I torek, četrtek inioUtn ; h.ja in Telja r Mart-;orn brci pošiljanji na leto Hgl._ k. Ja pni lata . . 4 „ — ,, n četrt leti . I ., tO „ 1*0 |h>-Ii : Z» rse leto 10 |l. — k. n aol lata 5 „ — ,, H četrt leta t „ 60 „ TreJniJtfo in oyriTnii5tro ja m »tolnem trgulPom-plati) hi«, it. 179. Ornnnlla i la niTaitno .(.re vratu aa platuja •< kr , if ne nati.na lkrat S kr. . aa tiska _l.ru « kr. ca aa tiska Škrat, *ere pitniaiike aa plačujejo po proilom. Za »sak tisak ja plaiat-kolak (Hempelj) ra 90 k. RokopUi aa na Tratijo, dopiai naj «e . !»',» franiajajo. Št. 79. Vladne novino in slovanska opozicija. Kacih šest farjev, trije čnstilakomniki in ena pest sanjarskih študentov! Vse to bi so dalo zapreti v norišče, pa bi nobenega Slovenca ne bilo več! '— Tako smo ćuli iz dunajskih in družili časopisov bog vedi kolikokrat. Tako je bral j po vladnih časopisih tudi ta in ta, in zares ginljivo je bilo kako nas je ta tilister miloval, oni klel. In vlada je menda tej misli o nas sama pritrjevala ter z lehko vestjo pod mizo metala prošnjo za prošnjo, ktere smo jej izročali. Naposled jo bilo treba dvojici Turničkov dvakrat na Dunaj tekati, nekaj taborov je služabniui duhovom spanec jemalo, pri v o-1 i t v a h in še marsikje se je tudi vladnim ljudem pokazalo, da je Slovenije vendar še malo več, nego le nekoliko duhovnikov itd. Ali vlada miži še vedno, spolnenje naših tirjatev ni v nobeni primeri z narastenjem naše narodni moči. Malo boljše, pa mnogo ne, sodili so vladni svetovalci avstrijsko-nemškega časopisja o Čehih. Zaničljivo zasmehovanje jo donelo za onimi možmi, ki so že pod Smerlingom zapustili danajski državni zbor. „Vitezi žalostne postave"— „častniki brez vojakov" — to so bila še najlepša imena, ki so se nadevala zaupnim možem češkega naroda. Do poslednjega časa so kratkovidni dunajski novinarji svojim vernim kazali, da jutri, pojutranjem bode dan, kader bodo češki voditelji osameli, češki narod pak jih bode zapustil in veselo prigodol v „okvir ustave", kakoršna jo zanj in za vse narejena od nemške večine meseca decembra 1807. — V poslednjem času so je sijajno skazalo, kako alabo so ti samopridni plačani proroki poznali češki narod; spoznavajo to menda ti proroki sami, spoznava menda vlada sama. A ni še videti prelaza od spoznanja do dejanja. Pogledimo v poljske zadeve. Dokler in kader so Poljaki bojevali se s Turki in za Turke proti vztočnim Slovanom, svojim bratom, dokler jim je bila že beseda „slovanszczizna" strah in groza, dokler so se nomštva oklepali in za nemštvo ter proti sobi in svoji slovanski krvi delavni bili: tako, dolgo so bili Nemcem, kot dobro orodje, v čislih. Kakor hitro pak so Poljaki s Smolko in Borkovskim na čelu začeli spoznavati, da od nemštva in nembtvovanja ni slovanskim Poljakom ničesa upati, kakor brž so se jeli Poljaki načelom bližati, ktero imajo drugi avstrijski Slovanje in so v zadnjem shodu lvovskih volilcev izrekli se za lastno svobodo brez nemške hegemonije: kako so je vladnih organov glas spremenil! Popred so bili Poljaki popisani kot mogočna stranka, kot blagi, plemeniti narod. Zdaj so Ivovski zbori popisujejo kot humbug. Demokratje Smolka in tovariši so kot coperniki vrgli mrežo čez oči poljskim volilcem, da niso videli, so jih narkotirali, da niso čutili, in tako so jih na led izpeljali, da so glasovali zoper edinozveličavni državni zbor! Zdaj si vladni listi prizadevajo dokazati, da Poljaki s Smolko, Borovskim itd. nimajo niti najmanjše veljave. Veljavo imajo le židje in uradniki, ki Ziemialkovskemu zaupajo. Namestil „plemenitih Poljakov" se pač rajše govori o surovih poljskih hetmanih srednjega veka; nekdaj od istih Teča,j II. nemških časopisov slavljeni možje, proroki svobodo imenovani, kakor Smolka, imenujejo se zdaj kot ljudje broz domoljubja in politično poštenosti, „popu-laritatshascher", ki hote le osobno „propalo slavo zopet pridobiti." Tako so obnašajo novine, ki so v vladni plačani ali dobrovoljni službi, slovanski opoziciji nasproti. Mi pa lehko ročemo, ako nekaj let nazaj pogledamo, z Galilejom: „in vendar se giblje!" Da se giblje, ne vidimo le mi sami, to sprevidajo, ne v svojo veielje, naši nasprotniki sami in ne morejo