj Wessel Franke, človek v najboljših moških letih, ima tako rekoč vse pogoje za srečno življenje, a se ne znajde, celo uspeh mu ne nudi pravega zadovoljstva. Sreča starega znanca, ki mu predlaga, naj napiše scenarij o gangsterskem dekletu. Pisatelj sprejme ponudbo, spozna sc z dekletom, ki naj bi igrala glavno vlogo v filmu. Mlada igralka se noro zaljubi v scenarista; da bi slednji imel mir pri pisanju, odpotuje. In v miru: namesto scenarija o gangsterki mu začne nastajati zgodba o basistu, ki se počuti ujetega. Nizozemski film z nakazano vsebino je 1966 posnel Frans Weisz, igrajo pa Paolo Graziosi, Kitty Courbois, Gian Maria Volonte, Maurice Vrijdag in drugi. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Namesto top liste — 18.45 Zapojmo skupaj - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zapisi o kulturi neuvrščenih in dežel v razvoju - 21.00 Včeraj, danes jutri - 21.15 Portreti: Dr. Ristič - 22.05 Isabelee (kanadski igrani film) 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Prva slovenska naselja, Obiščimo vojašnico, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbena vzogja, Zadnje minute 17.15 POROČILA 17.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.20 MALI SVET, dokumentarna oddaja 18.00 TELESTARST 80 18.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA ‘ Trije prispevki bodo sestavljali tokratno oddajo. Prvi bo govoril o gozdovih, natančneje o prizadeva- SREDA, 24. XII. ©labod 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Za učitelje, Razvoj življenja 10.00 TV V ŠOLI: Boja za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba SOBOTA, 20. XII. O labod 8.00 POROČILA 8.05 VRTEC NA OBISKU: MALI ČAROVNIK IN SNEŽINKE 8.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA POSVETU 8.30 S. Makarovič: PEKARNA MIŠ-MAŠ 8.50 ZELENI OBLAKI 9.20 PISANI SVET: ZELENA BRATOVŠČINA 9.50 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA 10.50 DELAJ Z GLAVO: INFORMACIJA 11.25 POZDRAV IZ TOLMINA, dokumentarna oddaja 12.10 625 12.50 PČROCILA 14.45 BRONTOZAVRI, češki mladinski film Vprašanje onesnaževanja narave postaja čedalje bolj pereče in vse pogostejši predmet umetniškega izpovedovanja. Izrazito t. L ekološki film je tudi češko delo Brontozavri, toliko bolj privlačen pa je zato, ker je namenjen mladim gledalcem; te na nevsiljiv način seznanja, kako naj se bojujejo zoper onesnaževanje narave. Film je zastavljen dokaj humorno, zato še bolj pritegne. 16.05 POROČILA 16.10 NAŠ KRAJ 16.25 CIBONA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme 18.00 OBLETNICA HUSINSKE VSTAJE, prenos slovesnosti iz Tuzle 19.15 ZLATA PTICA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 21.55 IZGUBLJENI KONEC TEDNA, ameriški film Po romanu Charlesa Jacksona je dramatično zgodbo o pijači vdanem pisatelju že 1945 posnel Billy Wilder. Delo na dokaj krut način razčlenjuje osebnost glavnega junaka. Igrajo Ray Milland, Jane Wyman, Philip Terry in drugi. 23.30TV KAŽIPOT 23.50 POROČILA ČETRTEK,25. XII 16.15 ŠOLSKA TV: Atomska energija in notranjost atoma, Premikanje ledenikov, Delitev celic, Drevesa in njihov pomen njih strokovnjakov, ki na osnovi raziskav svetujejo, kako gospodariti s tem naravnim bogatstvom. Zatem bo beseda tekla o novih metodah pri prestrezanju sončnih žarkov, ki so dragocen vir energije, za zaključek pa se bomo seznanili še s sistemom 17.20 POROČILA 17.25 S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA 17.40 UKROČENO OKO 18.10 NA OBISKU: MLADI SARAJEVSKI PEVCI 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: JEREMIAH JOHNSON Kmalu po amriško-mehiški vojni naslovi junak v utaških gorah lovi medvede, preživlja se z ribolovom in se spoprijatelji z lepo Indijanko. O tem svojem filmu je ameriški režiser Sidney Pollack dejal: „To, kar počne Jeremiah Johnoson, počne iz upora, s tem pa vzbuja našo občutljiyost. Kljub temu da ga njegovo početje uniči, mu pri tem uspe ohraniti ves svoj pogum in za vodenje slovenskega e*c{^rk I ^ gospodarstva, kk zagotavlja K ^ ■ vostno gospodarjenje s; tovis n energijo. 