prikrivati. „ln vendar so giblje"; to sprevida javno mnenje v inozemstvu , celo tam, kjer je v začetku pretečenih dveh let po neprimernih kopitih ustvarjena „svoboda" nekaj časa oddaljene oči motila, da so v Avstriji res že tisto, vso in celo svobodo vidoli, ktera še le pride , kakor smo zdaj bolj kakor kedaj prepričani. Stvarnik dozdanje sistemo je toliko časa živel v Avstriji, da je baje sprevidel, ka je „menj nevaren nezadovoljen Dunaj, nego nezadovoljne vse avstrijske dežele." Glasila celo ogerskega ministerstva v poslednjem času naravnost očitajo cislajtanskemu ministerstvu, da je bilo „nezmožno" avstrijske dežele pomiriti, da je ravuo narobe nezadovoljnost še narastla. Tako z »Narodnimi Listi" tudi mi lehko govorimo vladnim novinam nasproti : »Vidi se vam, da se že vsacega veterca bojite, bedite, dokazujete, dajete si korajžo, ktero nobeden od vas že nima: — mi gledamo v bodočnost in vomo da mora bolja priti; če ne bo jutri, bode pojutranjem, če ne bodo pojutranjem bode pozneje, ali — gotovo. Ustavoverni stoje pred Kraljevim Gradcem, a tam zmaga zdaj ideja pravega napredka in prave svobodo," Mi le želimo, da bi so zastopniki našega naroda tudi odločno postavili v vrsto tistih neustrašenih horiteljev, ki bodo priborili namesti zdanja „uradne" — pravo svobodo. To želimo v pospeh dobro stvari, pa tudi zato, da so v bodočnosti ne bodo reči in nam očitati moglo : vi nisto vredni sviibodc, za ktero niste dejansko imeli poguma na borišče stopiti. Tu čast zahteva: nil de nobis 8 i no nobis. To naj resno slovenski poslanci prouda-rijo še prod deželnimi zbori, da popravijo, kar se jim s pravico očita, da so opustili in zagrešili. I) opis i. Iz Iajubljane 3. julija. [lav. dop.] Te dni je bil v Ljubljano prišel neki sicer neznan a gotovo zelo izobražen Dunajčan, kar' je pričalo njegovo govorjenje in vedenje. Vprašal je za podobe slovenskih prvakov, ktere jo tudi potem kupil v neki slovenski prodalnici, ter vsaconiu po-' sebe zadaj zapisal ime. O tej priliki je rekel: „jaz vrlo spoštujem Slovence, i ter nikoli nisem verjel, da so po Kranjskem tako grdi, kakor kriče vam so-, vražne novine, in zdaj sem se sam presodil, kako sem dobro sodil. Ne čudim se, da turnarje, kteri niti Nemci niso, črti narod, od kterega so odpadli. : Trdno stojte in moški zahtevajte svojih pravic, ktero gotovo doboste, kajti Avstrija ne obstano brez Slovanov, klerih jo -/a vsch njenih ljudi, niti v V IVIai-itooiii 8. julija 1869. 14. Ilavlltek IfoiovHkv (Konec.) Kaj pa jc ustava? Neka vrsta ljudi ugodno in udobno živoča mrzi navadno vsako obnovo, vsak popravek ali premembo v državi, vsaj celo ustavo dolži lagodnih nasledkov ter ji pripisuje vsako kvarno prikazen, čije izvirnica se indi išči; to se zvečine zarad tega godi , kor ustava teni napuh, krči preobilne dohodke ter ruši prevzetno in samovoljno gospoclovnnje. Nekdo krivo ubogo ustavo, ka je sedaj govedina dražejša, rekel je povso prostodušno, ka je za samovoljne vlado bilo konci več volov. Ko je po smrti ruskega cesarja Aleksandra I. mnogo častnikov cesarske straže klicalo: živel cesar, živela ustava! pravili so prostemu ljudstvu, ka be cesarjeva žena zove ustava, na kar je i ono zolilo: živela ustava. Ustreči hote zdravim nazorom razvijemo pojem prave ustave. Za starih samovoljnih časov mislila se je država*) kot neko imanje, last, posestvo gospodujočega cesarja, kralja ali kneza, kteri je narod samovoljno upravljal po svojih služabnikih glede samo na svoj dobiček in hasek, nikar pa na korist in srečo državljanov , ktere je imenoval svojo podložnike. Prva skrb tako vlado je bila . da bi se vedno zdržalo samovladje gospodujoče rodoviue, a ne tla bi se dobro godilo državljanom. Zli iu nerazumni kralji so darovali za 6vojo in svojih dvorjanov ničemurne, in često jako ne-nravno zabave, kratkočasilico in vesolice nezmerne miljono penez, ktere so ubogi podložniki v potu svojega čela delajoči težko odtrgali svojemu živežu, da bi je sročili v saniovladarjovo zakladnico. Da se no bi moglo tlačeno in sključeno ljudstvo vzdigati in protiviti zoper malo število le žeročili, v na- *) Držati v drugem pomenu -» vladati , tedaj držeč, držrttelj = vladar: samodržec; oziroma na uvajaiijo samostanov so država, dr žel a, dežela iste korenike. Lada nje jo nasprotje mostu, p. slovenski vedoči meščan pravi: večerko pojdenio na ladanju; I ladanja priti; nikar na da želo, na kmete sladnosti in preobilji se valjajočih tlačiteljev , ustanovila se jc na potroške istega tlačenega ljudstva vojska, nabirana tudi iz istega gaženoga podlož-ništvn, vojski pa se jc raznimi lokavo izmišljenimi načini vcepil ponos in predrznost nad vsemi drugimi in neprijaznost, proti vsem drugim stanovom. Sveto verstvo imnjoče služiti na tolažbo in spopolnjcnje ljudstva predalo se je tudi na službo samovoljni vladi, višemu duhovništvu so dali velika imanja in velike pravice, samo da bi ljudstvo držali v slepi pokornosti, da bi učili, ka vsaka oblast prihaja od Boga, ka so ti samovoljni vladarji zastopniki božji na zemlji, ka smo dolžni v vsem podložni in pokorni biti taki svojevoljni vladi če bi še krivičnojša bila, ka to Bog veleva itd. 1'rcdništvo je tudi bilo samo slepo orodje takovo samovoljne vlade, in imajoče v svojih rokah često blagost pojedinih državljanov moglo jim jo po svoji volji kvariti ali koristiti, za česar delo si je moral vsakternik imajoči kak opravek pri uredu pridobiti jegovo prijaznost, večkrat tudi po nepoštenem poti. Vse sodbo vršeče se na skrivnem sukale so mnogokrat pravičnost po svoje-volni naklonosti. Proti nijeni teh gnjusnih napak , proti nikakšim pogreškam deželne uredbe ni smel nikder očitno glas niti zveknoti; samovoljna vlada je držala javni tisek po censuri pod svojo oblastijo, in nikdor ni smel ničesar tiskom na svetlo dati in razglasiti, razve kar jo vladi ugajalo in povoljno bilo. Nikdor ni vedel, koliki so deželni dohodki in na kaj se trosijo, dačo so so samic razpisavale iu pobiralo, račun so ni polagal nikakši, po takem se nikoli ni moglo pozvedeti, kanio dačo idejo in na kar so rabijo. Prava ni bilo nikakšega, ker kar je dnes veljalo kot pravo, moglo se jc že jutri po novih naredbah preklicati ter inači ustanoviti. Taksa vlada je absolutna, to jc samovoljna, neomejena. Vsem tem napakam in v nebo kričečim grehom nasproti pa jo pravna ali ustavna vlada. Pri ustavni vladi cesar ni več lastnik in uživalec vse države, nego sumo kot družnik celega naroda. Tu ni \cč ljudstvo za cesarja, nego cesar za ljudstvo, vsa vlada se mora ravnati po narodovi volji, a brez volje iz brez sklicanja naroda ne sme se nič znamenitega odločiti. Po ustavnih načelih je d r ž a v a z a t o, da bi v n j i državljanin a-| j :\ j ali varnost svoje osobe in imetka, rod iu svobodno Avstriji brez Slovanov ni mogoča nikakoršna svoboda; zatorej trdno stojte!" Ako bi vsi Nemci z dunajskimi ministri vred tako mislili, ne bilo bi pri nas niti pretepov, niti političnih ubojev, niti promemorij, niti vladnega precepa, v kterem smo zdaj stisneni. Zopot nam je povzeti, da jo general John tudi v Ljubljani pri vojaških vajah častnikom zaradi velike dogodbe res govoril svarilne besede. To ponavliamo, ker so enake besedo zelo rado pozabijo, če tudi so se govorile ter se šo govore po vsej Ljubljani. - Avditorju Tieftrunku so pre.sko-vanjc zopet izročili, kakor se pripoveduje. V vtorok (29. uinija) jo bil cerkven shod v Ljubljani pri sv. Petru. Iz vsacega obeh stalpov jo visela po 5 sežnjev dolga slovenska zastava; tudi sprednji cerkveni zid jo bil okrašen s samimi narodnimi praporci vkusno postavljenimi po majih ter med zelenimi vejami. Vse to so napravili mladeniči in deklice. Svetega Petra predmestjo vse, a šo posebno „od znamenja doli« /.mirom trdno drže z narodom , kar pokažejo o vsakej priliki z besedo in dejanjem; enako tudi vrli Krakovčani s Trnova in Poljane, posebno spodnjimi vred. Iz Kranja, 4. julija. [Izv dop.J Saj jo vendar imel „Slov. Nar." pravo, ko jo jel obsojovati postopanje naših drž. poslancev, ko je zavračal Svetca, kader je kmalu po zapečatenem dualizmu opravičeval svojo in svojih slovenskih tovarišev politiko; denes še le sem se pripričal, da naši ljudje na Dunaji res niso vedeli, kaj so odobravali, kaj podpisali, ko so glasovali za decemborsko ustavo. Jozik, kterega edinega smo slovenski kmetje zmožni, vse naše pravico pripustili so slepi osodi in nemško-niagjarskim dualistom. Znani v obeh zbornicah skleneni in po svitlem cesarji potrjeni paragraf 19, o kojem sem že toliko po časopisih bral, da zagotovlja vsacemu narodu svoje pravice, jo za nas Slovence skoz in skoz mrtva črka. Tako mi jo govoril pred dvakrat štiri in dvajsetemi urami neki priprost kmet našo okolice, ob enem mi pa tudi k ilustraciji drž. poslancem tako priljubljenega §. 19 javljal to-le dogodbo: Prišel je pretečen teden — pripoveduje mi moj kmet — v našo vas iz Kranja c. k. cenivni uradnik g. Ahčin, cenit posestvo nekega že lansko leto zamrlega kmeta, kamor sem bil kot prisežni cenivni mož tudi jaz poklican. Kor se jo pa že lansko in predlansko leto v Kranji jelo v nekterih uradnih oddelkih tako lepo urado-vati slovensko, zahteval sem tudi zdaj slovenski zapisnik. Mislil sem, da mi bo c. k. uradnik, ki je na ustavo prisegel, in ki ga jo vlada poslala zarad nas le-sem, storil to brez ugovora to temveč, ker ve, da nemščine no urnem in kot prisežni cenivnik pa vendar vedeti smem in moram, kaj podpišem. Pa kaj mi odgovori? „Saj sem že slišni, da ste bili tudi Vi na tistem ne-umnom taboru, slovenski pa mi ne bomo nikoli (čujte g. Svetec, nikoli) uradovali — v Kranji nikoli; na mestu vas pa bom, ako ne boste hoteli podpisovati nemških protokolov, zvolil druzega cenivnika." Tako mi je povedal vsegamogočni birokrat; jaz pa, ki se tudi nisem pustil v svojem pravu vguati v kozji rog, mu kratko odgovorim: „Za ceuivnega moža si znate izbrati, kogar hočete, da Vam bo podpisoval, kar sam no bo vedel kaj; za službo mi ni nič, vendar kar so tičo tabora, kterega imenujete vi neumno reč, moram vam g. uradnik, povedati, da smo tam videli in slišali govoriti gospodo, ki imajo voč razuma v peti, nego vi v glavi, gospode, kojim niste vi vredni jermenov od črevljev odvezati." Tukaj bi se dalo pisati marsikaj, a vprašam le: kako se je vendar slavna vlada mogla tako spozabiti, da jo dovolila neumni tabor V ali se bo res pustil dež. glavar od nižih uradnikov tako kompromitirati ? ali bi no bilo dobro, da bi g. Konrad poslal tudi kako okrožnico uradnikom samim in jim zatrdil, da bi so ravnali najpoprej sami ustavno, potom še le k ustavi silili druge. Zastava, ki so jo nesli St. Jurski fantje seboj na vižmarski tabor, leži zdaj v kranjskem uradnem poslopji; konfiscirali so jim jo namreč. Zakaj V tega skoro gotovo g. Derhič sam no bo vedel. V tej vasi jc tudi napravil nekdanji dež. poslanec g. Golob s županom vred veliko nemirnost med kmeti, ker je tožil ondolnega kaplana zarad nekih besedi iz lcce, kterih nihče drug ni slišal, kakor ta dva junaka sama. Iz Trebanskega okraja 3. julija. (Daljo.) — (Govor g. dr. V. Zamika pred volit vi jo 24. maja 1. 1.) Hočem vam jaz tu denes korist zedinjene Slovenije z onega stališča razložiti, iu to z denarnega in davkar-skega. Vi vsi volilci dobro veste in čutito, kako sto z davki preobloženi, ker ima naša kranjska dežela to prednost, da v razmerji s svojo veličino med tiste deželo našega cesarstva spada, ktere največ davka plačujejo, o tem se je že njega dni jako britko tožil gosp. grof Anton Auersperg v kranj-skem deželnem zboru, kteri sicer ni ravno prevelik prijatelj slovenskega naroda. Kaj nam pomagajo vse pravico toga svota, verske in narodno, ako smo reveži in siromaki?! (Res je!) To sami dobro veste iz svojega domačega življenja, da se z lačnim trebuhom ne da nič začeti, da se z lačnim trebuhom ni mogoče veseliti. Ravno to vam je v javnem življenji, s prazno mošnjo ni dobro politiko delati! Torej mislim, nam je prva in najpotrebnejša naloga, da si na žepu pomagamo, na kratko rečeno, da se za to poganjamo, ka so nam davki znižajo. Za to vam jaz vem 2 pripomočka: 1) zedinjeno Slovenijo, 2) novo postavo za uravnavo zemljiščnega ali grunt-nega davka. — Kar so I. točko tiče, povem Yam, da je najimenitnejša in najvažnejša za nas Slovence, kajti dozdeva se mi, da ne bomo nikdar na zeleno drevo splezali, dokler bomo tako ostali, kakor smo dozdaj: Kranjci za se, Štajarci za se, Korošci za-se itd., ker je vsak za so premaloštevilen in preslab. Toliko časa bodo zmirom drugi možje na Dunaji, med kterimi se