19.10 RISANKA 1 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MEDNARNODA OBZUKJ« 20.55 V. Clavel: TUJA HIŠA 21.50 V ZNAMENJU vCI 22.05 NAŠI BALETNIKI: V0JK VIDMAR . , S plesom in besedo se bo toK predstavil solist ljubljanske Ope^ baleta Vojko Vidmar, ki je M sVOjo umetniško plesanje dobil ws priznanj. 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Pi0"** TV studio - 18.15 Narodna gl*5” - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zaba vas..21.00 Včeraj, danes jutf 21.20 Družina in družba - ‘■LW Poezija dostojanstvo. Film sem P°*n!| predvsem zato, da z njim pj>'»•* ti dobri človeški lastnosti M*® Robert Redfor, Will Geer, Stel Gierasah in drugi. 21.50 V ZANMENJU ^ 22.05 MINIATURE: POHORK GLAŽURE 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Malisl»8__. - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbeni amaterji -■ 1 • Dnevnik - 20.00 Televizijska dram* - 21.15 Včeraj, danes, Ju»* . 21.35 Izviri - 22.05 Varaždin*' baročni večeri 20.55 DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO 17.45 Nobelove nagrade - 18.30 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Cas jazza — 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.10 Športna sobota — 21.30 Feljton NEDELJA, 21. XH. C) labod 8.30 POROČILA 8.35 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: PLANŠARJI JANEZA JERŠINOVCA 9.05 ČEBELICA MAJA 9.30 BELI KAMEN 10.00 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 POROČILA 15.40 RDEČA BOŠAVICA, dokumentarna oddaja 16.10 POROČILA 16.15 DOBRI STARI PIANINO, slovenski film Film, ki gaje 1959 posnel France Kosmač, ob nastanku ni imel najbolj ugodnega odmeva, po dveh desetletjih od tedaj pa se zdi, daje eno redkih del o narodnoosvobodilnem boju, ki zmorejo gledalce vedno znova pritegniti. Nekajkrat so ga predvajali tudi že po televizi'. nihče pa se ne bo jezil, ker so ga spet uvrstili v spored. Igrajo Vida Kuharjeva, Bert Sotlar, Vekoslav Janko, Franc Milčinski, Janez Škof, Andrej Kurent, Kristijan Muck in drugi. 17.45.SPORTNA POROČILA 17.50 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI JUGOSLAVIJE V LETU 1980 18.20 SESTANEK V NEBOTIČNIKU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO 21.30 DOKUMENTARNA ODDAJA 22.10 V ZNAMENJU 22.20 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20/45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Kratek film - 2130 Zadnji jezni mož (ameriški igrani film) O labod 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Od načrta do zemljevida, Živčni sistem, Lastnosti kovin 10.00 TV V ŠOU: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzogja, Zadnje minute 16.10 ŠOLSKA TV: Atomska energija in notranjost atoma, Premikanje ledenikov, Delitev celic, Drevesa in njihov pomen 17.10 POROČILA 17.15 POLJUDNOZNANSTVENI FILMI Češka filma, ki ju bomo gledali tokrat, imata naslov Maruška in Pipa, kanadski pa Postrv. 17.55 ZELENI OBLAKI 18.25 OBZORNIK 18.35 NA SEDMI STEZI 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA ZAKONSKI TRIKOTNIK 19.30 DNEVNIK c_ 20.00 TRETJA RAZSEŽNOM 21.35 ODPRTO ZA USTVARI N0ST i« o Drevišnja oddaja bo g°von nekaterih ključnih zagatah zn®nSyen. no-raziskovalnega dela na Slo skem, ki ovirajo hitrejši P*^ znanosti v vse pore našega družbe ga in gospodarskega življenja. 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščij**,^ 17.30 Dnevnik - 17A0 strašilo - 18.15 Znanost - ; ' Dnevi jazza - 19.30 Dnev®* 20.00 Kino oko - 23,00 danes, jutri PRVI RADIJSKI PROG gc C PONEDELJEK, 22. XII. C) labod 8.45 TV V SOLI: Koledar, Pravljica, Kultura govora in branje, Makedon-ščins 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.10 POROCllA 17.15 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 18.00 DELEGATSKI VODNIK: DELEGATSKI SISTEM V OBČINI 18.20 JEZIK. V JAVNI PEBI: IZBIRA MED OBLIKAMI 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 V. Radovič: HUSINSKA VSTAJA Ljubljanski in sarajevski televizijci po posnelj dokumentarno dramo o dogodkih v Husinu in v tuzlanskih rudnikih pred 60-leti. Tedaj so se rudarji uprli delodajalcem, ki so z drastičnimi ukrepi skušali zatreti Š Furjan, Dare Ulaga in Jurjj Souček. 21.35 KULTURNE* DIAGONALE 22.15 V ZNAMENJU 17.30 ČLOVEKOVI PRIJATELJI Niz ameriških poljudnih filmov bo predstavil živali, ki so kakor koli povezane s človekom. Govor ne bo samo o domačih, ampak tudi o divjih živalih, kk sc znajo prilagoditi človekovi bližini. stavko in revolucionarno vrenje med delavci. Po scenariju Vlajka Radovič je dramo zrežiral Sava Mrmak, med številnimi igralci pa sodeluje tudi nekaj slovenskih: Bert Sotlar, Milan Vodopivec, Angelca Hlebce, Maks Drugi program: 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Neznana Jugoslavija: Izlet v pretekli čas — 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznaj - 21.00 Glasbena medigra - 21.20 Glasbeni trenutki - 21.25 Kultura v objektivu — 22.10 Dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja PETEK, 19. XII. * 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljicia. 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Engelbert Tesari: Delo v kmečkem jozdu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 lovek in zdravje. 14.05 Orkestrski divbrtimento. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 19/15 Minute z ansamblom Vita Muženiča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05—4.30 Nočni program. SOBOTA, 20. XII. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom .na poti. 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.05 PZapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojtez nami. 12.10Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Miroslav Rednak: Ekonomičnost v živinorejski proizvodnjo. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po domovini. 0.05—4.30 Nočni program. NEDELJA, 21. XII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8. 07 Radijska igra z? otroke (Ilotser Sandig: Prihaja * ladja obložena). 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš. 11.00 Pogovors §oslušalci. 11.10 Naši poslušalci estitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne Godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (Ilf in Petrov: Kolumb odkrije Ameriko). 14.25 S popevkami po viji. 15.10 Pri nas doma. ke in godala. 23.05 Lirični 23.10 S popevkami po J««08* 0.05 -4.30 Nočni program. Jugoslaviji 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radnska igra (Marjan Marinc: Skalp stoječega vola). 18.48 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 -4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 22. XII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8. 25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Urbas: Organiziranost praši-čjereje). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravno. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubiteljejazza. TOREK, 23. XII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali . 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 Pojo amaterski zbori. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (C. Khanolkar: Neuničljivi). 22.30 Tip- SREDA, 24. XH. 8.30 radiom na poti. 1135 f"ohavni priljubljeno. 12.10 Veliki sVeti orkestri. 12.30 Kmetijski in (Milena Jazbec: Zastirke, p**^). gojenje podkultur v sadoWJ e 12.40 Ob izvirih ljudske 8“s„go-umetnosti 14.05 Razmišljan> tavljamo... 14.25 Naši P° .j_30 čestitajo in pozdravjjajo^ ¥^s Zabavna glasba." 18.00 15 glasba v prostoru in času. 1®* )ujgjo. gost. 18.30 Kaj radi P°!Lnrf» 19.45 Minute z ansamblom hrfedo Kmetca. 20.00 Koncert “ “£dne (Zima). 20.25 Slovenske n» M-pesmi v priredbah D. Svaf* . G-Ravnika. 21.05 Odlom« Puccinija opere Madafne *>“ vc*v 22.30 Revija slovenskih zabavne glasbe. 23.05 lrtJfjo-utrinki 23.10 Jazz pred P° 0.05 —4.30 Nočni program. ČETRTEK, 25. XII. ^ 8.08 Z glasbo v dober daj1- > Mladina poje. 9.05 Z^fii0bljenin poti. 11.35 Znano in p1«0 )2.3° 12.10 Znane melodije* tekali Kmetijski nasveti (MSena tuju Pj? Pridelovanje nektarnik v s ve. j4.(P nas). 12.40 Od vasi do vast Mehurčki. 14.20 Koncert **0»0' poslušalce. 14.40 Jezikovni ri. 15.30 Zabavna glasba, j • J8-1-5 zemlja bo z nami zapel Lokalne radijske postaje s® mblo"’ jejo. 19.45 Mir«te z an ve<5e. Atija Sossa..20.00 Cetrtk 21.05 domačih pesmi in napev® 'rjtns* Litererni večer (Grška ‘^eiodije‘ dramatika). 21.45 Lepe it 22.30 Plesna jugoslovanskih studiov. o0peV* ni utrinki. 