mala kopica naših poslancev zgubi, o naših dohodkih in izdatkih odločevali! Da vam le rned mnogimi drugimi en sam izgled tacega odločevanja tu navedem, povem vam, da se je na Dunaji dovolilo iz skupnih dohodkov vseli dežel 7 milijonov za izdelanjo novega dvorskega operinega gledišča, ktero je neki krasno poslopje. Bral sem vam to novico ni davno tega v izvrstnih časopisih „Zukunft" in „Politiki" (ali se je „Correspondenz" takrat imeno-ala), kteri so se z ostrimi besedami zoper tako početje izrazili. Ker ste vi ečidcl možje kmečkega stanu in še morebiti niste bili nikdar v nobenem gledišči (ali teatru), moram vam poprej prav po domače razložiti, kaj jo to dunajsko operino gledišče? To vam je tako gledišče, kjer se en večer po-peva, drugi večer pa plešo, pri kterem plesu so vam najbolj skoraj na pol nage ženske gledalcem razkazujejo; prvo so imenuje „opora", drugo pa „ballet". To je lepa, prijetna in ugodna reč, kteremu se ravno dopada, in to je v prvi vrsti za Dunajčane, kteri imajo od tega vžitek in veselje; torej naj tudi oni sami za taka gledišča skrbe, ako jih že hočejo imeti; kaj to drugo dežele, posebno pa vas briga?! Izmed vas gotovo no bo šel nikdar nihče na Dunaj v to gledišče ples teh bab gledat! (Nikdar nihče!) Kolib tavžentov je od milijonov na vsako deželo prišlo, tega vam ne vem na tanko povedati, ali gotovo jih pride tudi nekaj na našo Kranjsko deželo, in ako je mogel vsakdo od vas le 1 krajcar k tej stvari doprinesti, več je že kot preveč. Za kar god bi bili mi na Slovenskem te krajcarje porabili , nam hi bilo gotovo več teknilo in koristilo, nego to brez dvom.be jako krasno gledišče. (Gotovo da!) Da se pa vprihodnjič taki izdatki preprečijo, treba je, da se mi Slovenci zedinimo, da si sezidamo hišo , kteri so bo reklo „Slovenija", v kteri bomo ml Slovenci gospodarji, v kteri bomo mi sami o svojih dohodkih in izdatkih določevali, kar so naših domačih zadev tiče; le kar se skupnih poslov celega cesarstva tiče, bi se potem na Dunaji o tem obravna- gibanje, napredek, omiko in društveno blaženost. V ustavni državi ne smo so nič goditi po čegar svojevoljnosti, nego vse po ustanovljenih zakonih, kterim mora pokoren biti in se po njih ravnati v vseh rečeh tako cesar kakor vsak drugi državljan bodi si ubožec ali bogatin. Nikdor niti isti cesar ne sme so staviti nad zakone ali je prestopati. Teh zakonov tudi ne smo cesar ali jegova vlada sama ustanovljati ali predpisovati , nego samic zbor izvoljen od vsega naroda jc podloga, zakon v ustavni državi pa more biti le to, v čemur se je prvlje vlada sporazumela z zborom. V ustavni državi so tri glavno samostalne oblasti, in sicer zako-narska, vršilna in sodna. Zakonarska kot najpoglavitejša ustanovlja pravila, zakone in prava, po kterih se mora vse ravnati, vršilna ali vlada, inači državna vprava ovršuje zakone ter po njih vodi državno upravo, in sodna oblast razsojuje prepire in razpre kamor med posamnimi državljani tamo med vladoj in državljani po ustanovljenem pravu, in kazni one, kteri so zakone prestopili. Zakonarska oblast zboruje skupno s cesarjem, to je z vladoj. Vlado vodi cesar s svojimi popečitelji; cesar namreč sam vsled ustavnih pravil ničesar se more ustanoviti ali zapovedati, razvo če bi se kteri jegov popečitelj na to podpisal, ktori popečitelj tem podpiskom na se prijema odgovornost za to ustanovljonje, ako bi iz njega pošel kak kvar za državo ali ljudstvo. Zbor zahtova v takšem primeru od popi ntelja , da se odpove, inče se jc zagrešil proti državnim zakonom, zbor ga zroči sodništvu: nahajajo se tudi primeri v ustavnih državah, ka so popečitelji izneverivši se državi in narodu smrtjo bili kažnjeni. Cesar no sme imeti v takem s'učaji pravice ka bi pomilostil obsojenega popočitelja, kar inači sme vsakemu odsodništva ob sojenemu krivcu storiti. Cesar si voli in postavlja popečiteljo po svoji volji in po njegovi volji imajo tudi vse ravnati, vendar sami so odgovorniki, jiho-vo ravnanje no smo so protiviti zakonom in državini koristi. Cesarju se ne sme dajati krivnja v nikakih pogrešnih in kvarnih vladinih naredbah, ker jegova osoba je neodgovorna, posvečena iu nourazljiva, vso krivijo nosijo le popečitelji na sebi. Po tej odgovornosti je znižana in skrčena cesarjeva oblast tako, ka sam cesar no more ničosar odločiti broz privoljenja kterega popečitelja, in ako kake cesarjevo naredbo ne bi hotel nijen popečitelj vzeli na svojo odgovornost, popočiteljstvo odstopi, iu cesar si mora iskati druge popečiteljo, kteri bi sprejeli to reč na svojo odgovornost, ne najde li nije-nega takšega moža, mora cesar popustiti od to odložbe. Kder že je prava ustavna vlada trdno vkorenjena, ondi so no drzno zbog bojazni od zbora nijen popečitelj ničesar vzoti na svojo odgovornost in ničesar odločiti, kar bi merilo proti mišljenju narodove večine, iu vlada se tudi ravna po večini. Ka še pri nas vladajo jako motna in zastarana mnenja o ustavni cesarjevi oblasti, vidi so jasno iz govornih izrek glasečih se, ka cesar plačuje uradnike in vojsko, ka cesar skrbi za vojaške udove in sirote, ka je kak urednik ali vojak v cesarski službi, ka kdo plačo bore od cesarja itd., vse to se govori v prenosih, ker ljudstvo plačuje iz svojih dač urednike in vojsko, a je-govo veličanstvo presvetli cesar ničesar ne plačuje iz svojega žepa, vsaj sam bere letno plačo od ljudstva iz državnih dač, a uredniki in vojska niso v službi pri cesarji, nego v državni službi. Narodovo voljo zastopa zbor voljen iz naroda in poglavita jegova prava so ta: zbor se posvetuje o vseh zakonih in brez sklicanega zbora nima nijen zakou veljavnosti, hodi si ka vlada učini zakonski predlog i" in zbor k njemu privoli, ali pa zbor načrta zakon in vlada (oesar) ga potrdi, toda brez skupnega privoljenja zbora in vlade ne sme postati nikakši novi zakon. — Brez zborovega dovoljenja no smo se niti krajcar dače pobira" od državljanov, hoče li vlada novo dačo vvesti, ali staro zvišiti, treba je t" vsele prvlje zboru predložiti na dovoljenje. Tudi navadno dačo mora zbor vsako leto iznova dovoliti. Vlada mora zboru račun polagati od vse državne uprave, od vseh dohodkov in izdavkov; vlada ne smo brez zborovega privoljenja nikakših dolgov delati na državo, tudi jo dolžna na bodoče leto predložiti zboru preračun vseh izdavkov, ktere kani učiniti k letu, da je zbor za potrebno spozna in potrdi. Samo po sebi se razumo, ka zbor določuje, koliko vojsko sme vlnda imeti, in koliko novincev se sme nabirati. O vršilni oblasti že je bilo govorjeno, tu še omenjamo, ka se v B«**'' n.h državah more držati letaka vlada, ktera jo po zborovi volji. Vr*i° oblast ima sicer pravico zbor razpustiti, ako se v kaki znameniti io\^ valo, glasovalo in odločovalo; izdatki naši bi bili, posnemovaje besede sv. evangelija, potem po domače izrečeni v besedah: Bajte cesarju, kar jo cesarjevega, in Sloveniji, kar je slovenskega ! Ako bi se ros enkrat „Slovenija" ustanovila in bi prišla v tako zvezo z Dunajem , kakor sem vam ravnokar stvar zdaj razložil, imenovalo bi so to potom: federacija. Tako federacijo ali zvezo hočejo imeti vsi slovanski naši bratje v Avstriji. Akoravno po postavi poslanec ne prijema nobenih inštrukcij ali podukov od svojih volilcev, mora po mojem mnenji vendar poslanec biti pravi izraz mnenja, mišljenja in želj svojih volileov. Vprašam vas torej, hočete, da se vaš prihodnji poslanec za zedinjeno Slovenijo poteza ? (soglasno: hočemo!) Dobro da fale mnenje o tej zadevi vem. toda dostaviti moram, da ako me za svojega poslanca izvolite , obljubim vam samo to , da bom po postavnem potu za t.) delal, ali vspeh ne bo tako nagel; mogoče da bo treba za to delati 5, tudi 10 ali pa še več let, prodno jo dosežemo , ali dosegli bomo zedinjeno Slovenijo gotovo, ako jo ves slovenski narod, kar ga je, hoče- imeti! (Živio!) Drugi pripomoček, kterega sem vam poprej omenil jo nova postava za uravnavo gruntnega davka. To vam je sila važna postava, po kteri se bo v našem cesarstvu vnovič pregledalo, ktere dežele in kteri posestniki preveč in kteri premalo davka plačujejo, da se ta krivica enkrat poravna in da se davki zanaprej po celem cesarstvu po pravični meri odrajtujejo. Poprej sem vam že rekel da je grof Anton Aucrsperg že prod leti v našem zboru III. IV. bi bila v prihodnost na naj večo korist sebi, slovenskemu narodu in celi državi. Da bi se hranilnica