23.10 Pale^ 05^4-3 jugoslovankih avtoijev. ’• Nočni program. ljubljanska banka TURISTjČNE ZANIMIVOSTI f PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ^ „ZIVlAGA'' Ljubljana Obrat MOKRONOG Komisija za delovna razmerja V A Bi k sodelovanju VEČJE ŠTEVILO DELAVK za priučitev na različnih fazah v obutveni industriji ter eno delavko za čiščenje poslovnih in proizvodnih prostorov. POGOJI: — pod. 1: Prednost pri izbiri imajo delavke šivilje ali krojaške stroke in delavke, ki so vešče dela na šivalnih strojih. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas, s 60-dnevnim poskusnim rokom. — pod. 2: Končana osemletka, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek cca. 5.200,— din, stanovanja ni. Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim rokom 60 dni. Kandidatke bomo obvestili v 15 dneh po zaključku objave. Rok za vložitev prijav je 30 dni po objavi. Prošnje z dokazili je treba nasloviti na gornji naslov. 915/51-80 v— / GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev 1. Kamion TAM 6500 z dvigalom HIAB 193, letnik 1971 v voznem stanju 2. Kamion TAM 6500 z dvigalom HIAB 193, letnik 1971 v voznem stanju 3. Kamion TAM 6500 z dvigalom HIAB 173, letnik 1971 v voznem stanju 4. Generalno popravljen motor za OM—150 5. Generalno popravljen menjalnik za OM—150 6. Renault r—4, letnik 1974 — nevozen 7. Blok motorja za FAP 2200 8. Moped TOMOS — nevozen 9. Elektromotorji 5,5 KW — 2900 obratov, trifazni 2 kosa brezhibna a 2 kosa za previjanje a izkl. cena 230000,00 din izkl. cena 200000,00 din izkL cena 210000,00 din izkl. cena 80000,00 din izkl. cena 35000,00 din izkl. cena 15000,00 din izkl. cena 5000,00 din izkl. cena 1000,00 din izkl. ceni izkl. ceni 1500,00 din 750,00 din 10. Večje število rabljenih motornih žag. Licitacija bo 26. 12. 1980. Pričetek ob 8. uri na upravi GG — Novo mesto, Gubčeva 15, razen za točko 10. (motorne žage) začetek ob 10. uri. Ogled pod 1, 2, 3, 6 možen dan pred licitacijo na žagi Pogance v bližini Novega mesta, pod točko 4 in 5,9 v skladišču repromateriala v Straži, ostalo na mestu licitacije. Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek 25,5 %. Pred pričetkom pa je treba položiti 10-odstotno varščino. 920/51 -80 **** , J H/ %/r ^ KAJ PODARITI ZA NOVO LETO, ***** S C]M RAZVESELITI_ ..*.**** OTROKE, STARŠE, PRIJATELJE, SODELAVCE ... Najboljšo ioejo za lepo in primerno darilo boste našli v pisani novoletni ponudbi blaga v pisani novoletni ponudbi blaga 'l? ' v veleblagovnici ^6\eP' nama KOČEVJE Pf' OjašKO podjetje Trebnje Opisuje prosta deta in naloge ‘Ndividualnega POSLOVODNEGA ORGANA " direktorja podjetja. ^ndidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev *P°lnjevatl še naslednje: " niorajo biti visoko kvalificirani delavci krojaške stroke z najmanj 10-letno prakso, od tega najmanj 3 leta na Rodilnih delovnih mestih. p°leg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne 'noralno—politične vrline in delovne ter organizacijske p »posebnosti. h ?V.dbe z ustreznimi dokazili in opisom dosedanjega dela «P»Uite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Opisni komisiji pri Krojaškem podjetju Trebnje z oznako °Vojnici: »Razpisna komisija". POPRAM POPRAVE K RAZPISA SOP KRŠKO - TOZD STORITVE 11.12. 1980 Pod pogoji je prišlo v 1. alinei do pomote in bi se praviloma morala 1. točka glasiti: — delavec s končano višjo šolo tehniške ali organizacijske smeri ali delavec s končano tehniško srednjo šolo gradbene smeri; Za neljLbo pomoto se opravičujemo« 919/51-80 Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. Komunalno in obrtno podjetje brezice Opisuje jAVNI natečaj ?? oddajo stavbnih zemljišč v stanovanjski soseski ‘rnje. ^ javnem natečaju, ki bo v sredo, 7. januarja 1981, a 8. uri na sedežu KOP Brežice, Cesta prvih borcev "/I, se oddajo stavbna zemljišča za gradnjo atrijskih f1 v stanovanjski soseski Trnje, kare II, in sicer na ,°kacijah v približnih izmerah: št. 6 je 470 m2, št. 7 470 m2, št. 9 je 560 m2, št. 10 je 440 m2, št. 11 j|440 m2, št. 13 je 600 m2, št. 14 je 470 m2, št. 15 e 470 m2, št. 17 je 530 m2, št. 18 je 490 m2 in št. '9 je 490 m2. Cena zemljišča je din 61,00 za 1 m2, °bliki akontacije do sodne odmere. Otroški komunalne opreme znašajo: delni stroški gradnje ^fala po cesti B—B v obliki akontacije din 7.080,00; delni roške gradnje čistilne naprave din 2.920,00; prispevek za ^flistralno vodovodno omrežje din 7.500,00 in odškodnina ? cestna zemljišča v kareju atrijskih hiš din 6.862,00. /^Vedeni strošek znaša za vsako lokacijo. Porabnik zemljišča nosi še naslednje stroške: gradnjo ;®*hiega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v kareju Joških hiš; prispevek za gradnjo Kidričeve ceste; stroške q P in meritve zemljišča ter objavo javnega, natečaja v ~^lcnjskem listu; priključke na el., vodovodno in kanaliza-J&o omrežje s prispevkom za spremembo namena zemlji-j~a in potrebno gradbeno dokumentacijo. a javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na predpisa-obrazcu, ki se vloži vključno do 14. urejdne6.1.1981 •t® sedežu KOP. Ponudbi se> priloži potrdilo o vplačani , rsčini din 5.000,00 in vprašalnik o stanovanjskih, socialnih Sta c*elovn'h razmerah ponudnika na javnem natečaju, j vbno zemljišče se odda ponudniku, ki v največji meri P°lnjuje pogoje iz prejšnjega stavka. O pismeni ponudbi se oči v 5 dneh po javnem natečaju z odločbo. Zoper to g 'očbo lahko vloži ponudnik ugovor na delavski svet KOP l^lipe v roku 15 dni po njenem prejemu. Pogodba o oddaji avbnega zemljišča se sklene po izvršeni geodetski delitvi v,«e v roku 10 dni, oz. po dokončnem postopku, če je Cii . u9°vor. KOP Brežice ali druga pooblaščena organiza-W si pridržuje pravico do brezplačne posesti zemljišča po ■J*' razpisu za gradnjo potrebnih komunalnih naprav v v*ru urejanja zemljišč v soseski. VEČDNEVNI NOVOLETNI ARANŽMAJI ČATEŠKE TOPLICE hotel TERME, 4 dni, 2.940 din ZDRAVILIŠKI DOM, 4 dni 2.400 din OTOČEC hotel GARNI, 4 dni 2.300 din motel Otočec, 4dni, 2.040 din ZASEDENOST HOTELOV Z Bleda so sporočili, da imajo v tem tednu Se dovolj prostora. V času novoletnih praznikov pa so vsi hoteli zasedeni. Za silvestrovanje imajo Se nekaj prostih mest. V Postojni imajo hoteli Jama in Kras ter penzion Erazem dovolj prostora, ostali hoteli so zaprti. Ob zaključku redakcije današnje številke Dolenjskega lista je v torek popoldan v grafični pripravi prišlo hujše okvare IBM stavnih strojev. ?a£^di nepostavlj enih rokopisov smo bili prisiljeni rčiti obseg lista s 24 na 20 strani, pri čemer so bile zlasti prizadete naročene objave. Naročnikom plačanih objav, predvsem pa naročnikom osmrtnic in zahval se opravičujemo. Vaša naročila bomo izpolnili v prihodnji številki. (P.s.: To opravičilo je napisano z navadnim pisal-him strojem!) UREDNIŠTVO Dolenjskega lista ---------------------------------------------------------- HS Mladoletnika oropala ženičko 17-letni V. K. in 16-letni J. K. prijeta na vlaku v Sevnici — Pred tem oropala 73-letno Karolino Derstvenšek — Eden pobegnil jz zavoda, drugi od doma I * s I ko upravičeno; tako JLA kot teritorialna obramba dosegata pri svojih osnovnih zadolžitvah, to je pri izpolnjevanju obrambnih nalog vsak dan večje uspehe. Se posebej velja, da je v zadnjih desetih letih dosegla velike' uspehe zlasti teritorialna obramba, s katero je na neki način zrastel tudi sedanji komandant teritorialne obrambe za Dolenjsko Janez Bukovec iz Trebnjega. Čeprav ni nikoli obiskoval' vojaške akademije, bil je le na tečajih, se je vedno zelo zanimal za vojsko, zato je tudi po prihodu iz JLA kot rezervni, oficir sodeloval na skoraj vsaki vojaški vaji. Seveda ga je tako delo v oboroženih silah pripeljalo tudi v občinski štab teritorialne obrambe, kjer je delo zastavil leta J 973. Kot je "povedal, je _ zdaj obseg njegovega dela neprimerno širši in zahtevnejši, kar pa. zanj ne pomeni prevelike obremenitve. Tako kot vsem pripadnikom teritorialne obrambe, tudi njemu ni žal ne nedelj ne praznikov, ki jih posveti rasti in razvoju oboroženih sil ,,Enote teritorialne obrambe so danes enakovreden del oboroženih sil JLA, kdaj bodo spet vaje, marveč tudi po tem, da se starešine sami javijo na štabu in vprašajo, kaj je novega. To pa pomeni, da je naš vojaški kolektiv močan in sposoben izpolnjevati obrambne naloge ob vsakem času. “ Janez Bukovec tega ne pripisuje samo dejstvu, da so po enotah zbrani iz teritorialno zaokroženih obmo-. čij, pa