v Ormužu vtemeljila. Da bi so napravil pri Ormužu most čez Dravo na Hrvaško. — Sklonilo so je tudi, da so ljubljanski „Sokol" „in corpore" k temu narodnemu shodu pozove. Ker je našo mesto tik železnico in ob onem železniška postaja, nadejamo se obilno množico iz našega. Ptujskega, Ljutomerskega okraja in iz sosedne Hrvaško, kteri smo mejaši; računamo vsaj na kakih deset jezer obiskovalcev, kajti sam naš okraj šteje čez 22.000 duš. Kakor čujemo, pripravljajo se prebivalci narodnega ljutomerskega okraja so sijajno dopeljati. Tudi so nadejamo, da so bodo i/, našega okraja posebno rodoljubi Toma-ševci in Središčanje i/kazali. Kolikor smo čuli, bodo govorili na našem taboru gg: dr. J. Razlag, dr. J. Srnec, g. Anton Tomšič, g. Božidar Raič, dr. .T. Vošnjak, dr. J, Petovar in dr. V. Zamik. — Omeniti vam imam tudi, da so ni iz našega mesta nihče vdeležil nemškutarske demonstracijo v Slov. Bistrici. Naša čitalnica se jo zdaj preselila od g. Stogerja v lepo poslopjo v pivarno k gosp. llncelliergerju, kjer ima krasni 2 sobi in vkusno kegljišče Vse naše početje zdaj od vlade visi, da nam tabor dopusti. Iz Mozirja .'5. julija. |Izv. dop.| — 19. junija je tu zborovalo sedem izmed enajstih članov, ki jih štejo kmetijska poddružnica obsegajoča rekel, daje Kranjska preobložena, kar je neovrgljiva resnica, kteri, mislim, celi gornjegradski in vranski okraj in nekaj iz šoštanjskega in celjskega bo vsakdo pritrdil (Res jo!) Sveta dolžnost poslanČeva je, da na to pazi,'°kraja. O prvi točki dnevnega reda jo poročal predsednik pl. g. Otto vitez da so ta važna postava Kranjski deželi na korist izvršuje, da se toliko Bruck, posestnik „Strašeniku" v braslovški fari, iz občnega zbora kmetij-gruntnih davkov, kar jih Kranjci dozdaj prekomerno plačujejo, odvali na|skcSa društva v Gradcu, med drugim tudi, dn osmini odbor nikakor ni bil druge deželo, ktere so v razmerji mnogo manj obložene. (Tako mora biti!);P»'i volji mozirski srenji dovoliti 100 gl. podpore za drevesno šolo iz denar-0 vpeljavi našega jezika v šole in uradnije ne bom govoril, ker ako imamo 'jev, ktero je ministerstvo kmetije za to nnmeno določilo, akoravno jo prošnjo enkrat zedinjeno Slovenijo, bode nam po besedah sv. pisma: vso to v obilni1 zelo podpiral. Mozirska srenja je na znani poziv odločila v pospeh sadje-meri povrh dano! (Konec prihodnjič.) reje, Bviloreje itd. v gorenji savinski dolini mesto 800G° šo čez eno oralo Iz Ormuža. 2. julija. (Tabor.) Na sv. Petra in Pavla so se|P1'ostora zastoilJ 1" ™ jc nadejala vsaj v začetku toliko podpore dobiti, da pripeljali k nam iz Ljutomera znani rodoljubi, doktorja A. Kleinenčič, Val. W *° Prosto1' za to namene primerno predelati mogel. Tukajšnji srenji se Zamik, in Vatroslav Mohorič, da se pogovorimo in sklenemo, kaj in kako,*01'1-' v tem ozim no more V™*^n darežljivost za občni blagor očitati, zarad tabora. Imeli smo popoldan zavoljo tega sejo v gostilnici pri g. Sovi.' Osredni odbor kmetijskega društva pa so je izgovarjal, da ima ta Sešlo so je okoli 20 veljavnih mož, med kterimi tudi najimenitnejša in naj« Podružnica premalo družbenikov. Xa takšen izgovor se nam misel posilujo vpljivnejša naša meščana gosp. Fordu Kada in Vekoslav Seyfried. Predse- da Jp "»nisterstvo samo članom tega društva 1000 gl. podpore namenilo. Ni doval je skupščini gosp. odvetnik dr. Ivan Petovar in zapisovalec jo bil gosp.|ču,lw< dft kmota ce]o ne najdemo v tej poddružnici, ktera mu je še do Blaž flruškovnjnk. Vdeležili so se posvetovanja gg. Zidarič, Stanič, Habija- zdaJ vo,lno tuJka ',0 icziku in s0 mu *e 8Pl01' "' z,,!llil priljubiti, — gotovo nič Hanželič, posestniki iz Hradcka tik Ormuža, Munda, Štiberc, MastcnjtU(h (ll'"Se "a spodnjem Stajarskem niso v tej zadevi izdatno boljšo. Težko posestniki iz Pušinec. Horvat, krojaški mojster i/. Ormuža itd. Bila jo vsa 1)1 kJ° kJo kmcta naSe1' ki 1,1 iz K,,le ljubezni do gosposke k njej silil, skupščina jako navdušena za to narodno početje, kar so je najbolje videlo1 RaJšl! se JCJ umika< kilkor približuje; za takšno nasledke soje žo od nekdaj iz prineskov za taborske stroške, ktere so možje precej podpisovati začelijskrbcl° m se šo skrl)1- Izvoljen