tovarištvu, marveč tudi velikim izkušnjam, ki so si jih starešine in vojaki pridobili v združenem delu. Kaj pomeni taka delovna in življenjska izkušnja, ve- Bukovec sam povedati Tudi on je ‘ bil najprej zaposlen v združenem delu, kjer se je kot gozdarski tehnik lahko dobro seznanil z našo pokrajino, ki jo zdaj v resnici pozna do podrobnosti, kar bi nekoč še utegnilo priti prav. Sicer pa pri Janezu Bukovcu ni opaziti vojaške zateglosti in čaščenja jeklene discipline. Po človeško širok je in prijeten, vsak čas j pripravljen spregovoriti besede ali dve s starešino ali " borcem. Vendar to ne pomeni, da je pripravljen popuščati pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti in nalog. J. SIMČIČ 0 0 ■****************************************m Voda uničevala projekte „Poplava" v prostorih projektivnega biroja in SSS v Brežicah — Glavni krivec neodgovornost — Uničeni načrti Nekaj malomarnost, nekaj pa tudi neodgovorno varovanje objekta, v danem primeru projektivnega biroja Region v Brežicah in tamkajšnje samoupravne stanovanjske skupnosti, sta poglavitna krivca zaenkrat še neugotovljene materialne škode, ki pa je gotovo ogromna. V noči od četrtka na petek prejšiyi teden je namreč prišlo v že omenjenih poslovnih prostorih Re-giona in stanovanjske skupnosti v Brežicah na Cesti prvih borcev do izlijp vode iz počene vodovodne cevi. Omenimo naj še, da ima v omergeni zgradbi v podstrešnem delu svoje prostore 'tudi društvo folklorni seminar Pred kratkim je bil v metliški športni dvorani seminar za vodje folklornih skupin iz vse Slovenije. Seminarja, ki ga je že drugič zapored pripravil odbor za folkloro pri ZKO Slovenije, se je udeležilo 72 folkloristov iz Slovenije, nelcaj pa jih je prišlo tudi iz zamejstva; tako so prišli koroški Slovenci, gradiščanski Hrvati ter naši rojaki iz Italije. Belokranjske plese so udeležencem predstavili plesalci iz Metlike, Adle-šičev, Vinice, Starega trga, Semiča in Novega mesta. Seminar je potekal pod vodstvom Bruna Ravnikarja, predsednika odbora za folkloro pri1 slovenski Zvezi kulturnih organizacij, ki je tudi denarno podprla to dvodnevno folklorno srečanje. Ljudske tehnike. In zakaj je prišlo do „poplave? Preiskava je pokazala, da voda iz cevi na podstrešju ni bila izpuščena, zato je ena od cevi ob zamrznitvi vode počila. Voda iz počene cevi j e namreč dalj časa pronicala skozi strop pa nato naslednji, vse do pritličja. Razumljivo, daje ob tem prišlo do velike »ode že na samih stropovih in parketu, da o ostali ne govorimo. Kajti uslužbenci projektivnega biroja Region so ugotovili, da je v njihovih prostorih voda uničila ali vsaj poškodovala veliko načrtov in projektov, tako da je o končni škodi zaenkrat še prezgodaj govoriti. Vsekakor je ogromna. In vzroki? Že uvodoma smo omenili, da jih gre največ pripisati neodgovornetnu in slabemu varovanju objekta, to pa je pokazala tudi dosedanja preiskava. Zoper odgovorne bodo zato uvedeni ustrezni ukrepi in tokrat brez kazni ne bo šlo. B.B. KOŠARKA V PODZEMLJU Mlade Podzemeljčane je pritegnila igra pod koši in 16 osnovnošolcev dvakrat na teden trenira v tamkajšnji telovadnici. Pri treningih jim pomaga Jože Gršič, ki si je nabral izkkšnje v ekipi „Beti”, dokler je obstajala in polnila športno dvorano pri osnovni šoli. Glede na zagnanost je upati, da bodo podzemeljski fantje uspešni. Dvoje mladoletnikov se je v soboto okoli poldneva lotilo drznega dejanja, saj sta pri belem dnevu v Drožanjih pri Sevnici oropala 73-letno Karolino Derstvenšek. Dva mlajša neznana moška sta se v soboto nekaj po poldnevu pojavila pred hišo na Drožanju številka 34. Lastnico, ^Karolino Derstvenšek, sta zaprosila za kruha in denarja, ob tem pa odkrito izjavljala, da sta na begu iz zapora in da nameravata pobegniti preko meje v tujino. Lastnica jima ob takšnem besedovanju seveda ni hotela izročiti denarja, zato sta mladeniča ubrala drugačno pot. Eden je Derstvenškovo prijel in jo držal ter pri tem tudi suval, drugi pa je pričel po stanovanju stikati za denarjem. Ob tem je odklepal zaprte prostore in predale in med drugim naletel tudi na zaklenjena vrata hodnika. Odprl jih je in pričel po predalih stare točilne mize brskati za denarjem. V enem od njih je našel 2.000 din in jih vzel. Mladeniča sta po tem dejanju zapustila hišo in se napotila v neznano smer. Derstvenškova, ki jo je na srečo odnesla brez večjih poškodb, je o dogodku takoj obvestila PM Sevnica. Akcija iskanja je kmalu dala prve rezultate. Ob preverjanju različnih podatkov je bilo ugotovljeno, da sta mlajša neznanca na Blanci stopila na vlak proti Ljubljani Miličnikom in rji salon novoieš pohiSKd komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 kriminalistom ni preostalo drugega, kot da v Sevnici temeljito pregledajo vlak. In na njem so tudi prijeli storilca. Dobljeni podatki so pokazali da gre za mladoletnika, 17-letnega V. K., gojenca vzgojnega zavoda v Slivnici in 16-letnega Mariborčana J. K., ki je pobegnil iz doma. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da sta se oba z namenom, da kradeta in vlamljata, spajdašila in nekaj dni pohajkovala po Sloveniji. Dobljeni podatki so še pokazali, da sta mladoletnika pred odhodkom iz Maribora vlomila v neki vikend. Sicer pa so varnostni organi takoj po prijetju vrnili pobeglega storilca vzgojnemu zavodu v Slivnico, drugega pa staršem. B. B. SEVNICA: LETO ZAKLJUČUJEJO S KONCERTOMA 36 glasbenikov sevniške delavske pihalne godbe nastopa šele dve leti, a so se z marljivo vadbo že močno uigrali. Samo letos so imeli nad štirideset nastopov v sevnišk' občini in drugod. Novoletni koncert bodo priredili v soboto, 20. decembra, ob 16.30 v sevniškem gasilskem'domi. Na prireditev so še posebno vabljeni glasbeniki, ki so svojčas igrali pri sevniških godbah, in gasilski veterani iz sevniške občine. Novoletni koncert v delovnih kolektivih pa bodo godbeniki tokrat izvedli 30. decembra ob 10. uri v STT Tovarni konstrukcij. M. H. Najdaljša (in najdražja) noč v letu Kakšna bo noč ob prehod"^ starega v novo leto na DolenJ' skem? Vse kaže, da navzlic sur bilizacijskemu ozračjuhrupM> sela in predvsem nc najbolj p**?-ni. Tako govore informacije > Otočca, Šmarjeških in Dole")' skih Toplic ter Kandije in Metro-pola. ..J Ob ruskem bifeju, ansambla Termal in ceni 900 011 na osebo boste lahko po vse zagotovilih prijetno silvestro«J v zdravilišču Dolenjske TopW*’ medtem ko bo cena riovoM" zabavi v sosednjem Rogu neko kanj nižja, 700 din. Za dob razpoloženje bo skušal poskroe ansambel Plavi rubini. . .. Nič manj zabavno ne.bo oaj v Šmarjeških Toplicah, kjer." za vesel prestop v novo leto * ceno 850 din skrbel ansan)" Dobri prijatelji, pa v hotelu K dija, kjer bodo zvoki anss®“., Jerko, glasovi pevke Jolande, vestrska večerja in jutranja & kuska znašali natanko 700 oi Se pogled v Metropol, kjer . ceno 700 din pripravljajo vestovanje ob sodelovanj ansambla Slavček. Sicer pa najdražja noč - tako se P tradiciji tudi spodobi na O10" Silvestrovanje bo veljalo z din, kar pa je verjetno o pomena, saj so se tam v® J « odločili za večdnevne »P3* -J ki jih ponujajo preko P° valnih agencij. Seveda pa v vseh omenjeni^ hotelih in gostiščih priprav!jaj tudi novoletne plese. Baje J zanje neprimerno več zanima j > kar pa je ob pogledu na neP merno nižje cene tudi P° razumljivo. „ZAIGRALI BOMO NAJLEPŠE!" - V soboto, 20. decembra, bo ob 19.30 v športni dvorani v Novem mestu nastopil priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka' Dolenjski fantje obljubljajo, da bodo občinstvu zaigrali najbolj znane in priljubljene melodije. Zamikale lepe nagrade Kljub razmeroma težki nagradni križanki — 502 rešitvi Že smo mislili, da bomo za tokratno Kompasovo nagradno križanko prejeli malo rešitev, saj je bila na nekaterih mestih težje rešljiva. Toda bolj kot se je iztekal rok, večje število rešitev je prihajalo v uredništvo, kot da so si reševalci morali poprej pomagati med seboj do rešitev. Kljub temu je ostalo veliko napak, daleč najpogostejši pa sta dve: mnogi reševalci ne vedo imena naše kraške reke (Timave) in imena znanega nemškega Kompasovega poslovnega partnerja pri izposojanju avtomobilov, čeprav na vsakem Kompasovem rent a car vozilu stoji REKREATIVCI MED KOŠI Rekreacijska košarkarska liga, ki je organizirala OO ZSMS in TVD Partizan iz Artič, je že prinesla prva srečanj a. Med mladinci je za nastope v tej ligi