je bil osnovalni odbor za tabor iz 7 možev, med kterimi tudi gosp. Qo*P' vitM Bn,k Je Polagal, naj se poddružuica, ker jc preslaba, Vekoslav Sevfried. Za načelnika si je izvolil ta odbor našega odvet- 8 oe,J8ko Z(,ružl> a1' Pa Cc to ne' v8aJ SV0J obseS Ul'avna *• J- št- Petcri ki nika g dr J Petovara in za tajnika g. Blaža (i ru šk o v ujaka. Kakor 8P!U,a P0(l ce,J8k' okmJ< tamkajinl poddružnici prepusti. Oba predloga sta je že bilo v vašem listu naznanjeno, sklenilo seje za trdno, da bodo tabor.80 8 porotnikov. Celjsko mesto jih je dalo ravno 100, drugi so iz okolice, ki se je morala precej daleč raztegniti, predno se je nabralo postavno število sposobnih mož. Če kdo, moramo mi želeti, da bi delovanje teh mož zapričolo pota nadelovati popolni tiskovni svobodi, da bi se pa vsaj možje izmed ljudstva vzeti nikdar toliko ne ponižali, da bi z ljudskim imenom in z ljudskim prepričanjem pokrivali absolutizem, kteri se bo morda od zgoraj tirjal, vsaj pa pričakoval. * (Magjarska učenost.) Te dni smo v rokah imeli zavitek necega uradnega pisma iz dežele: „extra ciuam non est vita, si est vita, nori est ita." Naslov je bil nemšk : „an den vvohlloblichon landesauschuss von Krain zu Laibach in Galizien." — O tem učenem narodu je „Fremden-blatt" nekdaj brez šale pisal, da je v Avstriji poleg Nemcev edini sposoben omiko ! * (Husarji,) ki so imeli v Ljubljani skrbeti za javni mir in red, zapustili so zopet Ljubljano in se vrnili nazaj v Maribor, kamor bi utegnili prijahati do prihodnjega ponedeljka. * (Pun t i slovenskih kmetov.) Pod tem naslovom je spisal znani Kranjec g. Peter pl. Radič, po povodu poslednjih „ekscesov" na Janjčjem dva zgodovinska članka, ki sta tiskana v 180 in 181 listu č. „Po-litik". Pisatelj je pokazal, da so bili slovenski kmetje (kranjski, štajerski in koroški) prej večkrat prisiljeni s „surovo pestjo" braniti se ošabnostim tujcev iu tlačenju po nemških plomenitaših. decembra Listnim oprnvništva, G. Z. ob Savi: Prihodnjič. — G. N. v G. Vaša naročnina sega zdaj do konec t. 1. — G. D—k Pr. v Ljubljani. Za četrt leta manjka Vaši naročnini 60 kr. Vlada so poprek nima v vse mešati, nego prepustiti kolikor največ gibanja kamor posaninim državljanom tamo občinam, tudi drugim rokodelskim, obrtnim in drugim društvom ; vlada ima samo na to paziti, da nikdor uživaje sam svoboščiue ne bi drugim na poti bil in ne oviral uživanja njihovih svoboščin. Čim več zroči vlada v roke občinarjem samim , in čim menjše je število državnih urednikov, tem enostavnejša je vsa javna uprava, tem boljši jo ustavni ustroj. Ustavni vladi je pred vsom na to gledati, da bi bilo v državi kolikor najraenjo postopačev, to je tacih osob, ktere ali nič ne delajo, ali nič potrebnega in koristnega, vsaj zdravi razum vsakemu na glas pravi, ka vse to osobe, ktere si ne pripravljajo samo živeža, živijo Be od drugih delajočih rok, iu ka jc toliko tožejše življenje težaško, ako je treba razve sebe še mnogo drugih živiti svojimi rokami. Najbolje urejena je ona država, kder vsakternik dela kolikor je mogočo največ koristnega, in kder tudi vsak sam uživa ves dobiček svoje delavnosti in marljivosti, in ni mu treba velikega dela svojih pridelkov davati drugim, kteri no delajo, in z njimi so doliti. V Avstriji pod istim cesarjem sto dve različni ustavi, namreč druga za Nemce, druga za Madjarje, ta delitev so zove razdvoj. V razdvojeni državi uživata navedena naroda polno ustavne pravico in pa neznatno število Lahov ali, da bolje rečem, polašencev; Slovanom na števili 18 milijonov državljanov, in Rumunom se krati kljubici ustavnim načelom dejansko užitek istih blagosti in tlobrost; sicer nam se jih je nekoliko zagotovilo na papiru, toda irka je mrtva, v dejanje stopiti pa jim no pusti nemško popečiteljstvo. Pod madjarsko vseoblastjo, surovostjo in krivičnostjo oziroma na narodnosti se mnogo gorša poje Slovanom in Rumunom. Sveta naloga tlačenih in zatiranih narodov je na vso moč delati, da dospejemo do istih pravic, to je na spremembo državnega ustroja, ki bode vsem raznonnrodnim državljanom enako pravičen, enakoj moro meril ne samo bridka in žuleča bremena, nego i ugodne in prijetne blagosti. Lastniki: Dr