vsako leto več zanimanja, doslej pa so bila odigrana tri kola: Rezultati zadnjega: Šentlenart -Trebiž 52 : 40, Pišece - London 53 : 49 in Partizan - Brežice 59 : 48. B. DUSlČ napis Ifompas Hertz. Med rešitelji 502 poslanih križank je žreb izbral nagrade za naslednje: Prva nagrada: 7-dnevno bivanje za eno osebo v hotelu Eden v Rovinju v februarju 1981 - Martin F Jankovič, Leskovec 173, pri Krškem; druga nagrada: 7-dnevno bivanje za eno osebo v hotelu Belvedere v Meduli-. nu v januarju 1981 - Zlata Krnc, Pot na Zajčjo goro 4, Sevnica; tretja nagrada: 1.000 din - Robi Sobar, Segova 16, Novo mesto; četrta nagrada: 750 din — Irena Češarek, Sodražica 100; peta nagrada: 500 din — Dušan Rems, Mestne njive 4, Novo mesto. Knjižne nagrade pa so prejeli: Rezka Ožura, Kočevje; Ludvik Glavač, Mavčiče; Vlasta Jambor, Novo mesto; Marija Zalokar, Brestanica; Mira Toplišek, Brežice; Breda Bra-jer, Mirna peč; Marija Stariha, Črno-mlej, Stanko Kolar, Sevnica; Mimi Prešern, Dol. Karteljevo, Mirna peč; Franc Germek, KrSco; Tomaž Porenta, Ljubljana; Milan Stupar, Krško; Ankica Krivec, Dobova; Dušan Slana, Novo mesto in Neli Koštial, Novo mesto. IZVIRNE PODOBICE NA ,,Mar res ni v vaših možganih nobene svežine več? Na jetra mi gredo stenski koledarji, na-katerih so divje živali ali pa gobe ali pa ptiči ali pa planine ali pa reke-... Napravite vendar že koledar, ki bo izviren, ki ga bomo delavci in mi radi pedali skozi vse leto,“ je stresal jezo direktor vseh direktorjev na tovariša Rek-lamnika. Že čez nekaj dni se je tovarišu Reklamniku posvetilo kljub pomanjkanju žarnic v naših trgovinah. Zdaj pred novim letom bodo dobili delavci Hitrotkala dvanajstli-stni koledar in na fotografijah bodo vodilni ljudje iz njihove delovne organizacije. Nad koledarjem za januar bo barvna slika direktorja vseh direktorjev. Njegov obraz je kot naročen za ta zimski mesec, poleg tega pa bo simboliziral še stanje v delovni organizaciji, za'katero poznavalci trdijo, da bo vsak čas zmrznila. Na februarskem listu bo nasmejani obraz komercialnega direktorja, na marčevskem pa kisli ksiht finančnega direktorji. Obraz pač, ki so ga delava vajeni, kadarkoli obravnavajo v temeljnih organizacijah zaključni račun. In to je navadno marca. Z lista, določenega za april, bo gledal lastnike koledarja obraz direktorja za plan in analizo. Njegove podobe ni mogel •uvrstiti tovariš Reklamnik pod noben drug mesec, ampak prav pod april, ker je takrat vreme najbolj muhasto, spreminja se približno tako, kot dobivajo drugačno podobno sprejeti plani, in to iz meseca v mesec. Majski list bo zapolnjen z barvastim obrazom tehničnega direktorja, junijski, julijski KOMPAS JUGOSLAVIJA 1 KOMPASOVA NAGRADNA KRIŽANKA Pravilna rešitev nagradne križanke DARJU in avgustovski pa z režečim se obrazom direktorja izobraževalnega centra. Njemu bodo posvečeni trije listi zato, ker je takrat na počitnicah, in če že.ni v delovni organizaciji telesno prisoten, naj visi vsaj na stenah. Septembra bo delavec pozdravil s slike skrivnostni obraz direktoija neposredne proizvodnje. Skrivnost zato, da bodo neposredniki lahko ugibali, če bo ta mesec poskrbljeno za delo ali pa bodo morali na neplačane dopuste, kot se je to dogajalo v preteklosti. Oktobrski list bo zapolnila podoba direktorja nabave, da bi tako baznike neposredno spomnil na nakup ozimnice, na pospravljanje pridelkov, na nabavo premoga, kurilnega olja in tako naprej. Na listu, ki bo štel dneve v novembru, pa bo retuširani obraz predsednika samoupravne delavske kontr le, ker se pač prične noV®. ber z dnevom mrtvim, satnn upravna delavska kontrola P je v Hitrotkalu izdihnila taKM) po ustanovitvi. Na posledJ?® koledarskem listu bo celot postava direktorja izvo® kovčkom v desni roki. Kef bliža novo leto, bofotogralj) ponazarjala direktoija izvo ' kako gre obiskovat tuje j? . nerje, da bi mu odgov^rH eno samcato vprašanje. to, da so v primerja« preteklim letom zmanjšan s delovanje s Hitrotkalom. O tem, da bo koledar slikanim všeč, tovariš Rekla nik ne dvomi, ni pa enT’t prepričan, če bo tako tu® ^ delavci, vendar se tolaa izkušnjami iz preteklih let. ni bilo pripomb niti fotografijah strupenih gob- TONI ga; gpERlČ